Na Opčinah praznujejo 111 let tramvaja Odprli krožno pot treh »kamunov« Okusi ob meji bodo obsežnejši in pestrejši Primorski št. 207 (20.SB5) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 4. SEPTEMBRA 2013 Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Goriški Zoran protagonist na Lidu Marko Marinčič Na 70. filmskem festivalu na beneškem Lidu so včeraj prvič predstavili film, ki je v celoti izraz Fur-lanije Julijske krajine in točneje goriškega okolja. V Tednu kritike, v izbor katerega se je prebil kot edini film iz Italije, so vrteli celovečerec Zoran il mio nipote scemo (Zoran moj nečak idiot), prvenec goriškega režiserja Mattea Oleotta, v produkciji Transmedie in s pisano slo-vensko-italijansko igralsko zasedbo in ustvarjalno ekipo. Vrteli so ga v nabito polni dvorani, publika in strokovna javnost pa sta sprejela z laskavimi ocenami. Navzoča je bila vsa deželna filmska srenja, Dežela FJK pa je bila zastopana na najvišji ravni s predsednico Deboro Serracchiani. Po lanski aferi o Bertoluccijevem filmu o Eluani Englaro, ki je desno sredino zanesla do maščevalnega črtanja filmskega sklada, pomeni včerajšnja premiera nov začetek za filmsko kulturo v FJK. Dogodek pa pomeni še veliko več. Gre za zgodovinski mejnik goriških filmskih ustvarjalcev in producentov, katerega korenine segajo v 80. leta prejšnjega stoletja in pionirsko delovanje Darka Bratine in njegovega Kinoateljeja. Iz tistih zametkov se je v Gorici razvilo marsikaj. Danes tudi produkcijska hiša, ki je bila sposobna prinesti v Benetke večkulturnost, prepletanje slovenščine in italijanščine, ki zaznamuje tako film kot goriški prostor, in sposobnost brisanja meja ne samo na zemljevidu, ampak tudi v glavah ljudi. Vse to je za mednarodno javnost nekaj posebnega in zato zanimivega. Zato je dobrodošel Zoran in mu želimo srečno in uspešno pot v kinodvoranah. TRST - Včeraj v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča Za slovenske šolnike v Italiji se je začel 48. jesenski seminar B. VZHOD - Vojna Iz Sirije zbežalo že več kot dva milijona ljudi TRST - V veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu se je včeraj slovesno začel 48. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga prireja slovensko ministrstvo za izobraževanje. Do petka se bo približno 450 slovenskih šolnikov lahko udeležilo srečanj v okviru trinajstih ciljnih skupin, kjer se bodo lahko seznanili z novimi dognanji in primeri dobre šolske prakse v Republiki Sloveniji. Na včerajšnji otvoritveni slovesnosti so prisotne pozdravili predstavniki slovenskih in italijanskih šolskih oblasti, otvoritveno predavanje, posvečeno stoletnici ustanovitve slovenske gimnazije v Gorici, pa je imel zgodovinar Branko Marušič. Na 3. strani BENETKE - Goriški film Mattea Oleotta Zoran na festivalu Navdušenje na premieri Po predvajanju na Tednu kritike stoječe ovacije nabito polne dvorane BENETKE - Neustavljiv aplavz in ovacije stoječe publike so včeraj pozdravili premiero filma Zoran moj nečak idiot, ki je bil kot edini italijanski film uvrščen v Teden kritike v okviru 70. festivala v Benetkah. Režiser Mat-teo Oleotto, igralci Giuseppe Battiston, Rok Prašnikar in Marjuta Slamič, producent goriške Transmedie Igor Prinčič so bili do solz ganjeni. V nabito polni dvorani si ga je ogledala in se od srca nasmejala tudi predsednica dežele FJK Debora Serracchiani. Imeniten dan za goriške filmske navdušence, ki so uspeli v drznem projektu. Na 10. strani ŽENEVA - Iz Sirije je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, kar je desetkrat več kot pred letom dni, poleg tega je znotraj države zaradi konflikta še 4,25 milijona razseljenih oseb, je v Ženevi sporočil Visoki komisa-riat ZN za begunce (UNHCR). Ameriški predsednik Barack Obama je medtem prepričan, da mu bo kongres odobril posredovanje v Siriji. Na 11. strani Zgonik: zagonetka s šolskim avtobusom Na 4. strani Konec meseca bo v Trstu festival Next Na 8. strani Benetke »osvajajo« tudi Ljubljano Na 9. strani Zabodel ga je I • V V v V • V v središču Trzica Na 13. strani Fotografija za začetek sezone KC Lojze BratuZ Na 13. strani EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Začetek največjega športnega tekmovanja v osamosvojeni Sloveniji BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA BOJEM] [MUMl EuroBasket SLOVENIA2013 Mi We Are Basketball LJUBLJANA - S sinočnjim odprtjem na Kongresnem trgu v Ljubljani se je začelo evropsko košarkarsko prvenstvo, doslej največje športno ekipno tekmovanje v osamosvojeni Sloveniji. Že danes bodo v prestolnici, v Celju, na Jesenicah in v Kopru tekme 1. kroga v predtekmovalnih skupinah. Slovenija, ki upa na osvojitev kolajne, se bo v Celju ob 21. uri pomerila s Češko. Ena najmočnejših skupin bo v Kopru (Italija igra danes proti Rusiji morda že odločilno tekmo). Na Obali bo ves teden tudi v znamenju spremljevalnih pobud, navijaških con na Ukmarjevem trgu in v Taverni ter obilo veselja. Na 16. in 17. strani Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 hdsdueldu DPm SESRnn t raj p is uje rasled nj b abonmaje u SEioni 2013/14: GLEDF1LI5HI J=IEanmR_ na-PLE5m re dihur BBILJFinTni REDIHUR PiLdism HBunmH U ERELinJI H LIL URICE sreč kin abonma Abonmaja KULTurice in Petki v Srednji bosta izvedena le v primeru minimalnega števila prijav (vsaj 50 prijav za posamezni abonma). V primeru, da se abonmane izpelje, se denar plačnikom vrne. URNIK BLAGAJNE v mesecu septembru: od ponedeljka do petka od lOh do 17h in uro pred prireditvijo na dan prireditve. Abonmaje vpisujemo do 30. septembra 2013. Abonma je lahko tudi primerno darilo vašim bližnjim Tel. 00386 5 73120 10 e-pošta: info@kosovelovdom.si 9771124666007 2 Sreda, 4. septembra 2013 ITALIJA / POLITIKA - Predkongresna razprava v Demokratski stranki Bersani: Franceschinijeva podpora Renziju je brez programske osnove Maroni pozval Berlusconija, naj zruši vlado, češ da demokrati ravnajo z njim kot komunisti s Craxijem RIM - »Operacija Franceschini-Renzi me ne prepriča, je brez vsebine.« Tako je nekdanji sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani ocenil podporo, ki jo je minister Dario Franceschini, sicer tudi nekdanji sekretar demokratov, v ponedeljek napovedal kandidaturi fi-renškega župana Mattea Renzija za novega strankinega voditelja. Bersani je svoje stališče včeraj pojasnil na vsedržavnem prazniku Demokratske stranke v Genovi, kjer sta v minulih dneh spregovorila tudi Renzi in Franceschini. Bersani je izrazil prepričanje, da si morajo demokrati v tem zgodovinskem trenutku predvsem razčistiti pojme, ne pa se brez programskih smernic opredeliti za tega ali onega kandidata. Opozoril je, da se levica ne sme zreducirati na nekakšno olepšano desnico, ampak mora biti avtonomna vizija. Sicer pa je Bersani izrazil podporo sedanji Lettovi vladi. »Letta dela dobro, rekel bi bolje, kot je mogoče,« je pristavil. Nad vlado pa še vedno visi Damo-klejev meč. Vodja skupine Ljudstva svobode v senatu Renato Schifani je včeraj ponovno zagrozil, da bo vlada padla, če bo Silvio Berlusconi zaradi nedavne dokončne obsodbe na štiri leta zapora izključen iz senata. V skladu z decembra lani sprejetim zakonom proti korupciji namreč ne sme v italijanski parlament kandidirati ali tam zasedati sedeža nihče, ki je bil obsojen na več kot dve leti zapora. Za vprašanje imunitete pristojna senatna komisija bo 9. t. m. začela odločati, ali zakon velja tudi v Ber-lusconijevem primeru. Berlusconijevi privrženci poudarjajo, da zakon ne bi smel veljati za dejanja, storjena, preden je zakon stopil v veljavo. Tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano je včeraj pozval Demokratsko stranko, naj se o tem jasno izreče. Toda v vrstah demokratov odločno prevladuje stališče, da senatna komisija za imunitete ni sodišče četrte stopnje in da je treba zakone izvajati. V tej zvezi se je včeraj oglasil prvi mož Severne lige Roberto Maroni. Dejal je, da Demokratska stranka ravna z Berlusconi-jem tako kot so nekoč komunisti s Craxi-jem. Maroni je zato Berlusconija pozval, naj umakne podporo Lettovi vladi. BOLOGNA - Korupcija »Superpolicist« Giovanni Preziosa neslavno za zapahi BOLOGNA - Včeraj so v Bologni aretirali podkvestorja in nekdanjega bo-lonjskega občinskega odbornika za javno varnost Giovannija Prezioso. Aretacijo so izvedli finančni stražniki iz Benetk. Preziosa je obtožen korupcije, vloma v informacijske sisteme ter razkrivanja zaupnih informacij. Kaže, da je izdajal voditeljem gradbenega kolosa Mantovani zaupne informacije, ki jih hrani notranje ministrstvo. V zameno naj bi prejel za več sto tisoč evrov denarja v gotovini ter razna "darila', med temi motor za svoj gumenjak. Preziosa naj bi v nudenju svojih uslug šel tako daleč, da je nekoč podjetju Mantovani celo "posodil" policijsko utripajočo luč in loparček, da bi lahko njegovi predstavniki učinkoviteje izsiljevali nekega poslovnega partnerja. Spomnimo naj, da je bil Preziosa bolonjski občinski odbornik za javno varnost za časa desnosredinskega župana Guazzaloca. Z ustanovitvijo skupine posebno izurjenih redarjev in z drugimi podobnimi potezami je tedaj postal znan po vsej Italiji. Pierluigi Bersani med svojim včerajšnjim nastopom na prazniku Demokratske stranke v Genovi ansa Vstopni testi na univerzah RIM - V Italiji so se včeraj začeli vstopni testi za 115 tisoč diplomantov višjih srednjih šol, ki so se odločili za vpis na fakultete z omejenim številom slušateljev. Pri tem je največ zainteresiranih za študij zdravstvenih ved: le-teh je dobrih 84.000, medtem ko je mest na rapolago le nekaj čez deset tisoč. Vstopni testi obsegajo šestdeset vprašanj, udeleženci pa lahko zberejo največ devetdeset točk, medtem ko je minimalno število točk, ki zadostuje za pozitiven izid testa, dvajset. Kandidati, ki so na višješolskem državnem izpitu dosegli vsaj oceno 80/100, bodo deležni posebnega bonusa. Ne izdajajo računov RIM - Preko 70 odstotkov trgovcev v Rimu in okolici ne izdaja računov. To je ugotovila finančna straža, ki je v soboto in nedeljo opravila 779 inšpekcij in pri tem ugotovila 552 kršitev določil. Poleg tega je v prvih osmih mesecih letošnjega leta rimsko pokrajinsko poveljstvo finančne straže v okviru 10.613 inšpekcij ugotovilo 6678 nepravilnosti. Obenem so v zadnjem koncu tedna zasegli kar 7500 ponarejenih kosov blaga in prijavili 25 prodajalcev, število zaseženih ponarejenih ali nevarnih proizvodov v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa znaša kar šestnajst milijonov: pri tem so finančni stražniki prijavili 527 prodajalcev, drugih 211 pa so doletele denarne kazni. OECD - Medtem ko osrednja evropska gospodarstva beležijo višjo rast od napovedane Italija bo letos z 1,8-odstotnim padcem BDP edino med najrazvitejšimi gospodarstvi v recesiji PARIZ - Osrednja evropska gospodarstva bodo v letošnjem letu zabeležila višjo gospodarsko rast kot sprva napovedano, je razvidno iz vmesne ocene gospodarskega položaja, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Revizija navzgor je doletela Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, navzdol pa ZDA in Kitajsko. Italija bo medtem po izračunih OECD letos zabeležila 1,8-odstotno krčenje gospodarstva in bo tako edina članica skupine G7 v recesiji. V OECD po novem Nemčiji za letos napovedujejo 0,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke več od majske napovedi. V zvezi s Francijo so spomladi pričakovali, da bo leto sklenila z 0,3-odstotnim krčenjem bruto domače- ga proizvoda (BDP), zdaj pa ocenjujejo da bo imela 0,3-odstotno rast. Območje evra pa je še vedno ranljivo za gibanja na finančnih trgih, ob tem pa se še naprej spopada z bančnimi in dolžniškimi težavami, je objavo podatkov pospremil namestnik glavnega ekonomista pri OECD Jorgen Elmeskov. V OECD menijo, da bi morala Evropska centralna banka, če bo okrevanje zaustavljeno, dodatno ublažiti denarno politiko. Kot dodajajo, bo morda morala zagotoviti neposredne spodbude za potrjevanje posojil realnemu gospodarstvu. Najbolj je sicer organizacija tokrat revidirala napoved gospodarske rasti Velike Britanije. Pred štirimi meseci je ocenjevala, da bodo imeli na Otoku letos 0,8-od-stotno rast BDP, po novem pa pričakuje- jo, da bodo sklenili z 1,5-odstotno rastjo. Spodbudno rast naj bi letos zabeležili tudi v ZDA in na Japonskem. Ameriška gospodarska dejavnost se bo glede na podatke OECD letos okrepila za 1,7 odstotka, kar je sicer 0,2 odstotne točke manj od predhodne napovedi, japonska pa za 1,6 odstotka. Japonski v organizaciji svetujejo, da nadaljuje stimulativne ukrepe, vse dokler ne bo premagala deflacije. Kot so še izpostavili v OECD, bo v prihodnje v razvitih državah zelo pomemben spopad z brezposelnostjo, ki je v območju evra in v ZDA daleč nad pred-krizno ravnjo. Nadaljevati se mora tudi jav-nofinančna konsolidacija, a tako, da se bo zaščitilo najbolj ranljive, zagotovilo javno podporo strukturnim reformam in spodbujalo zaposlovanje. Hitro rastoča gospodarstva medtem zaradi turbulenc na finančnih trgih in špekulacij o zaostritvi denarne politike v ZDA v zadnjem obdobju beležijo le skromno okrevanje, so pojasnili v organizaciji. Napoved gospodarske rasti Kitajske so znižali za 0,4 odstotne točke na 7,4 odstotka. Osrednje tveganje za vzdržno svetovno okrevanje organizacija pripisuje prav načinu, kako se bodo ZDA lotile zmanjševanja stimulativnih ukrepov. V OECD sicer odobravajo načrte ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) v zvezi s krčenjem likvidnostnih injekcij oz. programov odkupovanja državnih in hipote-karnih obveznic, za katere je v največjem svetovnem gospodarstvu na svetu mesečno namenjenih 85 milijard dolarjev. ČRNA KRONIKA - Zasuk v preiskavah Mlado Brazilko naj bi ubil njen delodajalec Claudio Grigoletto naj bi ubil Marilio Rodriguez Martins, da bi se rešil otroka, ki ga je mlada Brazilka pričakovala ansa BRESCIA - 29-letno brazilsko državljanko Marilio Rodriguez Martins, ki so jo minuli petek našli mrtvo na njenem delovnem mestu v kraju Gambara pri Brescii, je ubil njen delodajalec, 32-letni pilot in lastnik družbe Alpi Aviation di Brasil Claudio Grigoletto. V to so prepričani preiskovalci, ki so Grigolet- ta včeraj priprli, potem ko so ga zasliševali skoraj vso noč. Kot je povedal javni tožilec Fabio Salamone, je Grigoletto po vsem sodeč zadušil Brazilko, ker je pričakovala otroka, katerega bi bil sam oče. Moški se med drugim ni hotel ločiti od svoje žene, ki mu je pred nedavnim povila sinčka. UMETNOST - Milan V pripravi razstava del Josefa Albersa MILAN - Fundacija Stelline v sodelovanju s fundacijo Josef & Anni Albers v Milanu pripravlja razstavo del Josefa Albersa, naslovljeno »Sublime Optics« (Su-blimne optike). Postavitev o Albersu, modernistu in predstavniku šole Bauhaus, bo vključevala njegove mladostniške risbe, pisane umetnine iz stekla ter serijo abstraktnih slik. Na postavitvi »Sublime Optics« bo na ogled več kot 60 Albersovih, od zgodnjih del do slovitega »Homage to the Square« (Homage kvadratu). Albers, zaprisežen katoličan, je v svoja dela vključeval figuraliko iz krščanske tradicije. Spreminjanju barv in potez v umetniških delih je pripisoval duhovna oziroma celo mistična ozadja. Hkrati bodo s postavitvijo kronali prvo vrnitev Albersovih del v Milan po skorajda 80 letih. Umetnikove grafike so bile v italijanskem mestu nazadnje na ogled leta 1934, v sklopu razstave, ki jo je Vasilij Kandinski organiziral leto po zaprtju šole Bauhaus, katere učenec in docent je bil tudi Albers. Razstava bo v prostorih fundacije Stelline na ogled med 26. septembrom in 6. januarjem 2014. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.474,97 € +419,45 SOD NAFTE (159 litrov) 114,01 $ -1,01 EVRO 1,3172 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. septembra 2013 valute evro (povprečni tečaj) 3.9. 02.9. ameriški dolar 1,3172 1,3207 japonski jen 130,98 131,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,725 25,683 danska krona 7,4591 7,4593 britanski funt 0,84730 0,84775 madžarski forint 301,32 300,05 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7026 poljski zlot 4,2707 4,2548, romunski lev 4,4320 4,4238 švedska krona 8,7031 8,7222 švicarski frank 1,2325 1,2317 norveška kron 8,0010 8,0095 hrvaška kuna 7,5795 7,5773 ruski rubel 44,0863 43,9745 turška lira 2,6985 2,6641 avstralski dolar 1,4583 1,4680 braziljski real 3,1593 3,1257 kanadski dolar 1,3864 1,3907 kitajski juan 8,0621 8,0822 indijska rupija 89,8920 87,5230 južnoafriški rand 13,5958 13,4816 / V OSPREDJU Sreda, 4. septembra 2013 3 TRST - Včeraj v veliki dvorani SSG slovesno odprtje 48. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji Seznanili se bodo z novimi dognanji in primeri dobre šolske prakse v Sloveniji Pozdrav predstavnikov šolskih oblasti Slovenije in Italije - Branko Marušič predaval o stoletnici slovenske gimnazije v Gorici TRST - Možnost slovenskih šolnikov v Italiji, da se seznanijo z novimi dognanji in primeri dobre šolske prakse v Republiki Sloveniji, pa tudi priložnost za predavatelje iz Slovenije, da se seznanijo s stvarnostjo slovenskega šolstva v Italiji. Vse to prinaša tradicionalni, že 48. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki se je začel včeraj dopoldne v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, trajal pa bo do petka. Seminar na podlagi mednarodnih dogovorov ponuja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino in Uradom za slovenske šole, strokovno pa ga pripravi in program oblikuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo, namenjen pa je približno 450 šolnikom, ki bodo lahko v prihodnjih dneh sledili srečanjem v okviru trinajstih ciljnih skupin, ki bodo potekala na Opčinah, Proseku in v Gorici (program objavljamo na drugem mestu). Slovenske šole - bogastvo za FJK Slavnostnega odprtja seminarja, ki ga je uvedel nastop mlade harfistke Eve Ška-bar, gojenke Glasbene matice, povezovala pa sta ga višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji in vršilec dolžnosti načelnika Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Tomaž Simčič, se je udeležila množica šolnikov s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter številni predstavniki družbenega in političnega življenja Slovencev v Italiji ter deželne in krajevnih uprav, pa tudi šolskih oblasti Slovenije in Italije, ki so prinesli svoj pozdrav. Tako je Pietro Biasiol iz Deželnega šolskega urada za FJK med drugim poudaril, kako slovenske šole nudijo deželi bo- Udeleženci odprtja seminarja (desno) poslušajo predavanje Branka Marušiča (zgoraj). Na spodnjem posnetku pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni in v.d. načelnika Urada za slovenske šole Tomaž Simčič kroma gastvo in perspektivo mednarodnega značaja tudi z načrtovanjem z dvema različnima šolskima sistemoma, medtem ko je vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pri slovenskem ministrstvu za izobraževanje Vlasta Poličnik poudarila, kako se bo na teh območjih izkazala politika evropeizma, nove demokracije in prijazne globalizacije in dodala, da se uveljavlja zavest o nujnosti povezovanja in primerljivosti ter iskanja odgovorov, ki presegajo nacionalne okvire. Šola je vse bolj usmerjena v tehnike zbiranja znanja in informacij, zato se mora znebiti ideološke naloge, ne pa etičnosti, ter mora vgraditi v učenca kritično dispozicijo, saj Program jesenskega seminarja TRST - 48. jesenski seminar za slovenske šolnike, ki se je včeraj začel v Trstu, bo potekal do petka na Opčinah, Proseku in v Gorici, kjer bo približno 450 udeležencem na voljo trinajst ciljnih skupin. V nadaljevanju objavljamo program seminarja, ki bo v omenjenih dneh potekal z urnikom med 9. uro in 10.30 ter med 11. uro in 12.30. Danes, 4. septembra Vzgojiteljice - dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah: Razvijanje elementarne glasbene ustvarjalnosti (Blaž Rojko) Učitelji - Osnovna šola Franceta Bevka na Opčinah Skupina A: Sodobni didaktični pristopi pri naravoslovju (Bernarda Moravec in Kristina Prosen, Projekt SiiT). Skupina B: Varnost in prva pomoč v šoli - učitelj vedno pomaga prvi (Fani Čeh). Skupina C: Umetnost pripovedovanja pravljic - izkušnja govora med knjigo in živo besedo (Ljoba Jenče). Skupina D: Nega glasu in kultura govora (Neža Ana Rojko) Jutri, 5. septembra Profesorji nižjih in višjih srednjih šol v FJK Nižja srednja šola Frana Levstika na Proseku ga le tako lahko zavarujemo pred manipulacijami. Pri tem je vloga šolnika nenadomestljiva, resnično dober šolnik pa je tisti, ki pred poklicno držo postavi človeško, od zavzetosti šolnikov pa bo odvisno, ali bo šola še ostala hrbtenica družbenega in narodnostnega razvoja. Pozdravil je tudi direktor ZRSŠ Gregor Mohorčič, po čigar mnenju šolniki ne smejo ostati sami, ampak rabijo pomoč družbe, staršev in politike, predvsem pa je potrebno zaupanje, ki ga premalo gojimo. V imenu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu je pozdravila konzul-ka Eliška Kersnič Žmavc, ki je opozorila, da je bilo za učenje v maternem jeziku potrebnega veliko truda, zato ima šola velik pomen. Konzulka upa, da bo kljub trenutni krizi prišlo do spoznanja, da je šola deblo narodnega drevesa in da se jo bo znalo negovati še naprej. Spomin na prvo slovensko državno gimnazijo Organizatorji seminarja so se letos hoteli spomniti stoletnice ustanovitve prve državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom, se pravi slovenske gimnazije v Gorici, ustanovljene leta 1913. O tem je v otvoritvenem predavanju pred uradnim odprtjem govoril novogoriški zgodovinar Branko Marušič, ki je orisal dolgo pot prizadevanj goriških Slovencev, da bi dobili svojo gimnazijo. Ta prizadevanja so potekala skozi celotno drugo polovico 19. stoletja, zanimivo pa je, da so goriški Sloven- Skupina 1 - profesorji za šolsko orientacijo: Sodobni pogledi na karierno orientacijo in naloge šole (Tatjana Bezic). Skupina 2 - profesorji slovenščine-nižja srednja in bienij višje srednje šole: Kako so sestavljeni in kaj merijo preizkusi znanja (testi) na NPZ (Nacionalnem preverjanju znanja) v RS (Darinka Rosc Leskovec). Skupina 3 - profesorji ma-tematike-nižja srednja in bienij višje srednje šole: Nekateri vidiki sestavljanja pisnega preizkusa znanja iz matematike (Jerneja Bone). Dvorana ZKB na Opčinah Skupina 4 - profesorji različnih predmetnih področij: Razvoj kompetence učenje učenja (Cvetka Bizjak) Petek, 6. septembra Nižja srednja šola Ivana Trinka v Gorici Vzgojiteljice: Razvijanje elementarne glasbene ustvarjalnosti (Blaž Rojko) Učitelji - Skupina A: Sodobni didaktični pristopi pri naravoslovju (Bernarda Moravec in Kristina Prosen, Projekt SiiT). Skupina B: Nega glasu in kultura govora (Neža Ana Rojko). Skupina C: Umetnost pripovedovanja pravljic - izkušnja govora med knjigo in živo besedo (Ljoba Jenče). ci pri tem sodelovali s krajevnimi Italijani in Furlani, ki so se prav tako zavzemali za gimnazijo v italijanskem jeziku (takrat je v Gorici delovala le nemška gimnazija). Čas za ustanovitev slovenske gimnazije je dozorel v začetku 20. stoletja, najprej s pobudo o ustanovitvi zasebne gimnazije, ki je nastala v katoliškem taboru znanega politika Antona Gregorčiča, ki je prav tako tudi za- služen za poznejši nastanek državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom. Le-ta je kot že rečeno zaživela leta 1913, zaradi prve svetovne vojne in italijanske zasedbe pa ni dolgo delovala. Po prvi svetovni vojni gimnazije niso obnovili, kmalu je prišlo tudi do odprave slovenskega gimnazijskega šolstva na Goriškem. Do obnove gimnazije je prišlo med drugo svetovno vojno, čeprav pod nemško in domobransko upravo, po drugi svetovni vojni pa se je tako v Gorici kot v Novi Gorici razvila mreža gimnazijskega in drugega srednjega šolstva, ki je predvsem posledica truda takratnih prednikov, je poudaril Marušič. Prvošolcem tudi knjiga o Lipku Na stoletnico slovenske gimnazije v Gorici opozarja tudi faksimilirana izdaja njenega prvega Izvestja, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, udeleženci odprtja pa so jo imeli včeraj na voljo skupaj z drugo knjižno novostjo, delom Borisa Pangerca Čudovita zgodba, ki je izšlo pri tržaški založbi Mladika in je posvečeno poteku poletnih seminarjev za slovenske šolnike v devetih območnih enotah ZRSŠ. Poleg tega je pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni napovedala, da bodo prvošolci kmalu deležni knjižnega daru, ki bo letos kar dvojen: prejeli bodo namreč knjigo Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki, ob skorajšnjem začetku evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji pa tudi knjigo Lipko in KošoRok Primoža Suhodolčana. Ivan Žerjal j, ffTTjTia 1 — ■ ■OLETN Hthuj. NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM ■■^Sf Poletno tiihožitje oziroma sožitje na plaži Castelreggio v Sesljanskem zalivu st m Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). 