št. 3 MAREC 1977 Izdaja živilski kombinat ŽITO — 61000 Ljubljana Smartinska 154 »ŽITO« LJUBLJANA n. sol. o. Smartinska 154 TOZD MLINI LJUBLJANA n. sub. o. TOZD PEKARNA Ljubljana n. sub. o. TOZD ŠUMI LJUBLJANA n. sub. o. TOZD MALOPRODAJA n. sub. o. TOZD IMPERIAL KRŠKO n. sub. o. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA n. sub. o. TOZD TRIGLAV LESCE n. sub. o. TOZD GORENJKA LESCE n. sub. o. TOZD PEKARNA KRANJ n. sub. o. DSSS Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik: Janez Slovenc Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO, Smartinska 154 Tel. 41-673, int. 32 Za delavce kombinata je 9lci/nik brezplačen Tisk: Tiskarna Ljubljana Ljubljana, Tržaška 42 Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) daje sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo Živilskega kombinata ŽITO, Ljubljana mnenje, da šteje glasilo »GLASNIK« med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. V letu 1976 — uspešno Težko je pravzaprav zelo pregledno in kratko opisati vse poslovne dogodke, ki so bili realizirani v poslovnem letu 1976 za Kombinat kot celoto in za posamezne TOZD. Posebno je težko primerjati podatke s preteklim poslovnim letom, ker se je način obračunavanja celotnega dohodka v letu 1976 spremenil in sicer tako, da se celotni dohodek obračunava po plačani realizaciji. Da bi bila primerjava s poslovnima letoma realna, prikazujemo podatke po fakturirani realizaciji: Leto 1975 1976 Indeks Celotni dohodek 1.090.255.556,62 1.253.109.154,40 115 Porabljena sredstva 920.157.716,81 1.031.258.484,56 112 Pogodb, in zak. obvez. 27.352.588,55 33.942.893,30 124 Osebni dohodki 106.890.644,80 141.357.980,46 132 Ostanek dohodka 35.854.606,46 46.609.796,08 130 Ostanek dohodka pa je bil po sklepih TOZD razdeljen: Leto 1975 1976 Indeks Obveznosti iz doh. 6.284.579,25 9.043.121,95 144 Poslovni sklad 14.128.700,98 17.098.654,12 121 Rezervni sklad 2.631.694,80 3.101.305,19 117 Sklad skupne porabe 6.809.631,43 3.715.493,57 55 Za OD Razdeljen dohodek 6.000.000,00 35.854.606,46 32.958.574,83 92 Neplačan dohodek — 13.651.221,25 — Razdeljen dohodek 35.854.606,46 46.609.796,08 130 Iz samega prikaza je razvidno, da je celotni dohodek hitreje naraščal od porabljenih sredstev, kar se odrazi na ostanku dohodka. Posebno je zanimiv ostanek dohodka v neplačani realizaciji ali neplačan dohodek, ki predstavlja 13.651.221,25 din, ki ga po sistemu plačane realizacije ni moč deliti, zato so Temeljne organizacije združenega dela sprejemale sklepe o delitvi s polno mero odgovornosti s predpostavko, da ni moč deliti tisto, kar je sicer ustvarjeno, realizirano na trgu a vendar ni plačano. V tabeli »celotni dohodek, dosežen dohodek lin njegova delitev« iz rezultatov dela, ki so bili doseženi v poslovnem letu 1976 je razvidno po TOZD in skupno za DO kot celoto, koliko je bil dosežen celotni dohodek in njegova delitev po plačani realizaciji. Pri sredstvih za formiranje rezervnega sklada je bilo treba upoštevati zakonska določila. S podrobnejšimi rezultati finančnega poslovanja kombinata vas bomo seznanili v prihodnji številki, saj nam bo te podatke finančno računski sektor že lahko posredoval. Kaj nam pomeni samoupravni sporazum o temeljih piana? Z novim zakonom o družbenem planiranju je funkcija plainranja v sistemu družbene reprodukcije veliko bolj poudarjena kot doslej. Veliki napori so bili vloženi, da se realizira temeljna zahteva, da je planiranje PRAVICA IN OBVEZNOST vseh. Planiranje moramo pojmovati kot fenomen samoupravljanja, kot proces podružbljanja proizvodnje. Gre za stalen dialog subjektov gospodarjenja o medsebojni dejavnosti in razvoju, čigar rezultati so plani, dogovori in sporazumi. V tem procesu je posamezna TOZD, kot temeljni nosilec pravic in obveznosti planiranja, začetni člen tega procesa, ne predstavlja pa tudi njegovega končnega člena. S tem, da je TOZD združena v delovno organizacijo, je njena samostojnost omejena z medsebojno povezanostjo in odgovornostjo. Skupno planiranje in odločanje se postavlja pred temeljno organizacijo kot obveza. Njena samostojnost je potrjena z enakopravnostjo pri skupnem planiranju in odločanju v obliki sporazumevanja, Zato predstavlja samoupravni sporazum o temeljih plana, ki ga sedaj obravnavamo v končni in prečiščeni obliki, temeljni mehanizem samoupravne koordinacije in vsklajeva-nja posamičnih interesov TOZD na vseh področjih družbenega in poslovnega življenja TOZD in celotne delovne organizacije. Drugače povedano, samoupravni sporazum o temeljih plana naj bi bil tisti dokument, ki bi po poslovni plati uzakonil celokupno dogajanje v poslovnem življenju Kombinata. S tem sporazumom želimo opredeliti razvoj posamezne dejavnosti oziroma razvoj posamezne TOZD do leta 1980, zato predstavlja program razvoja Kombinata njegovo osnovo. Ne smemo ga enačiti s samoupravnim pianom delovne organizacije z vsemi njegovimi podrobnostmi. Samoupravni sporazum o temeljih plana naj bi bil sporazum o resnično temeljnih medsebojnih proizvodnih in dohodkovnih odnosih, o glavnih skupnih ciljih, o dogovorjenem obsegu skupne proizvodnje in odnosov v zvezi s tem. Temelji plana pomenijo posledico sedanje oziroma bodoče proizvodne usmeritve — pomenijo posnetek razvoja do leta 1980 z določenimi pravili obnašanja in skupno plansko filozofijo. Predvideno je bilo, da bi na osnovi srednjeročnih planov, ki bi jih izdelale temeljne organizacije, stekel postopek vsklajevanja teh planov, izdelava samoupravnega sporazuma o temeljih plana in šele nato skupni srednjeročni plan delovne organizacije. Prvi pristop oziroma prvo fazo izdelave srednjeročnih dokumentov je pomenila izdelava minimalnih kazalcev razvoja posamezne TOZD v obdobju 1976—1980. Predstavljali so grobo projekcijo razvoja, medtem ko do vskla-ditve na nivoju delovne organizacije ni prišlo. Šele v mesecu decembru preteklega leta so bile dokončno podane investicijske usmeritve temeljnih organizacij kot rezultat razmišljanja, kako realizirati cilje po dohodkovni plati oziroma kako doseči zaželjen dohodek (socialno in materialno varnost zaposlenih) v naslednjem petletnem planskem obdobju. Novi »bonton« na tržišču REKLAMA BREZ »LOTERIJE« Reklamiranje izd el kov z bogatimi nagradami v prihodnje ne bo več mogoče. — Niti proizvajalci niti trgovci ne bodo mogli dati kupcem bogatih daril kot spodbudilo za nakup. Mnogi proizvajalci, zlasti živilskih izdelkov, dajejo množicam kupcev nerealno upan/je, da bodo z zbiranjem kuponov, vrečk ali zamaškov dobili dragocene nagrade. V prihodnje ta vrsta reklame ne bo mogoča. Svet za trgovino pri gospodarski zbornici Jugoslavije je pripravil predlog posebnih uzanc za promet blaga na drobno, ki takšno obliko reklame preprosto izključujejo. Ta predlog bo kmalu sprejela skupščina gospodarske zbornice Jugoslavije. Takšno »prepoved« so vnesli v uzance, ker so mnogi proizvajalci z -nelojalnimi reklamami privlačili kupce iin s tem vsiljevali porabo svojih -izdelkov, posameznikom pa omogočili na lahek način dobiti dragoceno nagrado. V več primerih so obljubljene nagrade ostale samo — obljube. Uzance priporočajo bolj pošten način, kako kupce seznaniti z novimi -izdelki. To so degustacija, ki jih lahko organizira sam proizvajalec ali trgovinska organizacija, ustno pojasnjevanje, kakšne odlike ima in kakšen je novi izdelek. Reklama prek časopisov, radia, TV -in razglasnih postaj mora biti bolj kot do zdaj prva, resnična in čim popolnejša i-nformacija o tistem, kar ponuja tržišče. Pravila (Uzance), ki bodo kmalu sprejeta, bodo morali spoštovati tako proizvajalci, kot trgovci. PEKI Sl PEČEJO GRENAK KRUH Vsak dan od enih -ponoči do osmih zjutraj spečejo v črnomaljski pekarni poprečno štiri tone in pol kruha -in drugih pekarskih izdelkov, s katerimi zalagajo celo Belo krajino, Jurov-ski brod na Hrvaškem, zadnje čase pa se njihovi izdelki, zlasti znane črnomaljske preste in mlinci uveljavljajo tudi v Novem mestu in Ljubljani. »Precejšnja razlika v poprhi kruha je pri -nas med poletjem in zimo,« je povedal direktor pekarne inž. Jože Urh. »Poleti ga prodamo 140 ton na mesec, pozimi pa le sto. Poleti gre več -kruha zato, ker imajo ljudje veliko dela na polju ■im n-imajo časa peči kruha (Nadaljevanje na 3. strani) gla/fiik 2 ljudje in dogodki 10. februarja 1977 Ustanovljena je informativna delovna organizacija Radio Jugoslavija, ki bo na kratkih valovih oddajala radijski program za tujino v tujih jezikih. 11. februar 1977 V Stubiških toplicah se je končal petdnevni seminar o izvajanju zakona o združenem delu za partijske delavce Jugoslavije. 13. februar 1977 Indija se je poslovila od svojega petega predsednika republike Fahrudina Alija Ahmeda, ki je v 72. letu starosti umrl za srčno kapjo. 18. februar 1977 Življenjski stroški so se v januarju povečali za 4,9 odstotkov (v primerjavi z decembrom), od posameznih življenjskih potrebščin pa se je v tem obdobju najbolj podražila hrana — za 10,3 odstotka. 20. februar 1977 Ameriški državni sekretar Vanče je iz Riada prispel v Damask. S tem je končal svojo bližnjevzhodno turnejo. Pred tem je bil v Amanu, Bejrutu, Kairu in Jeruzalemu. V Čedadu so odprli razstavo Cankarjevo gledališče in organizirali ob otvoritvi recital Cankarjeve besede. 21. februar 1977 Po podatkih iz lanskega leta pride dobrih 75% naše investicijske dejavnosti v tujini na dežele v razvoju, izvoza pa le okoli 15,6 % in uvoza 15,3%, v skupni blagovni menjavi so torej udeležene z okoli 15,4%. 