Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 27. aprila 1921. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako s r e d o ob 5. url zjutraj. — Cena mu Je 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne itevilke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredniitvu .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Novi davki. Iz Bclgrada nam liberalnosamostojna vlada napoveduje nove davke. Torej še ,več naj plačujemo, ko Slovenec itak že omahuje pod silno težo davkov. Ali res Slovenija toliko požre, da ne izhaja s sedanjimi davki, ali si mora res naložiti še novih bremen, da bo mogla pokriti vse stroške, ki jih ima? Poglejmo! Državni proračun za leto 1920—1921 Izkazuje v Sloveniji te-le dohodke, ki jih navajamo v zaokroženih številkah: 1. Direktni davki ..... 379 mil. kron 2. takse, pristojbine itd. . 55 » » 3. tobak, petrolej, vžigalice itd.......... 523 » » 4. železnice 46 » » 5- pošta........... 61 » » 6. drž. gozdi in rudniki , , 180 » » 7. toplice .......... 3 » » 8. razni dohodki...... 23 » » 9. delež Slovenije na car. 400 » » 10. delež Slovenije na trošarini ........... 40 » » 11. delež Slovenije na dobitku od novca..... 26 » » 13. delež Slovenije na poslovnem prometu .... 400 » » Skupaj . . . 2136 mil. kron To se pravi, da plača Slovenija letno 2 milijardi in 136 milijonov kron davka. Sedaj pa poglejmo, koliko ima Slovenija stroškov. Zopet so naštete zaokrožene številke: 1. Obresti in plačevanje dolgov 2. pokojnine ..... 3. draginjske doklade 4. Koroška...... 5. begunci 6. sodnije....... 7. šolstvo 8. verstvo ....... 9. notranje zadeve , . 10. zdravstvo . ... , finance , , ,„.,', javna dela . , , , , pošta........ poljedelstvo li 12. 13. 14. 35. šume, rudniki 9 mil. kron 11 » » 185 » » 5 » » 8 » » 14 » » 76 » » 3 » » 19 » » 35 » » 238 » » 32 >> ' » 23 » » 20 » » 117 » » 16. trgovina 3 » » 17. socialna preskrba . , . , 34 » » 18. za skupno drž, upravo . 600 » » Skupaj . , 1432 mil, kron Kaj sledi iz tega? 1. Da pride povprečno na vsakega Slovenca, tudi na vsakega novorojenčka 2000 kron davka na leto, 2. Da plačuje Slovenija na leto čez 700 milijonov davka več kot potroši. 3. Da bomo Slovenci samo letošnje proračunsko leto plačali 700 milijonov kron za južne kraje. Ko bi imeli svojo av« tonomijo, bi ti milijoni lahko ostali doma in koliko za kmeta prepotrebnih ustanov bi s tein denarjem že lahko ustvarili. Cen tralizem pa zbira vse naše davke v Bel gradu, odkoder pride nazaj za naše potrebe samo 1432 milijonov, 700 jih pa ostane doli, 4. Ko bi imeli Slovenci svojo samoupravo, kakor jo predlaga Slovenska ljudska stranka v državnem zboru, bi prišlo povprečno na vsakega Slovenca 500 kron manj davka na leto kot ga pride sedaj. 5. Da pošta prinaša v Sloveniji 61 milijonov kron, dočim znašajo stroški le 23 milijonov. Torej daje pošta v Sloveniji 38 milijonov dobička. Kljubtemu se bodo poštne pristojbine s 1. majem zvišale na šeen-kratni znesek (na pismo se bo morala nalepiti znamka za 2 Kj. Zakaj? Ker moramo mi plačevati primanjkljaje v južnih pokrajinah naše države, 6. Pri vsem tem nam pa obetajo še neve davke. Pa zakaj je vse to mogoče? Zato ker v državi vlada centralizem. Beseda centinm je latinska in pomeni središče. Centralizem se torej pravi, da se cela država upravlja iz središča t, j, iz Bel-grada; Vse postave se delajo doli, vsi davki gredo doli, vsi uradniki se postavljajo in cdstavljaio doli, vse važnejše prošnje se rešujejo doli, ti pa čakaj pol leta na rešitev itd. Doli pa imajo večino drugi, Slovenci so v veliki manjšini, zato jih lahko vedno preglasujejo, To jc centralizem. Zato zahteva Slovenska ljudska stranka avtonomijo. To sc pravi: Slovenija imej svoj deželni zbor, ki naj sklepa za Slove- nijo v okviru državnih postav svoje postave, pobira svoje davke, ki naj ostanejo do-i ma razen kar mora za skupne stroške v Belgrad, slovenski kmetje in delavci naj sami postavljajo in odstavljajo svojo vlado, čotrdi naj jo naravnost regent, ne pa belgrajska vlada itd. j In končno moramo povdariti še to, da! so za centralizem glasovali v Ustavnem' odboru tudi slovenski samostojneži poleg slovenskih liberalcev. In to je največji zločin, ki so ga izvr-i šili samostojneži nad slovenskim kmetom. Mi pa odločno