4 Sreda, 4. septembra 2013 ITALIJA / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA - Včeraj pri Sv. Jakobu z občani o opravljenem delu Podžupanja Martini in odbornici Famulari in Grim o dosedanjih posegih uprave Tržaški občinski odbor je začel včeraj niz tematskih srečanj z občani v posameznih mestnih (in kraških) rajonih, da bi prebivalstvu predstavil, kar je doslej postoril in kar ima še v bližnji prihodnosti na zalogi. Prvo je bilo pri Sv. Jakobu, podžupanja Fabiana Martini, odbornica za socialne zadeve Laura Fa-mulari in odbornica za vzgojo in šolstvo Antonella Grim so mu dale naslov Trst, mesto ljudi. Martinijeva je napovedala okrepitev delovanja okenc v občinskih izpostavah. Kmalu naj bi začela delovati s podaljšanim urnikom, odprta naj bi bila tudi popoldne in morda tudi ob sobotah zjutraj, da bi tako občanom omilili nevšečnosti. V ta namen bo uvedena tudi telefonska rezervacija, da bi se tako ljudje znebili dolgemu čakanju v vrstah. Nadalje bo posebna služba namenjena občanom, in sicer na njihovem domu, nekatere občinske izpostave pa bodo tudi prenovili. Občina je že uvedla službo obveščanja občanov. V enem letu je skoraj 1.300 ljudi klicalo občinske urade za razna sporočila. Prav tako je bilo uveden prenos sej tržaškega občinskega sveta, občina pa se tudi že poslužuje uslug fa-cebooka in twittra. Nadalje so že sedaj na občinski spletni strani objavljeni vsi občinski sklepi. Uprava je posebno pozornost posvetila posegom proti nasilju nad ženskami, kar bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Ljudje s posebnimi potrebami bodo imeli več parkirnih prostorov na razpolago. V obdobju od marca do maja so mestni redarji opravili 1.400 pregledov parkirnih prostorov, namenjenih tem ljudem, prisolili 90 glob in odvzeli 30 dovoljenj za olajšano parkiranje, ker se posestniki niso držali pravil. Odbornica za šolstvo in vzgojo Grim je predstavila posege, opravljene na šolskem področju, medtem ko je Laura Famulari izpostavila vse večjo stisko, v kateri se nahajajo številne tržaške družine. Podpora tem družinam je lani - s posegi na raznih področjih - znašala 9 milijonov 450 tisoč evrov; pomoč je zaprosilo 5.612 oseb ali 2,5 odstotka občanov. M.K. Srečanje treh občinskih upraviteljic z občani pri Sv. Jakobu kroma ■ Ji t | j i' * -V.V Ci OBČINA TRST Danes seja gospodarskega omizja V dvorani tržaškega občinskega sveta bo danes ob 15. uri zasedalo gospodarsko omizje. Srečanje sta sklicala tržaški župan Roberto Coso-lini in občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus, ki se bosta o perspektivah in načrtih za preporod tržaškega gospodarstva pogovarjala s predstavniki raznih stanovskih organizacij in sindikatov. Srečanje bo namenjeno za razpravo in predstavitev morebitnih pripomb glede dokumenta z ukrepi in predlogi za razvoj tržaške ekonomije, ki ga je izdelala občinska uprava in ki ga je odbornik Kraus predstavil na zadnji seji gospodarskega omizja. Poleg tega bo pozornost osredotočena tudi na razvoj pristanišča (o tem se je župan Cosolini že pogovarjal v ponedeljek s predstavnikoma pristaniških delavcev), tudi v luči različnih pogledov oz. drugačnega stališča, ki ga ima na tem področju predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi. ZGONIŠKA OBČINA - Birokratska zagonetka ob (morebitnem) nakupu novega šolabusa Če leva ne ve, kaj dela desna ... Deželna uprava po eni strani »zamrznila« investicijo, po drugi pa želi izvedeti, kako je s postopkom za nakup šolabusa Res hudo je, če leva roka ne ve, kaj dela desna. Še hujše pa je, če se to dogaja v javni upravi in neposredno prizadene krajevne oblasti. V zgoniški občini beležijo te dni šolski primer nerazsodnega birokratskega ravnanja. Sprožil ga je deželni prispevek za nakup novega šolskega avtobusa. Že samo dejstvo, da ima občinska uprava denar za nakup šolabusa, a ga - po odločitvi deželne uprave- ne more kupiti zaradi pakta stabilnosti, je skregano z zdravo pametjo. Še bolj pa je nerazumljivo, da hoče deželna uprava izvedeti, zakaj občina ni doslej izkoristila tistega prispevka (?!). Zgoniška občinska uprava župana Mirka Sardoča je preteklo leto zaprosila deželno upravo za prispevek za nakup šolskega avtobusa. Nakup je nujno potreben, ker je sedanji šolabus že zastarel. Prevozil je na desettisoče kilometrov, zob časa ga je načel, zato ni čudno da je potreben popravil za zagotovitev varne vožnje Sardoč in Serracchiani kroma otrok v šole. Z novim šolabusom bi se znebili stroškov za popravila, novo vozilo pa bi bolje odgovarjalo potrebam za prevoz otrok, so na občini podkrepili zahtevo po deželnem prispevku. Deželna uprava je konec preteklega leta ugodila prošnji. Namenila ji je prispevek v višini nekaj več kot 182 tisoč evrov za kritje 85 odstotkov investicije, ostalih 15 odstotkov bi morala prispevati občina. Občinska uprava je že pred časom »iztaknila« sredstva za kritje teh 15 odstotkov, tako je lahko v začetku marca letos izdala razpis za nakup novega šola-busa: izklicna cena je znašala 165.250 evrov (h katerim bi morali prišteti še 21 odstotkov davka na dodano vrednost). Na licitaciji je najboljšo ponudbo predstavilo podjetje Germacar iz Vidma: 164.000 evrov (plus 21 odstotkov davka na dodano vrednost). 26. marca je bil podpisan začasni zapisnik za nakup vozila. Pa se je v zadevo vmešal vražji pakt stabilnosti, ki je »zamrznil« vse investicije. Zgoniška občinska uprava je 10. maja pisala deželni upravi in jo zaprosila za pojasnila. Hotela je izvedeti, kaj ji gre storiti. Še istega dne je s službe za krajevno financo deželne centralne direkcije za ja- TRŽAŠKA OBČINA - Rajonski svet za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto Ostrouška zapustil Severno ligo Tudi občinska svetnika Maurizio Ferrara in Roberto de Gioia sta po srečanju o STO izstopila iz Maronijeve stranke Potres v tržaški Severni ligi. Tako je dogodke zadnjih dni v Maronijevi stranki označil rajonski svetnik Adriano Ostrouška. Edini slovenski izvoljeni predstavnik v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto se je odločil, da zapusti Severno ligo in pristopi v mešano skupino. Odločitev je tlela že več tednov, je včeraj pojasnil Ostrouška. Sam si je v vodstvu stranke prizadeval, da bi imela Severna liga več posluha do kraškega ozemlja tržaške občine, tam kjer bivajo pretežno pripadniki slovenske manjšine. Opozoril je na več odprtih vprašanj, na katera pa ni dobil odgovora. Vodstvo stranke je bilo v tej zvezi zelo togo, naravnano predvsem na obravnavanje zadev, ki se nanašajo na mesto, zanemarjalo pa je okoliš, je ocenil Ostrouška. Adriano Ostrouška Konec preteklega tedna je prišlo do prelomnega dogodka. Na prazniku Severne lige je prišlo po razpravi o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja do kratkega stika med tržaškima občinskima svetnikoma Maronijeve stranke Mauriziom Ferraro in Robertom de Gioio ter pokrajinskim tajnikom Pierpaolom Robertijem. Svetnika sta mu očitala, da ni znal pomiriti razvnetih pristašev gibanja Svobodni Trst, ki so s svojimi posegi monopolizirali srečanje. Iz protesta sta izstopila iz stranke. Tako je Severna liga ostala v tržaškem občinskem svetu brez svojega predstavništva, podobno pa se je zgodilo tudi v pokrajinski skupščini po prestopu zgodovinskega tržaškega predstavnika Severne lige Paola Polidorija v mešano skupino. Ostrouška se je odločil, da ostane v rajonskem svetu iz spoštovanja do volivcev, ki so mu na volitvah leta 2011 zaupali. V rajonski skupščini je v teh dveh letih predložil več vprašanj in resolucij; nekatere je rajonski svet osvojil, kljub temu da so prihajale iz vrst opozicija. Ostrouška je med drugim opozoril na slabo stanje nekaterih ulic v mestnem središču, ki so bile po njegove posegu na novo tlakovane. Obenem je opozoril na nevarnost nekaterih cestnih odsekov in križišč. Občinska uprava mu je prisluhnila in namestila nekaj ogledal za boljšo vidljivost v križiščih, s čemer se je število nesreč na tistih odsekih - preverjeno - bistveno zmanjšalo. Ostrouška je med drugim ob zadnjem občinskem proračunu tesno sodeloval z občinskim svetnikom Severne lige Mauriziom Ferraro. Bil je namreč pobudnik amandmaja o prispevku za namestitev defibrilatorjev v vseh občinskih športnih igriščih in telovadnicah. Župan Roberto Cosolini je popravek sprejel, s čemer je bila v občinski proračun vključena postavka o prispevku v višini 40 tisoč evrov za nakup novih defibrilatorjev. M.K. vno upravo, krajevne avtonomije in koordinacijo reform prejela sledeč odgovor: »Razumem vaše potrebe, a deželna vlada je določila nekatere prioritete. O tem strošku ne vem, kaj bi vam rekla. Obrnite se tudi na Vsedržavno združenje občin Anci, kateremu smo poslali ta dopis v vednost. Zadevo bomo ocenili morebiti septembra.« Na zgoniški občini so bili ob branju odgovora zaprepadeni. Katere naj bi bile »deželne prioritete«? Tega niso mogli vedeti, ker v dopisu z dežele niso bile omenjene. Tudi dejstvo, da deželni uradi ne vedo, kaj bi s stroškom, je malce čudno. Preložitev zadeve na september ni bilo nič drugega, kot zavlačevanje, ki pa bi lahko imelo hude posledice, saj zapade rok za koriščenje prispevka prihodnje leto, šolski avtobus pa je treba naročiti vsaj šest mesecev prej, da ga lahko podjetje v roku izroči. Avgusta je prejela zgoniška občina nov dopis z dežele. Funkcionar je zahteval, naj mu občina »s prijazno hitrico« sporoči »status postopka za nakup šolskega avtobusa, za katerega je deželna uprava nudila svoj prispevek.« Deželna uprava je - v bistvu - želela izvedeti, kaj je s prispevkom za šolabus. Majski odgovor, v katerem je deželna uprava zapisala, da bo zadevo »ocenila morebiti septembra«, je prispel s službe za krajevno financo deželne centralne direkcije za javno upravo, krajevne avtonomije in koordinacijo reform. Avgustovska zahteva o »statusu postopka za nakup šolabusa« je prispela prav tako s s službe za krajevno financo deželne centralne direkcije za javno upravo, krajevne avtonomije in koordinacijo reform. Oba dopisa sta bila izdana v isti deželni direkciji (za javno upravo, krajevne avtonomije in koordinacijo reform), in v isti službi (služba za krajevno financo), ki deluje v isti stavbi (v Ul. Sabbadini 31 v Vidmu). Poanta zgodbe o novem šolskem avtobusu zgoniške občine je preprosta: očitno tam v Vidmu deželna služba za krajevno financo ne ve, kaj počenja ... služba za krajevno financo. M.K. / SVET Sreda, 4. septembra 2013 5 1 OPČINE - Odprtje bo jutri v prostorih Zadružne kraške banke Razstava o 111 letih tramvaja Z Občino Trst sta pobudnika konzorcij Skupaj na Opčinah in kulturno združenje Marino Simič Jutri bodo v razstavnih prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah (ob 19. uri) odprli zanimivo razstavo, ki bo predstavila zgodovino openskega tramvaja in njegovo vpetost v navade Tržačanov. Z razstavo želijo njeni organizatorji počastiti 111 let openskega tramvaja, ki je sicer že nekaj časa v popravilu, več o kulturnem dogodku pa je na včerajšnji novinarski konferenci povedal občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus. Odbornik je dejal, da sta razstavo v sodelovanju s tržaško Občino organizirala konzorcij »Centro in via - Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah« in kulturno združenje »Marino Simič«. Njihov namen je, da bi obiskovalcem v besedi in sliki predstavili bogato zgodovino openskega tramvaja. Razstava bo na ogled od 5. do 21. septembra, je povedala predsednica konzorcija »Centro in Via Insieme a Opicina -Skupaj na Opčinah« Nadia Bellina. V svojem pozdravnem nagovoru se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri realizaciji razstave in dodala, da bodo v ta dogodek vključeni tudi openski trgovci, ki bodo za to priložnost posebej opremili izložbe. Najbolj zanimiva izložba bo tudi nagrajena, nagrade pa bodo prispevali krajevni umetniki. Vsebino razstave je podrobneje predstavil predsednik združenja »Marino Simič« Marko Simič, ki je povedal, da bo na razstavi na ogled gradivo v večdi- menzionalnih oblikah, poleg dokumentov, razglednic in znamk pa so organizatorji na enem mestu zbrali tudi predmete, ki kažejo, kako izgleda vožnja s tramvajem in iz česa je to prevozno sredstvo sestavljeno. Slišali smo tudi, da precejšen del razstavljenega gradiva prihaja iz Železniškega muzeja na Marsovem polju, kjer hranijo bogato železniško dediščino. Obiskovalci bodo izvedeli še veliko zanimivega iz 111 letne zgodovine, seznanili pa se bodo tudi s tehnološko podobo Trsta v začetku 20. stoletja in se v mislih popeljali s tramvajem v Trst. Razstavo so, kot so zapisali v tiskovnem poročilu, nameravali pripraviti ob 110. obletnici, vendar pa so se zaradi (ponovne) resne okvare tramvaja morali odpovedati vsem načrtom za počastitev častitljivega jubileja. Dobro dokumentirana razstava bo na ogled vsak dan med delavnikom ZKB, so povedali na včerajšnjem srečanju, na katerem je odbornik Edi Kraus tudi namignil, da bo openski tramvaj - če bo šlo vse po sreči - začel ponovno obratovati v začetku prihodnjega leta. In glede na vrednost naložbe, ki se vrti okrog 1,4 milijona evrov, zares upamo, da bodo tokratna dela opravljena dobro in da bo openski tramvaj še vsaj naslednjih sto let prevažal tržaške in tuje potnike, ki bi se radi peljali s tehnološkim dosežkom 19. stoletja in ob tem za nameček občudovali čudovit razgled na Tržaški zaliv. (sč) Pobudniki razstave z odbornikom Krausom kroma PROJEKT CARSO-KRAS KATEDRA SV.JUSTA - Sinočnji gost je bil Vittorio Sgarbi Dneva odprtih vrat pri Glasbeni matici Glasbena matica ponuja pred začetkom šolskega leta vsem interesentom možnost, da se seznanijo s ponudbo glasbene šole in posameznimi glasbenimi instrumenti. V ta namen bodo v četrtek in petek priredili dva dneva odprtih vrat, ki sta izrecno namenjena vsem, ki jih zanima glasba, a se še niso odločili, s katerim instrumentom, bi se radi udejstvovali. Jutri, 5.septembra, bo dan odprtih vrat od 17. do 19.ure na sedežu GM v Trstu, v petek pa v Prosvetnem domu na Opčinah, prav tako med 17. in 19. uro. V šolskem letu 2013-14 bo Glasbena matica nudila na sedežu in po podružnicah pouk sledečih instrumentov: klavir, violina, čelo, flavta, harfa, harmonika, kitara, tolkala, klarinet, trobenta. Za podrobnejše informacije je na voljo tajništvo Gm na št. 040 418605 ali mail trst@glasbe-namatica.com. Spremembe v puberteti Na pomoč, moje telo in moj um se spreminjata! Tako je naslov igralni in informativni delavnici, ki je namenjena fantkom in deklicam med 10. in 13. letom starosti, ki se bodo v okviru delavnice preko igre seznanili spremembami, ki jih v obdobju pubertete doživljata človeško telo in um ter s tem povezanimi čustvi. Delavnica, ki jo bo vodila psihologinja Ingrid Bersenda iz Centra otrok in odraslih Harmonija, bo danes ob 18. uri v knjigarni Giunti al Punto. Podpis pogodb »Papež Frančišek je Cerkev za živi muzej Krasa prepojil z življenjsko silo« Večerna ogleda Sežanski župan Davorin Terčon je podpisal pogodbe za vzpostavitev živega muzeja Krasa. Ta bo v okviru čez-mejnega projekta Kras - Carso nastal na območju Gropaj-ske gmajne med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo. Živi muzej Krasa bo v vlogi pilotnega primera celostno predstavljal naravno in kulturno dediščino klasičnega Krasa ter prispeval k dodatni prepoznavnosti in nadaljnjemu razvoju Krasa, so sporočili z Občine Sežana. Območje živega muzeja Krasa meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje Kras, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000. Gropajska gmajna je bogata s tipičnimi kraškimi pojavi, zato predstavlja ustrezno mesto za vzpostavitev živega muzeja. Terčon je pogodbe podpisal s podjetjem Godina, ki bo izvajalo gradbena dela, s podjetjem Elita, ki bo izvajalo nadzor nad deli, ter s podjetjem Markacija, ki bo izdelalo celostno grafično podobo živega muzeja. V okviru muzeja bodo uredili tematske in čezmejne rekreacijske poti, označili interesne točke ter izvedli posege za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zaskrbljeni pogledi za govorniško mizo . kroma CERKEV - V soboto tudi v Trstu S postom in molitvijo poziv za mir v Siriji Papežev nedeljski nagovor vernikom, v katerem je pozval k miru in svet spomnil na gorje, ki ga prinašajo vojne, je tudi tržaško škofijo prepričal, da je potrebno aktivno spodbujati sožitje med narodi. V ta namen bo ta sobota tudi v Trstu v znamenju molitev za mir v Siriji in na Bližnjem Vzhodu, podrobnosti tržaškega dogajanja pa je včeraj predstavil tržaški škof msgr Giampaolo Crepaldi. Škof je v svoji predstavitvi spomnil, zakaj je Sveti oče med nedeljsko mo-livijo angelovega češčenja na Trgu sv. Petra v Vatikanu pozval k miru v Siriji. Papež Frančišek je namreč 7. september razglasil za dan posta in molitve za Sirijo in ves Bližnji vzhod. Tega dne se bodo verniki med 19. in 24. uro zbrali na Trgu svetega Petra na molitvi za mir v Siriji, k molitvi in postu pa je papež pozval vse katoličane in tudi pripadnike drugih veroizpovedi ter neverujoče. Papež si želi, naj se sliši klic k miru po vsem svetu in je pri tem obsodil uporabo kemičnega orožja. Klic k miru se bo v soboto slišal tudi v Trstu. Škof Crepaldi je povedal, da bo sobotni dan aktivnega zavzemanja katoličanov za mir v svetu obsegal molitev, "bratske geste" in post, h kateremu je pozval vse vernike. Sobotni post bodo vsi, ki se bodo nanj odzvali, uresničili tako, da bodo tisti dan zaužili en sam obrok hrane, več časa pa naj bi posvetili molitvam, v katerih naj verniki pozivajo k nenasilju. Pomembna značilnost tržaškega mirov-niškega dne je tudi, da je škofija k sodelovanju pri pobudi pozvala tudi pripadnike drugih tržaških verskih skupin, ki bodo s skupnimi močmi pozivale k dialogu. Sobotno dogajanje v Trstu bo osredotočeno na tri svetišča: cerkev Sv. Antona Novega, cerkev svetih Petra in Pavla in svetišče na Vejni. V slednjem bodo v soboto popoldne molili rožni venec miru (po vsej verjetnosti ob 17. uri), cerkev Sv. Antona Novega pa bo v molitvi zažarela ob 21. uri zvečer, ko se bodo tam zbrali predstavniki vseh tržaških verskih skupnosti. Ob tem, da je vernike pozval k sodelovanju pri postu, je tržaški škof Cre-paldi tudi povabil vse Tržačane, naj se pridružijo omenjeni pobudi. (sč) GLOBA 2.500 € Kar deset prekrškov naenkrat Mestna policija je pred dnevi opazila moškega, ki se je s svojim skuterjem divje peljal po Ul. Svevo. Mestni redarji so mu seveda takoj ukazali, naj se ustavi. Toda moški ukaza ni upošteval, ampak je obrnil smer vožnje in pobegnil. Po nekajurnem iskanju so policisti našli vozilo v ul. della Salvia. Izkazalo se je, da je njen lastnik 47-letni R. Z., sicer star znanec sil javnega reda, ki je na en mah nakopičil kar deset prekrškov za skupaj 2.500 evrov slano globo. Začnimo: skuter je bil nezavarovan (821 evrov globe) in je že dva krat preskočil obvezen tehnični pregled (331 evrov globe). Vendar to še ni vse: skuterist si je namreč prislužil dodatnih sedem različnih prometnih prekrškov, med drugim je vozil z neprilagojeno hitrostjo in tudi v napačno smer. Skuter so mu seveda zasegli, pozabiti pa bo moral tudi na vse točke, ki so še bile na njegovem vozniškem dovoljenju. Gost prvega srečanja, ki jih v okviru Katedre sv. Justa prireja tržaška škofija, je bil sinoči italijanski umetnostni kritik Vittorio Sgarbi. V nabito polni dvorani tržaške Trgovinske zbornice, kjer so ga sinoči pričakali predsednik TZ Antonio Paoletti, tržaški nadškof, msgr. Giampaolo Crepaldi in Sergio Pacor, je predstavil svojo knjigo »Nel nome del Fi-glio - nativita, fughe, passioni nell'arte« (V imenu Sina), ki je lani izšla pri založbi Bompiani in je posvečena umetniškim upodobitvam in interpretacijam lika Jezusa Kristusa skozi zgodovino. Msgr. Crepaldi je knjigo ocenil kot izredno globoko, saj bralca obogati tako s področja zgodovine umetnosti kot tudi spiritualno. »Sporočilo je jasno: če želiš naprej, moraš biti tako pogumen, da se ozreš nazaj, proti svojim koreninam, ki so krščanske, in jih sprejmeš.« »O publikaciji bom žal težko govoril, saj kak butelj ni poskrbel za pre-potrebno predvajanje fotografij. Kdor govori o umetnosti, govori namreč o podobah, tako pa je povsem nemogoče.« Vittorio Sgarbi, kakor vemo, nima dlak na jeziku, tako da so organizatorji takoj doživeli hladno prho. Nato je bila kritik deležna novinarka, ki ga je vprašala, zakaj je spet gost škofije, kakor da bi bil sam hudič med svetniki. »Sam vzdržujem dobre odnose s škofijo, saj njeni člani gledajo višje in se ne ozirajo za terenskim.« Nakar je nanizal serijo po njegovem mnenju hudičevih primerov: »Kaj bi torej rekli o norih arhitektih, ki odstranjujejo klopi iz cerkva in namesto njih nameščajo plastične stole Ikea, ali tudi o kakem bahavem umetniku, ki vsiljuje ogabne prvine sodobne umetnosti v božji hram?« Naposled pa je le povedal nekaj o knjigi, in sicer, da je odgovor Evropi, ki vse bolj pogosto zanika samo sebe. K sreči doživljamo obdobje, ki je krščanstvu zelo naklonjeno, je ocenil, saj imamo kar dva papeža. Prvi se je iz usmiljenja umaknil, kar je neobičajno za čas, v katerem je deloval, drugi pa predstavlja pravo revolucijo v cerkvi, ki se oddaljuje od doktrine. »Papež Frančišek je dokaz, da je v Cerkvi prevladalo življenje nad obliko. Prevladala je življenjska sila, ki bo ponovno osvojila dimenzijo sveta.« Nato se je predal analizi različnih Kristusovih figur v publikaciji. (sas) Muzeja Sartorio V okviru pobude Muzeji zvečer bosta drevi v Muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1 potekala dva vodena ogleda: ob 20.30 si bo mogoče ogledati razstavo, posvečeno slikarju Giuseppeju Bernardinu Bisonu, ob 22. uri pa bo voden ogled zgodovinske vile. Septembra v ludoteki Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAbero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in sobotah od 10. do 12. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za mesec september so predvidene ustvarjalne delavnice: Kolaž bleščečih papirjev in Semena v okviru. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na teLšt.040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Sklepni večer v središču Toti V rekreacijskem središču Toti v Grajski ulici 1 bo drevi ob 20. uri zaključni večer ob koncu niza večernih pobud v tem mladinskem središču. Nastopil bo vsedržavni orkester gojencev konservatorijev pod vodstvom Antonina Foglianija ter nekateri umetniki in združenja, ki so sodelovali na poletnih večernih prireditvah. Donaciji Muzeju Revoltella Tržaški občinski odbor je pred nedavnim odobril dve pomembni do-naciji za Muzej Revoltella. V kratkem bo namreč muzej prejel v dar zasebno knjižnico in arhiv nepozabnega umetnostnega kritika Sergia Molesi-ja, ki obsegata na tisoče knjig, dokumentov in fotografij, poleg tega je Giuliana Pazienza vd. Spagnoli sklenila pokloniti muzeju bronast doprsni kip znanega tržaškega literarnega kritika in pisatelja Silvia Benca, ki ga je leta 1949 izdelal Bencov rojak, kipar Nino Spagnoli. Kip je v muzej prispel v juliju. 6 Sreda, 4. septembra 2013 ITALIJA / RAZSTAVA - Odprtje v soboto Kamnine Sergia Morija v Twins Club Art & Gym V soboto, 7. septembra, bodo v prostorih Twins Club 2.0 Art & Gym (Ul. Economo 5, 1. nadstropje) odprli razstavo slik Sergia Morija. Na ogled bo 15 slik na temo »kamnina, velika mati«. V slikah Sergia Morija je mogoče opaziti čustveni nemir, ki je bil značilen za metafizične in nadrealistične avtorje. Če se omejimo na Trst, lahko trdimo, da bi Nathan cenil Morijeve močno povečane pejsažne drobce, školjke, ki kraljujejo kot mitološki heroji, kamninske konglomerate in bežno nakazano naravo. Glavna nit te razstave je minimalna pripoved z drobci podob, z beležkami, ki spominjajo na dnevnik. Gre za zelo oseben spomin, ki temelji na fragmentira-nem opazovanju in privre zopet na dan po dolgem molku. »Telo« narave (s pomočjo kamnin in školjk) je v prvem planu in postavlja na glavo uveljavljeni red moralistov in konformistov, saj realni svet (obris resnične kamnine) in imaginarni svet (izmišljen konglomerat kamnov) sobivata na istem planu, v znakovni in pomenski mešanici, vendar v solidni scenski kompoziciji. S temi elementi avtor ne želi ovrednotiti simboličnih ali mitopoetičnih vrednot, ampak vzbuditi občutek nemira z njihovo neobrazloženo prisotnostjo. V slikah tega ciklusa so barve mračne, prevladuje črna barva, kar namiguje na poraz, na škodo in na zlom. Razstava, ki jo je organiziralo združenje Juliet v sodelovanju s Sara residence, bo odprta do 30. novembra, od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure, ob sobotah pa od 9. do 18. ure. Fotonatečaj za koledar Bazovica 2014 Bazovske organizacije so za leto 2013 izdale koledar Bazovica 2013 s pastirskimi kamnitimi hišicami, ki jih je restavriral Vojko Ražem, poslikal pa Damjan Križ-mančič. Tako izoblikovan koledar je požel velik uspeh in vsi izvodi so bili razdani. Za koledar Bazovica 2014 so si pri SKD Lipa zamislili, da bi zopet predstavili vaško stvarnost in okolico, tokrat v očeh različnih fotografov. Da bi spodbudili domače fotografe, pa tudi druge ljubitelje fotografije, je odbor društva prosil za pomoč krožek Fotovideo Trst80 in skupaj so razpisali fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«, iz katerega naj bi črpali material za pripravo novega koledarja. Zima in pomlad sta že za nami in zagotovo je veliko slik že zapečatenih, ostaneta pa še košček poletja in jesen, saj rok za oddajo fotografskega materiala poteče 15. oktobra. Slike sprejema SKD Lipa iz Bazovice, pravilnik natečaja pa je objavljen na spletni strani fotokrožka Fotovideo Trst80 www.trst80.com. Včeraj danes Danes, SREDA, 4. septembra 2013 ZALKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 5.25 in zatone ob 18.47 Jutri, ČETRTEK, 5. septembra 2013 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,7 stopinje C, zračni tlak 1022,5 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, 2 km/h vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,9 stopinje C. 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 830 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX Settembre 6 - 040 371377, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Settembre 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 18.15, 20.00 »Searching for Sugar Man«. FELLINI - 17.00, 20.30 »In trance«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una canzone per Marion«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.50, 19.20, 20.45, 22.15 »La variabile uma-na«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »A Royal affair«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15 »Dvojina«; 21.10 »Elizij«; 16.05 »Kick Ass 2«; 18.15, 20.10 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.50 »Mi smo Miller-jevi«; 21.15 »Odrasli 2«; 17.30, 18.25, 19.45 »One direction: To smo mi 3D«; 15.20, 17.40 »Smrkci 2«; 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 15.05, 17.15 »Turbo«; 15.30, 16.15 »Turbo 3D«; 20.30 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 16.30 »Turbo«; 18.30 »Red 2«; Dvorana 4: 18.40, 22.15 »L'evocazione -The conjuring«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »In trance«; 16.35, 19.10, 21.45 »Elysium«; 16.20, 19.00, 21.40 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; 16.30, 19.00, 21.30 »L'evocazione - The Conjuring«; 16.40, 19.05, 21.30 »Red 2«; 16.30, 18.50, 22.10 »Monsters University«; 21.10 »Monsters University 3D«; 16.10, 18.10, 20.10 »Turbo«; 20.45 »Evangelion night 1.0 e 2.0«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 17.15 »Monsters University«; Dvorana 3: 17.15, 20.00, 22.10 »Riddick«; Dvorana 4: 17.45, 20.45 »This is us«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »L'intrepido« Draga LJUBICA, ob 60-letnici rojstva Vam SKD Barkovlje iskreno čestita in Vam iz srca želi veliko družinskega veselja ter lepo praznovanje v krogu vseh, ki Vas imajo radi. Na Opčinah imamo novo socialno delavko! V Ljubljano si se vozila, potrebno znanje osvojila, da bi se ljudem posvetila. Draga ADRIJA-NA, iskreno ti čestitamo in se s teboj veselimo tata Marko, mama Vesna, brat Martin in Martin. Včeraj je na Ljubljanski fakulteti za socialno delo z odliko in pohvalo diplomirala ADRIJANA JARC. Z veseljem ti čestitamo in želimo, da bi z ljubeznijo opravljala svoj izbrani poklic teta Nataša, stric Vinko, Devan s Tino, Egon z Barbaro ter mala Jaš in Tija.. 0 Prireditve SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »Predvečer 9. Koncerta za Mir« danes, 4. septembra«, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Zgoniku. Predstavili bomo projekt sodelovanja med organizacijo »Shoqata e grave fermere Krus-ha e Vogel«, ki združuje vojne vdove z vasi Krusha in Vogel (Kosovo) ter »Comitato pace convivenza solida-rieta Danilo Dolci, Ipsia-Acli in Ipri-rete Corpi civili di pace« (s podporo Furlanije-Julijske krajine). Pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU ob zaključku Tretjega Masterclass v sklopu projekta »Belcanto v svetu« vabi na poslušanje mednarodne zasedbe pri izboru iz opere Rigoletto (G. Verdi), ki bo v Ljudskem Domu v Križu v četrtek, 5. septembra, ob 20. uri in v petek, 6. septembra, v Viteški Dvorani v Mira-marskem Gradu ob 16.30 (v Mira-maru omejeno število s plačilom vstopnine v muzej, vstop na koncert prost). Toplo vabljeni! NARODNI DOM TRST: Odprtje razstave Fotomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu bo v petek, 6. septembra, ob 17. uri. Svoje serije fotografij bodo predstavili mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibegovic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled od 9. do 20. septembra, od ponedeljka do petka, od 15.30 do 19.00 ure. SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 7. in v nedeljo, 8. septembra. V sklopu vaškega praznika bo na ogled razstava klekljarske skupine Ribice. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje z videoposnetki »Odkrivanje Mehike z jadrnico«, ki ga bo imela Jasna Tu-ta v prostorih Kulturnega doma v Na-brežini v soboto, 7. septembra, ob 20.30. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega od petka, 6., do nedelje, 8. septembra, v Gro-čani. Ples s skupinami Ni panike, Orange juice in Lisjaki, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov. V nedeljo ob 17.30 uradni pozdravi in nastop Godbene-ga društva V. Parma Trebče. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »9. Koncert za mir«, v petek, 6. septembra, od 17.00 dalje v Zgoniku. Nastopili bodo: My Space Invaders, Welcome Coffee, Radio Zastava, Dežurni krivci, Fool fighters (Foo fighters tribute band), Slick Steve & the Gangsters in Greta Moise. Potekala bosta tudi sejem izmenjave (oblek in modnih dodatkov) ter zbiranje rabljenih mobilnih telefonov. V sodelovanju z AŠK Kras, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. S KP IN SIK vabita v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, v Ljudski dom v Podlonjerju, na »Praznik odporniškega gibanja«. V soboto ob 19.00 srečanje s Stanko Hrovatin, pokrajinsko predsednico VZPI-ANPI in Claudio Černigoj, ki bo predstavila raziskavo o Verdelskih partizanih. Ob 20. uri koncert s skupinami Sot-tomayor, The Grafenberg und the Al-kotesters in Osli. V nedeljo skupina The Bob O' Lones. Odprtje kioskov ob 18.00. FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 3294128363 (Marko). KAPELICA KRALJICE MIRU na Kati-nari: vsako leto se zberejo domačini pri maši ob kapelici. Letos bo Sv. Maša v nedeljo, 8. septembra, ob 9.30. Poleg domačega župnika g. Ropreta, bo maševal tudi upokojeni g. Nadškof Alojz Uran. Obred bosta spremljala domači cerkveni pevski zbor in Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lo-njerja. Toplo vabljeni! PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v torek, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Bre-celj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. SKD JOŽE RAPOTEC vabi na ogled komedije »Vse o ženskah« v torek, 10. septembra, ob 20.00 v parku v Prebenegu. Nastopa gledališka skupina Kulturnega društva »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. Vstop prost. V primeru slabega vremena predstava odpade. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst: v petek, 13. septembra, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu javno srečanje ob 70-letnici prisilnega vključevanja mladih Primorcev v Posebne bataljone. Posegla bosta zgodovinarka Marina Rossi in pesnik ter akademik Ciril Zlobec. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda iz Sa-leža pod vodstvom Rada Miliča. V mali dvorani bo razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ri- SKD Rdeča zvezda vabi na PREDVEČER 9. Koncerta za Mir DANES, 4.9.2013 ob 18.00 v občinski sejni dvorani v Zgoniku Predstavili bomo projekt sodelovanja med organizacijo "Shoqata e grave fermere Krusha e Vogel", ki združuje vojne vdove z vasi Krusha in Vogel (Kosovo), in odborom "Comitato pace convivenza soiidarietd Danilo Dolci, Ipsia-Acli in Ipri-rete Corpi civili di pace" (s podporo Furlanije-Julijske krajine). Pod pokroviteljstvom Občine Zgonik _in s podporo Pokrajine Trst_ bičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razglediš-ča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 347-4033343. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra, na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na spletni strani fotokrožka Fotovideo Trst80 www.trst80.com. H Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, sta odprla osmico na Kati-nari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594. Toplo vabljeni! DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tel. 339-4193779. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAOLO PAROVEL je odprl osmico v Mačkoljah št. 33. Tel. št.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5, je odprta osmica. Vabljeni! Tel. 040229270. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V REPNU na Rovniku št. 230 so Batkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! Loterija 3. septembra 2013 Bari 58 06 68 80 31 Cagliari 04 58 21 62 48 Firence 16 17 87 85 71 Genova 50 31 18 13 52 Milan 32 55 39 47 34 Neapelj 23 77 26 58 52 Palermo 80 54 86 04 38 Rim 04 06 88 43 61 Turin 04 38 15 66 06 Benetke 26 34 44 68 37 Nazionale 50 40 78 46 17 Super Enalotto Št. 106 1 7 56 70 88 90 jolly83 Nagradni sklad 10.467.318,28 € brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 325.187,80 € 12 dobitnikov s 5 točkami 20.324,24 € 1.678 dobitnikov s 4 točkami 148,91 € 52.388 dobitnikov s 3 točkami 9,42 € Superstar 87 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 14.891,00 € 201 dobitnikov s 3 točkami 942,00 € 2.345 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.652 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.195 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / SVET Sreda, 4. septembra 2013 7 1 M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice organizira v nedeljo, 8. septembra, pohod »Velika tura po Dolini Glinščice«, kjer se bo lahko spoznalo čudovito okolje doline Glinščice, od gmajne na hribu Stena, do zaselka Botač, in občudovalo razgled, značilno cvetje ter sledove zgodovinske prisotnosti človeka, od rimskega vodovoda, do mlinov. Štart ob 10.00 s Sprejemnega centra Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Pohod ni primeren za otroke! Za informacije in rezervacijo izletov v slovenskem jeziku: tel. 0039 040 8329237 (od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure), e-mail: info@ri-servavalrosandra-glinscica.it. Rezervacije se zaključijo v petek ob 11.uri. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 9. septembra, ob 8. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka v občinskem otroškem vrtcu v Šempolaju v ponedeljek, 9. septembra, od 8. do 12. ure brez kosila. Od torka, 10. septembra, do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času od 8. do 13. ure s kosilom, medtem ko bo od ponedeljka, 16. septembra, pouk potekal redno do 16. ure. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Bar-kovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu od 8.00 do 12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v torek, 10. septembra, ob 8. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu v torek, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: od 8.00 do 12.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v četrtek, 12. septembra, s sledečim urnikom: vrtec od 7.30 do 12.30, osnovna šola od 8.00 do 12.00, srednja šola od 7.45 do 12.35. Dne 12. in 13. septembra, ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). □ Obvestila ZSKD obvešča, da bo v kratkem objavljen razpis za civilno službo za polnoletne (od 18. do 28. leta). Zainteresirane pozivamo, da spremljajo spletno stran državnega Urada ARCI za civilno službo www.arciserviziocivile.it. Informacije tudi na www.zskd.eu AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaj poklicne kvalifikacije za kuharja, ki je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v FJK; tečaj traja 1000 ur, od teh 300 ur delovne prakse. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in prijave: Ad formandum (ul. Ginnastica 72; tel. 040.566360; ts@adformandum.org). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Za informacije pokličite tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). JUS SLIVNO vabi člane na sejo danes, 4. septembra, ob 20.30 na kmetiji Rebula, Slivno št.6. KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na prvo srečanje v novi sezoni 2013/14 danes, 4. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta prvi vaji v novi sezoni danes, 4., in v petek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši. V nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da bosta danes, 4., in v sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 potekali dve brezplačni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom, v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: od 17.30 do 19.00 začetniki, od 19.00 do 20.30 nadaljevalci. GLASBENA MATICA vabi na dneva odprtih vrat v četrtek, 5. septembra, od 17. do 19. ure na sedež šole, ul. Montorsi-no 2, ter v petek, 6. septembra, od 17. do 19. ure v Prosvetni dom na Opčinah, ul. Ricreatorio 1. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se sestane v četrtek, 5. septembra, ob 20. uri na svojem sedežu, na Proseku št. 159. BARKOVLJE - cerkev sv. Jerneja: ob 2. obletnici smrti prijatelja in bivšega predsednika zbora Pavla Ugrina, poklanjajo pevci mašo v petek, 6. septembra, ob 18.30. KONJI NA KRASU: tretji veliki konjeniški praznik društva Skuadra Uoo bo v Cerovljah v petek, 6., soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 6. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 7. septembra, od 10.00 do 12.00 na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole S. Gregorčič). Za info pokličite na tel. št. 328-5761251 ali pišite na naslov: info.mkib@yahoo.it TEČAJI V HARMONIJI 2013-14: Center Otrok in Odraslih Harmonija bo v petek, 6. septembra, ob 18. uri predstavil v ulici Canova 15 niz pobud za odrasle in otroke za šolsko leto 2013-14: slovenščina, italijanščina, ruščina, angleščina, harfa, glasba za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronska glasba, flavta, harmonika, risanje in umetnost, tečaj ki ima cilj izboljšanja samopodobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega in drugih tečajev za vse okuse. Toplo vabljeni! Za dodatne informacije: 0039328 0196920 ali cen-ter.harmonija@gmail.com. KRU.T obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v soboto, 7. septembra, ob 6.15 iz Sesljana (avtobusna postaja) in ob 6.45 iz Trsta, Trg Oberdan (izpred Deželne palače). Prosimo za točnost! SKD IGO GRUDEN - BALET: vadba klasičnega baleta za otroke pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac se bo začela v ponedeljek, 9. septembra, v društvenih prostorih v Nabrežini. Vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17. uri za otroke iz 1. in 2. razreda osnovne šole in ob 18. uri za starejše otroke. Za informacije baletna.igogru-den@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo vadba potekala v društvenih prostorih z naslednjim urnikom: ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Za informacije in vpis tel. 349-6483822 ali 040-200620 (Mi-leva). SLOFEST - ZSKD vabi prostovoljce, ki bi radi sodelovali na Slofestu (od 20. do 22 septembra), na informativni sestanek v četrtek, 12. septembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20/I. Dodatne informacije na 040-635626. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psihofizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3 - 6 let) pon in pet 16.45 -17.45 - center M. Čuk (Repentabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7 - 10 let) pon 16.30 -18.30 in pet 17.00 - 18.30; strele (11 -14 let) pon 18.00 - 19.30, sre 19.00 -20.15 in pet 18.00 - 20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdancemille-nium.com, Jasna - 347-8535282 in Ryan - 347-9227484. SKD IGO GRUDEN - MOŠKA POSTU-RALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena spe-cifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih 20.00-21.00 od 16. septembra dalje. Info tel. 338-4563202 (Katja). V KULTURNEM DRUŠTVU BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo Barbara Zet-ko vsak ponedeljek vodila tečaj tehnike doseganja čustvene svobode (EFT-tap-kanje). Začetek 16. septembra ob 17.45. Informacije: 040-415797 ali 3472787410. PILATES v jutranjih urah - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra bodo, ob zadostnem številu vpisanih, priredile tudi jutranjo vadbo Pilatesa v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Prijavite se na tel.: 333-3616411 od 14. do 15.30 ali na elektronski naslov sku-pinaboljunec@yahoo.it. SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah. Prijave z akontacijo do 8. septembra, v trgovini z otroško obutvijo v Ul. dei Salici na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št. 329-8012528. Pohitite! TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene nove telovadke. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opči-nah tečaj gimnastike / akrobatike ob sredah: 7-10 let od 18.00 do 19.15, 1114 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.0020.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon 19.30-21.30 in / ali pet 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon 17.00-18.00 (center M. Čuk - Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Za vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 3479227484. S Poslovni oglasi GROZDJE KVALITETNO, sorte merlot in cabernet sauvignon prodam. Tel. št. (0)33-91-99-7101 0 Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). GOSPA z izkušnjami ter z lastnim prevoznim sredstvom nudi pomoč pri gospodinjskih opravilih enkrat/dvakrat tedensko. Tel. št.: 331-7659986. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PRODAM električno pianolo casio CDP-100 za 300,00 evrov in rabljeno otroško sobo flexa (postelja, omara, police in miza) za 700.00 evrov. Tel. 335-7030421. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Rival-to), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred li-ceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 3396663863. PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040200622. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. TRI SIMPATIČNE, mesec in pol stare mucke, podarim. Tel. 334-1384216. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. Prispevki V spomin na Vojka Škabarja darujeta Tatjana in Vojko Križmančič 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na drago Heleno Jeric roj. Košuta daruje sestrična Pierina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Claro Gregoretti in Alojza Škabarja daruje Ivanka z družino (Repen 42) 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Vojkota Škabarja darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Vojka Škabarja daruje družina Antonič (Cerovlje 44) 30,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Alda Coljo darujeta Alek-seja in Primož Možina 20,00 evrov za AŠD Sloga. t Zapustila nas je naša draga Olga Sulčič Žalostno vest sporočajo sinova Boris z družino, Walter in sestra Bruna z družino Pokojnica bo ležala v petek, 6. septembra, od 12.30 do 13.30 v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Sledil bo pogreb ob 14.15 v cerkvi v Kri- Križ, 4. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t V 103. letu starosti se je od nas poslovil ljubljeni mož, oče in no- Vladimir Salvi Žalujoči žena Lilijana, sin Stani, hči Miriam in vnuk Mitj'a Našega dragega bomo zadnjič pozdravili jutri, 5.9., v Ul. Costalunga od 9. do 10. ure. Trst, 4. septembra 2013 Ob izgubi dragega očeta izrekaj'o kolegu Stanku Salviju iskreno sožaIj'e vsi iz Urada za slovenske šole v Trstu no XPrimorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 8 Sreda, 4. septembra 2013 ITALIJA / TRIESTE NEXT - Festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Preudarno o vodi MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Po Trnovci na vrsti še Križ in Miramar Vse je nared za drugo izvedbo festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next, ki ga prirejajo Občina Trst, tržaška univerza in založba Nordesteuropas finančno podporo Fundacije CRTrieste. Od petka, 27., do nedelje, 29. septembra, bo v Trstu, ki velja za enega izmed najboljših raziskovalnih središč na svetu, zaživelo 100 srečanj (razstav, predstav, posvetov, konferenc in delavnic), ki jih bo oblikovalo nad 150 italijanskih in mednarodnih gostov. Tema festivala bo letos voda »WaterWISE« (preudarno o vodi), točneje njena družbena oz. gospodarska vloga. Uvod v festival bo 26. septembra posvečen spominu na preminulo astro-fizičarko Margherito Hack, ki je vselej spodbujala znanstveni razvoj in širjenje inovacij med ljudmi. »Gospa zvezd« bo tako spet zaživela v pričevanjih kolegov in prijateljev, ki jih bodo predvajali na platnu Verdijevega gledališča ob 21. uri. Večer, ki so ga organizatorji poimenovali Narejeni smo iz zvezd in ga bodo predvajali neposredno preko streaming prenosa po mreži Rai scuola (www.scuola.rai.it), bo vodila novinarka Marinella Chirico, ki se bo na odru pogovarjala tudi z županoma Trsta Robertom Cosolinijem in Firenc Matteom Renzijem. Kot rečeno pa bo rdeča nit, ki bo povezovala tridnevno dogajanje voda, univerzalni vir - od njene smotrne uporabe, mimo onesnaževanja, pa vse do razvoja pomorske tehnologije, kemije, biologije, medicine in fizike. Srečanja bodo razdeljena po sklopih: Znanost v prihodnosti, Mesto znanosti, Razstave, Next off, Next za otroke. V petek, 27. septembra, velja zabeležiti srečanje v Verdijevem gledališču Med letošnjimi gosti Nexta bo tudi znani novinar in avtor poljudnih knjig Beppe Severgnini arhiv ob 17. uri, na katerem bo 10 raziskovalcev pod vodstvom Beppeja Severgninija predstavilo svoje projekte, občinstvo pa bo lahko z njimi komuniciralo prek sporočil na Twitterju. Ob 21. uri bo ravno tam gost Jan Lundqvist, senior scientific advisor pri mednarodnem inštitutu vode iz Stockholma, ki se bo pogovarjal s predsednikom Last minute marketa An-dreo Segrejem. Večer se bo nato nadaljeval z Nočjo raziskovalcev pod šotori na Velikem trgu. Če se omejimo še na nekaj dogodkov, naj opozorimo, da bo v soboto, 28. septembra, gost minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato (ob 11. uri v Verdijevem gledališču), popoldne pa bo beseda tekla o velikem pristanišču v zgornjem Jadranu (ob 15. uri). Prav tako pester pa bo zaključni dan, ki bo posvečen debatam o morskih parkih, konzorcijih za sanacijo ter o zdravilnih učinkih vode. Ob srečanjih pa si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo v Skladišču idej (Voda - identiteta prostora) ali gledališko predstavo o popotovanju na konec sveta, bogata pa bo tudi ponudba za najmlajše. Popoln koledar dogodkov je objavljen na spletni strani www.triestenext.it. IZOBRAŽEVANJE V gostinski šoli prostih še nekaj mest Gostinska šola Ad formanduma uspešno deluje na področju izobraževanja mladih in odraslih v poklic kuharja in natakarja. Novo šolsko leto je tik pred začetkom: v šestih razredih gostinske šole v Trstu je v letošnjem šolskem letu vpisanih 100 dijakov, ki se bodo v treh letih šolanja, med teorijo, prakso in delovnimi izkušnjami v gostilnah in restavracijah, pripravili na vstop v svet dela s poklicem v rokah. Na razpolago so še prosta mesta: kdor to želi, se lahko še vpiše. Poleg tega vpisujejo v tečaj poklicne kvalifikacije za odrasle brezposelne osebe z bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini: v Trstu bo potekal tečaj za kvalifikacijo v poklic kuharja. Tečaj traja 1000 ur (od oktobra do junija s polnim urnikom) in predvideva tudi dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izbor bo 1. oktobra 2013: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Interesenti se lahko zglasi-jo na tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72 (tel. 040.566360, ts@adformandum.org). Vse informacije so na razpolago tudi na spletni strani www.adformandum.org. Mednarodna operna akademija iz Križa ima v teh dneh polne roke dela. Po uspelem koncertu v galeriji Škerk v Trnovci (na posnetkih Kroma) bo jutri nastopila v »matičnem« Križu, v petek pa v Viteški dvorani miramarskega gradu. Kriški koncert bo ob 20.uri v Ljudskem domu, v Miramaru pa ob 16.30. V sklopu projekta Belcanto v svetu bodo mladi pevci in pevke, ki jih vodi Aleksander Švab, izvedli arije iz opere Rigoletto. Za poslušalce koncerta v Trnovci je bila tudi priložnost za ogled dokumentarne razstave o prvi svetovni vojni. Natečaj Primorskega dnevnika za otroke poletnih centrov in športnih kampov poletna igralnica Poletni center Sklad Mitja Čuk Otroci so po izletu v Miramarski grad pripravili z učiteljicami maketo. Morje so izdelali s pobarvano soljo, nato so nalepili kamečke, ki so jih pobrali na dvorišču, travo so upodobili z zelenimi zamaški, izdelali so še grad, za gradom pa vas Kontovel in Vejno. Maketa je bila razstvaljena tudi na razstavi ob 600-letnici vasi Kontovel. »Šli smo na izlet v Marimarski grad. V grad nismo vstopili, ampak smo se sprehodili po parku. Naši učitelji so bili Veronika, Erika, Kristina in Daša.« Martina, 7 »Igrali smo se tudi balinanje.« Damiano, 3 »V poletnem centru sem se naučil igrati balinanje.« Nejc, 4 »Igrali smo se z namiznim nogometom, pripraviljali smo maketo, šli smo tudi na igrala, na razpolago smo imeli žoge in bazen. S prijateljem sva se igrala tudi karte.« Giovanni, 5 »Nismo šli k morju, saj smo imeli v poletnem centru bazen. Kopanje v bazenu mi je bilo najbolj všeč.« Azja, 4 »Najlepše je bilo, ko smo se kopali v bazenu. Ko je bilo vroče, smo se kopali zjutraj in popoldne. V bazenu smo plavali in se igrali, kopali pa smo se ločeno deklice in dečki.« Gloria, 4 / ALPE-JADRAN Sreda, 4. septembra 2013 9 BLED - Ob robu srečanja Alenke Bratušek in Enrica Lette Italijo za sedaj zanima le ljubljansko letališče BLED - Usoda je hotela, da se bosta Alenka Bratušek in Enrico Letta prihodnji četrtek, 12. septembra, spet srečala v Benetkah, kjer domuje družba Save. Doslej edina, ki je javno, čeprav neuradno, pokazala interes za aktivno vključevanje v privatizacijo družb in podjetij v večinski lasti slovenske države. Družba Save od leta 1987 upravlja beneško letališče Marco Polo, ki sodi med najbolj perspektivna (in dobičkonosna) letališča v Italiji in Evropi. Save, ki upravlja tudi letališče v Trevisu, se zanima za vstop v družbo Aerodrom Ljubljana, ki upravlja letališče Jožeta Pučnika in katere večinski delničar je slovenska država. Letta je predsednici slovenske vlade pojasnil, da je po junijskem srečanju z njo v Rimu steklo kar nekaj konkretnih akcij, da se pritegne pozornost italijanskih podjetij za slovenski projekt privatizacije. Kot edini primer je sicer navedel interes povezovanja beneškega z ljubljanskim letališčem, več ni pojasnil. Pač pa so v preteklih dneh nekateri mediji poročali o »strateškem interesu« Benetk za ljubljansko letališče. Če bi se ta povezava uresničila, bi »odrezala« tržaško letališče, ki bi v vseh smislih ohranilo podrejeni položaj regionalnega letališča. Benetke bi s tem utrdile svojo mednarodno vlogo, potem ko je pred kratkim družba Save postala večinski Alenka Bratušek in Enrico Letta se bosta spet srečala 12. septembra v Benetkah, kjer bo navzoč tudi hrvaški premier Zoran Milanovič ansa lastnik letališča Charleroi v Belgiji, ki je pomembna »postojanka« nizkocenov-nih letalskih družb. Privatizacija se obeta tudi slovenski letalski družbi Adria Airways, za katero Italijani, kot kaže, ne kažejo zanimanja. Letta je na Bledu izrazil prepričanje, da bodo, poleg beneške družbe, še druga italijanska podjetja sodelovala pri procesu privatizacije slovenskih državnih podjetij in da bo ta proces v obojestransko korist. Za jesen je napovedal poslovno konferenco v Milanu, na kateri bo Slovenija lahko morebitnim italijanskim vlagateljem podrobneje predstavila svoje načrte glede privatizacije. Slovenska premierka je pri tem napovedala, da v procesu napovedane privatizacije pripravljajo zelo natančen terminski načrt za vsako posamezno podjetje. Ta načrt naj bi bil pripravljen do konca septembra. Dodala je še, da bodo šla vsa podjetja v postopku privatizacije na javne razpise, pri tem pa je zagotovila, da bodo vsi postopki maksimalno transparentni. Pojasnila je še, da se usklajujejo tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije, kako bi morali izgledati posamezni dokumenti, da ne bo niti kančka dvoma, da gre karkoli narobe. S.T. BLED - Srečanje Letta si je vse pridno zapisoval BLED - Enrico Letta najbrž sploh ni vedel za fašistično taborišče v Viscu, zato si je zapisal vse, kar mu je o tem povedala Alenka Bratušek. Ocenila je, da bi morala italijanska država ohraniti zgodovinski spomin na taborišče s tem, da zaščiti vsaj del njegovega območja. Stavbe, v katerih so bili nekoč interni-ranci, že dolgo propadajo, območje pa gosti tudi pse za reševanje ljudi ob naravnih katastrofah. Na trpljenje ljudi spominja sedaj le skromno kamnito obeležje. Država, kot lastnik javnega dobrega (it. demanio) lahko prepreči namere Občine Visco, ki je tam svoj čas načrtovala trgovski center in poslovne obrate. Slovenija glede Visca računa na pomoč Dežele Furlanije-Julijske krajine, začenši s predsednico Deboro Serracchiani, ki je tudi veleposlaniku Iztoku Mirošiču zagotovila podporo pri ohranjanju zgodovinskega spomina na fašistična taborišča. Bratuškova je Letto na delovni večerji v Vili Bled pozvala, naj vlada čim prej skliče omizje za slovensko manjšino, ki deluje v slopu italijanskega notranjega ministrstva. Italijanski premier si je tudi to vestno zapisal ter obljubil, da bo prošnjo za sklic posredoval notranjemu ministru Angelinu Alfanu. S.T. Serracchiani: Dežela nasprotuje terminalu BENETKE - Predsednica Furla-nije-Julijske krajine Debora Ser-rachiani, ki se je včeraj srečala s svojim kolegom iz Veneta Luco Zaia, pozitivno ocenjuje ponedeljkovo srečanje med Alenko Bratušek in Enricom Letto. Povedala je, da FJK vsestransko podpira vse pobude italijanske vlade za krepitev dobrih odnosov s Slovenijo. V isti sapi pa Serracchianijeva potrjuje svoje odločno nasprotovanje gradnji žaveljskega plinskega terminala. Na tem področju je FJK v sozvočju s slovensko vlado. MATAJUR - Na tradicionalnem gorskem prazniku Odprli krožno pot treh »kamunov« Pot, ki povezuje občine Sovodnje, Kobarid in Podbonesec, zapečatili s »poroko« županov Germana Cendoua, Darje Hauptman in Piergiorgia Domenisa Zdravko Likar je na pobočju Matajurja simbolično »poročil« župane treh občin Piergiorgia Domenisa, Darjo Hauptman in Germana Cendoua (od leve) in vsakemu od njih podaril prstan nm KOBARID - Ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov Boris Pahor pozval mlade, naj se izobražujejo in veliko berejo KOBARID - »Učite mlade, naj se izobražujejo, naj obiskujejo knjižnice in segajo po knjigah, ne samo šolskih učbenikih, v katerih marsikaj ni napisano.« Tako se je glasil poziv stoletnika Borisa Pahorja (na posnetku NM v sredini v prvi vrsti), tržaškega pisatelja, ki je bil v petek, 30. avgusta slavnostni gost v Kobaridu, kjer so praznovali evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Pahor je v svojem uro dolgem nagovoru opisal svoje osebne izkušnje s fašističnim, nacističnim in komunističnim režimom in opozoril na to, kako je človek že od začetka svojega obstoja poskušal prevladati nad drugim, vsakič ko je imel za to priložnost. Spregovoril je tudi o globalizaciji in poudaril da je treba kljub koristim, ki jih prinaša, ohraniti svojo partiku-larnost, svoje bistvo, svojo tradicijo, zgodovino in pogled na svet. Slovesnost na glavnem kobariškem trgu, ki so se je udeležili številni predstavniki oblasti in slovenski oziroma evropski poslanci Alenka Jeraj, Danijel Krivec, Ljudmila No- venskih izobražencev iz Trsta in Študijski krožek Anton Gre-vak in Milan Zver, in dopoldanski znanstveni posvet o faš- gorčič iz Gorice. Ob zaključku so združeni pevski zbori iz izmu in protifašizmu na Primorskem so organizirali Študij- Posočja pod vodstvom Marka Muniha krstno izvedli kan-ski center za narodno spravo, Občina Kobarid, Društvo slo- tato skladatelja Avgusta Ipavca. (NM) MATAJUR - Tik pod vrhom Matajurja, na približno 1.500 metrov nadmorske višine, teče - lepo markirana -krožna pot, ki so jo uradno odprli v nedeljo, 1. septembra, na tradicionalnem gorskem prazniku. Pot treh kamunov, kot so jo poimenovali, so odprli trije župani Sovodnje, Kobarida in Podbones-ca, Germano Cendou, Darja Hauptman in Piergiorgio Domenis. Kratka, a pomenljiva slovesnost, je bila na križišču, kjer se od poti do vrha Matajurja odcepi na levi steza, ki pelje do koče Dom na Matajurje, na desni pa proti Livku. Prvi je spregovoril župan Cendou, ki je skupaj z načelnikom tolminske upravne enote Zdravkom Likarjem »oče« poti. Ta je rezultat dobre volje in dobrih misli ljudi, ki želijo živeti v miru, prijateljstvu in sodelovanju. Z njo pa so konkretno začeli brisati mejo, ki je toliko hudega povzročila ljudem na obeh straneh Matajurja. Sovodenjski župan se je zahvalil vsem, tudi Gorski skupnosti, ki je poskrbela za majhen finančni prispevek. Zamisel so z majhno pomočjo podprli tudi v Ljubljani, je dejala županja iz Kobarida Darja Hau-patman, ki se je zahvalila planincem iz Benečije in Kobarida in vsem drugim, ki so pri projektu sodelovali. »Matajur je last vseh nas«, je poudarila, »in nas od nekdaj povezuje«. Tudi Piergiorgio Domenis, župan iz Podbonesca je pohvalil pobudo, ki je »skromna glede vloženih sredstev, a velika po pomenu«. Prstan, ki povezuje ljudi in kraje okrog Matajurja, sta nato pozdravila pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo in deželni svetnik Igor Gabrovec. Po besedah obeh je nova pot simbol prijateljstva in dobrega sodelovanja. Košček v mozaiku, kot je dejal Gabrovec, ki lahko prispeva k turističnemu razvoju kraja. Kot zadnji je prevzel besedo tolminski načelnik Zdravko Likar, ki je že trideset let »varuh« in podpornik vseh pobud, ki brišejo »tist preklet konfin«, kot sam pravi, ki ga ne sme več biti, in obenem prispevajo k razvoju krajev na eni in drugi strani meje. Med pristojnostmi načelnika upravne enote v Sloveniji so tudi poroke, je dejal Likar, ki je v nedeljo na pobočju Matajurja »poročil« tri župane in vsakemu od njih podaril prstan. Po prisrčni slovesnosti so se vsi podali po Poti treh kamunov, ki kot rečeno obkroža Matajur in je dolga približno tri in pol kilometre. Opoldne so se vsi srečali na vrhu, kjer je bila tradicionalna maša v treh jezikih. Daroval jo je domači župnik Božo Zuanella, z ubrano pesmijo pa jo je spremljal mešani pevski zbor Planinska roža iz Kobarida. Kot vsako leto so bili na mata-jurskem gorskem prazniku tudi govori. Prvi je pozdravil župan Germano Cendou, nato sta spregovorila predsednika planincev, v imenu Cai iz Čedada Claudio Busolini, za Planinsko družino Benečije pa Luisa Battistig. Za njimi so prisotne pozdravili še komisar gorske skupnosti in deželni svetnik Giuseppe Sibau, pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo, deželni svetnik Igor Gabrovec ter Zdravko Likar. Iz njihovih besed je bilo mogoče razbrati ljubezen do gorskega sveta in posebno Matajurja, voljo do ohranjanja zgodovinskega spomina na tragedije iz prve in druge te hladne vojne, predvsem pa željo, da bi živeli v miru, v spoštovanju vseh jezikov in kultur ter v skupni skrbi za blagostanje dežele ob vznožju Matajurja. (NM) 1 Q Sreda, 4. septembra 2Q13 KULTURA / FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH - Premiera filma goriškega režiserja Mattea Oleotta na Tednu kritike Zoranov triumf na Lidu Ovacije v nabito polni dvorani - Ganjeni slovenski in italijanski ustvarjalci - Pohvala Dežele FJK Bučen nekajminutni aplavz. Skupinski standing ovation s publiko pokonci, ki je neustavljivo ploskala filmski ekipi. Matteo Oleotto, Giuseppe Battiston, Rok Prašnikar in Marjuta Slamič, producent Igor Prinčič pa do solz objokani ob tako navdušenem sprejemu, kakršnega si sami še zdaleč niso mogli pričakovati. Osrednja beneška premiera filma Zoran moj nečak idiot je včeraj, kot edini italijanski film v sklopu Tedna kritike, doživela čudovit sprejem. Nabito polna dvorana in v njej, med publiko, tudi predsednica dežele FJK Debora Serracchiani, ki se je ob odborniku za kulturo Gianni-ju Torrentiju in odborniku za finance Francescu Peroniju udeležila festivalske projekcije na povabilo deželne Film Commission. Le-ta bo prav v prihodnjih tednih z začetkom snemanja novega filma Gabrieleja Salvatoresa v Trstu spet začela tam, kjer se je pred letom dni po polemikah zaradi filma o Eluani Englaro in z drugo deželno upravo tudi ustavila. Ser-racchianijeva se je po filmski projekciji pomudila na srečanju v Hiši Zoran, beneški osmici, ki so jo postavili prav zato, da bi tudi izven filmskega platna uspeli ponuditi atmosfero in ambient, kakršna sta vela v filmu. Imeniten dan torej včeraj v Benetkah za goriške filmske navdušence, ki so uspeli v ambicioznem in drznem projektu, ki se je pričel točno pred petimi leti. »Uresničitev izrednih sanj,« kot je spet povedal Oleotto, »ki tudi ob pomoči film- Levo: igralca Rok Prašnikar in Giuseppe Battiston ter, med njima, režiser Matteo Oleotto na predstavitvi filma; desno: predsednica FJK Debora Serracchiani z odbornikoma Giannijem Torrentijem in Francescom Peronijem na predvajanju v nabito polni festivalski dvorani ske umetnosti pripovedujejo o normalnem doživljanju nekega prostora, ki ima prav v svoji čezmejnosti in hkrati brezmejnosti, neverjetno dodano vrednost«. Sicer se Oleottov film, ki bo prišel v italijanske kinodvorane 14. novembra, loteva zgodbe o zafrustriranem, hudobnem Paolu, štiridesetletnem zapitem, debelem možakarju, ki je zaposlen kot kuhar v domu za ostarele, večino časa pa preživlja v gostilni pri Guštinu. Nekega dne se v njegovem življenju pojavi čudaški nečak Zoran. Po smrti tete je namreč prav Paolo edini sorodnik, ki lahko poskrbi zanj. Zgodba je razpeta v prostor med obema Goricama, v globoko provinco italijanskega severovzhoda, večini povsem nepoznano. Film, ki je skupno stal milijon šti-ristotisoč evrov je posnela mednarodna ekipa, ki je igralce poiskala na vsem teritoriju. Ob enem najbolj priljubljenih italijanskih igralcev, Giuseppeju Battistonu, nastopa v vlogi nečaka nadarjeni devetnajstletni Rok Prašnikar. Gimnazijec, ki se je filma lotil čisto slučajno, a bo že v prihodnjih dneh pričel s študijem na ljubljanski Agrft. Ob produkciji goriške Transmedie je film nastal ob koprodukciji Staragare in ob sodelovanju Slovenskega filmskega centra, FVG Film Commission, Viba filma, MiBaca in evropske Eurimages. Ob italijanskih igralcih Robertu Citranu, Ric-cardu Maranzani in Arielli Reggio nastopa tudi močna slovenska avtorska GLEDALIŠČE - Sezona 2013-2014 tržaškega teatra La Contrada Predstave za širok krog gledalcev Tržaško zasebno stalno gledališče je včeraj predstavilo gledališke dogodke, ki jih ponuja v abonmajskem nizu in zunaj njega ekipa: Rok Prašnikar, Peter Musevski, Marjuta Slamič, Jan Cvitkovič. V stranski vlogi tudi priljubljena bivša igralka SSG-ja Bogdana Bratuž. Za scenografijo je poskrbel Vasja Kokalj, za kostume Emil Cerar. Oleotto je film posnel na območju Gorice in Nove Gorice. »Posebej se mi zdi pomembno, da je ta film nastal v krajih, v katerih sem preživel večji del svojega življenja in to, da se uspem uveljaviti v svetovnem merilu prav z zgodbo, ki je nastala v tem mojem prostoru, se mi zdi imenitno«, je še dodal mladi režiser. Uspehu filma so ustvarjalci, sodelavci in številni prijatelji sinoči nazdravili z množičnim bučnim praznovanjem. (Iga) POEZIJA - Škocjan Gledališče La Contrada je za otvoritev sezone izbralo 18. oktober, ko bo v Bobbiovi dvorani v Trstu premiera pete postavitve narečne komedije Un paio di calze di seta di Vienna (Par dunajskih svilenih nogavic), ene najuspešnejših predstav tržaške gledališke hiše, ki vrh vsega ponazarja mestni zgodovini in skupnemu spominu posvečeno plat njenega delovanja. To je prva obnovitev duhovite Faragunove in Carpinterijeve predelave francoskega vodvila brez Ora-zia Bobbia v glavni vlogi in, kot je med včerajšnjo predstavitveno tiskovno konferenco napovedal Contradin umetniški vodja režiser Francesco Macedonio, bo v njej veliko novosti, čeprav bo nastopilo mnogo igralcev iz prejšnjih postavitev, med temi nepogrešljiva Ariella Reggio in Gianfranco Saletta, medtem ko bo glavnega junaka Nicoleta Nicolicha igral Alessandro Borghese. Vsekakor bo tudi letošnji spored oblikovan tako, da bo zadovoljil širok krog gledalcev, kot je v pozdravnem nagovoru poudarila Contradina predsednica Livia Amabilino, ki je med drugim omenila pozornost nove deželne uprave in tržaške Občine ter drugih ustanov. Abonmajski niz predvideva deset predstav, od teh eno v Contradini produkciji in sicer komedijo Neila Simona Jetnik Druge Avenije z Mauriziom Ca-sagrandejem, Tosco D'Acquino in Adrianom Giraldijem. Poleg tega se bo zvrstilo veliko znanih komedij, od ka- Na Contradinem odru bo zaživel tudi gledališki Elephant Man terih so marsikatere doživele tudi filmsko postavitev, kot je med predstavitvijo omenil novi Contradin organizacijski direktor Diego Matuchina: denimo Vse o Evi (Eva contro Eva) ameriške ko-mediografinje Mary Orr s Pamelo Vil-loresi, Komedijo Ljubezni (Private Lives - Vite private) Noëla Cowarda s Corra-dom Tedeschijem In Benedetto Bocco-li, zgodbo o Josephu Merricku z naslovom Elephant Man v odčitavi režiserja Giancarla Marinellija, ki je tudi avtor besedila; monodramo Toma Toporja Nuts (Pazza) s Caterino Murino, musical Sugar po slovitem Wilderjevem filmu Nekateri so za vroče, sodobno italijansko besedilo igralca Carla Bucci- rossa Finché morte non vi separi (Dokler vaju smrt ne loči), Goldonijevo komedijo na temo gledališča L'impresario delle Smirne (Impresarij iz Smirne) in za konec, v maju, farso francoskega avtorja Marca Camolettija Boeing Boeing, v kateri bo poleg Gianluca Guidija in Gianluca Ramazzottija nastopila tudi priljubljena Contradina igralka Ariella Reggio, ki je na tiskovni konferenci ni bilo, ker je v Benetkah, kjer v okviru filmskega festivala predvajajo film Mattea Oleotta Zoran, il mio nipote scemo, v katerem nastopa. Poleg tega so pri Contradi v sezono vključili še šest zunaj-abonmajskih gledaliških dogodkov, med katerimi so zlasti poudarili projekt, ki ga sodelavka Marcela Serli uresničuje v Milanu in ki je osredotočen na ženske individualne in kolektivne želje ter na tematiko transeksualnosti: v Trstu bodo uprizorili Dell'umiliazione e della vendetta (O ponižanju in maščevanju), ki se teme loteva z lahkotnim prijemom. Glasbeno kuliso je Marcela Serli zaupala tržaškemu kantavtorju Stefanu Schiraldiju, ki je predstavitveno konferenco popestril s svojimi skladbami. Poleg tega bodo v nizu, za katerega so izbrali naslov Singolare femminile (Zen-ska ednina), na sporedu predstava Giu-liane Musso Sexmachine o pojavu prostitucije; Belleieva La vita non e un film di Doris Day (Življenje ni film z Doris Day), v kateri deželni igralci Claudio de Maglio, Claudio Mezzelani in Massimo Somaglino nastopajo v vlogi treh radoživih stark; družinam in otrokom namenjeni predstavi Obubblebesity, v kateri mojster milnih mehurčkov Marco Zoppi pripoveduje o težavah prekomerne teže, in The Clown of Clowns z Davidom Lariblom; opereta Vesela vdova; Malaluna Rosy Canale, ki pripoveduje o svojem boju proti kalabrijski mafiji; in African Requiem o Ilariji Alpi z Isabello Ragonese. Poleg tega so omenili posebni nastop tržaškega komika Alessandra Ful-lina (v vlogi priljubljene avstrijske cesarice) v okviru niza bralnih predstav in sicer ob izidu knjige Sissi a Miramar. (bov) prevajalski Zlati čoln Mednarodna pesniško-preva-jalska delavnica Zlati čoln, ki jo letos pripravljajo že 11. leto zapored, bo v Škocjanu pri Divači potekala do konca tedna. Udeležuje se je 14 pesnikov in prevajalcev iz osmih držav. Ti se bodo predstavili tudi na javnih branjih, ki bodo jutri v Škocjanu, v petek pa še v Ljubljani. Letošnji udeleženci so Andrej Hočevar, Alenka Jovanovski, Dejan Koban, Tatjana Jamnik in Kristina Hočevar iz Slovenije, Fiona Sampson iz Velike Britanije, Marianne Kurtto s Finske, Andrea Brady iz ZDA, Robin Palmar z Irske, Dinko Telečan s Hrvaške, Maciej Melecki s Poljske ter Jan in Miroslava Gavura s Slovaške. Na delavnici prevajajo tekste udeležencev. »Gre za nekakšen vzajemni prevod drug drugega v jezike vseh udeležencev,« je povedal Iztok Osojnik. Mednarodno odmevna delavnica razvija pesniško-prevajalske stike in tako promovira slovensko poezijo ter povezuje manjše in večje evropske literature. Z delavnico pripomorejo k uveljavljanju slovenskih avtorjev poezije v svetu, pa tudi manj uveljavljenih tujih poetov v Sloveniji. Največja vrednost delavnice pa je navezovanje vezi med udeleženci. Kot je pojasnil Osojnik je to »že pripeljalo do številnih objav in celo izdaj knjig v drugih državah«. (STA) / SVET Sreda, 4. septembra 2013 1 1 SIRIJA - Obama prepričan, da mu bo kongres odobril vojaško posredovanje Dva milijona beguncev ŽENEVA - Iz Sirije je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, kar je desetkrat več kot pred letom dni, poleg tega je znotraj države zaradi konflikta še 4,25 milijona razseljenih oseb, je v Ženevi sporočil Visoki ko-misariat ZN za begunce (UNHCR). Ameriški predsednik Barack Obama je medtem prepričan, da mu bo kongres odobril posredovanje v Siriji. Skupno je bilo tako od marca 2011, ko se je začela vojna v Siriji, prisiljeno svoje domove zapustiti 6,2 milijona Sircev. To je skoraj tretjina predvojne populacije, ki je štela 20,8 milijona ljudi. "Sirija je postala velika tragedija tega stoletja," je ob tem v sporočilu za javnost opozoril visoki komisar za begunce Antonio Guterres. V Bruslju se je na podatek o dveh milijonih sirskih beguncev odzvala tudi evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, ki je ocenila, da gre za "grozljiv mejnik" v sirski krizi. Zahtevala je konec bojev v Siriji ter zaščito civilistov in vseh, ki jim pomagajo. Evropska komisija je po lastnih navedbah za človekoljubno pomoč Siriji in njenim sosednjim državam namenila od konca leta 2011 515 milijonov evrov, iz drugih skladov EU pa še 328 milijonov evrov. Posamezne države EU pa so za človekoljubno pomoč zbrale 500 milijonov evrov. Skupno tako pomoč iz EU znaša 1,3 milijarde evrov. Veliko število beguncev iz Sirije je tragedija za prizadete in veliko breme predvsem za ljudi v državah, ki sprejemajo begunce, Turčiji, Jordaniji, Libanonu in Iraku, je zapisano v komisarkinemu sporočilu za javnost. Po podatkih ZN je največ, več kot 720.000 sirskih beguncev v sosednjem Libanonu, državi z okoli 4,5 milijona prebivalcev. V Jordaniji je 515.000 sirskih beguncev, v Turčiji 460.000, v Iraku 168.000 ter v Egiptu 110.000. Švedska pa se je odločila, da bo okoli 8000 sirskim beguncem dovolila bivanje v državi za nedoločen čas. Tovrstno dovoljenje bodo dobili vsi tisti begunci iz Sirije, ki že imajo dovoljenje za bivanje na Švedskem za obdobje od enega do treh let. Dovoljenje za nedoločen čas beguncem omogoča, da zaprosijo, da bi v državo prišli tudi družinski člani, in sicer zakonski partner in mladoletni otroki. Val beguncev iz Sirije pričakujejo tudi v Bolgariji. V Sofiji ocenjujejo, da naj bi do konca leta v državo prišlo od 6000 do 10.000 beguncev iz Sirije. Ob tem je bolgarski notranji minister Cvetlin Jovčev opo- Barack Obama ansa zoril, da Bolgarija nima ne finančnih sredstev in ne primernih mest za oskrbo beguncev, zaradi česar naj bi zaprosili za mednarodno pomoč. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem izrazil prepričanje, da mu bo kongres dal zeleno luč za vojaški napad na Sirijo zaradi uporabe kemičnega orožja. Ob tem je zagotovil, da bo misija omejena in proporcionalna ter da Sirija ni Irak, ne Afganistan. Bela hiše je v kongres že poslala osnutek resolucije za odobritev vojaške akcije proti Asadovim silam zaradi uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska 21. avgusta. V kongresu jo sedaj malce predelujejo in Obama je izrazil pripravljenost na spremembe, dokler bodo te ohranile misijo pošiljanja jasnega sporočila Asadu in zmanjšanja njegovih zmogljivosti za uporabo kemičnega orožja v prihodnje. Obama je ponovil, da močno verjame, da je Asadov režim uporabil kemično orožje, ki je pobilo tisoče ljudi, od tega 400 otrok. Zamislil si je misijo, ki bo omejena, kar pomeni, da ne bo trajala brezkončno, prav tako pa ne bo poslal v Sirijo ameriških vojakov. "To ni Irak, to ni Afganistan," je dejal Obama. EU pred končno sodbo o uporabi kemičnega orožja v Siriji čaka na poročilo preiskovalcev ZN. Kot so povedali v Bruslju, EU sicer želi "odločno ukrepanje" mednarodne skupnosti, a vendar izpostavlja, da je najpomembneje nadaljevati diplomatske stike s ciljem diplomatske rešitve. "Mednarodno skupnost pozivamo k odločnemu ukrepanju ... A počakajmo najprej na sklepne informacije, še posebej na poročilo preiskovalcev ZN," je dejal tisko- vni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Michael Mann. "Pomembno je, da mednarodna skupnost deluje enotno in da se najde diplomatska rešitev," je še izpostavil. Nemška kanclerka Angela Merkel še ni opustila upanja, da bi se lahko o posredovanju v Siriji zedinil Varnostni svet ZN. "V prihodnjih dneh bomo storili vse, kar je mogoče, da bi dosegli skupen odgovor mednarodne skupnosti," je v nemškem parlamentu dejala kanclerka. Medtem je Rusija včeraj sporočila, da je njen sistem za zgodnje opozarjanje zaznal izstrelitev dveh raketnih izstrelkov iz osrednjega dela Sredozemskega morja proti njegovi vzhodni obali. Po nekaj sprenevedanja so v Izraelu potrdili, da je šlo za testno izstrelitev v okviru izraelsko-ame-riških vojaških vaj. Rusija je sporočila, da je do izstrelitev prišlo ob 10:16 po moskovskem času (8:16 po srednjeevropskem času). Izstrelke je zaznal opozorilni sistem v mestu Armavir v južni Rusiji, je sporočilo ministrstvo za obrambo. Ruski obrambni minister Sergej Šoj-gu je o dogodku že poročal predsedniku Vladimirju Putinu. Dejstvo, da je do domnevnega incidenta prišlo v času priprav zahodnih držav za napad na Sirijo, je še povečalo mednarodno napetost. (STA) V Egiptu obsojeni člani Muslimanske bratovščine KAIRO - Egiptovsko vojaško sodišče je včeraj na zaporne kazni obsodilo 52 članov Muslimanske bratovščine, od teh enega na dosmrtno ječo zaradi nasilja proti vojski v pristaniškem mestu Suez. 48 članov bratovščine je prejelo zaporne kazni od pet do deset let, trem pa je bila naložena 15-letna zaporna kazen. Gre za prvi izrek sodbe članom bratovščine po vojaški odstavitvi isla-mističnega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija 3. julija. Policija ustavila prihod protestnikov v Vukovar ZAGREB - Hrvaška policija je na avtocesti ustavila 28 avtobusov, ki so iz drugih hrvaških mest nameravali podpreti nasprotnike uvajanja napisov v cirilici v mestu, je sporočil Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja. Včerajšnjega mirnega protestnega shoda se je sicer udeležilo približno tisoč ljudi, za danes pa so napovedani novi shodi. Protestniki so napovedali, da ne bodo uničevali napisov v latinici in cirilici, ki so jih v ponedeljek postavili na poslopja državne uprave. Kot so pojasnili, so izvedeli, da bo policija ukrepala, in si ne želijo nasilja. Postavljene napise varujejo okrepljene policijske enote. Nasilni protestniki so v ponedeljek razbili tri napise, v prerivanju pa so bili poškodovani štirje policisti. (STA) ZDA - V središču pogovorov bo sirska kriza, dvostranskega srečanja s Putinom pa ne bo Obama na obisk Švedske in na vrh voditeljev držav skupine G20 v Rusiji WASHINGTON - Potem ko je vsaj za nekaj dni odložil odločitev o morebitnem vojaškem posegu v Siriji, je ameriški predsednik Barack Obama sinoči odpotoval na Švedsko, kjer bo ostal do četrtka, ko bo obiskal ruski Sankt Peterburg in se udeležil vrha voditeljev držav skupine G20. Vrh se bo sklenil v petek, ko se bo Oba-ma vrnil v ZDA. Po navedbah visokih predstavnikov administracije so za medije pojasnili, da bo trenutno najbolj pereče mednarodno vprašanje - Sirija - zanesljivo na dnevnem redu pogovorov voditeljev gospodarsko najbolj pomembnih držav sveta, čeprav posebnega sestanka v Sankt Peterburgu na to temo ni v načrtu. ZDA so skupaj s Francijo od velikih držav ostale same v želji, da kaznujejo re- žim sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi uporabe kemičnega orožja 21. avgusta v predmestju Damaska. Obama je v petek pojasnil, da bo z odločitvijo o vojaškem posegu, ki ga sicer zagovarja, počakal na odločitev kongresa. Kljub temu se, glede na zgodovino in izkušnje z ameriškimi predsedniki, obeta vsaj omejen napad na sirski režim iz zraka. Ker se kongres s počitnic vrne 9. septembra, to pomeni, da se bo Obama z odlogom napada izognil nerodnemu položaju, saj je Rusija, gostiteljica vrha G20, zaveznica Asada in nasprotuje vpletanju Zahoda v vojno v Siriji. Obama bo v Stockholm prispel danes zjutraj, ko ga čaka dvostransko srečanje s premierom Johnom Fredrikom Reinfeldtom. V švedski prestolnici se bo udele- žil tudi slovesnosti v spomin na švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je reševal Jude na Madžarskem v času druge svetovne vojne. Pred večerjo z voditelji nordijskih držav (Švedska, Finska, Danska, Norveška, Islandija) bo Obama v sredo v Stockholmu obiskal tudi kraljevi inštitut za tehnologijo oziroma predstavitev o čisti energiji. V četrtek zjutraj bosta Obamo sprejela švedski kralj Karl Gustav in kraljica Silvia, nakar bo poletel v Rusijo na vrh G20. Po besedah neimenovanega predstavnika administracije bo to že sedmi vrh G20 z Obamovo udeležbo po prvem leta 2009 v Pittsburghu v ameriški zvezni državi Pen-silvanija. Američani menijo, da bo ta vrh drugačen od tistih v zadnjih letih po krizi leta 2008, saj so se napetosti na finančnih trgih umirile, svetovno gospodarstvo pa da je v boljšem položaju. Glavna tema pogovorov voditeljev bo zagotavljanje nadaljnje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest, skupaj z ukrepi za preprečevanje davčnih utaj. Sprva načrtovanega ločenega dvostranskega srečanja med Obamo in predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom ob robu vrha G20 ne bo. Uradni razlog je, da za to ni nobene potrebe, dejanski pa je zamera ZDA, ker je Rusija dala azil Ed-wardu Snowdenu, nekdanjemu pogodbeniku Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki z objavami ameriških vohunskih skrivnosti še naprej spravlja Washington v zadrego. Robi Poredoš (STA) GOSPODARSTVO - Nekoč vodilni proizvajalec prenosnih telefonov na svetu se s tem umika s trga Nokia bo enoto za mobilnike za 5,44 milijarde evrov prodala ameriškemu tehnološkemu velikanu Microsoftu HELSINKI - Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je včeraj najavil, da bo svojo enoto za mobilnike za 5,44 milijarde dolarjev prodal ameriškemu tehnološkemu velikanu Microsoft. Nekoč vodilni proizvajalec prenosnih telefonov na svetu se s tem umika s trga, na katerem v zadnjih letih zaostaja za tekmeci, kot sta južnokorejski Samsung in ameriški Apple. Nokia bo obenem Microsoftu podelila 10-let-no neekskluzivno licenco za svoje patente, sama pa se bo v prihodnje osredotočila na omrežno infrastrukturo in storitve. Takšno rešitev so v finskem podjetju označili za "najboljšo pot za Nokio in njene delničarje". Nokia je obenem najavila takojšen odhod Step-hena Elopa s položaja predsednika in glavnega izvršnega direktorja, ki je leta 2010 prišel v finsko podjetje prav iz Microsofta s ciljem, da bi se Nokii pomagal postaviti nazaj na noge. Namesto njega bo položaj glavnega izvršnega direktorja začasno prevzel predsednik upravnega odbora Risto Siilasmaa, vlogo predsednika Nokie pa bo začasno prevzel izvršni finančni direktor Timo Ihamuotila. Elop bo postal izvršni podpredsednik za naprave in storitve, predvideva pa se, da naj bi se po sklenitvi prodaje vrnil v Microsoft. V skladu z dogovorom bo Microsoft med drugim pridobil blagovni znamki za mobilne telefone As-ha in pametne mobilne telefone Lumia ter 10-letno dovoljenje za uporabo blagovne znamke Nokia na modelih mobilnih telefonov z operacijskima sistemoma Series 30 in Series 40. Dogovor predvideva tudi močno povezavo podjetij na področju lokacijskih rešitev HERE, ki sicer tako kot proizvodi in storitve za omrežno infrastrukturo ostajajo pod okriljem Nokie. Microsoft bo obenem nemudoma zagotovil No-kii možnost pridobiti do 1,5 milijarde evrov finančnih sredstev v obliki treh 500 milijonov evrov visokih tranš konvertibilnih obveznic, ki jih bo izdala Nokia. Od slednje bo sicer odvisno, ali bo ta finančna sredstva počrpala v celoti ali le delno. Poleg tega je Microsoft najavil, da je izbral Finsko za domovanje svojega novega podatkovnega centra, ki bo namenjen potrebam Microsoftovih strank v Evropi. Zanj bodo v nekaj naslednjih letih namenili več kot četrt milijarde dolarjev, obenem obstaja možnost nadaljnje širitve v prihodnosti. Finski velikan je na trgu mobilnih telefonov vladal 14 let, potem pa ga je leta 2012 s prestola izrinil južnokorejski velikan Samsung Electronics. Nokia je namreč pred leti ob začetku razcveta pametnih mo- bilnih telefonov začela zaostajati za tekmeci, predvsem na račun vztrajanja pri svojem operacijskem sistemu za mobilne naprave, ki se očitno ni mogel kosati z Goo-glovim operacijskim sistemom Android in Applovim sistemom Ios. Po številu prodanih mobilnih telefonov je po podatkih mednarodne analitske hiše Gartner lani prvo mesto tako zasedal Samsung. Ta je svoj delež s predlanskih 17,7 odstotka lani okrepil na 22 odstotkov. No-kiin delež je medtem nazadoval s 23,8 odstotka v letu 2011 na 19,1 odstotka v letu 2012. Tretje mesto je pripadlo ameriškemu Applu - ta je delež povečal s petih na 7,5 odstotka. Sledijo ZTE, LG Electronics in Huawei Technologies. Nokia se je v okviru svojih poskusov, da bi si povrnila nekdanji položaj, v začetku leta 2011 pod vodstvom Elopa odločila za korenit preobrat. Le nekaj mesecev po prihodu Elopa je namreč Nokia sklenila strateško partnerstvo z Microsoftom, v skladu s katerim je opustila svoj operacijski sistem za pametne mobilne telefone Symbian in namesto njega najavila prehod na Microsoftov sistem Windows Phone. Poskus očitno ni prinesel zadovoljivih sadov. (STA) / SVET Sreda, 4. septembra 2013 2 1 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Med 26. in 29. septembrom priljubljena kulinarična prireditev Jubilejni Okusi ob meji ■ V i Vt • M i vt obseznejsi in pestrejsi Gorica se bo konec meseca ponovno prelevila v prestolnico okusov. Med 26. in 29. septembrom bo v mestnem središču potekala priljubljena gastronomska prireditev Okusi ob meji, ki je v minulih letih privabila na tisoče obiskovalcev iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in drugih dežel. Praznik evropske in svetovne kulinarike bo letos dopolnil deset let: kot se za jubilej spodobi, bodo organizatorji poskrbeli za vrsto novosti in presenečenj, s katerimi želijo dodatno popestriti najodmevnejšo goriško prireditev, ki bo letos ponovno čezmejna. Prejeli 383 prošenj Goriški župan Ettore Romoli in podžupan Roberto Sartori sta na srečanju z novinarji izpostavila, da je bilo zanimanje gostincev za sodelovanje na letošnji prireditvi rekordno. »Prejeli smo kar 383 prošenj, 130 več kot lani. To dokazuje, da so Okusi ob meji po desetih letih še vedno vitalna prireditev, kar nas navdaja s ponosom. V teh dneh preverjamo sprejemljivost prošenj, vsem pa ne bomo mogli ugoditi. Prireditveno območje bo vsekakor gotovo širše od lanskega, ko smo imeli okrog 250 kioskov in stojnic,« je povedal župan in namignil, da bi lahko stojnice letos postavili tudi na ploščadi bivše tržnice na debelo v Ulici Boccaccio, ki se je v minulih mesecih izkazala za primeren prireditveni prostor. Dobrote od vsepovsod Kot v minulih letih bodo obiskovalcem na voljo specialitete iz najrazličnejših koncev sveta. Predstavilo se bo dvajset držav, med katerimi bodo tudi države Latinske Amerike, ki so lani doživele zelo dober sprejem: novost naj bi bile stojnice iz Severne Evrope, podrobnosti pa bo goriška občina razkrila v prihodnjih tednih. Na Travniku, ki se bo ponovno spremenil v Vas prijateljstva, bodo tudi letos prisotne slovenske občine z Novo Gorico na čelu. Okusi tudi v Novi Gorici Kot je Primorski dnevnik že poročal, bodo Okusi ob meji po lanskoletnem premoru letos drugič prešli mejo. Na no-vogoriškem Bevkovem trgu med 27. in 29. septembrom postavljena dalmatinska vas, kjer se bo s tipično kulinariko predstavilo deset gostincev iz Dalmacije, petkov in sobotni večer pa bosta popestrila koncerta dalmatinskih klap. »Tako bomo dopolnili ponudbo v Gorici, kjer dalmatinska kulinarika ne bo zastopana. Upamo tudi, da bo novogoriški del Okusov ob meji v bodoče postal stalnica,« pravi Matejka Ambrož iz novogoriške mestne občine. Pretekli dve leti je mesti povezoval tudi poseben turistični vlakec, ki je bil tako med Goričani kot med No-vogoričani zelo dobro sprejet. Zanimanje je bilo pravzaprav tolikšno, da na vlakec niso mogli vsi, zato so lani uvedli še vožnjo z minibusom. Goriški župan Et-tore Romoli je potrdil, da bo povezava med mestoma tudi letos zagotovljena. Stroški še nižji od lanskih Občina Gorica bo v Okuse ob meji letos vložila okrog 140.000 evrov, kar je približno 5000 evrov manj kot lani. »Za sodelovanje se zahvaljujem zvezi Conf- Gneča na lanski izvedbi bumbaca commercio, za podporo pa pokroviteljem, in sicer deželi FJK, Trgovinski zbornici, Fundaciji Goriške hranilnice in ustanovi Turismo FVG,« je »dobrotnike« naštel Romoli. Predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza je poudaril, da ustanova z veseljem pomaga goriški občini pri uresničitvi prireditve, ki veliko pripomore k poživitvi in prepoznavnosti Gorice. Prostovoljci in splet Obiskovalcem prireditve bodo za informacije o razporeditvi raznih »vasi«, prometni ureditvi, ipd. na voljo mladi prostovoljci. stari od 18 do 30 let. Prija- ve bo občina zbirala od 9. do 20. septembra, pri kandidatih pa je zaželeno znanje angleščine, nemščine in slovenščine. »Prostovoljci bodo v zameno za sodelovanje dobili majčko in brezplačen obrok, hkrati pa bodo protagonisti prireditve,« je povedal župan. Pri promociji dogodka se bo občina letos v večji meri posluževala socialnih omrežij Facebook, Twitter in Instagram - obiskovalci bodo lahko z ostalimi delili najzanimivejše fotografije -, novinarski konferenci pa načrtuje tudi v Ljubljani in Celovcu. »Med letošnjimi novostmi je še nagrada za najboljšo stojnico, ki jo bodo izbrali obiskovalci,« je zaključil župan Ettore Romoli. (Ale, km) GORICA - Okusi Blondinka ni »naša« GORICA - Zasedala občinska sekcija SSk Divji prašiči problem, ki ga je treba rešiti Goriška občinska sekcija Slovenske skupnosti se je sestala v ponedeljek. Na dnevnem redu je bil pregled najbolj pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih mesecih. Govor je bil o škodi, ki jo povzročajo divji prašiči, ne samo na Krasu, ampak tudi v Brdih, kjer so nekateri vinogradniki zaradi njih močno prizadeti. Odškodnine, ki jih dobivajo vinogradniki, so povsem nezadostne, tako da so si morali kmetje na svoje stroške kupiti ojačene obrambne mreže. »Nujno je, da pokrajinska in deželna uprava nadaljujeta z ustreznimi prizadevanji, da se spremeni sedanja zakonodaja, ki bo morala upoštevati sedanje izredno stanje in uvesti določila za zaščito prvovrstnega vinorodnega okolja,« so prepričani člani goriške sekcije Slovenski skupnosti, ki glede računov za odnašanje odpadkov soglašajo z zahtevo po večji jasnosti v prikazovanju posameznih stroškov na položnicah. »Občinska uprava bi morala tudi poskrbeti za to, da se nagrajujejo družine, ki aktivno prispevajo k zmanjšanju količine odpadkov - z uporabo komposterjev - ali ki del odpadkov odnašajo na odlagališča. Nasprotno pa občani ugotavljajo, da je teh nagrad vedno manj,« poudarjajo goriški člani Slovenske skupnosti, ki so med ponedeljkovim srečanjem z zadovoljstvom obravnavali uspešen potek prizadevanj, po katerih je goriška občina začela izvajati določila 21. člena zaščitnega zakona 38/2001 in bo tako imenovala slovenskega predstavnika v krajinsko komisijo. »Največ prizadevanj je v to pomembno delo vložil svetnik Walter Bandelj. Še vedno je nezadostna uporaba slovenščine v izvoljenih javnih organih in ustanovah. Zal se iz tega stanja težko kaj premakne, tudi ob prizadevanjih Slovencev. Zelo občuten je ta problem na goriški občini, medtem ko je na goriški pokrajini bistveno boljše,« še sporočajo iz goriške sekcije Slovenske skupnosti. Fotografija dekleta s puranom, ki je natisnjena na reklamnih plakatih in je objavljena na spletni strani letošnje prireditve Okusi na meji, je v resnici fo-tomontaža. Na to opozarja Donatella Gironcoli, sicer pokrajinska odbornica, na svojem Facebook profilu. Gironco-lijeva je isto fotografijo našla na spletni strani www.crazywaiter.com, z raznimi dodatki pa jo je mogoče najti še na drugih spletnih straneh; za svojo reklamo so fotografijo prikupne blondinke, ki očitno ni iz naših krajev, uporabili kanadska radijska postaja, indijsko podjet'e in nemška kavarna. Fotomontažo Okusov na meji je izdelalo goriško podjetje Punktone, ki že več let sodeluje z goriško občino in je pripravilo reklamno gradivo vseh zadnjih praznikov. Podjetje Punktone fotografije prikupne blon-dinke na spletu sicer ni pobralo brez dovoljenja, pač pa naj bi jo našlo v posebnem spletnem fotografskem arhivu, do katerega ima dostop ravno zaradi dejavnosti, s katero se ukvarja. ŠTARANCAN V Renčah so garibaldince sprejeli kot sinove Platnica knjige foto n.d. V Štarancanu so v soboto predstavili knjigo »Bratje v svobodi-Fra-telli nella liberta, Renče Staranzano«, ki so jo izdali ob 35. obletnici pobratenja med dvema občinama. Predstavitev je potekala zraven občine, in sicer na prizorišču šagre rac. Pobudniki nastanka knjige so Ric-cardo Marchesan, Miran Pahor, Neva Pahor, Benito Peres, Michele Rossi, Umberto Volpato, Borut Zorn in Katjuša Žigon. Zgodovinski del knjige so pripravili Miran Pahor in Marco Puppini, ki je bil tudi glavni govornik štarancanskega večera. Uvodoma je spregovoril šta-rancanski občinski odbornik Ric-cardo Marchesan in pojasnil, da je namen knjige zabeležiti zgodovino 35-letnih prijateljskih stikov med Renčami in Štarancanom ter spodbuditi mlade generacije k sodelovanju in prenašanju istih idealov, ki so bili vzrok za pobratenje. Ti ideali so bili solidarnost, bratstvo, tovarištvo in volja do prijateljevanja s sosedom onkraj meje. Po uvodnih pozdravih predstavnikov oblasti, med temi predsednika krajevne skupnost Renče Boruta Zorna in štarancanskega podžupana Micheleja Rossija, se je začel osrednji del večera. Štaran-canska učiteljica je prikazala sodelovanje, ki že več let poteka med osnovno šolo iz Renč in osnovno šolo iz Štarancana. Povedala je, da so bili izvedeni številni projekti in številna srečanja. Z enim projektom so celo tekmovali na mednarodnem natečaju in se dobro uvrstili. Marco Puppini je predaval o zgodovinskih dogodkih od začetka 20. stoletja do odporništva v drugi svetovni vojni, ki so temelj pobratenja. Po padcu fašizma so nastale v Štarancanu in okolici partizanske celice, ki so se odločile za oborožen boj proti nacifašizmu. Zaradi tega so iskale sodelovanje s slovenskimi partizani. Brigada bratov Fontanot in brigada Triestina, v kateri je bilo veliko partizanov iz Štarancana, sta dobili zavetišče v Renčah. Tu so gari-baldinci skrivali razne materiale in dobili veliko pomoči pri domačinih. Mario Abram, komisar italijanske partizanske brigade Fontanot, je tako zapisal: »Ni hiše v Renčah, ki ne bi kateregakoli garibaldinca iz bataljona sprejela kot lastnega sina«. V renških opekarnah so bila skrita velika skladišča za oskrbo partizanskih enot, naj omenimo važno oskrbovalno enoto Montes. Zato so leta 2009 v Renčah postavili spomenik oskrbovalcem IX. Korpusa. V Šta-rancanu so po vojni sledili načelom antifašizma in jih skušali tudi uresničiti, saj je bil prvi izvoljeni župan Lucio Corbatto zdravnik, ki je med NOB reševal življenja v bolnici Franja. Corbattu je sledil Ottone Za-nolla, ki je bil tudi partizan. Zanimivo in izčrpno predavanje se je zaključilo ob številni publiki in z upanjem, da bi se vezi, ki so nastale v težkih vojnih časih, ohranile in utrdile. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. septembra 2013 1 3 GORICA - »6 za eno... razstavo« Kontaminacije S fotografsko razstavo se začenja nova sezona Kulturnega centra Lojze Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v soboto odprli vsakoletno fotografsko razstavo z nenavadnim naslovom »6 za eno... razstavo«. V naslovu razstave se skriva skupni prikaz fotografskih sporočil šestih fotoklubov iz Posočja in vsakoletnega gosta, ki je Fotoklub iz Nove Gorice. Sobotna razstava je bila že petnajsta po vrsti, kar zgovorno kaže na poudarjeno delavnost goriških fotografskih krožkov in na njihovo pripravljenost na sodelovanje. Prav sodelovanje je prišlo do izraza tudi na otvoritveni slovesnosti, ko so razni predstavniki poudarili voljo društev in njihovih članov do razvijanja skupnih pobud in do iskanja novih poti v naglo razvijajoči in spreminjajoči se tehniki in tehnologiji fotografije. Prisotne, med katerimi sta bila tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu in pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, je v dvojezični obliki pozdravila predsednica Kulturnega centra Franka Žgavec, ki je izpostavila ugotovitev, da je fotografska pobuda tista prireditev, ki vsako leto predstavlja vstop v novo sezono. Nato je besedo prevzel posoški delegat državne fotografske zveze FIAF Giovanni Viola. Razstavo je postavil med pobude, ki jih ni enakih v Italiji, posebno pa je poudaril dejstvo, da se goriški fotoklubi zelo pogosto sestajajo v mesečnih presledkih. O razstavi, ki je Odprtje fotografske razstave v Kulturnem centru Lojze Bratuž foto vip sad skupnih zamisli in načrtovanj je povedal, da je glavna tematika letošnje prireditve namenjena kontaminaciji, ki ni nujno, da pomeni zgolj onesnaženje s hudimi okužbami. Lahko pomeni tudi prelivanje idej in vtisov, pa tudi prenos vplivov raznih kulturnih in umetniških zvrsti. Predstavil je fotokrožke, ki so stene velike razstavne veže dobesedno preplavili s posnetki z močnim sporočilnim nabojem. Ti so Ca- strum iz Gradeža, Circolo fotografico Isontino iz Gorice, Il Torrione iz Romansa, Lo scambio iz Gorice, Fotoklub Skupina75 iz Gorice in Fotoclub iz Ločnika. Na koncu sta pobudo pozdravila še deželni delegat FIAF, Adia-no Locci, in pokrajinski odbornik Federico Portelli. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, odprta pa bo do 13. septembra. (vip) GRGARSKE RAVNE - Odprli krožno učno pot Z zelišči do obogatitve turistične ponudbe Zeliščni center v Grgarskih Ravnah foto km. Z odprtjem razstave o zeliščih se je te dni v Grgarskih Ravnah zaključil projekt »Zeliščna pot skozi prostor in čas -Dar zeli«. Njegov osnovni namen je spodbuditi ponovno oživljanje naravne in kulturne dediščine zeliščarstva ter povečati zavest ljudi o nujnosti varovanja narave in ohranjanja ekološko čistega okolja. Obenem pa je projekt krepil tudi društveno in socialno življenje vasi, prinašal k prepoznavnosti okolja in povečal pestrost turistične ponudbe na območju Banjške in Trnovske planote. V dobrem letu in pol je bila v okviru projekta vzpostavljena krožna učna pot od Grgarskih Raven do vasi Dragovica. »Zeliščna pot skozi prostor in čas« se začenja v zeliščnem centru Herbitium v Grgarskih Ravnah, kjer dobi obiskovalec v roke zgibanko v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku z zemljevidom zeliščne krožne poti. Pot, označena s tablami, na katerih so slike z imeni rastlin, ga nato popelje do večjega zeliščnega vrta in od tam naprej ob obrobju gozda do vasi Dragovica ter nazaj do zeliščnega centra. Tam sta na ogled razstava, ki ponuja pogled v preteklost in sedanjost zeliščarstva, ter herbarij. V okviru projekta so bile izvedene tudi štiri delavnice, namenjene otrokom iz vrtcev, osnovnih šol ter starejši populaciji. Nastala je še knjižica z izborom receptov o rabi zelišč v kulinariki, ki so jih zbrali otroci iz Čepovana in Grgarja. Nosilec ome- TRŽIČ - Krvavi obračun v mestnem središču Zabodel ga je z nožem Prepir se je za Tržičana končal v bolnišnici - Policija je aretirala Neapeljčana, za katerega sumijo, da je odgovoren za kaznivo dejanje Ljubosumje bi lahko bilo vzrok krvavega obračuna, do katerega je prišlo v ponedeljek v tržiškem mestnem središču. Pri stolni cerkvi na Trgu SantAmbrogio sta se v večernih sprla dva moška: prepir se je za enega izmed njiju zaključil v bolnišnici, drugi pa je bil aretiran. Tržiška policija še preučuje okoliščine dogodka in ne posreduje podrobnejših informacij, zgleda pa, da sta bila vanj vpletena domačin - po nepotrjenih informacijah naj bi šlo za 42-letnega M.S. - in drugi moški, ki naj bi bil po rodu iz Neaplja. Oba sta že imela težave s pravico zaradi mamil. Prerekati sta se začela okrog 21.30 iz še nepojasnjenih razlogov, šušlja pa se, da bi vzrok lahko bil ljubosumje. Žalitve so se kmalu sprevrgle v fizični napad: Tržičana je drugi moški zabodel z nožem v levo stran prsnega koša in pobegnil. Prepir je slišalo več ljudi, nekaj naj bi bilo tudi očividcev. Na prizorišče so kmalu prišli policisti tržiškega komisariata, karabinjerji in rešilna služba 118. Ranjenega Tržičana so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje na kirurškem oddelku. Njegovo zdravstveno stanje je resno, vendar ni v smrtni nevarnosti. »Moški, ki bi lahko bil odgovoren za kaznivo dejanje, je bil aretiran,« so včeraj zvečer sporočili iz goriške kvesture in pristavili, da podrobnejših informacij za zdaj še ne morejo posredovati, ker gre le za osumljenca. Madež krvi na tržiškem trgu bonaventura njenega projekta je Ustanova Fundacija BiT Planota kot partnerji pa v njem sodelujejo še Občina Kanal ob Soči, Mestna občina Nova Gorica in Turistično društvo Ravne-Bate. Izvajalec projekta je Med-podjetniški center, ki deluje v okviru no-vogoriškega Tehničnega šolskega centra, vreden pa je 22.000 evrov. (km) Ukradli železniški kabel Uslužbenec Slovenskih železnic je v ponedeljek pozno zvečer novo-goriške policiste obvestil, da je nekdo med železniškima postajama Steske in Prvačina ukradel več kot kilometer železniškega telefonskega kabla. Kot so ugotovili no-vogoriški policisti, ob progi manjka približno 1,3 kilometra bakrenega kabla.Po prejemu obvestila so policisti nedaleč od železniške postaje Steske ob progi našli dva koluta, na katerih je bil navit ukradeni železniški telefonski kabel. Na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bodo policisti v zvezi s primerom podali ustrezen ukrep. S Telescovo o zdravstvu Tromboliza, dom za starejše občane Culot, porodnišnica in center za duševno zdravje so bile teme včerajšnjega srečanja med deželno odbornico Mario Sandro Telesca in goriškim občinskim svetnikom Svobode ekologije in levice Liviom Bianchinijem, ki je posebno pozoren do problematike zdravstva in zdravstvenih storitev. »Čeprav je o tem govor že več let, v Gorici še vedno nimamo trombolize, kar je sramotno. Deželni odbornici sem zato izročil vso dokumentacijo, ki je s tem problemom povezana,« je povedal Bianchini, ki je predstavnico uprave Debore Serracc-hiani opozoril tudi na potrebo po zagotovitvi deželnega prispevka za posodobitev doma Culot v Ločniku. »Potreben je vsaj en milijon. Odbornica je s tem seznanjena in se bo o tem pogovorila z ostalimi člani odbora. Jasno je, da prispevka ne bo pred letom 2014,« pravi Binachini, po katerem bi bilo treba ovrednotiti tudi goriški center za duševno zdravje, ki je »zanemarjen«, in delati na projektu čezmejnega »porodniškega doma«, za uresničitev katerega je potreben evropski denar. »Telescovi sem predlagal, naj se v prihodnje sreča tudi z goriškimi občani in obišče goriški občinski svet. Obljubila mi je, da me bo poklicala,« je še dejal predstavnik SEL. 1 4 Sreda, 4. septembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / V Gradežu poklon Borisu Pahorju Tisočkrat hvala Boris Pahor je naslov predstavi, ki bo jutri ob 21. uri v katedrali v Gradežu v sklopu pobude Glasba v štirih zvezdah (Musica a 4 stelle). Odlomke iz Pahorjevih del bosta brala Mario Milosa in Maia Monzani ob klavirski spremljavi Mariarose Pozzi. Penine od tu in tam Pred občinsko palačo v Novi Gorici bo v petek, 6. septembra, od 19. do 23. ure prireditev »Penine od tu in tam«, na kateri bodo vinarji z obeh strani meje predstavili vrhunska peneča vina iz obmejnih vinorodnih okolišev. Glavno vlogo bodo igrali mehurčki, ki bodo prijazno žgačkali usta obiskovalcev. Le-ti bodo ob prihodu ob plačanju kavcije (10 evrov) prejeli degustacijski kozarec in dve brezplačni konzumaci-ji ter takoj uživali v odkritju različnih vinorodnih okolišev, ki se raztezajo okoli obeh Goric, in to ob zvoku glasbe skupine vrhunskih jazz izvajalcev. Dogodek soorganizirata no-vogoriška občina in goriška pokrajina v okviru projekta Solum, ki ga financira program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija. Penine od tu in tam je prvi javni vinski dogodek v širši regiji, namenjen izključno penečim vinom. V tem okviru sta občini Nova Gorica in Gorica prava mednarodna posebnost prav zato, ker se nahajata v središču šestih različnih vinorodnih okolišev: Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Carso-Kras, Collio in Isonzo. Nastopili bodo Madžari V okviru mednarodnega festivala dvorne glasbe v organizaciji centra Dramsam bo v petek, 6. septembra, ob 21. uri v palači Attems v Gorici koncert z naslovom »Non pianger bel cigno bianco«; nastopila bo skupina Concentus Consort iz Budim-peše. Vstop bo prost. Socialno delo v Tržiču Na tržiški občini pripravljajo sedem projektov socialnega dela, na podlagi katerih bodo zaposlili dvajset oseb. Skupno bodo stali 164.000 evrov, osemdeset odstotkov zneska bodo krili z deželnim prispevkom. Interesente bodo zaposlili s posredovanjem tržiškega pokrajinskega urada za delo, ki bo v kratkem sprožilo postopek za selekcijo pred zaposlitvijo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.30 »Monsters University«; 20.15 »Evangelion night«. Dvorana 3: 17.40 »Turbo«; 19.50 -22.00 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Monsters University«. NOVA GORICA - Za mesec avgust Za osebnost Primorske se poteguje tudi Kinoateljejevka »Mateja Zorn je v zadnjih letih veliko naredila za film« Med štirimi kandidati za osebnost meseca avgusta - gre za akcijo Osebnost Primorske, ki jo pripravljajo Primorske novice, Radio Koper in televizija Koper, je tudi Novogoričanka Mateja Zorn, aktivistka na kulturnem področju. Prve izkušnje je nabirala v goriškem Kinoa-teljeju, ki mu je še vedno zvesta. »Mateja je v zadnjih desetih letih naredila za film veliko, z zanosom, ljubeznijo do filma in človeške ustvarjalnosti je pokazala, da lahko skupaj naredimo največ. Kjerkoli in tudi iz nič, bodisi v Ljubljani, Izoli, Novi Gorici, Gorici, Divači, Goriških Brdih, od festivala Kino Otok v Izoli do filmskih delavnic za otroke v Plešivem, Nagrade Darko Bratina v Sloveniji in Italiji do rojstva letošnjega letnega kina v Novi Gorici,« je o Zornovi povedala Lorena Pavlič, direktorica festivala Kino Otok - Isola Cinema, v Primorskih novicah pa so o Zornovi med drugim zapisali še, da ji je Mateja Zorn v Novo Gorico uspelo pripeljati projekt Knjižnica pod krošnjami, ter da si s filmsko vzgojo mladih v širšem goriškem čez-mejnem prostoru prizadeva, »da bi Nova Gorica spet zasijala v žarometih filmske meke«. Preostali trije kandidati za avgustovsko osebnost meseca so Novogoričan Gregor Božič, zbiralec starih sadnih sort, pesnik Karlo Hmeljak iz Kopra, in Mitja Kosovelj, gorski tekač iz Nove Gorice. Omenjeni trije mediji vsak mesec v letu na podlagi glasov bralcev, poslušalcev in gledalcev zberejo po eno osebnost iz Primorske, ki se nato ob zaključku akcije poteguje za naziv Osebnost Primorske za tisto leto. (km) Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 17.20 »Red 2«; 20.15 »Evangelion night«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.00 »La variabile umana«. spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). fi Razstave □ Obvestila V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo danes, 4. septembra, ob 17. uri odprtje razstave »Portreti terapevtskih psov« društva Tačke po-magačke; avtorica fotografij je Tanja Ristic, na ogled bo do 22. septembra. Ob 18. uri bo odprtje razstave in projekcija kratkih filmov ob 60. obletnici rojstva Silvana Furlana; na ogled bo do 21. septembra. »SCONFINANDO« je naslov razstave akvarelov Niccoloja Piccolominija, ki jo bodo odprli 5. septembra, ob 18. uri v galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici v Gorici in ob 19.30 v galeriji Delle Formelle v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona 6 v Gorici; obe razstavi bosta na ogled do 14. septembra s prostim vstopom od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA obvešča, da bo v soboto 7. septembra, od 19. do 24. ure cerkev v Štandrežu odprta. Vsi, ki se bodo želeli udeležiti molitve za mir v duhovni povezanosti s papežem Frančiškom, bodo to lahko storili. SPDG obvešča, da je s septembrom spet odprt društveni urad vsak četrtek med 19. in 20. uro. S Izleti M Koncerti MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: v petek, 6. septembra, ob 18. uri v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razgovor s pisateljem Borisom Pahorjem in predstavitev knjige »Tako sem živel«, ki je izšla ob pisateljevi stoletnici, razgovor bo vodila avtorica knjige Tatjana Rojc; ob 19.30 v Kontradi v Kanalu odprtje festivala z nagovorom Cirila Zlobca, nastopom pevskega zbora »Šentanelski pavri«, slavnostnim govorom pisatelja Borisa Pahorja, odprtjem razstave akademskega slikarja Božidarja Teda Kramolca (Kanada); ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu koncert orkestra iz Padove in Veneta. H Šolske vesti LICEJSKI IN TEHNIČNI POL v Gorici obveščata, da se bo pouk na vseh višjih šolah začel v torek, 10. septembra; več na www.solskicenter.net. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-531508) od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na GORICA - Jutri v Ulici Ascoli Forum odpira sedež • V I • I • • in ga že polni z vsebinami Forum za Gorico bo jutri odprl svoj novi sedež, ki bo njegovim članom omogočil, da bodo obogatili paleto prireditev in pobud. »Forum smo ustanovili leta 2005, ko je Gorici županoval Vittorio Brancati; leta 2007 smo se predstavili na občinskih volitvah in dosegli zelo dober rezultat, nato pa smo pet let kasneje doživeli pravo volilno katastrofo. Ko smo že razmišljali o razpustitvi Foruma, se nam je pridružilo več novih članov in nas prepričalo, da smo ustanovili kulturno združenje,« pojasnjuje v imenu Foruma Andrea Bellavite in razlaga, da so lani izpeljali prvo kulturno sezono, letošnja pa bo še bogatejša. V ponedeljek so tako že izpeljali prvo srečanje z dvema vdovama s Kosova, jutri ob 18. uri pa bodo slovesno odprli nov sedež v Ulici Ascoli, ki so ga uredili v prostorih v lasti podjetja ATER. »Do konca septembra se bo zvrstilo več zanimivih srečanj, posvečena bodo temam, ki jih bomo obravnavali čez celo sezono - od krajevne zgodovine in šole do urbanistike, saj po- /■Primorski ~ dnevnik Tmedia DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avrigotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG vabi člane in prijatelje na tradicionalni pohod Bazoviških junakov v nedeljo, 8. septembra, ter na spominsko slovesnost. Prevoz z lastnimi sredstvi. DRUŠTVO SOŠKA FRONTA IZ NOVE GORICE prireja v soboto, 7. septembra, pohod na Sabotin. Zbirališče bo na parkirišču pri solkanskem cestnem mostu ob 8.30, na vrhu bo pohodni-ke pričakal zgodovinar Renato Pod-beršič, ki bo obrazložil, kaj se je na gori dogajalo v letih 1915 in 1916. Pri bivši karavli JLA bodo člani društva vodili oglede kavern, zaklonišč, jarkov, zato naj udeleženci imajo s sabo žepno svetilko. Pohod, na katerem bo sodelovala tudi večja skupina članov raznih društev v avstroogrskih in italijanskih uniformah, sodi med pobude ob prazniku mestne občine Nova Gorica. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa v soboto, 7. septembra, ob 5.30 uri z Majnic - Puja s postanki v Podgori (tekstilna tovarna) na cesti proti Gorici, v Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti - državni knjižnici) in Sovodnjah (lekarna). Organizatorji prosijo za točnost. SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol - Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA GORICA, Ul. Malta 6 TRST, Ul. Montecchi 6 /g. Brezplačna it. » ^800.912.775 / Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. H Prireditve V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri predstavitev knjige Andreja Jelačina »Vse moje ljubezni. Spomini Tonija Karjole«. »TU SMO DOMA!« - OKROGLICA: ob 60-letnici množičnega zborovanja bo v petek, 6. septembra, ob 19. uri v dvorani Zorana Mušiča v Kulturnem domu v Bukovici predstavitev prvega slovenskega barvnega filma »Okro-glica«, Branko Marušič pa bo predstavil brošuro; ob 20.30 bo »Komorni glasbeni večer« v okviru »Petkovih glasbenih večerov«. V soboto, 7. septembra, ob 11. uri bo na Viaduktu pod avtocesto na Vogrskem prireditev »Tu smo doma!« z odkritjem spominskega obeležja. KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI organizirata v soboto, 7. septembra, v centru Danica na Vrhu »Svinjski praznik«. Ob 16.30 bo na sporedu tekma med »starimi« in »mladimi« iz vasi. V večernih urah bodo igrali ansambel Rock na bndimi, godba iz Saleža, Trio Marjetica in ansambel Trije prašički. Ker gre za staja tudi na Goriškem prekomerna uporaba zemlje v gradbene namene velik problem. Dovolj je, da pomislimo na nakupovalno središče ob Ikei in na gradnjo novega marketa ob vhodu v Gorico, ki bo negativno vplival na ostale trgovine v mestu,« razlaga Anna Di Giannantonio. Po jutrišnjem odprtju bo prvo srečanje na novem Forumovem sedežu v petek, 6. septembra, ob 18. uri, ko bo Genni Fabrizio spregovorila o centru CIE iz Gradišča. V torek, 10. septembra, ob 18. uri bodo gostili Mat-tea Oleotta, režiserja filma »Zoran, moj nečak idiot«; v sredo, 11. septembra, ob 18. uri bodo Gabriele Donato, Tommaso Montanari in Anna Di Giannantonio spregovorili o terorizmu v Italiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V četrtek, 19. septembra, bo govora o velikih nakupovalnih središčih, v sredo, 25. septembra, pa bodo spregovorili o šoli in testu Invalsi. Pri Forumu zagotavljajo, da pripravljajo bogat koledar srečanj tudi za prihodnje mesece. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v GORICI - Ul. Malta 6 v TRSTU-Ul. Montecchi 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. svinjski praznik bodo organizatorji poleg običajnih jedi na žaru gostom ponujali predvsem pečenega odojka. ZSKD IN ALCI obveščata, da bo v soboto, 7. septembra, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica družinskih postavitev. Prijave na marisa@zskd.org, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.0013.00), ali SMS na tel. 327-0340677. L. Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Marcella Zac-coni vd. Polesini na glavnem pokopališču (ležala bo od 8. dalje). DANES V ŠTANDREŽU: 9.35, Camilo (Milče) Makuc (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Vittorio Pi-nese (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Tržiču. DANES V VERSI PRI ROMANSU: 11.00, Gastone Comelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob prerani izgubi dragega nonota MILČETA MAKUCA izrekamo iskreno sožalje Danjelu in družini vsi Valovci / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. septembra 2013 15 RAZMIŠLJANJE O ZADRUGAH Gospodarski pomen zadružnih podjetij Finančna kriza nas sili k ugotavljanju, da so v gospodarstvu pomembni ne le komercialni, ampak tudi družbeni in kulturni cilji. Gospodarske koristi se morajo nujno ujemati z družbenim napredkom, kajti drugače smo na napačni poti. Takim ciljem zelo dobro odgovarjajo zadružna podjetja, ki so pomembna v vseh severovzhodnih italijanskih deželah: na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini. Zadruge delujejo v številnih gospodarskih sektorjih - v prehrambeni industriji, kmetijstvu, šolstvu in izobraževanju, založništvu, socialni pomoči itd. Zadruge se od standardnih podjetij odlikujejo po tem, da delujejo v skladu z načeli socialne pravičnosti, družbene varnosti, politične stabilnosti in ekološkega ravnotežja. Prav zaradi tega menim, da je treba dobro poznati specifike zadrug oziroma nepro-fitnih podjetij. Pomembno je, da se take specifike ohranijo in posodobijo glede na posamezna okolja in na družbe-no-ekonomske novosti. Temelj zadrug predstavlja solidarnost med zadružnimi člani. Pred nedavnim sem se v sklopu nekega akademskega simpozija o družbeno koristnem podjetništvu pogovarjal s finskim profesorjem Henryjem Hagnom - izvedencem na področju zadružnega prava. Če povzamem njegove besede, lahko zadrugo označimo kot model za skupinsko udejanjanje podjetniških in hkrati družbenih ciljev zadružnih članov. Gre v bistvu za neko vrsto skupinske, organizirane samopomoči, pri kateri imajo od pozitivnih rezultatov vsi člani enake koristi. Solidarnost je torej pri zadrugah obveznost, brez katere ne gre, saj bi brez nje celotna struktura kooperacije propadla. Drugi prepoznavni element zadrug pa zasledimo v njihovi finančni strukturi. Točneje, če se osredotočimo na strukturo kapitala, ugotovimo, da je njihov kapital izredno spremenljiv, saj je v prvi vrsti odvisen od števila zadružnih članov. Pri tem je treba upoštevati zadružno podjetniško filozofijo, ki kapital dojema kot skupinsko naložbo članov. Kapital se torej ne ujema z osebnimi naložbami ali z delnicami, kot je značilno za delniške družbe. Obenem, je cilj uprave in me-nedžmenta v zadrugah dolgotrajno večanje kapitala na načine, ki so koristni za celotno zadrugo. Pri tem naj bi koristi ne imeli le sedanji člani, temveč tudi morebitni bodoči člani zadruge. Kot posledica krize, bodo zadruge najbrž predstavljale večjo protiutež standardnim komercialnim podjetjem in delniškim družbam, in to tudi zaradi zmanjševanja deleža države v gospodarstvu oziroma kot posledica učinka globalizacije na lokalno gospodarsko raven. Ob zaključku razmišljanja, naj še poudarim, da prave zadruge ne izhajajo iz tržnega modela, v katerem finančni sektor deluje ločeno od realnega sektorja in v katerem je delovanje ekonomskih agentov pogosto neusklajeno z dejanskimi potrebami državljanov. Z drugimi besedami, učinkovite zadruge usklajujejo človeške, družbene in okoljske potrebe veliko bolje kot standardna komercialna podjetja, saj ne stremijo le k tržnemu uspehu. Tudi zaradi tega, lahko vanje vložimo marsikatero upanje za razvoj bolj uravnovešenega družbeno-gospodar-skega sistema tako na krajevni ravni kot na širši mednarodni ravni. Mitja Stefancic OLBIA - 2. poletna univerza EFA O avtonomiji in neodvisnosti narodov Avtonomija in tudi neodvisnost narodov sta temeljni načeli, na katerih se mora razvijati sodobna razvojna pot v sklopu Evrope, ki ne sme glavnih odločitev odtujiti njihovim občanom in jih preseliti v sobe evropske administracije. Isto naj velja tudi za države članice EU, v katerih živi veliko narodov in jezikovnih skupnosti, ki so ravno pri upravljanju lastnega teritorija in javnih uslug najbolj odrinjena. To je bila rdeča nit, ki je povezovala začetek 2. poletne univerze Evropske svobodne zveze, ki se letos odvija v Olbiji, na Sardiniji, v organizaciji sardinske avtonomistične stranke Partito sardo dAzione. Posveta se je udeležila tudi stranka SSk, katero je zastopal Julijan Čavdek. Na začetku posveta je udeležence pozdravila politična tajnica Efe, baskinja Eva Bidanja, v nadaljevanju pa so nastopili še Sardinec Francesco Sanfilippo, predstavnik združenja Laboratorio Gallura, časnikar Antonio Moro, Valdostanka Chantal Chertain (gibanje Alpe), Fabrizio Comenzini (Liga Veneta repubblica) in Julijan Čavdek za SSk. Po teh posegih se je razvila živahna razprava, v katero so posegli predvsem predstavniki sardinske stranke. Posegi in razprava so se osredotočili na pomen avtonomije in neodvisnosti, ki sta postali že temeljni potrebi za narodne skupnosti, saj drugače se ni mogoče uspešno zoperstaviti neupravičenim posegom s strani državnih oblasti, ki predvsem na ravni velikih javnih struktur negativno vplivajo na kvaliteto življenja, kar je za narodne in jezikovne skupnosti še toliko bolj občutljivo. Pri tem so prišle v glavnem v ospredje težave na sardinskem otoku, kjer imajo težave z vojaškimi oporišči in z logističnimi povezavami s celino, ki niso v rokah sardinskih institucij. Zanimiv je bil tudi nastop Fabrizija Comenzinija, ki je razvoj narodnih skupnosti predstavil v sklopu današnje gospodarske krize. Valdostanka Chertain je konkretno predstavila uspešen boj Valdostancev proti izgradnji velikega upe-peljevalnika v dolini Aosta. Julijan Čavdek se je navezal na izkušnjo slovenske samostojnosti in poudaril problem krčenja predstavniških teles ter upravičene skrbi zaradi načrtov glede hitre železniške povezave, uplinjevalnika v Tržaškem zalivu in šibkega izvajanja institucionalne avtonomije s strani Dežele FJk. Tehten je bil tudi poseg časnikarja Antonija Mora, ki je upravičeno podčrtal pomanjkanje javne rabe sardinščine, ki se še najbolj kaže v tem, da na Sardiniji nimajo medija, ki bi objavljal v sardinskem jeziku. PISMA UREDNIŠTVU Pahorjeva stoletnica PD (31.8.2013) objavlja daljše poročilo o proslavi 100-letnice Borisa Pahorja v Kulturnem domu v Trstu. Naj mi časnikarka Poljanka Dolhar ne zameri, če se ne bom strinjal z njo o neki zadevi. Ko dobesedno citira stavek iz Pahorjeve Knjige o Radi in posredno moje stavke s tem v zvezi, napiše besedo Bog z malo, besedo narava pa z veliko začetnico. Na slovenskem klasičnem liceju v Trstu so me pred desetletji drugače učili. Morda pa se je s tem v zvezi z desetletji tudi slovnica spremenila, ni moj namen, da bi o tem govoril. Želel pa bi si, da je moj stavek dobesedno citiran tako, kot je napisan tudi v Pahorjevi knjigi, in sicer takole: » ... se trenutek zberem v zahvalo skrivnostnemu Bogu - Naravi, da še zmeraj vzdržuje moje telo v taki harmoniji z njo, božansko naravo.« Drago Štoka Fašistična zemljepisna imena Kot Slovenec iz Opčin si nisem nikoli predstavljal, da bi lahko v domačem Prosvetnem domu slišal besede, iz katerih sem zaznal pridih fašizma. Pa se je minulo soboto zgodilo ravno to. Gotovo ne zaradi simpatiziranja, ampak zaradi radovednosti, kaj se bo »zanimivega« dogajalo na prazniku Partita Democratica sem se podal v Prosvetni dom, kjer se je praznik odvijal. Zamudil sem sicer prvih deset minut izvajanja poslanke Tamare Blažina, še kako dobro sem pa slišal nadaljevanje in osupljiv(e) odgo-vor(e) prisotnim. Precej je bilo govora o kulturi, o tem kako je bivši minister dejal da »si od kulture težko sit« in nekaj malega tudi o interkulturnosti, ki je tako pri srcu poslanki in njeni stranki. No, po koncu poslankinih pogledov so na vrsto prišla vprašanja prisotnih. Že kar prvo vprašanje se je nanašalo na temo tabel, ki so jih izključno v nemškem jeziku postavili na Južnem Tirolskem. »Saj smo vendar vseeno v Italiji!« je svoj pogled na nedopust-nost tabel samo v nemščini utemeljila poslušalka, ki verjetno ne ve, kako italijanske oblasti v uradnih dokumentih še uporabljajo poitalijančena imena naselij na slovenski strani meje. Odgovor gospe Blaži-ne je bil nekako tak: pravno-formalno so enojezične table utemeljene, kajti prišlo je do mednarodnega dogovora med Italijo in Avstrijo, dežela Trentino - Alto Adige (morda je imela v mislih pokrajino Bolza-no/Bozen?) pa ima tudi široko avtonomijo. Njej osebno pa se to ne zdi prav (!) in bi table vsekakor morale biti tudi v italijanščini (!!), tudi v luči izrazito turistične naravnanosti (!!!) Alto Adige-ja. Dežela Trentino - Alto Adige (že spet) ima zelo široko avtonomijo, večjo kot dežela Fur-lanija - Julijska krajina, pa tudi Nemci so tam v večini, medtem ko Slovenci nismo. Tu se je odgovor gospe Blažine zaključil, čeprav bi se glede na povedano nadaljevanje v slogu: »Draga gospa, zato nikar ne bodite v skrbeh, tabel samo v slovenščini na Krasu nikoli ne boste morala prenašati!« slišalo kot pika na i. Toponim je lastno ime za zemljepisni pojem. Toponomastika je veda, ki se ukvarja z izvorom toponimov. Večkrat ali celo v večini primerov ta imena tudi nekaj pomenijo. Že kot mulc sem se v moji zemljepisni fanatičnosti vedno čudil, kako lahko obstajajo kraji kot Covacevizza -Kovačevica, kajti vsakemu (?) je jasno, da je tam kdaj bila kovačija ali je celo cela vas bila znana po kovaški obrti, medtem ko bi v italijanski različici imena zaman iskali nek pomen. Na Južnem Tirolskem bi taki vasi rekli Schmiedendorf (Schmied = kovač). Če je fašizem Schmiedendorf spremenil v Covacevizzo, to še ne pomeni, da moramo Covacevizzo večno hraniti. In zato obstajajo na Tržaškem vasi, katerim so zavedni ljudje povrnili izvirno obliko imena, kot npr. Dolina, Col, Repen, ki že nekaj časa niso več San Dorligo, Zolla, Rupin-grande. Spet tu ni potrebno biti posebno bistroumni: Col v slovenščini nekaj pomeni in ime tistega kraja izhaja ravno iz pomena te besede, medtem ko italijanizira- na Zolla ni pomenila popolnoma nič, oziroma, pomen beseda seveda ima, vendar absolutno ne tistega, ki ga ima v slovenščini, izvirni obliki, in ki izhaja iz določenih zgodovinskih dejstev. Ta zgodovinska dejstva, kako so nemška imena na Južnem Tirolskem in slovenska imena pri nas nastajala ter predvsem kako in zakaj so ta imena dobila tudi (za nekaj časa izključno) italijansko obliko, pa so več kot očitno gospe Tamari Blažina deveta briga. Zakaj bi Zgonik postal samo Zgonik in odpravil poitalijančeni Sgonico? Saj se lahko kak turist zgubi! Zakaj bi si nek Crismani vračal priimek v izvirni Križman, če ga pa potem kdo ne bo več prepoznal na kosu papirja? Naj kar ostane lepo Crismani, na katerega smo se lepo navadili v desetletjih od časa fašizma naprej? Priznam, da mi je v soboto, ob takih besedah, v domačem Prosvetnem domu, bilo tesno pri srcu. Glede na dogajanja zadnjih let me sicer novi in novi podvigi v smislu »obrambe« naših narodnostnih interesov niti ne presenečajo več. Tokrat pa je resnično zadeva šla čez rob, šlo je za besede, ki so pravzaprav žaljive do vsakega narodno zavednega Slovenca, v posmeh vsem tistim, ki še kaj damo na to, da smo tu mi Slovenci domačini in s poznavanjem dveh jezikov precej bolj interkulturni od tistih, ki jim učenje ali poznavanja drugega jezika ne diši preveč. Gospa Blažina, ki je deset minut prej govorila o tem, kako se čuti odgovorno, da v parlamentu predstavlja ne le teritorija in stranke, pač pa tudi slovensko manjšino, zagovarja zemljepisna imena, ki so pravzaprav neposredna posledica fašizma!!! Okoli mene sicer večinoma italijanska publika, interkulturni ljudje, ki v dolgih desetletjih bivanja 5 kilometrov stran od Slovenije niso bili sposobni se naučiti 10 besed po slovensko; nekaj domačinov; nekaj obrazov znanih od tu in tam; ploskanje... Dimitrij Križman Cerkev v ruševinah Strinjam se s profesorjem Pirjevcem, ko analizira propad rimsko-katoliške Cerkve (RKC) in pripisuje glavni razlog zanj neprilagajanju družbenemu razvoju in nesprejemanju novih izbajdb in odkritij. Glede tega je bila RKC vedno velikanska zavora, ker se je - po mojem neupravičeno - bala, da bo, če bo priznala znanstvene novosti, izgubila na vplivu, bogastvu in moči. Na prvi pogled kaže, da je tako. Nemara je to le delno vplivalo na nazadovanje RKC, vendar sploh ni bilo odločilno. Posvetna oblast pa je globoko spremenila čud cerkvenih voditeljev, tako da niso več razumeli bistva svoje lastne vere. Vera! Prav za to gre! Kaj prevzaprav je vera? Bog je os, okoli katere se vrti vera. Bog je nadnaravna instanca, ki je ni mogoče razumeti, doumeti, definirati, razložiti ali videti. Bog je vseprisoten, skrivnosten, nedoumljiv, vseviden, vseveden, vseobsegajoč pa tudi neskončno dober, milosten in milostljiv. Bog je nad prostorom in časom, je peta ali šesta dimenzija. Ima pa tudi nedefinirano kon-trapozicijo, sicer na nižji ravni, ki je popolnoma negativna oziroma hudobna, lažniva, zavajajoča, ki jo imenujemo hudič in pooseblja upor proti Bogu. Če to verjamemo, smo dosegli Vero. In prav ta vera je začela pešati in se krhati po Konstantinovem ediktu leta 313. Osnova krščanske vere je namreč prozelitizem, kar ni nič drugega kot boj za oblast. Takrat se je končaval boj kristjanov za nadvlado v rimskem imperiju in ni bilo več treba prositi Boga za pomoč. Tako je Bog šel počasi v zaton in skrivnost svetosti nedoumljivega se je spremenila v moč, bogastvo in oblast. Takrat se je začelo propadanje, ki so ga skušali zajeziti s politiko proti izobraževanju, velikansko posvetno oblastjo, ki je za to uporabljala vsa, tudi najbolj krvava sredstva, da se je ohranila na vrhu. V veliko pomoč so ji bili kralji, cesarji in plemstvo, ki so skupaj s cerkvijo in represivnimi aparati držali krepko v rokah 99% človeštva. To se je začelo počasi spreminjati z iznajdbo tiska in s francosko revolucijo. Pa tudi oktobrska revolucija je dodala svoje. Cerkveni prvaki pa niso dojeli, da ljudje ne potrebujejo posvetnih čudežev, temveč svetost nedoumljivega, kar je lahko le Bog. Vsi nadomestki z raznimi dvomljivimi čudeži, brezmadežna spočetja in deviška rojstva, vnebohodi in vnebovzetja, svetniki, prikazovanja Marije itn. so le dokaz nevere in nemoči voditeljev RKC, ki ne morejo in ne znajo razumeti, da to ni dovolj. To so le pritikline, dodatki k tisti pravi veri, ki jo ljudje pogrešajo. Te vere RKC v svojem pohlepu po posvetnih orodjih ne nudi več, zato je vedno večje zanimanje za satanizem, spiritizem, astrologijo, keltske obrede in drugo pa tudi za orientalske vere in filozofije, ki so mnogo bolj skrivnostne in ezoterične. RKC danes časti le ljudi. Jezus je bil (tudi) človek. Marija in svetniki prav tako. Ker ji zmanjkujejo tla pod nogami v svojem hlastanju po ponovni uveljavitvi, ka-nonizira tisoče novih svetnikov tudi zelo dvomljivih, kot sta Padre Pio in Grozde. Mislijo da bodo s tem zapolnili velikansko vrzel, ki jo je zapustil pozabljeni ali, kot pravijo nekateri, umrli Bog. Kakšna slepota! Boga se ne da nadomestiti s cirkuškimi posegi, niti papeži tega ne zmorejo! Ker so izdali Boga, jim ne bo več zavezoval v nebesih, kar so zavezali na zemlji. Razdrli so pogodbo, ker se je niso držali. Postavili so Boga v drugi plan, Bog pa ni institucija, ki bi se pustila imeti za norca. Ze njegova definicija to pove. Sveti duh vidi v duše in srca vseh ljudi, in če grešiš, si dolžnik, ki mora dolg pošteno in iskreno plačati, drugače ne boš videl nebeškega kraljestva. V tem ima ateist lažjo situacijo. Če greši, mu greh ostane in se ne more slepiti, da se je z nekakšno neizkreno spovedjo rešil bremena. Nosi tovor do smrti in skuša na vse načine preprečiti, da ne bi ponovil napake in postane zato boljši človek. Pa še ena je stvar, ki je malodane čudna, če že ne nerazumljivo kruta in nepravična v katoliški veri. To je razlaga posmrtnega življenja. Ne glede na to, da nam ni nihče povedal, kaj v resnici bo (če sploh bo), nam pripovedujejo grozljive zgodbe o peklu in vicah ter neoprijemljive in nerazumljive stvari o nebesih. In kdo bo šel kam? Danes je na svetu 7 milijard ljudi, od tega približno 1 milijarda kristjanov. Torej bo po katekizmu (katoliška vera je edina zveličavna), šlo v pekel takoj 6 milijard duš, za ostale se bo videlo, razdeljeni bodo med vse tri posmrtne dežele. Perd Kristusom so šli bržkone vsi v pekel. Po Kristusu pa bila to ustaljena praksa in je torej šla nepreklicno v pekel velika večina ljudi. Kafer, Kitajec, Indijanec, Indijec in drugi so končali vsi v pekel, ker niso verjeli v krščansko-katoliške dogme. Da tega niso mogli, ker jih niso poznali, nikogar ne briga! Ali je res možen tak Bog, ki je tako nepravično in okrutno uredil naš svet in zavestno poslal v večno trpljenje velikansko večino ljudi, ki jih je ustvaril po svoji podobi, kljub vsem prej omenjenim pozitivnim karakteristikam in toliko opevani božji ljubezni? Ali pa so si papeži in svete sinode ter koncili Boga priredili za svoje pohlepne svrhe? Pa saj so priredili celo evangelije z raznimi rezi in spremembami ter načrtno zgrešenimi prevodi. Kdo je torej zrel za pekel: ubogi nevedneži ali naklepni preveranti? Nekaj tu ni v redu! Pri vsem tem je groteskna dogma o papeževi nezmotljivosti v verskih in moralnih stvareh. Prav morala je bila v zgodovini velika šibka točka večine papežev tudi tistih, ki so jih proglasili za svetnike.Te dogme ne omenja Evangelij, ampak so jo uvedli leta 1870 in s tem poskusili rešiti že tedaj potapljajočo se RKC. Takih krpanj je bilo še kar nekaj s prikazovanji Marije vred. Vse to je premalo ali nič, da bi nadomestili Boga. Napuh, domišljavost, aroganca? To so lastnosti hudiča! Ne vem. Vsekakor smrtna bolezen za Sveto Katoliško Cerkev. Primož Možina 1 6 Sreda, 4. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Slovenija ob 21. uri proti Češki CELJE - »V nekaterih fazah igre so Čehi celo hitrejši od Francije. Na vseh položajih imajo odlične atlete in so res zelo hitri. To še posebej velja za njihove branilce. Igralci na pozicijah 4 in 5 odlično mečejo in so vsekakor zelo neugoden tekmec. Poleg tega tudi zelo veliko menjajo obrambne postavitve,« pred današnjo uvodno tekmo v Celju proti Češki že nekaj dni opozarja prevelike optimiste selektor reprezentance Slovenije Božidar Maljkovic. Lahko pa selektor računa na vse igralce. Ivo Daneu svari pred nadaljevanjem Legendarni Ivo Daneu, ki ima v svojih vitrinah vse možne medalje z velikih tekmovanj razen zlate z EP, poudarja, da bo morali iti Slovenija tekmo za tekmo in da bo vsak nastop sila pomemben. »Zavedati se moramo, da imamo ugodno skupino v prvem delu, zato pa toliko težjo v nadaljevanju. Križali se bomo s skupino iz Kopra, v kateri so Rusija, Italija, Grčija in Turčija, tako da bo zelo pomembno priti v nadaljevanje s kakšno točko,« pravi Daneu pred današnjim krstnim nastopom Slovenije ob 21. uri. PRED ZAČETKOM EP - Izključeni Tržačan Daniele Cavaliero za nas analiziral prvenstvo KOPER m i Italija-Rusija Prvenstvo novih obrazov «""-«a «—a Ko odgovarja na vprašanja, se podzavestno še vedno odloča za prvo osebo množine. Celo poletje je bil Tržačan Daniele Cavaliero član izbrane vrste Italije za EP, tri dni pred začetkom EuroBasketa pa ga je selektor Simone Pianigiani izključil iz dvajsete-rice. »Žalosten sem, vendar ni mi žal, da sem celo poletje treniral z izbrano vrsto, saj mi je bilo to v veliko čast. Cilja nisem dosegel, čeprav sem se maksimalno potrudil. Odločitve so šle mimo mene in moral sem jih sprejeti,« je pojasnil Cavaliero, ki si bo privoščil nekajdnevni počitek, nato pa naj bi se pridružil Avellinu. 29-letnik še čaka, da bi s klubom podpisal pogodbo. Ali ste bili prepričani, da boste na prvenstvu nastopali? Nisem bil prepričan, saj je v moji vlogi velika konkurenca. Dan za dnem pa sem se maksimalno trudil, da bi mi uspelo. Doletela me je tudi smola, saj mi poškodbe nekaterih igralcev niso bile v prid. Selektor je naposled raje izbral Poeto, saj lahko on bolje nadomesti Diener v vlogi organizatorja igre kot jaz. Diener ima namreč nekaj težav z mečno mišico. Prvenstvo v Sloveniji pa bi bilo za vas nekaj čisto posebnega ... Seveda, saj bi povabil pol Trsta v Koper. Kako vam je odločitev pojasnil selektor? Razložil mi je, zakaj se je tako odločil. Če si želim izboriti ponoven vpoklic v reprezentanco, pa se moram prav gotovo v novi sezoni izkazati. Vas so iz izbrane vrste izključili zaradi tehnične izbire, drugi ne bodo igrali zaradi poškodb, nekateri pa so se dresu reprezentance enostavno odpovedali. Kako komentirate te odsotnosti? Ne morem soditi, saj ne poznam ozadij. Meni je nastop z izbrano vrsto v veliko čast. Vem pa, da predvsem s psihološkega vidika večletno nastopanje z reprezentanco ni lahko, saj enostavno nimaš premora. Boste kljub izključitvi iz dva-najsterice spremljali nastope Italije? Seveda, na tekmah me ne bo, nastope pa bom seveda spremljal. Nekateri igralci in selektor so javno že napovedali, da je cilj napredovanje v drugi krog. Je po vašem mnenju cilj dosegljiv? To so sanje, saj je ekipa zelo okrnjena. Ne smemo mimo tega, da imamo le enega pravega centra, Cusina, res pa je, da smo lahko nevarni v drugih elementih, zato mislim, da je cilj dosegljiv, a težko bo. Mislim, da moramo razmišljati iz tekme v tekme, ne pa o cilju. Kdo bo najhujši tekmec v koprski skupini? Grčija. So talentirana ekipa, odlikuje jih fizična moč, motor ekip je izkušeni Spanoulis. Igralci so skupaj zbrali kar 23 zmag v evroligi. Skrakta, vsi znajo, kako priti do pomembnih zmag in vajeni so žarometov. Mislim, da igrajo na zmago. Kaj pa ostali? Rusija je kljub odsotnostim s Shvedom in Frigzonom trd oreh, prav tako bo nevarna Turčija. Italija mora torej ob zmagah s Švedsko in Finsko premagati eno od teh velikanov. Kakšne dvoboje lahko pričakujemo v Kopru? Zanimivo bo. Morda ne bo pravega spektakla, ampak bodo nastopi s tehničnega vidika zelo zanimivi, z intenzivno in fizično igro. Kljub odsotnostim v vseh ekipah torej izključujete, da bo to »dru-gokategorno« evropsko? Prav gotovo bo kvalitetno. V Evropi je res veliko talentiranih in karizma-tičnih igralcev; če kdo manjka, se bo že pojavil kdo drug. Spominjam se, kako je Dragič, ko je bil še rosno mlad, zaigral pred nekaj leti na evropski sceni. Skratka, to bo prvenstvo novih obrazov. Prav zato bo letošnje prvenstvo zanimivo. Katera skupina se vam zdi najzahtevnejša? Skupina A (Ljubljana) Izrael, Velika Britanija, Belgija, Ukrajina, Francija, Nemčija. Skupina B (Jesenice) Latvija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Srbija, Litva. Skupina C (Celje) Gruzija, Poljska, Španija, Hrvaška, Češka, Slovenija. Skupina D (Koper) Turčija, Finska, Švedska, Grčija, Rusija, Italija. Iz prvega dela se bodo v drugi del, ki bo potekal v Stožicah, uvrstile po tri najboljše ekipe iz vsake skupine, s seboj pa bo reprezentanca nesla le točke, osvojene proti tekmecem, ki bodo prav tako napredovali. Zgoraj: Daniele Cavaliero, desno: Travis Diener brani Gorana Dragica med tekmo turnirja Adecco v Kopru komra Mislim, da je najzahtevnejša ravno skupina v Kopru. Tega mnenja pa nisem zato, ker igra tam Italija ... Kdo se ob Grčiji, ki ste jo že navedli, lahko bori za najvišja mesta? Španija. Slovenija bo prav gotovo odigrala vidno vlogo na domačem prvenstvu. Je zelo solidna ekipa, ki ima zelo jasne načrte. Nosilca igre sta Dra-gič in Lakovič, ostali igralci pa ju odi-čno dopolnjujejo. V obrambi so zelo dobri, branijo fizično, kar je pogoj za visoko uvrstitev. Favoriti so še Srbija, Litva ... no, veliko jih je. Kdo od slovenskih igralcev vas je najbolj navdušil? Prav gotovo Dragič (Goran, op.a.). Prvič sem ga v živo videl ravno letos v Kopru. Opazil sem, da se je prilagodil ekipi, njegove izbire so vedno pravilne, je odličen napadalec, v obrambi pa je prav tako zelo agresiven. Tudi Lakovič me navdušuje, prav tako Vidmar, ki si zna izboriti prostor, je hiter, odličen bloker in obrambni igralec. Ali bi še napovedali, kdo se bo uvrstil v polfinale? Nisem dober napovedovalec. Rad bi, da bi tam igrala Italija, Datome pa bo absolutni protagonist prvenstva. Veronika Sossa prvega kroga KOPER - Koprska skupina je po mnenju mnogih opazovalcev najboljša med predtekmovalnimi, v njej pa oslabljena Italija odigrava vlogo žrtvenega ja-gnjeta med ruskimi, grškimi in turškimi velikani. Med temi tremi nasprotniki je današnji, to je Rusija (začetek ob 21. uri, TV raisport 1), po nekaterih ocenah za »azzurre« najbolj dosegljiv. »Pravijo, da so Rusi v težavah, da celo ni boljša od nas. V resnici so oni v fazi prenavljanja, zamenjali so trenerja, a imajo mnoge mednarodno uveljavljene igralce. V rokah imajo veliko točk in centre, ki so med sabo različni in se zato dopolnjujejo. Shved pa je genij, ki lahko akcijo sam zaključi že v prvih desetih sekundah,« je v Portorožu na zadnji novinarski konferenci pred tekmo povedal selektor Simone Pianigiani in dodal, da bi zmaga vlila igralcem navdušenje, a ne jamči še o uvrstitvi v nadaljnji krog. Istočasno ne bi bil usoden niti poraz. Favorita popoldanskih tekem Turčija - Finska (14.30) in Švedska - Grčija (17.45) sta nesporna. FACEBOOK FotoUtrip EuroBasketa Fotografije zbiramo na naši strani FB V času evropskega prvenstva bomo na naši facebook strani Pri-morski_sport zbirali fotografske utrinke s prizorišč EuroBasketa, najlepše fotografije bomo nato objavili tudi v tiskani izdaji Primorskega dnevnika. Vse, ki si boste ogledali tekme ali obiskali navijaške cone po Sloveniji, vabimo, da sebe in dogodek ujamete v fotografski objektiv. Vzemite s sabo tudi izvod Primorskega dnevnika ali pa poslikajte se z mobilnimi aplikacijami, nato pa fotografijo objavite na naši facebook strani ali pa jo pošljite na naslov sport@primorski.eu! tp -TP i ■ n nrE^iW'^wT**' GORICA u ■ u ■ VZHODNI - v" ZAHODNI TRST DOLINA MILJE KRAS KRAS Od kod izvirajo najboljši košarkarski »izvedenci« med Slovenci v Italiji? Odgovor na vprašanje bo (morda) ponudil TotoLipko, igra na osnovi zemljepisne pripadnosti športnikov, ki jih bomo vsak dan poklicali, da napovejo izide tekem evropskega prvenstva. Tistih, ki ne bomo poklicali, pa naj navijajo za svoje... Današnja napoved DAVID AMBROSI ODBORNIK ŠZ DOM Italija - Rusija: Rusija za 5 točk Srbija - Litva: Srbija za 1 točko Slovenija - Češka: Slovenija za 15 točk Najboljši strelec za Slovenijo: G. Dragič ERIK PICCINI TRENER POLET/KONTOVEL Italija - Rusija: Rusija za 12 točk Srbija - Litva: Litva za 4 točke Slovenija - Češka: Slovenija za 18 točk Najboljši strelec za Slovenijo: G. Dragič EDVIN CARLI NOGOMETAŠ VESNE Italija - Rusija: Rusija za 6 točk Srbija - Litva: Srbija za 10 točk Slovenija - Češka: Slovenija za 5 točk Najboljši strelec za Slovenijo: Jaka Lakovič SAMOA MAURO TRENERKA ŠD BREG Italija - Rusija: Italija za 6 točk Srbija - Litva: Srbija za 2 točki Slovenija - Češka: Slovenija za 10 točk Najboljši strelec za Slovenijo: B. Nachbar Legenda: pravilno napovedan izid = 5 točk; pravilno napovedan izid v razponu treh točk= 3 točke, pravilno napovedan zmagovalec = 1 točka, dodatno vprašanje = 3 točke Eurobasket 2013 v številkah f\f\f\ - S tolikšnim številom prebivalcev je Črna Gora najmanjša O0U.000 država, udeleženka EP. Sledijo ji Slovenija, Makedonija in Latvija, ki imajo vse po približno dva milijona prebivalcev. Rusija je največja s 143 milijoni prebivalcev. To mesto zavzema Slovenija na svetovni jakostni lestvici Mednarodne ko-14. šarkarske zveze Fiba. Najvišje uvrščena evropska država je Španija (2.), sledijo ji Grčija, Litva in Rusija. Kljub temu si Slovenija od domačega prvenstva po tihem obeta kolajno. f» - Toliko je v centimetrih povprečna telesna višina slovenskih reprezen- 201 tantov, povprečna telesna višina moškega dela prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let, pa je 178 cm - je povprečna starost slovenskih reprezentantov; letošnja reprezentanca 28,4 je tako najstarejša, odkar Slovenija sodeluje na evropskih prvenstvih v košarki. Najmlajši član reprezentance je bil rojen leta 1991, najstarejši pa leta 1978. Povprečna starost vseh prebivalcev Slovenije je 42,1 leta. Od vseh udeleženk na letošnjem eurobasketu ima najstarejšo ekipo Turčija s povprečno starostjo 29 let. Najmlajša je srbska reprezentanca, ki šteje 24 let. <3 ^ - Tolikšna le starost najstarejšega posameznika. To je Finec Hanno Motto-3 7 la, najmlajši pa je Šved Ludvig Hakanson, ki je star 17 let. - Je povprečna višina izbrane vrste Hrvaške, najvišje v prvenstvu. 