22. februar 1977 Novo sovjetsko nadzvočno potniško letalo TU-144 je uspešno opravilo prvi polet na progi Moskva—Ha-barovsk. Razdaljo 6300 km je preletelo v 3 urah in 23 minutah, to je dvainpolkrat manj kot dosedanja letala. 23. februar 1977 V senatu italijanskega parlamenta se je začela splošna razprava o osmskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. 25. februar 1977 Na slavnostni seji Akademije znanosti in umetnosti Črne gore so predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu izročili listino o njegovi izvolitvi za prvega častnega člana te najvišje znanstvene ustanove v republiki. 27. februar 1977 Po programu, ki ga je kongresu predložil državni sekretar Vanče, bo letošnja ameriška pomoč tujini znašala 7 milijard 271 milijonov dolarjev, kar je skoraj za milijardo več, kot je predlagal bivši predsednik Ford. 28. februar 1977 V Ljubljani se je začel 2-dnevni seminar IK predsedstva CK ZKS za sekretarje medobčinskih svetov in komitejev občinskih konferenc ZKS. Izhodiščna tema je organizacijska, kadrovska in idejna krepitev ZKS. 2. marec 1977 V Madridu se je začel trojni sestanek generalnih sekretarjev španske, francoske in italijanske KP, Ca-rrillla, Marcha-i-sa i-n Berlinguenja. Ob koncu pogovorov bodo objavili deklaracijo o svoboščinah. 3. marec 1977 Ismail Fahmi je v veliki dvorani arabske socialistične unije v Kairu, kot gostitelj otvoril konferenco zunanjih ministrov 61 arabskih in afriških držav, ki naj bi pripravila dnevni red in osnutke dokumentov za afriško-arabski vrhunski sestanek. Glavni dokument, ki naj bi ga sprejel prvi afriško-arabski vrh, je politična deklaracija, na kateri naj bi temeljilo bodoče sodelovanje, kot tudi odnosi med državami te obširne in pomembne regije. 4. marca 1977 V petek, 4. marca ob 20.23, je katastrofalni potres z močjo 9. stopnje po Mercalliju in z epicentrom v kraju Vrancea v Romuniji imel strahovite posledice. Žarišče potresa je bilo približno 100 km globoko v zemlji, potresne sunke pa so zaznamovale skoraj vse seizmološke postaje po svetu. 6. marca 1977 Prva neodvisna država Afrike, neuvrščena Gana slavi dvajsetletnico, odkar je Kvarne Nkrumah, eden izmed največjih pobudnikov afriške svobode, razglasil njeno neodvisnost. 9. marca 1977 Ameriška vlada je prvič navezala stike s KP Francije. 11. marca 1977 Brazilija je razdrla vojaško pogodbo, ki jo je z ZDA podpisala pred 25 leti, in sicer zaradi sprememb v ameriški zakonodaji, ki pred Brazilijo postavlja nesprejemljive pogoje. Pregled pomemb- nejsih zveznih predpisov objavljenih v Uradnem listu SFRJ, od 7. 1. do 4. 2. 1977 1. Zakon o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list št. 2/77). Zakon ureja položaj in temelje funkcioniranja Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije in plačilni promet v državi. Služba je samostojna -organizacija in neodvisna skupna služba OZD, SIS ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z ustavo in zakonom. Službo sestavljajo: Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije, službe v republikah in službi v avtonomnih pokrajinah. Za svoje delo SDK odgovarja skupščini SFRJ. Naloge službe so naslednje: — opravlja zadeve evidence in informativno-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi; — kontrolira pravilnost podatkov v razpolaganju s temi sredstvi; — kontrolira zakonitost razpolaganja z družbenimi sredstvi; — kontrolira -izpolnjevanje obveznosti uporabnikov družbenih sredstev do družbene skupnosti; — opravlja plačilni promet v državi; — opravlja ekonomsko-finančno revizijo. 2. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 2/77). Zakon ureja temelje kreditnega in bančnega sistema, s katerimi se določajo pravice, obveznosti, odgovornosti in medsebojna razmerja OZD, SIS in -drugih družbenih pravnih oseb. S temelji kreditnega sistema se ureja poslovanje z denarnim depoziti in vrednostnimi papirji, pravice in obveznosti udeležencev v kreditnem sistemu. S temelji bančnega sistema pa se ureja: vrste bančnih organizacij, obveznosti glede ohranjanja likvidnosti in prevzemanje rizika, planiranje in poslovna politika, uporaba in razporejanje prihodkov. 3. Zakon o spremenitvi kratkoročnih kreditov, danih jugoslovanski kmetijski banki v dolgoročne kredite (Uradni list SFRJ, št. 7/77. Narodna banka SFRJ, narodne banke republik in avtonomnih pokrajin spremenijo v dolgoročne kredite vrsto kreditov, ki so bili dovoljeni Jugoslovanski kmetijski banki. Dolgoročni krediti se dajejo kmetijski banki z vračilnim rokom 7 let z obrestno mero 7 % na leto za nazaj. 4. Zakon o evidencah na področju dela (Urad-ni list SFRJ,ir2/77). Na /področju dela se urejajo evidence, ki vsebujejo statistične podatke, pomembne za vso državo, (evidence o OD, o zaposlenih delavcih, o osebah, ki iščejo zaposlitev). Podatki, ki jih vsebujejo evidence, se uporabljajo za statistična raziskovanja in v druge uradne namene. Lahko jih uporabijo tudi posamezniki, na katere se podatki nanašajo, da bi uveljavljali- svoje pravice. 5. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Zakon določa pravila, ki naj zagotovijo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi. Zoper krivca se izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa zakon i-n na podlagi zakonitega postopka, ki se uvede in izvede po tem zakonu. Sodišča v republikah in AP sodijo o kazenskih zadevah v mejah svoje stvarne pristojnosti. Krajevno pristojno je praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kazensko dejanje storjeno ali poskušeno. Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v zakonu, imajo naslednji pomen: — Obdolženec je tisti, zoper katerega teče preiskava ali zoper katerega je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba. — Obtoženec je tisti, zoper katerega je obtožnica postala pravnomočna. — Obsojenec je tisti, zoper katerega je s pravnomočno obsodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovoren za določeno kazensko dejanje. Izraz obdolženec se uporablja v tem zakonu kot splošen izraz za obdolženca, obtoženca in obsojenca. — Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova /osebna ali premoženjska pravica s kazenskim dejanjem preKršena ali ogrožena. — Tožilec je javni tožilec, zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec. Stranka je tožilec in obdolženec. Zakon o kazenskem postopku začne veljati 1. julija 1977. 6. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4 77). V zakonu so določena pravila postopka, po katerih obravnava redno sodišče spore iz osebnih in rodbinskih razmerij, iz delovnih razmerij, fizičnih in civilnih pravnih oseb, družbenopolitičnih skupnosti, OZD in drugih družbenih pravnih oseb in odloča o njih. O pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V postopku sodijo sodišča zborno. Zakon določa, v katerih primerih sodi sodnik posameznik. Zakon o pravnem postopku velja od 1. julija 1977. 7. Zakon o upravnih sporih (Uradni list SFRJ. št. 4 77). Sodišča odločajo v upravnih sporih o zakonitosti aktov, s katerimi državni organi, OZD ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti v izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih v posamičnih upravnih stvareh. Pravico sprožiti upravni spor ima posameznik ali pravna oseba, če misli, da mu je z upravnim aktom kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist. Upravni spor lahko sproži tudi javni pravobranilec, če je z upravnim aktom kršen zakon v škodo družbenopolitične skupnosti oziroma zavoda, ki ga po zakonu zastopa. O upravnih sporih odločajo sodišča v republikah i-n v AP, vojaško sodišče in zvezno sodišče. Sodišča odločajo v senatih treh sodnikov, za-kom pa določa, da odloča o nekem pravnem sredstvu zoper odločbe, izdane v upravnem sporu, sodišče v širši sestavi. Zakon velja od 1. julija 1977. 8. Zakon o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Zakon ureja splošne pogoje in načela za izrekanje sankcij za gospodarske prestopke, sistem sankcij in postopek, v katerem se ugotavlja odgovornost in izrekajo sankcije storilcem gospodarskih prestopkov. Gospodarski prestopki se določajo v mejah ustavnih pooblastil z zakoni federacije, zakoni republik i-n AP in z -uredbami njihovih izvršnih svetov, izdanih na podlagi zakona. Za gospodarski prekršek sta lahko odgovorni pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe. Pravna oseba, ki je v stečaju, je odgovorna za gospodarski prestopek ne glede na to, ali je bil ta storjen pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim. Kazen pa se ji ne more izreči, temveč samo varstveni ukrep odvzema predmetov in premoženjskih koristi. Za gospodarski prestopek se sme predpisati samo denarna kazen. Izrečene denarne kazni (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 2. strani) doma, medtem ko pozimi še marsikje pečejo v krušni peči. Čeprav se kmetom ne splača sejati pšenice in peči kruha doma, to v glavnem počno zaradi navade: nekaj pšenice mora biti doma v kašči.