ugovarjamo proti no-, vim davkom, ker Slovenci že itak 700 mi< lijonov kron letno več plačujemo kot potrošimo. Proti novemu davku. Naši poslanci proti novemu davku. Kakor poročajo novine, pripravlja vlada zakon o novih davkih. Na novo se misli vpeljati, kakor se čuje, tudi takozvani davek od poslovnega prometa. Temu davku bi bila podvržena prodaja vseh premičnih stvari in bi se pri prodaji gotov odstotek prodajne cene odmerjal kot davek. Med drugimi stanovi bi bil s tem dav. kom obremenjen tudi najjačji producent-naše države — naš kmetovalec, ki bi moral pri prodaji svojih poljedelskih, vrtnarskih, gozdarskih, sadjarskih in vinogradniških pridelkov plačati davek od poslovnega prometa. Ker mora naš kmet že itak visoka davčna bremena nositi in je poljedelska država, kakor je naša, dolžna V prvi vrsti pospeševati kmetijstvo, pa tudi sicer v vsakem oziru skrbeti za napredek kmetskega stanu, vprašam gospoda ministra: 1. Ali je istina, da se namerava uvesti davek od poslovnega prometa? 2, Če je to istina, ali je voljan gospod minister z zakonu izrecno oprostiti davka vse pridelke poljedelstva, vrtnarstva, gozdarstva, sadjarstva in vinogradništva, kadar se prodaja vrši iz prve roke pridelovalca, A. Sušnik, narodni poslanik, |na| ^sssstmmm^mtsi^ms fzjava SLS. Ievržfevalni odbor SLS je t svoji seji, seji, dne 23. t. m. sprejel na manje poro-žilo načelnika stranke in predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca o delovanju kluba v ustavotvorni skupščini. Po- Ijolnoma je odobril klubovo delovanje in zrekcl posebej še svoje priznanje članom kluba, ki so v ustavodajnem odboru vodili odločen boj zoper centralistični načrt ustave vladnih strank in so nosili vso težo tega boja. Izrekajoč vsled tega klubu svoje popolno zaupanje, mu tudi za nadalje daje svobodno roko glede taktike pri njegovem nadaljnem parlamentarnem delu. Cvetke iz vrta centralizma. Slovenci plačujemo in sicer plačujemo vsako leto 700 milijonov več državi, kot dobimo. Kljub temu ima država primanjkljaj. Zato se delajo v Belgradu načrti za nove davke in poštne pristojbine se bodo povišale. Centralizem zahteva od nas zopet novih žrtev. Sedaj si pa oglejmo par slučajev, kako se gospodari z denarjem, ki ga slovenski kmet iztisne iz svojih krvavih žuljev in ga daje centralistični kapitalistični gospodi v Belgradu, da gospodari z njim, kakor sama hoče. Neki srbski pravoslavni škof hodi sedaj po Ameriki, da nadzira ondotne srbske naselbine v cerkvenem oziru. Hvalevredno in koristno. Toda ne gre nam v glavo, kako naj dobi ta mož za recimo šestmesečno pot ker cela 2 milijona kron Na drugi strani pa vidimo, da n. pr. vsi slovenski duhovniki in vsi župni uradi dobijo celo celo leto dobre 3 milijone K. Mnogi duhovniki stradajo in si ne morejo kupiti obleke pri svoji državni plači, ki znaša povprečno 500 do 700 kron na mesec — nekateri pa niti t£ga ne dobivajo — in še za to — se ie izjavil dr. Žerjav, da je vladi žal, da jim je dala. »Kadar boste slovenski duhovniki centralisti, pa dobite plačo,« se je menda izrazil ta dični gospod proti nekemu duhovniku. Mi pa vemo, da bo slovenski duhovnik rajši jedel nezabeljeno kašo kot pa da bi za judeževe groše prodajal svoje ljudstvo centralističnemu molohu. Boljši svoboden berač na cesti kot pa ujetnik v zlati palači. _ Ker smo ravno že pri tem, pa omenimo tudi, koliko dobi župna pisarna, ki mora J večino svojega dela opravljati za razne dr- ' žavne urade. Da je treba za to veliko dragih tiskovin, popirja, da danes tudi peresa in črnilo veliko stane, to je vsakomur znano. pri tem pa niti velike zamude ne računamo, ki jo Ima duhovnik v župni pisarni samo zato, da odgovarja in daje razne potrebne in nepotrebne podatke državnim uradom. Ali veste, ljudje božji, koliko župnik dobi od države za vse drage tiskovine, papir, črnilo, peresa in vse druge pisarniške potrebščine, kar vse stane danes če je količkaj večji župni urad, na stotine, tudi na tisoče kron7 Čujte, od 10 do 50 kron letno kakor je pač župnija, manjša ali večja.