LJUBLJANA-SKRITA, NEZNANA
Drobna sled črne smrti
Tole znamenje v Krakovski ulici 21 je nekako prav tako veliko, pa mnogo manj očitno, kot običajna hišna številka in vendar priča o dogodkih, ki so pretresali deželo v 15., 16., 17. stoletju, o epidemi-jah kuge, ki so domala opustošile vrsto slovenskih mest - med njimi tudi Ljubljano. »Črno smrt« - kot so ji rekli - so v naše kraje prinašaii romarji v Sveto deželo, pozneje turški vojaki in ubežniki ii1 turškega ujetništva, ves ta čas pa tudi beneški trgovci, ki so vzdrž«Čf vali stalne poslovne stike z Bližnjim vzhodom ter trgovci iz Ljub° Ijane, ki so po svojih poslih potovali v Benetke. Z robo, ki so jo imeli vskladiščeno na bregovih beneških kanalov, so prinašali domov tudi klice bolezni, najbolj zlovešče grožnje tistega časa. Leta 1599 je kuga zajela Ljubljano v posebno hudi obliki, iztrebila je cel.e mestne predele in mnogo hišdo koncaopustošila: po Valvasorju je umrlo ob tej priložnosti samo v notranjem mestu 350 Ijudi. Nekaj dni pred izbruhom epidemije je obiskal Ljubljano mejni grof Mala-spina s spremstvom - genavadno naključje, ki človeka kar vabi, da bi krivdo za pomor - morda po krivici - pripisai njemu! Ljubljanski župan je bil v tem času Andrej Hren, brat slovitega škofa, ki je tako strastno preganjal slovenske protestante. V skladu s predpisi je prestavil središče vsega poslovanja mestne gosposke, deželnih oblasti, sodstva in pošte - v Kamnik.
PISMA BRALCEV
Le tako naprej!
Glasilo Dogovort prebiram že osem let, odkar sem se presellla v Center. Priznatl moratn, da sem )lh včaslh le prellstala, v zadnjem * času pa )lh preberem od prve do zadn|e stranl, med drugim tudl zato, ker sem sedai v poko|u In imam več časa. Veliko zvem o dogajanju v občlnl, pa tudi o naši kra)evnl skupnostl, čeprav bl želela, da bl bllo prav tega plsanja, Iz na)bllžjega okolja, še več. Ker sem članica hlšnega sveta In imamo prl našem delu veliko težav, bi želela, da bl več plsall o detovanju hlšnlh svetov, sa| bl bflo zanimivo izmenjatl Izkušnje in spoznatl, kako Iste težave rešu|e|o kledmgie.
Predvsem pa bi vam rada čestitala za rubrlko, ki sem jo opazila v zadnjem fcasu z naslovom »L|ubljana - skrita, neznana«. Prispevkl v te| rubrlkl so res pravl »blaertkl« in takega pisan|a bl si želell še več, sa| |o včaslh prav sramotno, kako malo vemo o svojem mestu, svojl ullcl In ne nazadn|e - o naši pestrl in bogatl preteklostl. Žellm vam vellko uspehov pri vašem delu in vas lepo pozdravl|am!   i
ANICA CEHKOVNIK
V Ljubljani je bilo po ulicah videti le skupine grobarjev, ki so z maskami na licih in baklami v roki -verjeli so, da jih ogenj obvaruje pred boleznijo - prevažali mrliče na pokopališča. Jama, skupinski grob, živo apno, nobenega slovesa! Mnoge hiše so imele na vratih s kredo narisan križ - v njih so bili kužni bolniki - mnoge pa so imele z deskami zabita vrata: tam ni bilo več nikogar med živimi. Ustno izročilo pravi, da se je morija ustavila prav v hiši v Krakovski ulici 21, kjer je danes vzidano znamenje, nastalo živim v opomin in mrtvim v spomin. Tu si je smrt bojda polomila zobe. Ne prvič - ne zadnjič!