« Zmogljivost črnomaljske pekarne, v kateri je zaposlenih 24 ljudi, je kar osem ton na dan oziroma na noč, saj delajo samo ponoči. »Na zalogo ne moremo delati, živimo od prodane, ne pa izdelane količine kruha in drugih izdelkov, zato skušamo na tržišče uvesti nove proizvode, da bi lahko čim bolj izkoristili naše kapacitete,« pravi Urh. Vsega skupaj izdelujejo 19 vrst kruha in pekarskega peciva. Že nekaj časa pečejo tako imenovani francoski kruh pa maščobni, koruzni, ovseni kruh, črnomaljske preste, zadnje tri mesece pa eni redkih v Sloveniji tudi mlince. »Precej smo si obetali od proizvodnje zmesnega kruha iz mešanice koruzne, ržene, ječmenove, ajdove in pšenične moke, vendar ta kruh v Beli krajini ne gre v prodajo. Živ je namreč še spomin na čase, ko je bil zmesni kruh v teh kraljih znamenje revščine; veliko bolj pa ga cenijo v Ljubljani in Novem mestu. IN NAČRTI? Radi bi razširili svoj program na slaščičarske izdelke ter na belokranjske specialitete, kot sta belokranjska potica in vitica, vendar to zahteva dodatne stroje in bi precej podražilo proizvodnjo. Seveda črnomaljski peki niso vrgli 'Puške v koruzo, zlasti si precej obetajo od sodelovanja z razvojno službo kombinata Žito, katerega del so. »Upamo, da bomo še letos dobili večji p a ki r-ni stroj, tako da bomo lahko zaposlili nekaj 'novih delavcev, ki bodo delali dopoldne. Velika težava v našem poklicu je stalno nočno delo, zato se mladi neradi odločajo za peke. Kolektiv pekarne Črnomelj je pred leti med prvimi podpisal samoupravni sporazum o ukinitvi stalnega nočnega dela; posledica je bila, da je prodaja kruha padla za 400 kg na dan, ker prva pošiljka svežega kruha ni bila v prodajalnah pred pol sedmo zjutraj. Če 'bi se ravnali po jugoslovanskem pravilniku o standardih in kvaliteti prometa s pekarskimi izdelki, bi moral kruh šest ur ležati, preden bi šel lahko v prodajo. To bi bilo tudi najbolj zdravo, problem stalnega nočnega dela bi bil v hipu rešen. žal tega pravilnika nihče ne upošteva in se vsi ravnamo po željah in zahtevah kupcev,« je dejal inž. Urh. »Naravna« hrana izključena iz ocenjevanja Naravno ni vedno le od narave (Nadaljevanje s 2. strani) in varstveni ukrepi, določeni v predpisih, ki so bili izdani pred uveljavitvijo tega zakona, ne smejo presegati največje, s tem zakonom določene mere. Zakon začne veljati 1. julija 1977. 9. Zakon o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Prekrški, določeni v zveznih predpisih so kršitve javnega reda, določenega z zveznim zakonom ali drugim zveznim predpisom, za katere so predpisane kazni in varstveni ukrepi. Ta zakon tako določa splošne pogoje za odgovornost in sankcije, ki se predpisujejo za prekrške, določene v zveznih predpisih ter ureja postopek, ki ga za prekrške sodijo zvezni organi. Določbe o kaznih in varstvenih ukrepih (ki so predpisani za prekrške v zveznih predpisih), je treba v enem letu od izdaje tega zakona po vrsti in višini uskladiti s kaznimi oziroma varstvenimi ukrepi, ki so v zakonu predpisani. Ta zakon začne veljati 1. julija 1977. 10. Zakon o zveznem javnem pravobranilstvu (Uradni list SFRJ, št. 4/77 Zvezno javno pravobranilstvo in vojaško pravobranilstvo uporabljata z zakonom določene ukrepe iiin pravna sredstva, da varujeta pravice in interese federacije glede uporabe, razpolaganja in upravljanja družbenih sredstev. Zvezno javno pravobranilstvo zastopa federacijo in njene organe in organizacije ter sklade federacije, ki so družbene pravne osebe, pred sodišči in drugimi organi SFRJ. Zvezno javno pravobranilstvo in vojaško pravobranilstvo, morata uskladiti notranjo organizacijo s tem zakonom v 6 mesecih od njegove uveljavitve. Družbena samozaščita V torek, 2. marca je bilo v sejni dvorani DSSS predavanje o družbeni samozaščiti. Predavatelj je bil Bratuž Hinko, svetovalec v republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ki se je trudil, da je bilo predavanje zelo zanimivo. Že uvodoma je povedal, da lete na upravo javne varnosti kritike, češ, da delo, za katerega so oni zadolženi, prenašajo na delovnega človeka in mu tako nalagajo še dodatne obveznosti. Tudi miselnost, da naj bi bila družbena samozaščita nekakšno sredstvo za ovajanje sodelavcev in razna kovanja osebnih konfliktov, igranje miličnika ali agenta na delovnem mestu je odveč in zmotna. Namen družbene samozaščite je ta, da pri človeku vzbudi močnejši občutek pripadnosti kolektivu, varovanju dobrin, pridobljenih v času revolucije in socialistične izgradnje. Zapiranje v svoj dom in varovanje le-tega, ne misleč pri tem na varovanje družbene imovine in vsega tistega, kar bi lahko nekomu pomagalo uničevati naše dobrine. Nikakor ne moremo pričakovati im zahtevati od delavcev javne varnosti, da so vedno in ob vsakem času prisotni povsod tam, kjer mi mislimo, da bi morali biti ravno takrat, ko jih mi potrebujemo. Le če bomo tudi sami pomagali in sodelovali, ne pa včasih še namerno »nagajali«, bodo rezultati boljši in efikasnejši. Sami se moramo varovati in odkrivati tiste, ki kakorkoli hočejo škodovati naši samoupravni socialistični skupnosti. To pa ni niti najmanj lahko 'in naloge se moramo lotiti zbrano in odgovorno. Zaradi odprtosti naše družbe je nemogoče, da bi delavci javne varnosti lahko sami preprečevali im odkrivali tiste, ki si na tako nečasten način pomagajo do denarja in ostalih materialnih dobrin. Sami moramo biti tako močni in jih odkrivati ter onemogočiti. Ne smemo govoriti: saj ni moje, bodo uredili že tisti, ki so zato plačani! »Žito«, »Šumi«, »Tališ« in »Delamaris« tudi na črni listi — Umetna naravna žganja in vina — Iz česa le so breskove marmelade in sadni džemi? — Dr. Šefer o zaščiti potrošnika. Center za potrošnike Zavoda za ekonomiko gospodinjstva SR Srbije je lani od januarja do decembra ocenjaval potrošniško blago namenjeno široki porabi. Komisije, v katerih so bili predstavniki zveznih, republiških in mestnih organizacij in ustanov so pregledale na stotine izdelkov. Rezultati so porazni. Lani smo sprejeli zvezni zakon o osnovah poslovanja organizacij združenega dela na področju prometa blaga in uslug v prometu blaga in o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje rušitev skupnega jugoslovanskega tržišča na tem področju. To je zakon, katerega določila predvsem ščitijo potrošnika. Da pa bo potrošnika potrebno zaščititi tudi drugače, nam zgovorno govori seznam izdelkov slabe kvalitete — izključenih pri ocenjevanju v letu 1976. Pasterizirano mleko KIK »Bečej«, mlekarna Senta, mleko v prahu iz Osijeka, pol rženi kruh kranjskega obrata »Žita« iz Ljubljane, polbeli in beli kruh večjega števila proizvajalcev, safalade iz Belja, hrenovke »Slavije« iz Beograda, mortadela iz Velike Plane, srbska klobasa iz Padinske Skele, kranjska klobasa iz Belja, »Sljemenov« vikend doručak, »Zdenkin« cam-mamer extra mastni sir, »Pionirjeva« mlečna čokolada z lešniki, »Šumijeve« lešnikove karamele, »Talisov« bistri sok črnega ribeza, več borovničevih, jagodnih sokov, šoki iz breskev, marelic, limon in pomaranč proizvajalcev iz Valjeva, Bečeja, Pirota, Mostarja, Subotice, inčunovi zvitki s kaprami izolskega »Delamarisa«, paprika ketch, — up istega proizvajalca, naravno žganje klekovača iz Bitole, trava-rica iz Beograda in Zadra, črnogorska naravna loža iz Hercegnovega, naravno žganje in komovica iz Crvenke, stara naravna komovica zadruge »Napredak« iz Žirovnice, royal ružica »Navipa« iz Zemuna, namizno belo vino iz Aleksinca, paprika v olju iz Kikinde in Roža-revca, breskov in jagodni džem in breskova marmelada »Takovo« Gornji Milanovac, marelični kompot, mladi grah, marelična marmelada iz Novega Sada ter »Emonilni« koščki ananasa — uvoz iz Svvazilanda so le del artiklov iz seznama izključenih. Ocenjevana je tudi trikotaža, perilo konfekcija, tepihi, itd., vendar smo se sami namenoma ustavili pri za človeka najvažnejšem artiklu — hrani. Borimo se proti pesticidom, organiziramo simpozije in okrogle mize o sadnih sokovih, borimo se, da bi se mlečni izdelki uvrstili v našo vsakdanjo prehrano. Letošnje leto smo proglasili za leto varstva okolja in narave, zastrupljamo pa se s hrano, ki jo kupujemo kot »naravno«. Dr. Berisiav Šefer, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je na X. posvetovanju »Kvaliteta in zaščita potrošnika« med drugim dejal: »Z negotovostjo kvalitete lastnega izdelka, poleg tega, da se ne obnaša v skladu s poslovnimi normami lastnimi blagovnemu pridelovanju, proizvajalec v bistvu teži k prilastitvi tujega dohodka, oziroma si želi prilastiti več, kot pa mu pripada na osnovi dela. To je enako, kot da vrši pritisk na ceno. S tem prispeva nestabilnosti gospodarstva in inflaciji, ker s svojim obnašanjem pogojuje, da drugi gospodarski subjekti, z njim reprodukcijsko povezani, ki drže standardno kvaliteto iščejo možnosti kompenzacije, za slabo kvaliteto in večji strošek proizvodnje v povečanju cen lastnih izdelkov. Tako prihaja do odstopanja v sistemu delitve po delu in ustvarja družbeno nesprejemljive razlike med organizacijami združenega dela različnih panog in gospodarskih grupacij pri ustvarjanju dohodka.« Kako konkretno zaščititi potrošnika? Samo z nalepnicami »naravno«, »garantirano naravno« in »domače« ga glede na rezultate ocenjevalnih komisij prav gotovo ne moremo več, kajti v nalepnice ne moremo več verjeti. Med mnogimi predlogi je še posebno zanimiv in tudi ostvarljiv predlog dr. Šeferja: »Obstaja objektivna potreba organiziranosti potrošnikov v krajevnih skupnostih svetih potrošnikov in drugih oblikah, ki bodo imeli dovolj družbene avtoritete, da vplivajo na adekvatno kvaliteto blaga osebne porabe, tako v proizvodnji, kot tudi v prometu. Takšna organiziranost potrošnikov je bistven pogoj tudi za menjanje odnosov med proizvodnjo in trgovino in za večjo odgovornost za kvaliteto izdelkov in uslug.