^ In s temi kronicami mora župnik po- i krivati vae ogromne stroške, ki jih izdaja ne zase, ne za svoje ljudi, temveč za dr-1 žavne in vojaške oblasti. Da bo slika še bolj popolna, pa pride-nimo še tole: V celi Sloveniji je približno 300 učiteljskih moči na dopustu (samo v političnem okraji' Kranj jih je bilo pred kratkim 19). Vse te moči so plačane s polno plačo in poleg njih seveda še njihovih 300 namestnikov. Če računamo povprečno na vsako učiteljsko moč 30.000 kron letne plače, potem izdaje država samo za slovensko učiteljstvo na dopustu 9 milijonov kron na leto — trikrat več kot dobivajo vsi slovenski duhovniki s penzionisti vred in vsi župni uradi skupaj. Cerkvam pa sploh obresti starih ustanov nič več ne plačujejo — ker država nima denarja. In za vse slovensko kmetijstvo so po. stavili letos v proračun samo 20 milijonov, To so posamezne cvetke iz vrta svetega centralizma, ki so ga liberalci in sa. mostojneži postavili v Belgradu na oltar in pred katerim se moramo vsi po kolenih plaziti, če hočemo, da nas ne bode prega, njali kot protidržaven in prevrate« ele. ment. Občinske volitve so tu. Cela Jujosla* viia gleda v Slovenijo, ali se bo le ta odlo. čila za avtonomijo in svobodo ali za cen« tralizem in suženjstvo ali bo dala zaupnico liberalni in samostojni stranki ali Slovenski ljudski stranki kot najodločneje prvoboriteljici za svobodo slovanskega kmeta, delavca in obrtnika. Volivci, odločujte! »Pomagajte, potapljamo se i M Tak vtis smo dobili o samostojnežih, ko smo prelistali zadnji »Kmetiski list«. Politična kupčija, ki so jo naredili samostojni poslanci v Belgradu in s katero so prodali slovenskega kmeta velesrbskemu centralizmu, je šla kot vihar po celi Sloveniji. Niti mi, ki smo od začetka vedeli, da je samostojna kmetska stranka samo najeta od liberalcev in od njih plačana, nismo pričakovali, da bi se samostojneži tako očitno zavzeli za centralizem, to je za popolno gospodarsko, politično in versko sužnjost Slovencev in Hrvatov. Ni čuda, da že prihaja sodba nad izda;icami slovenskega kmeta. Občinske volitve so tu. ^Kmetijski list« to vč in zato se trudi j za žive in mrtve, da bi se obdržal na površju in rešil, kar se da še rešiti. Zato maha in kriči na vse strani, preklinja in prosi, zmerja in hvali, in kar mu sploh na misel pride, samo da bi samostojneže nekoliko potegnil iz groznega blata, v katerega so zavozili. Toda čimbolj jih vleče, tem globlje se pogrezajo. Saj se ne bi dalje pečali z debelimi lažmi »Kmetijskega lista«, ker vemo, da iih bruha na dan v silnem obupu, ko se človek nič več natančno ne zaveda, kaj govori. Toda vseeno naj bo našim ljudem v pouk, kam zaide stranka, ki se utaplja v lastnih grehih. Zato hočemo nekatere stvari navesti. SKS — Sluge Kapitalističnih Strank. Najbolj bo goljuf kričal, kadar mu očitaš goljufijo. Vse mu lahko rečeš, očitaš mu lahko vsemogoče neresnične stvari, vse bo še nekako prenesel, le tega mu ne smeš reči, da je goljufal. Psoval bo in zmerjal, grozil s tožbo, če je prilika, te bo dejansko napadel, zakaj najtežje je prenesti očitanje resničnih hudobij. Tako pri kmetijski stranki. Čimbolj na dlani leži, da so samostojneži samo del in sicer najmanj brihten del liberalne stranke, tembolj skušajo potom »Kmetijskega lista« to svojo žlahto zakrivati. Tako tudi zadnji »Kmetijski list«: ne ve, kako bi se bolj opral ali s tem, da venomer trdi, da I nima nič skupnega z liberalci ali s tem, da navidezno (seveda po dogovoru z liberalci) napada liberalno stranko. Toda slovenskega kmeta ne bo več premotil. Pa da bo vsakdo lahko razvidel, koliko so vredne obupane trditve »Kmetijskega Ksta«( navedimo po vrsti vse zanesljive priče o pristnem liberalizmu slovenskih samo-stojnežev. 1. SKS se je ustanovila 1. junija 1919. Takoj drugi dan jo glavno glasilo svobodo-miselstva in liberalizma v Sloveniji, »Slov, Narod« iskreno pozdravlja in poudarja njeno potrebo. Liberalna stranka je z novo stranko na kmetih vse izgubila im kljub temu jo pozdravlja in poudarja potrebo te nove stranke. Iz tega jc jasno kot dan, da »Slov. Narod« ni pozdravljal nove stranke, temveč nov manever lastne stranke, s katerim se je hotela na deželi vzdržati na površju. 2. Isti teden piše liberalna »Domovina«, da so pristaši nove stranke »možje, ki so bili povečini šc pred enim tednom pristaši JDS (liberalne stranke).« Torej pristno liberalna stranka z novim imenom. 