203,6 Povprečno najnižjo ekipo ima Makedonija, ki meri povprečno 197 cm. Makedonec Bo McCalebb in Poljak Krzysztof Szubarga sta na letošnjem prvenstvu najnižja posameznika; visoka sta 178 cm. Najvišji igralec je bosanski košarkar Nedžad Sinanovič, ki meri 220 cm. / ŠPORT Sreda, 4. septembra 20l3 l 7 ANKETA - Napovedi naših košarkarjev pred začetkom EuroBasketa Slovenija gre naprej Košarkarski turnir v Dolini je bil priložnost, da smo košarkarje slovenskih klubov vprašali za mnenje pred začetkom EuroBasketa 2013. Košarkarjem smo postavili pet vprašanj: 1. Kaj lahko doseže Slovenija? 2. Kaj lahko doseže Italija? 3. Kdo so glavni favoriti za naslov prvaka? 4. Kje boste spremljali prvenstvo? 5. Ali se vam zdi, da bo prvenstvo dobro organizirano? Alen Semec, igralec Brega in navijač Španije 1. Slovenija lahko cilja na kolajno. Ker bodo nastopili pred domačimi gledalci, so bržkone zelo motivirani. Mislim, da je to dobra priložnost, da dosežejo visoko uvrstitev, čeprav niso popolni. 2. Italija ima težko nalogo, ker so okre-njeni. Škoda, saj so imeli priložnost, da bi v popolni postavi spet ciljali na višjo uvrstitev. 3. Ne vem, kdo bo prvak. Favoriti so Rusija, Španija, čeprav je okrnjena, Grčija in Litva. Prvenstvo bo vsekakor izenačeno. 4. Seveda bom prvenstvo spremljal, po Tv in po dnevniku. Če bo priložnost, si bom ogledal kako tekmo v Kopru. 5. Vtis je dober. Mislim, da je Slovenija v prvenstvo vložila res veliko in upam, da bo uspešno. Christian Slavec, igralec Jadrana in navijač Srbije 1. Če bodo Slovenci napredovali v drugi krog, ne bodo imeli lahkega razporeda. Mislim, da se bodo vsekakor uvrstili med najboljših osem ekip, potem pa se lahko zgodi karkoli. Ogledal sem si že tri pripravljalne tekme Slovenije in zdeli so se mi motivirani. Če bodo igrali skupinsko in z voljo do zmage, lahko dosežejo marsikaj. 2. Če bi Italija igrala v popolni postavi, bi lahko dosegla visoko uvrstitev. V tako okrnjeni postavi bo že uspeh, če jim bo uspela uvrstitev v drugi krog. 3. Favoriti? Španija, Litva in Srbija, čeprav so mladi. 4. S soigralci si bomo ogledali tekmo med Srbijo in Litvo (danes, op.a.), ostala srečanja pa si bom ogledal po televiziji, saj imamo vsak dan trening. 5. Vtis je dober, mislim, da so se potrudili in da bo torej prvenstvo uspelo. Peter Franco, igralec Jadrana in navijač Slovenije 1. Tudi če niso popolni, lahko Slovenci posežejo po visokih mestih. Nenazadnje so vse ekipe okrnjene. 2. Italija je na slabšem, saj so brez nosilcev igre. 3. Ne bi vedel, kdo je favorit za zmago. 4. Tekme bom spremljal po televiziji. 5. Mislim, da bo dobro organizirano. V Kopru je glavno vlogo imel tudi naš bivši trener Boban Popovič. Luca Gelleni, igralec Brega 1. Mislim, da se lahko Slovenija uvrsti v četrtfinale. Potem pa bo odvisno od razporeda. 2. Italija ima težko nalogo. Vseeno mislim, da jim bo uspela uvrstitev v četrt-finale. 3. Španija in Litva. 4. Spremlajl bom po televiziji, ogledal pa si bom tudi tekmo v Kopru. 5. Mislim, da je dobro organizirano, saj je v Sloveniji košarka na prednostni lestvici športov. Veseli me, da je prvenstvo tako blizu, saj si bom lahko kvalitetne tekme ogledal v živo. Daniel Batich, igralec Jadrana in navijač Srbije 1. Slovenija ima potencial za dober nastop. Upam, da ji bo uspel preboj v če-trtfinale, nato pa, da bodo s prepričljivo igro šli še dlje. 2. Italija je okrnjena in sploh ni na nivoju ostalih ekip. Grčija, Litva, Srbija, pa tudi Slovenija so očitno boljše. 3. Favoriti so Srbija, upam tudi Slovenija in Grčija. 4. S soigralci si bom ogledal tekmo med Srbijo in Litvo, potem pa bom spremljal tekme po televiziji doma ali v Našem baru (pri Briščikih, op.a.). Skupina A Danes: ob 14.30 Izrael - Velika Britanija; 17.45 Belgija - Ukrajina; 21.00 Francija - Nemčija; 2. krog (5. 9.): 14.30 Ukrajina - Izrael; 17.45 Nemčija - Belgija; 21.00 Velika Britanija - Francija; 3. krog (6. 9.): 14.30 Nemčija - Ukrajina; 17.45 Belgija - Velika Britanija; 21.00 Francija - Izrael; 4. krog (8. 9.): 14.30 Velika Britanija - Nemčija; 17.45 Ukrajina - Francija; 21.00 Izrael - Belgija; 5. krog (9. 9.): 14.30 Velika Britanija - Ukrajina; 17.45 Nemčija - Izrael; 21.00 Belgija - Francija Skupina B DANES: (4. 9.): 14.30 Latvija - BiH; 17.45 Makedonija - Črna gora; 21.00 Srbija - Litva; 2. krog (5. 9.): 14.30 Črna gora - Latvija; 17.45 BiH - Srbija; 21.00 Litva - Makedonija;3. krog (6. 9.): 14.30 Črna gora - BiH; 17.45 Latvija - Litva; 21.00 Makedonija - Srbija; 4. krog (8. 9.): 14.30 BiH - Makedonija; 17.45 Srbija - Latvija; 21.00 Litva - Črna gora; 5. krog (9. 9.): 14.30 Latvija -Makedonija; 17.45 Litva - BiH; 21.00 Črna gora - Srbija A. Semec kroma C. Slavec kroma P. Franco kroma Gelleni kroma 5. Zdi se mi, da se bodo Slovenci izkazali z organizacijo prvenstva. Veseli me, da so dobro razporedili skupine, da si lahko navijači z lahkoto ogledajo tekme svojih reprezentanc. Tudi reklame je veliko, zato upam, da bodo dvorane polne. Miran Bole, igralec Bora 1. Slovenija se bo uvrstila v drugi krog, nato pa bo hitro izpadla. D. Batich kroma 2. Italija se iz kvalifikacijske skupine ne bo prebila. 3. Mislim, da bo prvak baltska država oziroma država vzhodne Evrope. 4. Tekem ne bom gledal, košarko raje igram. 5. Mislim, da bo prvenstvo dobro organizirano. Zdi pa se mi, da so dogodek premalo promovirali pri nas. Mislil sem, da bo kaj več reklame, saj smo nenazadnje v neposredni bližini dogajanja. (V.S.) Skupina C Danes (4. 9.): 14.30 Gruzija - Poljska; 17.45 Španija - Hrvaška; 21.00 Slovenija - Češka; 2. krog (5. 9.): 14.30 Hrvaška - Gruzija; 17.45 Poljska - Češka; 21.00 Slovenija - Španija; 3. krog (7. 9.): 14.30 Španija - Češka; 17.45 Hrvaška - Poljska; 21.00 Slovenija -Gruzija; 4. krog (8. 9.): 14.30 Poljska - Španija; 17.45 Češka - Gruzija; 21.00 Slovenija - Hrvaška; 5. krog (9. 9.): 14.30 Gruzija - Španija; 17.45 Hrvaška - Češka; 21.00 Slovenija - Poljska Skupina D Danes (4. 9.): 14.30 Turčija - Finska; 17.45 Švedska - Grčija; 21.00 Rusija - Italija; 2. krog (5. 9.): 14.30 Finska -Švedska; 17.45 Italija - Turčija; 21.00 Grčija -Rusija; 3. krog (7. 9.): 14.30 Rusija - Švedska; 17.45 Italija - Finska; 21.00 Turčija - Grčija; 4. krog (8. 9.): 14.30 Finska - Rusija; 17.45 Grčija - Italija; 21.00 Švedska - Turčija; 5. krog (9. 9.): 14.30 Grčija - Finska; 17.45 Italija - Švedska; 21.00 Turčija - Rusija M. Bole kroma Drugi del (Ljubljana, Stožice): sreda, 11. septembra (skupina E): 14.30 B3 - A1; 17.45 B2 - A2; 21.00 A3 - B1; četrtek, 12. septembra (skupina F): 14.30 D3 - C1; 17.45 C3 - D1; 21.00 D2 - C2; petek, 13. septembra (skupina E): 14.30 A1 - B2; 17.45 B3 - A3; 21.00 A2 - B1; sobota, 14. septembra (skupina F): 14.30 C1 - D2; 17.45 D3 - C3; 21.00 C2 - D1; nedelja, 15. septembra (skupina E): 14.30 B1 - A1; 17.45 D3 - C3; 21.00 C2 - D1; ponedeljek, 16. septembra (skupina F):14.30 D1 - C1; 17.45 D2 - C3; 21.00 C2 - D. Četrtfinale (Ljubljana, Stožice): sreda, 18. septembra:; 17.30 E1 - F4 (tekma 79); 21.00 F2 - E3 (tekma 82); četrtek, 19. septembra. Polfinale, petek, 20. septembra: 17.45 zmagovalec 80 - zmagovalec 81 (tekma 86); 21.00 zmagovalec 79 - zmagovalec 82 (tekma 85). Finale, nedelja, 22. septembra: 17.30 za 3. mesto;21.00 finale. V Kopru slovesno odprtje ob 17.00 KOPER - Uradno odprtje Eurobasketa 2013 v Kopru bo danes ob 17. uri s slovesnostjo na Ukmarjevem trgu. Na tem trgu bodo na ogled vse tekme, ki jih gostuje Koper, kot tudi tekme slovenske reprezentance. Prostor v Taverni pa bo predvsem namenjen predstavitvi držav. Jutri bo Finsko-švedski večer, Italija se bo predstavila 7. in 9., Grčija pa 8. septembra. Med današnjo slovesnostjo bodo odkrili in predstavili pokal EuroBasketa 2013, s katerim se bodo lahko obiskovalci in navijači tudi fotografirali. Sledil bo zabavni program, ki ga bodo popestrile plesalke plesne šole Fiona dance in akrobatska skupina Salto. Kje druženje navijačev reprezentanc V času EuroBasketa bodo zaživeli tudi številni gostinski lokali, še posebej tisti, v katerih bodo poseben program, pod taktirko Univerze na Primorskem, izvajale posamezne države, ki jih gostijo v Kopru. Tako bo Loggia namenjena druženju Turkov, Museum Švedom, Bander bar Fincem, v Kapetaniji se bodo družili Italijani, v La Storii Grki, v Kroštoli pa bodo svoj družabni prostor imeli Rusi. VTaverni v Kopru bo vse do konca prvenstva, 22. septembra, delovala tudi Info točka. ESTETSKI ŠPORTI - Komisija Združenja je polno zaživela Konec meseca na Pikelcu prvič Festival estetskih športov ZSŠDI NOGOMET Komisija Združenja slovenskih športnih društev za estetske športe je polno zaživela. Zaenkrat jo sestavljajo AŠD Cheerdance Millenium (navija-štvo), kotalkarski odsek AŠD Polet, odsek za ritmično gimnastiko ŠZ Bor, odsek za ples in orodno telovadbo AŠZ Olympia in kotalkarsko društvo AŠD Vipava. Na uvodni sestanek, ki je bil v maju, so pobudniki iz vrst Združenja povabili še AŠD Kontovel (ritmika), ŠZ Dom (cheerleading) in AŠD Kremenjak (ples), ki pa se vabilu (še) niso odzvali. »Prva pobuda za postavitev društev, ki se ukvarjajo z drugačnimi, ne tradicionalnimi športi, pod isto streho, sega že v leto 2009, a se ni obnesla. Letos smo prvi sestanek sklicali v maju, povabili pa smo tista društva, ki v svoji panogi nastopajo na uradnih tekmovanjih, torej ne rekreativna. Na sestanku je vsako društvo predstavilo svoje delovanje, težave in želje,« je povedala predstavnica društva Cheerdance Millenimu Petra Križ-mančič, sicer članica novega izvršnega odbora ZSŠDI, zdaj pa tudi načelnica komisije za estetske športe. Drugi sestanek, ki je bil prejšnji četrtek, je tudi že obrodil prvo, zelo konkretno pobudo, to je 1. festival estetskih športov ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 29. septembra na kotalkališču ŠD Polet na openskem Pikelcu. Na njem se bo vsako od omenjenih društev predstavilo s tremi točkami, namen pobude pa je, da se društva skupaj predstavijo širši javnosti na prireditvi, ki je odmevnejša od tistih, ki jih sicer organizirajo vsako zase. »Ugotovili smo, da skupaj premoremo kar tristo deklet različne starosti,« je še povedala Križmančičeva. To pa je vse prej kot zanemarljivo število športnic. In seveda želijo, da bi Festival postal tradicionalen. (ak) SK Devin: Slalom po mestni ulici SK Devin je v nedeljo v sodelovanju z ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina, v ul.Sorgente v Tržiču priredil tekmo z rolerji, ki je bila tudi peta preizkušnja Meddeželnega prvenstva Inline Alpine Slalom, ki ga prireja društvo Roller Team Veneto in na katerem so tokrat našteli sedem sodelujočih društev in med katerimi velja zabeležili predstavnike SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in seveda Devinove tekmovalce, ki so bili najštevilčnejši. Tekma je veljala tudi za Pokal Alternativa Sport in to disciplino je sprejela pod svoje okrilje tudi vsedržavna federacija FIHP. Na ulici, ki ima zadosten naklon za izpeljavo slaloma med količki, so postavili 21 vrat za prvi spust in 20 vrat za drugi spust, kar je omogočilo tekmovalcem, da so v drugi preizkušnji bili še hitrejši. Nekateri tekmovalci so se izkazali, zabeležili smo tudi nekaj padcev brez hujših posledic, na splošno pa je dirka povsem uspela in organizatorji so napovedali še zadnjo preizkušnjo, ki bo 28. in 29. septembra v Feltrah pri Bellunu. Takoj po končani tekmi so odborniki in starši SK Devin pripravili odlično kosilo ter ga obogatili z izvrstnimi sladicami in sadjem. Pred nagrajevanjem so pozdravili Dario Štolfa, predsednik SK Devin, Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI in Omar Greco, podžupan in odbornik za šport Občine Tržič. Naj omenimo, da je prvo mesto zasedel SK Devin, drugo je bilo društvo Agonistica Sportmarket, na tretje mesto pa se je uvrstil SK Snežnik. Roma največji zaslužkar, razsipni Napoli RIM - Po pisanju nemške spletne strani TransferMarkt je italijanski nogometni prestopni rok (uradno se je končal v ponedeljek zvečer) obrnil letos 800 milijonov evrov, skupno so klubi vnovčili za tri milijone evrov več kot so porabili. Več denarja so obračali samo v Angliji. Najbolj je aktivna bilanca Rome (+25 milijonov), kljub prodaji Cavanija pa je bil najbolj razsipen Napoli (-16). Med prestopnim rokom je zamenjalo klub kar 1.500 nogometašev! BLATTER - Prvi mož mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter se je odzval na nedavni prestop, vreden sto milijonov evrov, ko je Ga-reth Bale zapustil Tottenham in se preselil v Madrid k Realu. »Ne vem, če je en igralec res vreden toliko denarja,« je dejal prvi mož svetovne nogometne družine. □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377. ŠD SOVODNJE vabi na predstavitev društvenih programov in članske ekipe, ki bo v petek 6. septembra 2013 ob 21.00 uri na nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo vadba za vse skupine začela v ponedeljek, 9. septembra, po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 - 17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINIBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it. 18 Sreda, 4. septembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1010 Po nižinah, ob morju in v Alpah bo lepo jasno vreme. V Predal-pah bo lahko nekaj krajevne in občasne zmerne oblačnosti. Zjutraj bo po kotlinah hladno, čez dan pa tudi v visokogorju skoraj poletno toplo. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Na Primorskem bo povečini jasno, drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Po vsej deželi bo povečini jasno; le v Predapah bo ponekod občasno nekaj več oblačnosti. Ničta izoterma bo nad 4000m. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri in petek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Več sončnega vremena bo na Primorskem, kjer bo tudi najtopleje. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Škrlat v temi Angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj... mrmra Nina, da bi preglasila hropenje, ki prihaja z njene desne. Če bo Angela zmolila desetkrat od mezinca do mezinca obeh rok in desetkrat še v nasprotni smeri, se bo pomirila in mogoče ne bo skočila na Milico, prasico hudičevo, ki hrope dneve in noči na njeni levi, čik ji visi iz škrbastih ust, pepel pada na blazino in na Miličin umazan vrat. Milica se že več dni ni umi-la in če bo šlo tako naprej, jo bo uprava umila prisilno. Milica je zadeta in bo zadeta, dokler ji hepatitis C ne bo jeter spremenil v kašo in dokler ne bo crknila kot pes, tu zdaj ni pomoči, ker ji je H, ki ga je v zaporu toliko kot zunaj, že popolnoma zluknjal občutke in z njimi razum. Nina bi rada jutri v pralnici normalno delala. Pralnica je blizu izhodnih vrat. Skoznja lahko pogledaš ven. Ujameš pogled na park. Tudi tam so kamere, ki pa jih po določenem času sprej-meš. Park in pralnica govorita s tistim delom Nine, ki si vsako jutro želi, da bi spet vzela H, ker enkrat ni nobenkrat. Na zdravljenju so jo naučili: Če abstiniraš, nisi ozdravljen. Si narkoman, ki abstinira. Vsak dan premagaj svojo željo. Ahggg, aghhhh, aghhh ... Ogorek žari v temi. Pepel neslišno pada po blazini. ... stoj mi noč in dan ob strani... »First Cut Is The Deepest,« kakor da popeva Angel varuh, ko se nasloni na nočno omarico med njunima posteljama, kakor da je prišel s kakšnega koncerta, krila je položil na usločen hrbet oblečen v škrlatni svilen suknjič, noge mu tičijo v belih nogavicah in črnobelih čevljih, ki so v kontrastu s cevastimi črnimi hlačami, ja tak je kot Rod Stewart. Angel je stopala po otroško obrnil mičkeno navznoter, zrak je zadišal po poletnem mraku, jutranjem mestnem asfaltu in po morju, skratka, po sreči. »Tišina ni nasprotje hrupa,« je rekel, ko se je vibriranje, ki ga je povzročil, umirilo, »tišina je odsotnost hrupa. Nasprotje hrupa je zvok, ki ga povzroča padanje pepela na blazino. Nasprotje hrupa je implozija zvoka padajočega pepela.« »Prekleto komplicirano. A tako govori moj Angel varuh, ki je oblečen kot Rod Steward?« »Razume, kdor razume. In tukaj, da me boš čustveno izsiljevala, raje povej, koliko si pretekla danes.« Tudi ko teče po dvorišču starega gradu, Nina sliši Miliči-no hropenje. En krog, pet krogov, sto krogov, 35.000 metrov, maraton. Inženiring telesa in duše. Sprememba časa, ki propada in teče z nadzvočno hitrostjo v izginjanje, v čas, ki šteje. Druge zapornice jo gledajo z zaničljivo zavistjo. Kamere jo gledajo z mehanskim zanimanjem. Noge so čisto njene, dih je čisto njen, misli ji sledijo. »Pridna,« reče Angel in posnema otroško govorico, ki se je je Nina navzela v zaporu. »Pridna. Če bom pridna, bo vse v redu.« Ko je Nina sedela svojo prvo dasko, ji tek in pridnost še na misel nista prišla. Bila je na igli in je štela dneve, ko bosta ona in igla zunaj. Da bi imela mir, je z majhnimi darili in pustolovščinami ustvarjala zavetje zase in svojo srebrno kraljico. Vedno je imela skrite malo trave. Vedno je vedela, kje jo lahko poka- SIFRA: SKRLAT V TEMI dijo. Vedno so jih paznice skoraj dobile. Nikoli pa jih niso dobile v resnici. Eskimi baje poznajo izraze za več vrst snega. Nina je takrat poznala samo en izraz za samo en čas. Zdaj se je spremenila v časovnega Eskima: pretekli čas, prihodnji čas, sedanji čas, linearni čas, ciklični čas, čas ki teče, čas ki stoji ... Čas, ko oče zajoka. Čas, ko mami na obisku pregledajo torbico. Čas, ko si bila plenilka. Čas, ki ni več tvoj. Čas, ki spremeni globino, srce, misel, voljo in priložnosti. Čas, ko te ni. Čas, ko si. ... vsega hudega me brani... »Ne moreš začeti novega življenja, če ne končaš starega,« šelesti Angelov glas med Miličinim golčanjem. Pred pralnico je Nina delala v delavnici. Lepila je vrečke za bruhanje. Ko je bila še majhna, so vanje bruhali luzerji na šolskih izletih. Zdaj so take vrečke na letalih. Potujejo po celem svetu. Lepijo jih luzerke. Za 12 centov na uro. Kaj se je zgodilo s punčko, ki je imela v šoli same petice? Zgodila se je scena. Stopila je na sceno. Izbrala je svojo vlogo: Narkomanka, Naivka, Žrtev, Plenilka, Izzivalka, Zanikovalka, Ljubimka, Izgubljena hčerka ... »Tudi režirala si v resnici sama,« se hahlja Angel, »kot re-žira tisti, ki pri ruski ruleti drži pištolo v roki.« Ne, nisem odvisna, oči. Ti kar poslušaj Roda Stewarta, to je glasba za vas, starčke, in bodi miren. Nisem odvisna, neham lahko kadar hočem, drogo lahko jemlješ zelo kontrolirano, ne kradem, zlasti ne kradem doma, ne lažem, nimam že dvanajst pogojnih kazni, ne dilam, ker sem pametna, šola je za ovce, ne hodim krast tuje hiše in ne ropam nemočnih stark, ne, ne kra-dem po trgovinah, ne odmetavam igel v peskovnike, ne, oči, nisem odvisna in ne, ne prodajam se, oči, nisem jaz tista, ne sekam jaz heroina, ne redčim ga, da bi ga manj prodala in več imela, nisem tista, ki so me zadnjič aretirali pred Namo, nisem tista, ki jo je sodnik, ta prasec, poslal naravnost v preiskovalni zapor, ne nisem odvisna, nisem tista, ki bo nekega dne hvaležna policaju, ki jo je aretiral, sodniku, ki jo je obsodil, ne, oči, nisem jaz tista. Tudi tista nisem, ki je na prvo prestajanje kazni prinesla več droge, kot jo je ta zapor kadarkoli videl, v vseh luknjah, ja, v riti tudi, imeti morajo nalog, da ti pogledajo v usta, kaj šele kam drugam. ... prav prisrčno prosim te ... »Ne bomo obsojali grešnika, obsojamo samo greh,« se muza Angel in pomiga s krili, njegov škrlatni svileni suknjič pa za-šumi, kot bi se podrgnil ob mikrofon. Tista sem, ki sta jo oči in mami hodila edina obiskovat, tista ki sta ji v prostor osamelosti in življenjske abstinence, kako ironično, prinašala krotkost telesa in duha. Takrat sem se tepla s sojetnicami in paznicami, krizirala in blefirala, kamere in oči, ki snemajo čas in prostor, pa so vodile ekonomijo odvzetih in pridobljenih pravic, izhode, pogojne, obiske, telefone . in pisale po zaporniških kartonih, ter določale, kaj sem. ... varuj me... Takrat enkrat je oče prvič zajokal drugače. KOČEVJE