« Poleg tega dr. Šefer, podpredsednik ZIS smatra, da morajo borbo za »zaščito potrošnika«, oziroma za kvaliteto voditi tudi družbenopolitične skupnosti, kot delegatske skupščine ali v funkcijah uprave. Vsekakor bo v letu varstva okolja in narave posvečena velika skrb tudi hrani. Ko bodo proizvajalci prehrambenih izdelkov uvideli, da le s kvalitetnim blagom lahko prodrejo na tržišče in si zagotovijo dohodek, potem tudi »zaščita potrošnika« ne bo kot meč visela nad njihovimi glavami. Vse dotlej pa se bomo morali sklicevati na črke zakona, opozarjati in kaznovati. Upamo le, da to ne bo predolgo trajalo. PREDHODNI RAZPIS VISOKOŠOLSKIH ŠTUDIJEV Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta se dogovorili, da v skladu z družbenimi težnjami po učinkovitejšem usmerjanju srednješolcev in delavcev v visokošolski študij objavi predhodni razpis in poziv k prijavi za vpis v 1. letnik za študijsko leto 1977/78. Z zgodnejšo prijavo se želi evidentirati vse kandidate za študij na posameznih smereh visokega šolstva, na tej osnovi pa v aktivnem sodelovanju z združenim delom usklajevati želje kandidatov z družbeno ugotovljenimi potrebami po strokovnjakih ter kadrovskimi 'in materialnimi možnostmi visokošolskih organizacij ter sprejeti potrebne ukrepe za pospeševanje ali omejevanje vpisa na posamezne študijske smeri. Poziv za prijavo za vpis zato rti- samo poziv neposrednim kandidatom za visokošolski študij, ampak tudi poziv organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim skupnostim, druž-ibenopolitičnim organizacijam, SIS, ustreznim strokovnim službam in drugim, da se aktivno vključijo v usmerjanje kandidatov za visokošolski študij v skladu s svojimi i-n družbenimi kadrovskimi potrebami. Skupni predhodni razpis za vse visokošolske organizacije v SR Sloveniji je bil objavljen v časopisu »Delo«. Vsi, ki se želijo vpisati v 1. letnik katerekoli študijske smeri v študijskem letu 1977/78, se morajo prijaviti najkasneje v 10 dneh po objavi, ref. za izobraževanje Nevi Macarol (DSS Šmartinska 154) da dobe potrebne formularje. Tel. 41-637, int. 34. Posebno skrb pri razpisu je potrebno posvetiti kandidatom, ki nameravajo študirati ob delu, zato prosimo kadrovske službe OZD, da v svojih glasilih, na oglasnih deskah, zborih delavcev ali na kak drug način informirajo vse delavce o predhodnem razpisu in poteku prijavljanja. Vsak posameznik, ki želi študirati ob delu, pošlje izpolnjeno »Prijavo za vpis« direktno na centralno prijavno mesto, to je: Center za razvoj univerze 61001 Ljubljana Trg Osvoboditve 15, p. p. 524. Vse informacije dobite po telefonu 20-164. zakon o združenem delu u prak/i Z uveljavitvijo ZZD, ki prinaša novsti oziroma določila, ki jih do zdaj nismo uporabljali, prihaja še vedno do nejasnosti, kako v konkretnem primeru ukrepati. Reči je treba, da trenutno govorimo o prehodnem obdobju, ko moramo v organizacijah združenega dela uporabljati še veljavne interne samoupravne akte in da ZZD uporabljamo trenutno še nekako posredno, čeprav ZZD že velja. Ko bodo na temelju ZZD izdani republiški predpisi in na temelju le-teh samoupravni akti v organizacijah združenega dela, teh nejasnosti ne bo več. Zato je treba v tem dveletnem prehodnem obdobju, ki ga ZZD določa in je kot čas usklajevanja predpisov, nekoliko potrpeti, uporabljati ZZD pa povsod tam, kjer je to že danes mogoče. S kratkimi, praktičnimi pojasnili oziroma obrazložitvami posameznih določil ZZD, želimo prispevati k čim jasnejšemu razumevanju novega zakona. V prejšnji številki Glasnika smo razložili nekatere nove pojme v zvezi z dohodkom. Danes bo sestavek v nekoliko drugačni obliki, saj so obrazložitve posameznih določil med seboj nepovezane in si tudi ne sledijo v takšnem zaporedju, kot poglavja v ZZD. Izbor je bolj posledica trenutnega zanimanja delavcev. Toliko za uvod. »Delni« zbori delavcev Kadar delavci z osebnim izjavljanjem odločajo o samoupravnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih, pa zaradi narave delovnega procesa ali zaradi drugih razlogov ni mogoče organizirati enotnega zbora vseh delavcev, se delavci lahko izjavljajo tudi na »delnih« zborih. Po izjavljanju na teh zborih se ugotavlja za celo TOZD, ali je sklep oziroma odločitev sprejela večina delavcev TOZD. Preprosto povedano, odločitve na »delnih« zborih se seštevajo in šele na podlagi vseh odločitev teh zborov velja sklep za celotno TOZD. Rezultati izjavljanja delavcev na teh zborih ugotavljajo skupaj predsedstva vseh zborov, razglaša pa jih delavski svet TOZD. Organiziranje nove TOZD Pri organiziranju nove TOZD v okviru delovne organizacije prinaša ZZD pomembno novost v primerjavi z obstoječo prakso. V 320. členu ZZD je namreč določeno, da imajo delavci ne samo pravico, ampak tudi dolžnost organizirati del delovne organizacije kot TOZD, če so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v tem členu. Ker bo v prehodnem obdobju ravno na tem področju treba posvetiti veliko pozornosti, na kratko navajamo, kakšen je postopek pri organiziranju dela delovne organizacije kot TOZD. Začne se s pobudo delavcev tega dela delovne organizacije, TOZD ali delovne organizacije, s pobudo družbenega pravobranilca ali skupščine družbenopolitične skupnosti za organiziranje TOZD. Zbor delavcev potem odloča, ali so glede na omenjeni 320. člen ZZD podani pogoji za organiziranje TOZD. Če se ugotovi, da so podani ti pogoji, se na temelju odločitve zbora delavcev z referendumom, sprejme sklep o organiziranju TOZD. Sklep je treba poslati drugim TOZD oziroma delavcem, ki morajo, če se s tem sklepom ne strinjajo, v 30 dneh sprožiti spor pri sodišču združenega dela. V primeru, da zoper ustanovitve nove TOZD ni ugovorov, delavci tega dela, ki se organizira kot TOZD, sklenejo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. Posebna komisija pripravi predlog za razdelitev sredstev, pravic in obveznosti — o tem se sklene samoupravni sporazum med TOZD. Sledi izvolitev delavskega sveta nove TOZD, priprava za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter statut TOZD. Sklepe o organiziranju TOZD pa je treba kol predzaznambo vpisati v register. Sklenitev delovnega razmerja Po še veljavni zakonodaji je pred sklenitvijo delovnega razmerja potrebno objavljati oziroma razpisovati prosta delovna mesta. Postavlja se vprašanje, kako glede na ZZD objavljati oziroma razpisovati prosta delovna mesta glede na to, da ZZD ne omenja več delovnih mest, ampak govori o postopku za povečanje števila delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog. Republiški zakon bo verjetno natančneje uredil sam postopek, omeniti pa je treba, da sta po ZZD predvidena dva postopka in sicer na podlagi oglasa, (običajni postopek) in razpisni (izjemni) postopek za delavce, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, kajti zakon ne govori več o vodilnih delavcih. Posebnost razpisnega postopka, za razliko od postopka na podlagi oglasa je v tem, da se za delavce zahteva ponovna izbira (reelekcija) in sicer v času, ki mora biti naveden v razpisu. Denarna kazen ZZD prinaša novost pri ukrepih za kršitev delovnih obveznosti s tem, da predvideva denarno kazen. Višine denarne kazni ZZD ni opredelil, saj je predvideno, da bo uredi! republiški zakon o delovnih razmerjih, ki mora biti uveljavljen še v letošnjem letu. Kakšna bo višina denarne kazni je težko reči, vendar so bila v razpravah omenjena stališča, da naj bi se višina denarne kazni gibala med 3 in 10% mesečnega OD. Pri tem je treba poudariti še to, da v OZD denarne kazni ni mogoče izrekati toliko časa, dokler je ne bodo določevali samoupravni splošni akti. Do konca letošnjega leta velja namreč še republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki denarne kazni ne predvideva in na podlagi katerega so bili izdelani tudi samoupravni akti v OZD, ki so povzeli njegova določila glede izrekanja ukrepov za kršitve delovnih obveznosti. Združevanje v TOZD oziroma delovno organizacijo ZZD nikjer ne omenja pripojitve oziroma spojitve, čeprav sta obstoječa pojma dobro znana v praksi. V primeru, da bi se »enovita« delovna organizacija želela pripojiti k delovni organizaciji z več TOZD, je treba upoštevati določila ZZD o združevanju v TOZD oziroma v delovno organizacijo. ZZD namreč med drugim določa, da delavci lahko sklenejo, za povezavo in razširitev proizvodnega procesa, boljšo delovno in poslovno povezanost ter za dosego drugih skupnih interesov, združiti delovno organizacijo z drugo delovno organizacijo. Zakon še pravi, da se spremembe opravijo s samoupravnim sporazumom o združitvi, vpišejo v sodni register, iz sodnega registra pa izbriše temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki so prenehale. Glede elaborata oziroma dokumentacije s proizvodno tehnično in ekonomsko finančno analizo, pa je treba poudariti, da je pri združevanju dveh delovnih organizacij, kakor tudi pri drugih oblikah združevanja, še vedno potreben, čeprav ga ZZD ne omenja. Elaborat je potreben zaradi tega, ker se delavci pravzaprav šele na osnovi tega elaborata lahko odločijo o združevanju, saj si združevanja »na slepo« ni mogoče predstavljati. Za izvedbo združitve pa je seveda potreben referendum. Težave z deklariranjem proizvodov V Ur. I. SFRJ, št. 71/72 je bil objavljen Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ki določa minimalne pogoje katerim morajo ustrezati živila in določene vrste predmetov splošne rabe, ki se proizvajajo ali uvažajo, da bi bili lahko dani v promet na domačem trgu. Pri uporabi in izvajanju tega Zakona pa se je celotna konditorska, kakor tudi ostala prehrambena industrija v naši državi znašla v velikih težavah. Problem je nastal v zvezi z določili 11. člena cit. Zakona, v katerem je med drugim rečeno: Živila in predmeti splošne rabe, ki prihajajo na domači trg v izvirnem pakiranju in so bile v njihovi proizvodnji ali prometu uporabljene