3. Dne 22. novembra 1919 je poslalo tajništvo liberalne stranke svojim krajevnim organizacijam okrožnico, kjer pripo-veduje o, da liberalna stranka ne bo nikjer ovirala samostojnežev in da njeni pristaši lahko vstopijo tudi v stranko samostojnežev. — Tako v okrožnicah, v listih se pa med seboj zmerjajo in lasajo. Prebrisani ste, pa so kmetje tudi. 4. Dne 26. novembra 1919 je poslalo tajništvo liberalne stranke gospodu F. P. v K. pismo, v katerem mu odgovarja na niegovo vprašanje glede razmerja med liberalno in pa med kmetsko stranko, da liberalna stranka kmetsko po možnosti podpira in da celo svetuje, da Kberalci vstopajo v Kmetsko stranko. Kmetijski list se pa na vse strani roti, da nima z liberalci nič opraviti. Znate pa — ljudi za nos vleči« 5.Voditelj samostojnežev Ferdo Toma-zin je pisal pomladi leta 1920. litijskemu glavarju g. Podboju sledeče pismo: Vele* cenjeni gospod glavar! Prosim, povejte ju* tri g. predsedniku dr. Žerjavu glede pre" hrane. Ako mu je za stranko JDS (t. j. M0' ralna stranka. Op. ur.), naj pošl ejo živila na deželo,..« Torej voddteFj samostojne* žev, samostojni kandidat hoče JtivM zato, da se obdrži liberalna stranka. Kdo more potem verjeti kmetijskemu listu, ko zatrjuje, da samostojneži niso ničmanj proti liberalni stranki kot proti klerikalni? 6. Tajništvo liberalne stranke piše v 3utru št. 67. z dnem 7. nov. 1920: »Pod vplivom pokreta Samostojne kmetijske stranke so nekateri posamezniki iz naših organizacij v izdatni meri posvetili svoje moči novemu kmetskemu gibanju.« Torej liberalci v izdatni meri pomagajo samostoj-nežem. Zato se je dr. Žerjav svoj čas vozil s samostojnim tajnikom Jamnikom skupno v istem avtomobilu po volilnih shodih v BeJikrajini. Kmetijski list pa pravi: mi smo zagrizeni nasprotniki liberalne stranke. 7. Dne 7. nov. 1920 je imel dr. Kuko-vec, načelnik liberalne stranke volilni shod v Slovenski Bistrici. Med drugim je izrekel tudi tale stavek: »Načela demokratov (liberalcev) in samostojnih se kolikortoli-ko strinjajo. Zato je vse eno, ali volijo s sa-mostojneji ali demokrati. V državnem zboru bodo šli poslanci obeh strank skupaj.« Po se je tudi zgodilo. Kemtijski list pa pile kot da bi bil med obema strankama nepremostljiv prepad. Komu naj verjamemo: dejstvom ali Kmetijskemu listu. 8. Objavili smo že zaupno pismo dr. Žerjavovo, kjer piše ta gospod o samostojni stranki med drugimi sledeče: »Skoro povsod so naši ljudje ustanovili njene organizacije in mi smo stranko podprli tudi z denarjem.« Tako dr. Žerjav. »Domoljub« je že lansko leto v št. 47 pribil, da je dr. Žerjav dal samostojnežam za volitve 300 tisoč kron. Sedaj dr. Žerjav sam potrjuje našo takratno vest. Sedaj vemo, koliko je vredno zatrjevanje Kmetijskega lista, da nimajo samostojneži z liberalci nobene zveze. Vemo tudi, da samo navidezno, v popolnem soglasju z libcralci napada liberalno stranko, samo da bi še naprej metal kmetom pesek v oči in jih vodil po liberalni vrvici in brez-verski tabor. Mi smo celo jprepričani, da je to številko Kmetijskega lista, ki obsega 8 strani in ki pridno napada liberalce, plačala liberalna stranka sama, SKS Slovenskega Kmeta Smrt. Nabolj zanimiv pa je g. samostojno-li-beralni poslanec Urek v zadnjem »Kmetijskem listu«. Mož ne ve več, kje se ga glava drži in tako išče na vse strani razlogov in opravičil, da bi zakril samostojno izdajstvo nad slovenskim kmetom v Belgradu. Mož se v prvem delu trudi dokazati, Icaj so samostojneži že storili za slovenskega kmeta. Našteva in našteva, pa ne uspehov, temveč same vladne obljube in »garancije«. Ob teh vladnih obljubah in garancijah pa slovenski kmet že tri leta konec jemlje in roma v Ameriko. Glavna zasluga samostojnežev pa je, da so sokrivi, da bo moral vsak slovenski kmet plačati okrog 1000 kron bogatim turškim veleposestnikom, zakaj uradna »zjava bosanske vlade pravi, da so s tem zadovoljne vse stranke, ki so zastopane v vladi, torej tudi samostojneži, ki so v vladi. če pa niso zadovoljni, potem je pa njihova dolžnost, da izstopijo iz vlade, Ker tega ne store, so sokrivi, Druga najpoglavitnejša zasluga slovenskih samostojnežev pa je, da so glasovali za centralizem, ki je Slovence že v teh treh letih omozgal za par milijard kron in ki spravlja vse naše davke v bel-grajsko kaso, od koder jih več nazaj ni. Kdor hoče zopet o tem kaj več vedeti, naj pazljivo prebere današnji članek: Novi davki. Povdarjamo: Ko bi ti davki, ki jih mi plačujemo Belgradu, ostali doma, za naše domače potrebe, v Belgrad pa bi jih šlo samo toliko, kolikor jih je za skupne stvari potrebno, bi mi lahko danes imeli že 20 kmetijskih šol, zidali ceste, železnice, vodovode itd. Tako pa nam padajo drobtinice od belgrajske mize, katero mi pogrinjamo, In samostojneži so tisti, kateri so izvršili nad Slovenijo ta neodpustljiv zločin, da so glasovali za to, da te neznosne razmere ostanejo in se še poslabšajo. Vidite to je centralizem. Tega črnega izdajstva, radi katerega bo moral slovenski kmet gospodarsko popolnoma propasti, ne bo izbrisalo nobeno Urekovo psovanje. Obubožani kmetski domovi, težki izdihi slovenskih gospodarjev, pritajene solze kmetskih gospodinj, trnjeva pot slovenskega kmeta od izpraznjenega hleva do davkarije, to bodo vaši tožitelji, vi samostojni zapeljivci slovenskega kmeta. Posebno zanimiv pa postane Urek, ko očita poslancem Ljudske stranke najrazličnejše grehe. Ni je hudobije v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji, ki je ne bi obesil Kaj hočete, da vam dam?« Oni pa so mu rekli: »Mi ničesar nočemo, mi smo vedno bili ponižni sluge.« In drugič je šel Pašič zopet na trg, ker mu niso zr.dostovali samo trije slovenski demokrati, in na na trgu je našel »Slovensko samostojno kmetijsko stranko«. In vprašal jih je: »Hočete li, da razkosamo slovensko zemljo? Vi ste sicer govorili za avtonomijo in da je dr. Korošec prodal Slovenijo Srbom, da dela davke, ali kaj hočete za to, da izvedemo skupno centralizem.« Pucelj pa je odgovoril: ^Gospod Pašič, mi ne zahtevamo ničesar drugega kakor da postane eden izmed nas minister (Buren smeh), drugi od nas, gospod Urek, pa naj postane podpredsednik ustavotvorne skupščine, da more sedeti skupaj z dr. Ribar-jem. Tretja naša zahteva, o kateri pa ni treba nikomur praviti, pa so izvoznice in uvoznice.« (Buren smeh.) Gospoda, to je slo do srca. Jaz kot Hrvat moram tukaj pred vami Slovenci izjaviti, da še nikdar nisem v svojem življenju, dasi sem mnogo razočaranj doživel, videl take trgovine, nikdar tako ponižnih ljudi, tako suženjskih, kakor je »Slovenska samostojna kmetijska stranka«. Potem pa je šel Pašič zopet na trg pa se je obrnil do socialnih demokratov, ki pa so mu odgovorili, da se morejo za hrbtom vlade delati bolje kup- čije kakor v vladi sami, ter 60 prevzeli upravo posestev nadvojvode Friderika. Pašič pa je videl, ko je pridobil samostojne in demokrate, da mu to ne zadostuje in je šel na trg, da kupi novih pristašev, Turke s fesi. Vprašal jih je, kaj zahtevajo, oni pa so mu rekli, da hočejo, naj kmetje v Bosni in Hercegovini ostanejo tudi še nadalje njihovi sužnji. In Pašič je dovolil, da ostanejo srbski kmetje še nadalje v suženjstvu, samo da se izvede centralizem. Pašič pa je ponudil Turkom še več. Dal jim 2 milijardi. Zastopniki slovenskih kmetov, slovenske samostojne kmetijske stranke so mu pritrdili, pri tem pa so pozabili na našega kmeta. Korupcija. Centralizem pomenja torej politično suženjstvo, pomenja istotako tudi socialno in gospodarsko suženjstvo. Ako bi bili vi v ustavnem odboru, kakor sem bil jaz pri mojih tovariših, potem bi spoznali, kako se je ogabni kapitalizem razširjal na vse strani, kako hoče ta kapitalizem na vseh mestih izrabiti siromašnega kmeta in delavca in kako se hoče ta kapitalizem vzdržati na površju. Kapitalizem je danes organiziran in je edina organizacija v jugoslovanski državi ter ima na žalost vse pogoje za napredek. Prišli smo celo tako daleč, da dajo finančni minister 10% nagrade od vseli pobranih davkov. Zdi se mi, da je obstojala taka ustanova pač pred sto leti nekje v Mandžuriji. Nočem povedati, v kateri pokrajini se to godi, vem pa za gotovo, da se to godi. V takih razmerah se morejo davki odmerjati kmetom samo zato, da dobe posamezniki čim več odstotkov. Baj za svobodo, demokracijo, avtonomijo. Predsednik naše stranice, dr. Korošec je rekel, da so te občinske volitve v Sloveniji velike važnosti. Danes gleda iz Belgrada vse proti Sloveniji. Vi Slovenci polagate danes velik izpit, ali ste za avtonomijo, ali za razkosanje države, ali ste za pogubni kapitalizem, ali pa za pravice kmetov in delavcev. Polasrate iznit, ali ste za nadvlado enega plemena, ali