barve, konzervansi ali drugi aditivi, morajo imeti na ovitku, posodi ali etiketi označeno ime in količino uporabljene barve konzervansa ali drugih aditivov. Pri izvajanju tega določila pa so nastopile predvsem praktične in pravne težave. Imena aditivov so izredno kompleksno in zapleteno sestavljene spojine ter so kemijsko sestavljene iz več osnovnih substanc. Nazivi so zelo dolgi in potrošniku nerazumljivi in ne prispevajo k njegovi boljši informiranosti pač pa ga lahko le zmedejo, primer — podatek, da čokolada vsebuje 0,01 % 4-oksi-3metaksi-benzoldehida. Tak podatek je praktično nemogoče spraviti na nekaj mm2 veliko deklaracijo v celoti, saj mora le-ta vsebovati tudi ostale podatke zahtevane v spornem členu, še posebej, če se upošteva dejstvo, da se v posameznem proizvodu največkrat nahaja mešanica, ki sestoji iz 4—7 različnih posameznih, specifičnih izdelkov od katerih ima vsak drugo aromo, drugo barvo v različnih količinah in druge aditive. Znano pa je, da se danes na trgu pojavljajo proizvodi v 5 ali več g pakiranju. V zvezi z imenom Zakon o zdravstveni neoporečnosti živil v svojem 11. čl. ni natančen, saj se postavlja vprašanje: kakšno ime — ali trgovsko, ali kemijsko, ali triviarno. Do uveljavitve navedenega Zakona ni bilo potrebno snovi, ki spadajo v skupino aditivov na embalaži poimensko navajati, temveč je zadostovalo navesti le njihovo prisotnost kot npr.: obarvan z umetno barvo, aromatizirano itd. Mimogrede lahko omenimo, da je Jugoslavija edina država na svetu, kjer je v zakonitih predpisih postavljena zahteva, da se na deklaraciji označi količino in ime barv, arom in drugih aditivov, čeprav je znano tudi dejstvo, da v večini evropskih držav in ZDA obstoje strogi predpisi, kateri aditivi se smejo uporabljati. Ti podatki se v deklaracijah označujejo na različne načine npr. v ZDA je za oznako barv v rabi sistem številk — Gl (colur index), nekatere države označujejo barve po schultzovih tablicah brez oznake količine, ipd. Težave nastopijo tudi pri navedbi količine uporabljene barve in drugih aditivov. Za vsa barvila in arome, ki jih uporablja živilska industrija pri nas ni ustreznih standardov, ki bi določali še najmanjšo, še učinkovito količino in jih toksične doze. Količinska oznaka pa se pokaže za neustrezno tudi zaradi tega, ker ni določil o maximalnih določenih količinah. Tako se ob deklariranju postavlja vprašanje ali označiti neko srednjo vrednost ali deklarirati minimum oz. maximum dodanega aditiva. Vsako označitev količine pa izgublja svoj pravi pomen ob ugotovitvi, da se nekateri aditivi v času tehnološke obdelave izgube, drugi se razkrajajo, tretjim se zmanjšuje vsebinski sestav. Podobni procesi pa so možni tudi v razdobju skladiščenja oz. v celotnem procesu od trenutka proizvodnje do dne, ko pride proizvod potrošniku v roke. V zvezi z izvajanjem določil 11. čl. Zakona o zdravstveni neoporočenosti se postavlja tudi vprašanje pravne usklajenosti z drugimi pravnimi pravili. Določbe tega čl. so namreč v nasprotju s čl. 12, 2. odstavek in čl. 97 Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. Oznake na ovitku proizvoda, ki naj bi vsebovale ime in količino uporabljene barve, konservansa ali drugih aditivov... (cit. Zakon) v originalnem pakiranju so z dajanjem proizvoda v promet javno prikazane in jih strokovnjaki in druge OZD lahko uporabijo v skladu z določbami o uporabi izumov, ki so ustvarjeni v OZD. Te oznake, ki so v resnici določena kemijska-tehnološka rešitev, kot tehnološka inovacija predstavlja dragoceno industrijsko lastnino. BORIS LEPŠA Vodja nabave embalaže Miha Ham KRAJŠE NOVICE V torek, 8. marca je recitatorska skupina pri KK ZSMS Žito pripravila krajš kulturni program v počastitev dneva žena. Ob tej pr, ložnosti je predsednik kon ference OOS otvoril tudi likovno razstavo slikarja sa mouka Marjana Pančurji 'iz Ljubljane. Razstava je odprta do konca tedna oc 6. do 14. ure. Razstavljene slike so tudi' v prodaji po enotni ceni 600 din. Možnost plačila v dveh mesečnih obrokih. Po programu mladinske organizacije je bila sklicana tudi ustanovna konferenca Krajevnega sveta ZSMS Nove Jarše. Konference so se od dvanajstih 00 ZSMS kolikor jih bo sestavljalo KS, udeležile le tri 00 ZSMS. Poudariti je potrebno, da se te konference ni udeležil -nihče z Občinske konference ZSMS, čeprav bi morati oni oziroma Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti speljati konstituiranje Krajevnega sveta ZSMS. Opozarjamo vse interesente, ki bi se hoteli Vključiti v MPPC — (Mladinska Partizanska Pohodna Četa) naj se čimprej prijavijo pri referentu za LO in DS \ svoji TOZD, ali pa direktno Tome Michelu iz računskega centra (DSSS soba 7). Namen MPPČ je: oblika dela OO ZSMS v kateri MPPČ deluje. Je dejavnik stalnega in intenzivnega obujanja revolucionarnih tradicij NOB in neposredna vez med borci II. grupe odredov, je izobraževalna baza mladih v smeri pridobivanja moralnih vrednot socialistične družbe in odločanja za zavestno vstopanje v enote TO. MPPC je že po samem načinu predvsem pohodna. Pohodov -je lahko več vrst, kot: Orientacijski pohod, Pohod Po poteh revolucije, Pohod ki naj mladino spozna z značilnostmi naše ožje in širše okolice, Tekmovalni pohod oz. že vaja. Torej interesenti pohitite! Opozarjam tudi referente komisije za LO in DS po TOZD, da se bliža rok za evidentiranje v prostovoljne enote TO. Prosimo, da evidentirane člane (spisek) pošljete najhitreje predsedniku komisije. Brigadirji! Razporede letošnjih delovnih akcij ste lahko prebrali v našem biltenu GINSENG, vendar do sedaj nismo dobili še nobene prijave. Upam, da vas je dovolj takih, ki bi radi šli na MDA, zato -naj jih spomnim, da je potrebno o njihovi odsotnosti (čas izredno plačanega dopusta nad 7 dni odobri delavski svet TOZD) še veliko dogovorov in dogovarjanj ravno tako pa tudi razpravljati v 00 ZSMS, ki ga pošilja na določeno mladinsko delovno akcijo. Idejnopolitični vidiki boja ZSMS za samoupravno socialistično družbo V zgodovinskih interesih delavskega razreda in njegovi borbi za uresničevanje revolucionarnih ciljev in razvijanje socialistično-samo-upravnih interesov so vsebovani bistveni interesi mlade generacije. Zato idejno-politična usmeritev ZSM temelji na programskih smotrih ZKJ kot vodilni idejnopolitični sili delavskega razreda in jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Zavest mladine se ne formira ločeno od celotne družbene strukture, ampak se (nasprotno temu) vsa protislovja med različnimi deli družbe prelamljajo in pojavljajo med mladino. V zavesti mladine se izraziteje izražajo vsi idejni tokovi in politična previranja, ki obstoje v družbi. To podrazumeva, da mladine ne smatramo, da je homogena, niti da bi mogla biti. Nerealne so predpostavke o mladini kot celoviti družbeni skupini v socialno ekonomskem, idejnem in političnem smislu. Zato se ZSM ne pojavlja kot politična partija neke zaprte družbene formacije (ker mladina to ni) in zato ne moremo govoriti o posebni mladinski ideologiji, ki bi bila dejavnik družbenega napredka. Kot je mladina ustvarjalni družbeni faktor, enako mladino lahko manipulirajo konservativne družbene sile. Nesprejemljiva je tudi teza, da mladina avtomatično pridobiva svojo zavest in vizijo družbenega napredka. Le-to ustvarjajo najbolj napredne družbene sile, katerih so mladi ljudje le del, ki vnaša večji žar in upornost in prispeva svoj del k bogatitvi in razvoju sil napredka. Sicer pa ni mogoče utemeljiti samostojnega obstoja mladinske progresivne zavesti, ki istočasno ne bi bila zavest delavskega razreda in vodilnih sil družbenega napredka. Značilne poteze mladine vidimo predvsem v dejstvu, da se mladina hitreje iz radikalnega aktivira v progresivnih družbenih akcijah. To pripisujemo njeni večji odpornosti za novo (novo pa seveda ni vedno tudi progresivno) in manjši vezanosti za preteklost in tradicijo. Ugotavljamo še, da je mlada generacija v vseh družbenih razredih, v vseh vrstah družbene aktivnosti tudi tisti dejavnik ki ima pred seboj bodočnost, in ko se bori za svojo afirmacijo, se bori hkrati za bodočnost družbe. Zato bistvo afirmacije mladine ni toliko v boju za neke njene specifične interese, ampak v prvi vrsti v tem kako se zaveda nujnosti družbenega progresa in kako se sama vključuje v progresivne tokove. V občem boju med progresivnimi silami in silami birokratizma, tehnokratizma, liberalizma itd. je problem, kje bo v tem spopadu stala mladina. Zato moramo samoupravne sile socializma, organizirane tudi v ZSM, aktivirati in mobilizirati najširše sloje mladine na naprednih pozicijah naše politike. Obenem pa se moramo kritično postaviti zoper vse idejne de-zorientacije in vplive protisocialističnih ideologij med mladino. Te poskušajo z liberalističnih pozicij razvrednotiti revolucijo, opora-vajo vodilni vlogi delavskega razreda in ZKJ, povdajajo stare in mlade v nadaljevanju revolucije, smatrajo, da je spontana akcija množic gibalna sila revolucije in da se spontano formira socialistična zavest. Dalje so tu »ultraleve« teze, da ima mladina v naprej dano naprednost, da je vloga intelektualne elite nujno avantgardna, torej tudi intelektualne mladine. Sem spadajo še: — Buržoazni in malomeščanski idejni tok, ki se izraža v razširjenosti suhega komercializ-ma, privatistični psihologiji in obnašanju, stremi, da bi obnovili eksploatacijo in mezdne odnose. — Nosilci etatističnega in tehnikartističnega birokratizma, ki si naprezajo zamegliti in opravičiti monopole ekonomske in politične moči, da utrdijo odtujenost rezultatov