za popolno samoupravo, ali ste za to, da sc ohrani narodno ediustvo Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi nadalje, ali pa se razruši ter pride do plemenske borbe. Tu se bo bila ogromna bitka med svobodo in med sužnjostjo. Volite med enim ali drugim. Današnji vladni sistem, ki je razpreden od zgoraj, od ministrov pa do zadnje občine, se mora zrušiti. Ali vam nismo pred 28. novembrom pripovedovali, kaj se bo zgodilo, če volite z liberalci in samostojneži? Danes so nas prodali srbijan-skim kapitalistom in svobodomiscl-cem in danes zalaga slovenski davkoplačevalec ne saino sebe temveč tudi velik del naših južnih državljanov, ki zato ne plačujejo nič ali le malo davka. Deset zapovedi za zaupnike in volilce. Zapovedi za zaupnike in volivce. 1. Spravi vse naše može na volišče, 2. Povej jim, katero številko ima naša skrinjica. 3. Povej jim našega predstavnika In namestnika. 4. Razloži jim način volitve. 5. Povej jim, da morajo roko vtakniti v vsako skrinjico. 6. Poravnaj vse osebne prepire, ker gre za usodo občine. 7. Poskrbi, da bodo prišli volit tudi oni, ki težko hodijo. 8. Ukreni vse potrebno, da bode volili tudi oni delavci, pomočniki in uradniki, ki so našega mišljenja, pa imajo gospodarje, ki so nam nasprotni. 9. Poskrbi, da nasprotniki pred voliščem ne bodo pregovarjali in terorizirali naših volivcev. 10. O poteku in izidu volitev p«ročaj v ekspresnem pismu ali brzojavno na tajništvo SLS Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Našim zastopnikom v voSiv- nern 1. Pazite, da bo volivni odbor tečno in nepristransko vršil svojo dolžnost. 2. Vsakemu volivcu točno in razločno povejte in pokažite našo skrinjico. 3. Pri naši skrinjici mora biti vedno ali predstavnik, ali namestnik. Skrinjica.ne sme biti niti za trenutek sama. 4. Proti vsaki stvari, ki se Vam me zdi pravilna, protestirajte in zahtevajte, da se vzame na zapisnik. 5. Vsaj eno uro predno se prično volitve t. j, ob 7. zjutraj morata biti predstavnik in namestnik na volišču. 6. Pazite, da bo predsednik dajal vsakemu volivcu samo po eno kroglice. 7. Če bi hotela komisija kakega našega volivca, izločiti od glasovanja, energično protestirajte in zahtevajte zapisnik. 8. Predno podpišete zapisnik • delovanju volivnega odbora, ga natančne preberite. 9. Pazite, da se bodo pravilne razdelili mandati. 10. Zato natančno preštudirajte volivni red in če ga nimate, ga takoj naročite pri tajništvu SLS v Ljubljani. Kako se razdefie odborniki med stranke. Po proporčnem sistemi!, dobi vsaka stranka toliko odbornikov in namestnikov kolikor je sorazmerno dobila glasov. To se izračuna po natančno določenem kluču, ki ga predpisuje volivni zakon. Da bode naši volilci in zaupniki, pred vsem pa naši zastopniki natančno poučeni hočem« t« razložiti. Zakon pravi: Skupna vsota eddanih glasov se razdeli z za eno zvišanim številom občinskih odbornikov, ki jih je v«liti> Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večje celo število; če pa ni ostanka, je dobljeno število zvišati za eno. Zadnje število, ki ga dobimo je vo-livno število. Nato se razdele z volivnim številom Iteviia glasov, ki so jih dobile posamezne kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatni listi. Ako vsota teh odborniških mest, pripadlih posameznim kandidatnim listam, ne doseže števila vseh odborniških mest, ki jih. je oddati, se prvo preostalo mesto prideli oni kandidatni listi, ki je dobila največ glasov, ako njen preostanek pri deljenju preseza polovico volivnega števila. Ako ni tega, se prideli preostalo odborni-ško mesto oni kandidatni listi, ki ima pri deljenju največji ostanek. Istotako je treba nadaljna preostala mesta zaporedoma od-kazatt onim kandidatnim listam, ki imajo nadaljne največje preostanke. Kjer pa je priglašeno vezanje list, se pri računanju vezane stranke najprej smatrajo za eno in se njih glasovi seštee-jo. Kandidati, ki so jih na ta način vezane iste dobile se pa med njima zopet razdele b pomočjo prej označenega računanja. Primer za proporčni sistem za občino, ki voli 16 odbornikov in 16 namestnikov in kjer so postavile kandidatne liste SLS, SKS, JSDS, NSS in je dobila prva 400, druga 150, tretja 50, četrta 10 glasov. Število odbornikov je 16+1=17. 400 4-150+50+10=610. 17 je količnik, 610 je število vseh oddanih glasov. Sedaj delimo 610:17—35 in ostane 15, zato zaokrožimo na 36. Število 36 je voliv-no število. Sedaj pa delimo: 400 : 36=11, ostane 4 150:36= 4, „ 6 50:36= 1, „ 14 10:36= 0, „ 10 Na ta način smo razdelili vseh 16 mest, (Če bi pa tega na bilo, bi pripadlo preostalo mesto tretji listi, ker ima največji ostanek. Če bi pa bili ostanki enaki, odloči žreb. Sedaj dobe SLS 11 odbornikov, SKS 4, JSDS 1, NSS O. Za vsako listo se nato izreče toliko občinskih odbornikov za izvoljene, kolikor jih je bilo po zgorajšnjem računu dodeljenih in sicer po vrsti, kakor so bil: v kandidatni listi označeni z 1, 2 itd. Če kakemu našemu zastopniku morda Se ni jasno, kako mora pri tem postopati in računati naj vpraša na tajništvo Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani, ZAUPNIKOM SLS. Naši zaupniki naj še tisti dan, ko se volitve izvrše, pošljejo na podpisano tajništvo natančno poročilo o izidu volitve in sicer takole kot kaže primer: Občina............ Vseh volivcev je 860 Volilo jih je 580 Odbornikov je 16. Za SLS 340 glasov za Gospodarsko stranko 10 glasov, za SKS 20 glasov, itd. Skupno 580 glasov. Odborniki so razdeljeni takole: SLS 8, Gospodarska stranka 0, SKS 1, itd. Izvoljeni so sledeči somišljeniki SLS:. Če so bili še na kaki drugi listi, razen SLS izvoljeni naši somišljeniki, naj bo to v poročilu izrečno navedeno, (Skupno število izvoljenih je: 12 somišljenikov SLS, 2 SKS itd,) Zaupniki tistih občin, ki so vložile samo kandidatno listo SLS, naj nam poročajo o številu volivcev tiste občine in imena izvoljenih odbornikov. Če je na listo privzet tudi kak nasprotnik, naj bo to izrečno omenjeno. One občine kjer so vložene kompromisne liste tako, da ne bo volitev, naj nam poročajo število volivcev, nadalje koliko mandatov so dobile posamezne stranke in imena naših odbornikov. Povdariti je treba, da poročate samo o odbornikih in ne tudi o namestnikih, ker lahko nastane zmešnjava. Poročajte v ekspresnem pismu na tajništvo SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. m Dobro pazite, katera skrinjica je B prava. Pomnite, da so samostojneži ■ skrili svojo kremplje in mnogokje |H nastopajo nod imenom gospodarska II stranka. Svojega samostojnega imeli na se sramujejo, ker so njihovi pojil slanci prodali slovenskega kmeta in flj delavca srbskim kapitalistom in gla- sovali za centralizem. Žene In dekleta! Zopet se obračamo na vas, da pose-žete v politični boj za svobodo slovenskega kmeta, az samostojnost kmetske občine, za rešitev izpod liberalnega centralističnega jarma, ki kuje našemu ljudstvu težke verige. Stojimo pred odločilnim trenutkom v Belgradu: Ali postane Slovenec sam svoj gospodar, ali ostane suženj belgrajske gospode, katera s pomočjo slovenskih liberalcev in samostojnežev hoče usužnjiti Slovenijo s tem, da ji bo vzela vsako pravico, da bi sama odločevala o svojih postavah, o svojih davkih in svoji slovenski vladii. Že sedaj plačujemo 700 milijonov kron na leto več kot pa dobivamo in zopet se nam obetajo novi davki. Zakaj mi več plačujemo, kot potrebujemo. Ker v južnih deželah nič nc plačujejo davkov ali zelo malo in moramo mi Slovenci namesto njih plačevati. Iz Belgrada nam hočejo vzeti našo vero, ko hočejo uvesti v šolo brezversko so-kolsko vzgojo, ki rodi take hude posledice, kot ste brale v zadnjem Domoljubu z Bleda, in danes tudi lahko berete še nadaljnje hudobije. V občinah hočejo nastaviti državne tajnike, ki bodo seveda tudi Sokoli in po-magači svobodomiselnim učiteljem pri po-hujševanju otrok in te tajnike bo morala plačevati občina. Obenem bodo prav po uradniško sitnarili v občinskih uradih. Ve same ne boste mogle še voliti. Slovenska Ljudska Stranka Vam je sicer že priborila volilno pravico in sam regent jo je že potrdil, toda ker so slovenski kmetje volili 28. novembra samostojneže in nekaj liberalcev, so le ti v Belgradu dosegli, da so vam volilno pravico zopet odvzeli, zato pa so morali obljubiti, da bodo glasovali v državnem zboru za ustavo, s katero bodo belgrajski kapitalisti ves denar izmozgali iz Slovenije, za centralizem. Toda kljub temu ve lahko veliko storite. Pojdite na dan volitve do vsakega našega volslca, da gre gotovo volit. Začnite z agitacijo najpreje v domači hiši. Poučite