in viškov dela od delovnih ljudi, ki so jih ustvarili. Pod vprašaj postavljajo samoupravno organizacijo in poskušajo, da bi samoupravljanje delovnih ljudi zamenjali s koncentrirano močjo v rokah upravnomenažerskih političnih in kulturnih elit. Svojo moč kaže tudi z ustvarjanjem iluzije o potrebnosti posegov »trde roke«. — Nosilci lažnega levičarstva, ki posebno uspešno zavajajo intelektualno mladino, čeprav v osnovi zastopajo demokracijo brez delavsko-razredne osnove in vodilne vloge ZKJ. Anarhistično se obnašajo do samoupravnih družbenih institucij, odvračajo mladino od aktivnega sodelovanja v boju sil samoupravljanja in napredka. — Reakcionarna aktivnost klera, ki v vseh verskih skupnostih v raznih modnih oblikah skuša ojačati svoj vpliv na mladino. — Nosilci separatističnega in unitarističnega nacionalizma, ki skušajo razbiti jugoslovansko socialistično skupnost, bratstvo in enotnost naših narodov, hkrati pa zamegljujoč razredno osnovo svojih tendenc skrivajoč se pod plaščem naroda, množic. Ne smatramo, da je mladina anacionalna ali nadnacionalna. Naš odnos je, da je mladina sestavni del svoje nacije in naj bo nosilec pravih humanističnih in kulturnih interesov svojega naroda ali narodnosti. Obenem pa naj bo nosilec naprednih tokov v vsem človečan-stvu, to je tistega, kar v sebi nosi delavski razred in njegovo revolucionarno gibanje. Ne izhajamo tudi iz t. i. »jugoslovanstva«, v kolikor bi pomenilo zanikanje nacionalne pripadnosti, ampak sodimo nasprotno. Prav naš nacionalni linteres zahteva vključenost v Jugoslavijo, ki je osnovana na bratstvu in enotnosti narodov. Razne sile tudi spretno izrabljajo razkorak, ki je — in bo vedno — med vizijo in stvarnostjo, oziroma razočaranja mladih, ko ta razkorak spoznajo ob doživljanju stvarnosti. Ne smemo gojiti iluzij, da znamo vizijo bodočnosti prežeti z realizmom v samih vrstah mladine (čeprav mu je manj naklonjena). To pa je mogoče, če bo tudi mladina snovala svoje akcije na poznavanju objektivnih dogajanj in na znanstvenem pristopu. Zato je potrebno dvigati teoretično kulturo dela mladih. Prepričani smo, da ni mogoče govoriti o posebnem samoupravnem položaju mladine in o mladinskem samoupravljanju, tudi ne v sistemu vzgoje in izobraževanja (npr. o dijaškem, študentovskem samoupravljanju). Mladino moramo vključiti (čim širše čim bolj aktivno) v celovit družben samoupravni sistem, katerega so mladi sestavni del skupaj z vsemi delovnimi ljudmi. Pri tem pa ne izključujemovse mogoče specifične oblike angažiranja mladine v okviru združenega dela, šolstva itd., ki pa morajo biti integrirani v celoto sistema. Angažiranje mladine v celokupnem družbenopolitičnem življenju je sestavni del procesa podružabljanja politike in demokratizacije družbenih odnosov. Zastopanost mladih pa ima smisel, če je rezultat in izraz množične neposredne in dogovorne udeležbe mladine v samoupravnem in političnem odločanju o družbenih problemih in pogojih lastnega življenja in razvoja. Seveda pa moramo, glede na še vedno nezadovoljivo udeležbo in angažiranje mladih, razmotriti kako odpreti pota večje afirmacije mladine na vseh področjih družbenega življenja. ZSM ne smemo imeti za parlamentarnega predstavnika mladine (posameznik s samoupravljanjem), ampak je v prvi vrsti orožje socialistične revolucije kot so vse organiza-rane sile v socialistični zvezi delovnega ljudstva. ZSM je pri tem organizator boja progresivnih sil med mladino za njih neposredno aktiviranje za socializem in samoupravljanje. Organizacijski mehanizem mora biti sposoben, da spodbuja borbo mladih za napredne družbene cilje. V odnosu do ZK je potrebno poudariti, da sprejemanje njene sodobne idejnopolitične vloge ne pomeni avtomatske disciplinske pod-ložnosti za ZSM. Odnos postavljamo tako, da se bo ZK s svojo progresivno akcijo oziroma z dejavnostjo komunistov ZSM borila za uresničevanje svoje vloge in vpliva. A prav zato mora biti ZSM samostojna In enakopravna ostalim družbenopolitičnim organizacijam. ZSM mora skrbeti, da čim bolj verno izraža in v socialistični smeri usmerja, spodbuja raznovrstne interese, težnje in ustvarjalnost mladine. Obenem pa mladino usposablja in usmerja v aktivno in neposredno angažiranje v družbenem življenju, v samoupravnem in političnem odločanju in prevzemanju svojega dela odgovornosti za reševanje problemov družbenega razvoja. Zato mora imeti ZSM jasno definirano socialistično usmerjenost v programu, v vsebini dela in v notranjih organizacijskih odnosih. Prevzema pa jo tudi v imenu organizacije. ZSM mora biti zares zveza, ki zaobjema vse različne oblike dejavnosti mladine, ki jih ob zadrževanju avtonomnosti povezuje, da jih vključuje med sile samoupravljanja in revolucije. To pa pomeni, da mora ZSM zagotoviti povezovanje interesnega združevanja in (Nadaljevanje na 6. strani) 5 glci/nik PREDLOG KRITERIJEV ZA PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO OKREVANJE Počitniški domovi in njih koriščenost OKREVANJE: Preventivno okrevanje je v naši delovni organizaciji že ustaljena oblika organizirane pomoči za socialno pa tudi zdravstveno ogrožene delavce, vendar pa nismo limeti kriterijev kar se je posebno v letošnjem letu pokazalo kot negativno. Zato se naj bi upoštevali in sprejeli na vseh TOZD naslednji pogoji: — socialno stanje; — zdravstveno stanje; — najmanj 3 leta delovne dobe na zdravju škodljivih delovnih mestih; — najmanj 4 leta delovne dobe v delovni organi zaciji. Vsak predlagani kandidat mora izpolnjevati vsaj enega od naštetih pogojev, oziroma kriterijev, teža tega kriterija pa je določena z naštetim vrstnim redom. Na prvo mesto po kriterijih naj bi spadalo socialno stanje, ki se kaže predvsem v skupnih dohodkih predlaganega kandidata in njegove družine. Zato naj bi se pri tem kriteriju upoštevali tisti člani kolektiva, ki zaradi svojega materialnega položaja ne morejo koristiti dopusta za počitek in sprostitev. Potrebno je poudariti, da socialno stanje ni enako socialnemu problemu, kot je mnogokrat napačno tolmačeno. Zato predlaganih kandidatov ne bi smeli iskati le v kategorijah posameznih »socialnih problemih«, pač pa tudi v vrstah urejenih družin, ki zaradi svojih dohodkov iz leta v leto preživljajo dopust ob delu. Vsak delavec, 'ki iz neupravičenih razlogov -odkloni okrevanje, ne more biti poslan na okrevanje v prihodnjih 5 letih. Kombinat »ŽITO« je imel v letu 1976 odprta počitniška domova v teku celega leta: »UKANC« v Bohinju — 7 sob, 17 ležišč; »GORELJEK« Pokljuka — 3 sobe, 10 ležišč; in v poletni sezoni od 11. VI. do 10. IX. »MILAN SELAN« Dramalj lastnih sob v domu — 3 sobe, 9 ležišč; v novi hiši — 11 sob, 28 ležišč; najetih sob — 46 sob, 140 ležišč; »ZATIŠJE« Bašanija — Savudrija lastnih — 6 sob, 20 ležišč; najetih — 4 sobe, 10 ležišč »MATERADA« Poreč — 1 soba, 4 ležišča; »MOLI LOŠINJ« od avgusta dalje 2 hišici, 8 ležišč. Skupaj — 83 sob, 246 ležišč V navedenih domovih je bilo: Možnih Korišč. nočitev nočitev % Bohinj 6205 2498 40,25 Pokljuka 3650 1370 38,05 Dramalj 15834 12597 79,56 Bašanija 2730 2172 79,50 Poreč 364 230 63,20 Mali Lošinj (od avgusta dalje) 328 102 31,40 Skupaj 29111 18969 65,16 Domova »UKANC« v Bohinju in »GORELJEK« na Pokljuki sta zasedena v zimskem času in ob šolskih počitnicah, domovi ob morju od 20. VI. do 20. Vlil., manj od 20. Vlil. do 10. IX., malo ali skoraj nič od 11. do 20. VI. Od skupnega števila zaposlenih v I. 1976 v DSSS in TOZD so koristili: V gornjem prikazu niso upoštevani člani kolektiva, katerim je bilo odobreno preventivno zdravljenje v naših počitniških domovih. Le-teh je bilo: DSSS 2 Mlini Ljubljana 43 TOZD pekarna Kranj 6 TOZD »TRIGLAV« Lesce 9 TOZD pekarne Ljubljana 24 TOZD Maloprodaja 4 TOZD »ŠUMI« 23 TOZD »GORENJKA« 6 TOZD »IMPERIAL« 8 TOZD Pekarna Novo mesto 4 SKUPAJ 129 Na seji komisije za družbeni standard dne 30. IV. 1976 so bile sprejete cene penzionskih uslug: din Člani kolektiva, nezaposleni družinski člani vzdrževani člani, upokojenci »Žita« 50 Otroci roj. 1969—1974 30 Otroci roj. 1975—1976 ne plačajo penziona Poslovni partnerji, zaposleni družinski člani 70 Otroci rojeni 1969—1974 35 Otroci, rojeni 1975—1976 ne plačajo penziona Preventivno zdravljenje 60 Otroci, rojeni 1975—1976 nimajo svojega ležišča Cena prenočevanja na Pokljuki nespremenjena: domači 10 tuji 20 Iste cene veljajo tudi v naših domovih na morju in v Bohinju, v najetih sobah po dejanskih cenah najemnin. Posameznim obrokom pa so bile cene sprejete na seji komisije dne 8. 6. Odrasli Otroci Zajtrk 10,00 6,00 Kosilo 35,00 20,00 Večerja 25,00 15,00 VARIANTA: Delavec, ki je predlagan Del. enota m > o 3 m > O c cO >g 1 E ca £ > 0 Ji za okrevanje v naše počitniške domove koristi 10 dni <0 N 5- ■o S' Q >o <0 c S' svojega rednega dopusta DSSS 250 155 235 ali samo 5 dn-i, 5 dni pa Servisne delavnice 44 294 14,5 27,7 23,4 2680 21,6 krije TOZD ali DE, ki ga »Mlini« Ljubljana: pošilja. Mlini 123 ZDRAVILIŠČA: »Pekatete« 64 Domžale 58 Zdraviliško — kopališko Skl. Novo mesto 13 zdravljenje v naravnih zdra- Notranja prodaja 81 viliščrh -ima namen izboljša- Pekarna Kočevje 32 ti zdravstveno stanje, sta- Skladišče Trbovlje 23 nje redno zaposlenih čla- Pekarna Kamnik 55 449 22,2 129 23,1 240 23,9 2966 23,9 nov kolektiva, ki bolehajo TOZD Kranj 79 79 3,9 33 5,9 56 5,6 838 6,8 za kroničnimi obolenji po- klicnega značaja in ki so TOZD »TRIGLAV« preboleli težja obolenja, Lesce 217 11,9 123 1543 12,4 poškodbe in operacije. Tržič 24 241 53 9,5 12,2 Predlog za upravičence Pekarne Ljubljana: naj bi pripravil zdravnik Pekarna Šmartinska 181 upoštevajoč: Pekarna Samova 89 270 13,3 59 10,5 112 11,1 1469 11,9 — zdravstveno stanje — Maloprodaja: 68 3,3 24 4,3 37 3,7 534 4,3 (medicinska dokumentaci- »ŠUMI« 241 11,9 44 7,8 96 9,6 1100 8,9 ja; »Gorenjka« 73 3,6 13 2,3 27 2,7 325 2,6 — socialno stanje; »Imperial« 230 11,3 26 4,7 37 3,7 457 3,7 — status borca NOV. Pekarna Dolenjska Pripravljen predlog naj Novo mesto 59 bi potrdila komisija za Črnomelj 25 84 4,1 23 4,1 41 4,1 489 3,9 družbeni standard >in delovne pogoje pri SDK. SKUPAJ 2029 100 559 100 1004 100 12401 100 (Nadaljevanje s 5. strani) družbenopolitičnega angažiranja mladine Takšno stališče pomeni prekinitev z raznimi idejnopolitičnimi tendencami po politični indiferentnosti, nevtralnosti, interesnega združevanja mladine. Pomeni odpravljanje nesocialističnih tendenc in elementov v vseh organizacijah, ki se vključujejo vZSM, ko hkrati postajajo socialistično angažirani del progresivnih sil naše družbe. Tako bo ZSM privlačevala tudi tiste mlade, ki ne občutijo kdo ve kakšne potrebe po politični aktivnosti, a jih bo organizacija — ne na silo ampak — s svojo celovito akcijo postopoma vključevala v socialistično aktivnost. ZSM pa ni dovolj, da le združi na socialistični osnovi najširše sloje mladine. Zagotoviti mora, da se v njenem delu občuti predvsem vpliv osnovnih slojev delavske mladine. Pri tem moramo dati tudi doprinos k enotnemu nastopanju vseh delovnih ljudi v okviru sindikatov, s tem, da mlade delavce usmerjamo v to. ZSM mora oblikovati idejnopolitično enotnost vseh slojev mladine, osnova tej enotnosti je skupna samoupravno-socialistična usmerjenost, boj za vodilno vlogo delavskega razreda, za bratstvo in enakopravnost narodov in narodnosti ter za krepitev naše neodvisnosti in neuvrščene politike. Ko povezuje vse različne sloje mladine mora ZSM prispevati k odpravljanju idejne in politične razcepljenosti mlade generacije, (npr. delavske in intelektualne mladine) in ustvarjanju takšnih organizacijskih vezi, ki bodo zaradi svoje odpornosti omogočale in spodbujale aktivno vlogo vsem različnim delom mladine in vsakemu članu. Idejnopolitično enotnost mora v demokratičnih notranjih odnosih pogojevati ustvarjalno vzdušje, idejni boj in široka -iniciativa najširšega članstva. Hkrati pa morajo biti načela organiziranja taka, da po končnem demokratičnem oblikovanju sklepov (stališč...) lahko sledi učinkovita družbena akcija vseh organiziranih v ZSM. To pa terja uveljavljanje demokratičnega razmerja do manjšine in uveljavljanje odločitev širših organov ZSM do odločitev ožjih organov. Vloga člana mora biti v resnični socialistični zavzetosti, revolucionarnosti, kritičnosti — tubi do sebe in v boju zoper pojave oportunizma, nenačelnosti, sožitja z nesocialističnimi silami, zoper karierizem, demagoško in dvolično ravnanje, forumsko delo ... Hkrati pa se mora vloga člana izpričevati v boju za reali-ziranje zastavljenih ciljev in nalog. Spoznanje o nujnosti spodbujanja in usmerjanja socialistične angažiranosti mlade generacije je osnova za oblikovanje vzgojno-izo-braževalne vloge ZSM. Ta se uresničuje s povezovanjem teorije in prakse v celovitem delu organizacije, posebej pa zahteva naloge v okviru družbenopolitičnega usposabljanja najširših slojev mladine. LITERATURA: — IX. kongres ZSMJ, Beograd, 1974 — Resolucija IX. kongresa ZSMS, oktober 1974 Žitove vreče kot propagandna pomoč gledališču Pekarna (Nadaljevanje s 6. strani) Zdravljenje naj bi trajalo 21 dni. Tudi tu bi lahko šli na varianto glede dopusta, vsak naj bi prispeval 12 dni svojega rednega 'letnega dopusta — borci le 12 dni. Poleg naštetih pogojev naj bi delavci prispevali določen znesek k stroškom zdravljenja. Znesek se naj bi določil po ekonomski moči posameznika in se izračunal po lestvici, ki jo dajemo v obravnavo: Namen prispevka je v tem, da je z zbranimi sredstvi posameznikov mogoče na zdravljenje poslati čim več članov kolektiva, kar je sedaj v naši delovni organizaciji le minimalno saj pošljemo vsako leto le po dva, ker so stroški zelo visoki. V primeru, da predlagani član kolektiva iz neupravičenih razlogov odkloni zdravljenje, ne more biti poslan v zdravilišče za dobo 5 let. Člani kolektiva, ki so predlagani za okrevanje v naših počitniških domovih lahko koristijo preventivo le v predsezoni in po sezoni, v sezoni lahko koristijo le tisti delavci, ki imajo šoloobvezne otroke. m >n Jšg o m .ta Q c >o f 8 £1 S g £ 0.2? do 1200 0 od 1200 do 1500 5 od 1500 do 1800 15 od 1800 do 2000 25 Od 2000 do 2200 35 Od 2500 do 2800 50 od 3000 dalje 60 DOPISNIKI! V Ginsengu ste lahko na prvi strani prebrali poziv glavnega urednika na sodelovanje, vendar se na to ni še nihče oglasil razen seveda pesnice (mlade seveda) iz TOZD Pekarne Ljubljana. Zato naj vas še enkrat spomnimo na poziv 'in vas vabimo na sodelovanje. Pišite o problemih, ki vas tarejo ali ki vas zanimajo, pa ne dobite zadovoljivega odgovora. Mi smo zato tudi začeli izdajati svoje lastno glasilo, da se bo bolj odprla pot med predsedstvom in pa zares širokim krogom članstva. Zate vas še enkrat prosimo, da nam začnete pošiljati svoje prispevke. Povem naj še to, da bodo najboljši prispevki objavljeni tudi v GLASNIKU in seveda s tem tudi primerno honorirani. V upanju na vaše prispevke vas tovariško pozdravlja glavni urednik GINSEN-GA. Ne dohtar ne žavba ne krstni patron ^ v bolezni pomaga HERBA bonbon Kakšen ženski praznik? 8. marec je mimo. Načrti in razgovori o praznovanju dneva žena tudi in prav tako samo praznovanje, ki je bilo takšno ali drugačno. Večinoma pa najbrž ne kaj posebno drugačno od lanskega. Brali in poslušali smo veliko o pomenu in namenu 8. marca. Načelno smo se vsi z vsem strinjali. Da dan žena ne sme biti dan popivanja. Da je to delovni praznik, ki naj bi potrdil nenehno skrb za enakopraven položaj žensk v naši družbi. Izkazovanje enkratne sladke pozornosti sodelavkam, prijateljicam, mamam in sestram nima prav nobene vrednosti, če jih že naslednji dan spet obremenimo z vsemi običajnimi skrbmi in »dodatnimi« dolžnostmi — zase. Zato bi bilo morda umestno razmisliti o tem, da bi ženskam veliko bolj koristil večji skupni prispevek za onkološki inštitut ali za vrtec ali kaj podobnega kot pa brisača, pepelnik, prtiček in kar se še takega poklanja za dan žena. Z darilnim bonom pa si tudi nobena ne opomore. In če bi recimo več TOZD, oziroma več sindikalnih organizacij namenilo skupno vsoto za skupen cilj, bi bilo vsekakor družbeno smotrneje in lepše od čestitke z malce ironičnim nasmehom. Kaj menite? Rekreacija v TOZD Triglav-Lesce Z 20. septembrom 1976 smo uvedli tudi rekreacijsko kegljanje za vse člane 1-krat tedensko 2 uri eno stezo v domu upokojencev v Radovljici. Uvedli smo tudi enkrat tedensko drsanje na Bledu. Pripravljamo se tudi na srečanje v namiznem tenisu z Gorenjko. Pripravljen imamo tudi program za smučanje, čakamo samo na sneg. V programu imamo tudi učenje začetnikov smučarjev. Za leto 1977 pa si mislimo zadati večje naloge in tudi večje zahteve, ker smo dobili za sedaj celotni program običnskega sindikalnega sveta, razpored panog z termini in načinom tekmovanja v okviru rekreacijskega tekmovanja. Zadali smo si nalogo, da moramo tudi v tem letu doseči vsaj v eni panogi znatno boljši rezultat. V marcu kegljanje — borbene partije, ekipno. April — tekmovanje v balinanju. Maj — tekmovanje v šahu. Junij — tekmovanje v malem nogometu (turnirska oblika). Avgust — plavanje, razne starostne skupine. Oktober — tekmovanje v odbojki (turnirska oblika). November — kegljanje ekipno in posamezno. Poleg teh navedenih tekmovanj bo naša ekipa zopet tekmovala v malem nogometu v spomladanskem in jesenskem delu po ligaškem sitemu. Poleg tega mislimo narediti tudi nekaj planinskih pohodov ter razna tekmovanja med TOZD. Zaradi obširnega programa in raznovrstnih tekmovanj si bomo morali sposojati razna igrišča in dvorane za treninge in bodo tako finančni izdatki večji. Referent za rekreacijo: TOZD »Triglav« LESCE Ažman Franc CESTA Na tej sem strani jaz, na oni ti, med nama pa drveča reka, reka avtomobilov, ki drve, drve za naju v neznano. Njim se mudi. Na tej sem strani jaz, na oni ti. RAZMIŠLJANJE Pijem konjak, mislim nate, ti, ki iz dneva v dan mi lažeš, ti, ki praviš da me ljubiš. Ne veš kako sem srečen, ob tvojih teh lažeh. Kajti v duši moji, nekaj pravi mi, da vse te besedi le niso prazne marne tako kot mislim jaz. To ni res, da ti mi lažeš, reci mi, da govoriš resnico, saj le s teboj lahko sem srečen. SPOMIN Moj duh vsak dan ob tebi, a ti tako si hladna, jaz, ki ob tebi srečen sem, domišljija moja nič ti ne pomeni, izmišljam si da si še vedno moja. Dokler jaz še živel bom, obljubim, da te ne pozabim, Ljubezen moja prva, iz teme si sijala nebeška luč. Še enkrat želel bi, enkrat samo, da vrne se ta čas, ki zame bil je večnost. i£F tu je ie dovolj prostora Desete zimske športne igre živilcev Slovenije so bile letos na Kobli, 19. februarja. Sodelovalo je dvanajst delovnih organizacij, organizator pa so bile Ljubljanske mlekarne. Žitovi smučarji so tekmovali na vseh desetih igrah in tudi vseh desetkrat osvojili prvo mesto. Smučarke so bile za veleslalom razporejene v dve kategoriji po starosti, moški pa v štiri. V vsaki skupini so imeli svoje predstavnike. Letos je organizator prvič uvedel še novo disciplino in sicer teke, za ženske in moške. Skupno je na letošnji zimski živiliadi tekmovalo 36 Žitovih smučarjev, ki so se uvrstili takole: Prišli, videli, zmagali! Moški veterani (nad 50 let) 1. mesto Kršmanc Miran Etol Celje 39,33 2. mesto Kokotec Božo Eta Kamnik 40,04 3. mesto Skupno uvrščenih 7. TEKI Ženske Lipicer Drago Žito 43,10 1. mesto Demšar Maruša Ljubljanske mlekarne 17,05 min. 2. mesto Mulec Stanka Ljubljanske mlekarne 17,22 min. 3. mesto Skupno uvrščenih 8. Šimenc Magda Žito 17,46 min. Moški I 1. mesto Perhavec Pavel Fructal Alko 23,56 min. 2. mesto Mabergoj Jurij Fructal Alko 24,22 min. 3. mesto Komac Srečo Pivovarna Union 26,51 min. 6. mesto Selan Milan Žito 29,30 min. 8. mesto Odstopil 1, skupno 11 Ham Miha uvrščenih. Žito 31,47 min. Moški II 1. mesto Lapajne Janko Ljubljanske mlekarne 11,52 min. 2. mesto Lah Ludvik Ljubljanske mlekarne 12,07 min. 3. mesto Črnivec Lado Kolinska 12,08 min. 7. mesto Grad Dore Žito 18,22 min. Skupno 7 uvrščenih. (Nadaljevanje na 8. strani) 7 glci/nik ATLETI POZOR! LETNE IGRE ŽIVILCEV SE BLIŽAJO Vemo, da so vsako leto -letne igre živilcev, in da se na njih udeležujejo tudi ekipe Žita. Letos bodo -igre v Celju. Moška ekipa je na dveh dosedanjih tekmovanjih osvojila dve bronasti medalji, ženska ekipa pa prvič srebrno, lani v Ajdovščini pa je ostala brez medalje. Zato se moramo letos bo lij pripraviti, saj morajo obe ekipi (moška in ženska) osvojiti medalje. Prosimo vse zainteresirane športnice in športnike, ki jih zanima tek (moški na 1500 m in ženske na 800 m), da se javijo vodji sekcije za atletiko pri RA Žito tov. Tome M-ichel, najkasneje do 15. aprila 1977, ker se bomo po tem roku že začeM pripravljati. Treniral nas bo Veljačič, -iz centralnega skladišča v Ljubljani. Treningi bodo na stadionu Ilirije v Ljubljani, Vodnikova cesta. ŠPORTNI POZDRAV! Vodja sekcije za atletiko pri Rekreacijskem aktivu »Žito« Tome Michel UDELEŽENCI LANSKIH POLETNIH ŽIVILSKIH IGER Žitovi udeleženci- lanske poletne živiliade v Ajdovščini so bili enotno oblečeni v temno modre trenirke z belim napisom ŽITO. Trenirke in majice ije kupil Rekreacijski aktiv, da bodo naši tekmovalci v ena kih športnih oblačilih zastopali kombinat. Prav kmalu bodo že -le tošnje poletne živilske igre to pot v Celju. Tudi tu so bomo trudili za čim boljše rezultate in čim višjo uvrstitev. Nič manj kot lani nam ne bodo potrebne enotne treni-rke in majice. Zato prosimo šest lanskih udeležencev, ki so prejeli opremo, a jo imajo še doma, da jo takoj vrnejo! Ne gre le za ceno trenirk in majic, čeprav tudi tega ne moremo kar zanemariti. Gre predvsem za to, da komaj leto d-ni po nakupu -nove opreme Zitova ekipa ne bo mogla biti več enotno oblečena. Zanašamo se na vest in poštenost tisti-h, ki so »pozabili« vrniti trenirke, na njihov občutek pripadnosti kolektivu in solidarnosti do sotovarišev, zanašamo se na njihov pravilen odnos do družbene -lastnine. Lovorika že desetič zapored Žitu! Organizator prihodnjega srečanja na snegu bo ljubljanska Emona Udeleženci X. jubilejnih zimskih iger predstavnikov živilske industrije, ki so bile ob koncu minulega tedna na smučiščih Koble, so ujeli zimo tako rekoč za rep. Sneg je vidno kopne!, spodaj je izpod njega že silila trava, zgoraj pa ga je bilo le še za dobro ped. Pa vseeno: snega je bilo kljub temu še vedno dovolj, vreme v redu, organizacija srečanja odlična, dobre volje vseh udeležencev pa toliko, da bi težko spodletelo kaj, kar so imeli v načrtu delavci Ljubljanskih mlekarn, letošnji organizatorji tekem. V zadovoljstvo skoraj 300 nastopajočih, lani na Livku jih je bilo 215, so X. jubilejne zimske športne igre na Kobli v celoti uspele. Tudi poškodb ni bilo, kar dokazuje, da so se predstavniki dvajsetih delovnih organizacij dobro pripravili na srečanje. »Letos prvič smo se tudi odločili, da pomerimo svoje moči v smučarskih tekih ...« nam je pripovedoval Marjan Curk, predsednik organizacijskega odbora. »Ženske in veterani so tekli na dva, mlajši moški pa na štiri kilometre. Tekmovanja v smučarskih tekih se je sicer udeležilo le osem žensk in enaindvajset moških, vendar sodim, da za začetek ni malo. Še posebej, če upoštevamo, da so si mnogi opremo sposodili in da bi se pojavilo na startu precej več ljudi, če bi imeli takšne dilce. Vse kaže, da bo prihodnje leto udeležba v smučarskih tekih večja, saj interes za to športno panogo v zadnjih letih razmeroma hitro narašča... « Čeprav so v veleslalomu tekmovali moški kar v štirih kategorijah, ženske pa v dveh in je bilo poleg tega potrebno speljati še tekmovanje v smučarskih tekih, je uspelo opraviti organizatorjem vse delo v enem samem dnevu! »Če bo to izvedljivo tudi v prihodnje, bi danes težko rekli, saj udeležba na naših zimskih srečanjih iz leta v leto narašča...« je po zaključku tekmovanja ugotavljala Duška Lorbek, tajnica organizacijskega odbora. »Na prvih igrah je sodelovalo 31 tekmovalcev, letos pa že desetkrat toliko. Seveda ne bi bilo prav, da bi udeležbo na silo omejevali, zato vse kaže, da bodo imeli organizatorji v prihodnje še več dela. Sicer pa ta trud ni zaman, saj se dobro obrestuje. Rekreacije smo vsi pošteno potrebni pa tudi videti se moramo vsaj enkrat na leto ...« Tekmovanje »živilcev« na Kobli je potrdilo, da so se nastopajoči letošnjo zimo že kar precej nasmučali, saj so bili na srečanje solidno pripravljeni. Številne delovne organizacije so pred tekmovanjem na Kobli organizirale tudi svoja interna smučarska tekmovanja, da so lahko poslale na republiško srečanje res samo najboljše. »Tudi smučarji Ljubljanskih mlekarn smo letošnjo zimo prišli na svoj račun. Naša delovna organizacija je namreč član konzorcija za gradnjo smučarskega centra na Kobli, zato smo lahko zelo poceni prišli do kart za žičnico ...«, mi je pripovedoval Lojze Lihtenval-ner, ki je na Kobli zastopal barve Ljubljanskih mlekarn, in veliko pripomogel k temu, da je osvojila njegova ekipa prvo mesto v smučar- Pokala najboljšim skih tekih. »Smučanje na Kobli je za nas razmeroma poceni, zato tudi imamo v kolektivu vse več ljubiteljev tega lepega športa ...« Udeleženci jubilejnega srečanja na Kobli so mi poleg tega tudi povedali, da si želijo v prihodnje pri organizaciji podobnih prireditev več pomoči temeljne telesnokulturne skupnosti. Organizacijske pa tudi materialne. Obenem pa so izrekli veliko zadovoljstvo nad sodelovanjem z vsemi sindikati, ki imajo polno razumevanja za organizacijo rekreacije. Predstavniki Ljubljanskih mlekarn, ki so bili letos organizatorji srečanja na Kobli, so zelo pohvalili tudi ljubljanski trim servis. Njegovi možje so svoje delo opravili več kot dobro in tudi dragi niso bili. Med mnogimi, ki so bili pripravljeni speljati zahtevno tekmovanje, najcenejši! In rezultati srečanja na Kobli? Zanimivo: že devetič zapovrstjo so odnesli najbolj dragoceno lovoriko, to je zmago v skupni uvrstitvi, smučarji in smučarke ljubljanskega Žita. Res lep uspeh! Na odlično drugo mesto so se uvrstiti predstavniki Kolinske, na tretje pa Merxa. Slede: 4. Slovin, 5. Emona, 6. Eta Kamnik, 7. Ljubljanske mlekarne, 8. KŽK Kranj, 9. Fructal Alko, 10. Pivovarna Laško, 11. Dana Mirna in 12. Droga. Med posameznicami sta se najbolje izkazali Marica Zorman v prvi in Cilka Benedičič v drugi kategoriji. Pri moških je v prvi kategoriji najhitreje prismučal v cilj Matjaž Svet, v drugi Drago Fanedel in v tretji Milan Rojina. Pri veteranih, to so bili tekmovalci starejši od petdeset let, je bil najuspešnejši Miran Kršmanc. In kdo so bili najhitrejši v tekih? Pri ženskah Maruša Demšar, pri mlajših moških Pavel Perhavec in pri starejših Janko Lapajne. V tekih so v skupni uvrstitvi zmagali predstavniki Ljubljanskih mlekarn, ki so odnesli dve prvi, dve drugi in po eno četrto in peto mesto. Milan Selan nam je pritekel 6. mesto (Nadaljevanje s 7. strani) VELESLALOM: Ženske I 1. mesto Zorman Marica Emona 34,59 2. mesto Puterle Neža Kolinska 37,82 3. mesto Koder Marija Žito 38,19 9. mesto Stermecki Mojca Žito 41,24 Odstopila Špindler Doša Žito Skupno 37 uvrščenih. Ženske II 1. mesto Benedičič Cilka Emona 34,24 2. mesto Rotar Iva Emona 39,95 3. mesto Bere Vera Žito 40,06 6. mesto Kokalj Saša Žito 47,24 Skupno 11 uvrščenih. Moški lil 1. mesto Rojina Milan Pivovarna Union 32,52 2. mesto Miklavc Viktor Merx Celje 33,31 3. mesto Pirc Jože Žito 34,68 4. mesto Ažman Franc Žito 35,85 7. mesto Podboršek Albin Žito 37,10 21. mesto Lipicer Drago Žito 43,10 29. mesto Veber Blaž Žito 46,78 Diskv. Ruš Slavko Žito Skupno uvrščenih 36. Moški II 1. mesto Fanedel Drago Agraria 43,37 2. mesto Vozlič Zdenko Agraria 49,41 3. mesto Šimenc Franc Eta Kamnik 51,90 6. mesto Selak Željko Žito 56,96 16. mesto Vidic Drago Žito 1:04,08 23. mesto Šurk Jože Žito 1:07,66 36. mesto Preskar Jože Žito 1:14,28 37. mesto Šarc Andrej Žito 1:14,45 Skupno uvrščenih 54 Moški I 1. mesto Svet Matjaž SlovSn 46,26 2. mesto Medja Boris Kolinska 50,22 3. mesto Belič Matjaž Ljublj. mlekarne 51,67 7. mesto Humerca Janez Žito 57,52 11. mesto Golob Igor Žito 58,85 26. mesto Kovač Jure Žito 1:08,04 34. mesto Košnik Stane Žito 1:09,93 48. mesto Praprotnik Rudi Žito 1:16,15 56. mesto Fister Janez Žito 1:20,76 59. mesto Grafenauer Toljan Žito 1:22,97 65. mesto Zupančič Franc Žito 1:30,08 67. mesto Tome Michael Žito 1:35,11 71. mesto Kolar Jože Žito 2:40,11 Odstopili: Mulej Jože Žito Rijavec Boris Žito Puc Matjaž Žito Skupno uvrščenih 71, diskvalificiranih 3, odstopilo 14. Ekipno smo v veleslalomu zasedli prvo mesto, v tekih pa tretje. Slovesna razglasitev rezultatov je bila v hotelu Jelovica na Bledu. Zelo ponosni in veseli smo desetič sprejemali prehodni pokal. Vsem našim smučarjem za uspešno zastopanje Živilskega kombinata Žito na jubilejnih desetih zimskih športnih igrah živilcev Slovenije iskreno čestitamo!