jih, kako morajo voliti. Nasprotne volilce pregovorite, da vsaj ostanejo doma in ne izdajajo svoje lastne krvi srbijanski gospodi, kakor so to storili liberalci in samostojneži. Žene in dekleta, tudi od vas je odvi, sen izid volitev, Na delo! so blejski Sokoli še počeli? Že zadnjič smo opisali strašne grdo-bije, katere so zakrivili blejski Sokoli. Danes naj govori dr. Natlačen, ki je kot zastopnik g. kaplana Stupice stvar natančneje preiskaval in dognal to-le, kar je tudi povedal pred sodiščem: >Kar tiče tožb Nade Pretnarjeve in Ivanke Rusove, moram dati pač izraza svojemu začudenju nad nazori, katere je zastopal prvi gospod sodnik (g. dr. Štulerja v Radovljici, ki je g. kaplana obsodil). Očeta navedenih gospodičen sta morala sama priznati pred sodiščem, da sta dekleti nastopali pri javni sokolski prireditvi, oblečeni ena v obleko meniha, druga kot nuna in da sta kot menih in nuna skupaj plesali. Ako gospodični nista uganjali nobenih drugih šal, kakor edinole to, da sta kot menih in nuna skupaj plesali pri javni sokolski prireditvi, potem je bila pač kritika g. kaplana Štupica, da sta namreč uganjali nespodobne šale, gotovo vseskozi utemeljena. Gospodični sta s tem na nekvalificiran način javno sramotili ustanovo katoliškega redovništva in označba tega tega nastopa za »nespodobno šalo«, je gotovo prej mila, kakor pa preostra.. Sicer sem pa ponudil dokaz po pričah Miroslavu Vovku in Jožefu Koželju o tem, da je ta čudni menih pri svojem vstopu v dvorano občinstvo blagoslavljal, kar mora vsakdo, ki priznava krščanstvu in verskim obredom še nekaj lastnega spoštovanja, obsojati istotako kot nespodobno šalo. Se več I Po istih pričah sem ponudil tudi dokaz, kateri je deloma že doprine-šen, po priči Alojziju Koželju, da sta se gospodični, predstavljajoči meniha in nuno, med plesom tudi poljubovali. Če prvi g- sodnik tudi v tem ni videl »nespodobne , potem je o teh pojmih z njim pač težko govoriti.« Krščanski starši, zaklinjamo vas v imenu sreče vaših otrok, ne pustite otrok in svojih fantov k sokolskim društvom, tudi v slučaju ne, če jih svobodomiseln učitelj sili. Vi bodete nosili posledice slabe vzgoje in otrok sam, učitelj ne,. Delo naših poslancev. Posamezni resortni ministri so dostavili Jugoslovanskemu klubu v Belgradu odgovore na interpelacije, ki so jim jih stavili naši poslanci. POLETNI CAS. V zadevi tzv. »letnega časa« je mini-»ter za socialno politiko odgovoril poslancu g. dr. Hohnjecu sledeče: Ker je večina Železniških uprav v Evropi sklenila, da se takozvani »letni čas« ne uvede, odpade ta uredba tudi v naši državi. VRNITEV NAŠIH UJETNIKOV. Istemu g. poslancu je odgovoril minister za zunanje zadeve o vprašanju vrnitve naših državljanov iz ruskega in italijanskega ujetništva. Meseca junija 1. 1. je naša vlada podvzela vse potrebne korake pri zvezi narodov, da izposluje vrnitev naših državljanov iz Italije. Zveza narodov e stavila italijanski vladi tozadevno vpra-lanje in dobila odgovor, da so poslani vsi ujetniki — naši državljani — že v domovino, izvzemši onih, ki se nahajajo v bolnicah, oziroma onih, ki so obsojeni radi raznih prestopkov in se nahajajo v kaznilnicah. Rimsko poslaništvo je poročalo, da se nahaja v italijanskem ujetništvu zavsem samo 15 vojnih ujetnikov, ki se bodo pa vrnili, čim ozdravijo. Kar se tiče ujetnikov, naših državljanov v Rusiji, je vlada takoj po dokončani vojski dajala našim misijam v Rusiji potrebna navodila glede vrnitve naših rojakov. V ta namen na vzhod odposlane misije so se borile z raznimi težavami. Uspešno akcijo je prevzela zveza narodov, ki je poverila to skrb g. dr. Nansenu. Naša vlada mu je v to svrho stavila potrebne kredite na razpolago. Posel vračanja ujetnikov vrši samo g. dr. Nansen, v kolikor se priglašujejo naši državljani radi vračanja v našo domovino. KOROŠKA. Na vprašanje g. poslanca dr. J. Holi-njeca o plebiscitu in o razmerah na Koroškem je odgovoril Pašič, da je naša vlada z ozirom na izid ljudskega štetja (22.725 proti 15.278) vročila pri medzavezniški plebiscitni komisiji ugovor. Z ozirom na nasilstva, ki se dogajajo na Koroškem, je vlada na Dunaju intervenirala in bo le-ta v ta namen določila posebno preiskovalno anketo, nakar bo o rezultatu obvestila našo vlado. RAZNO. Mnogo drugih zelo važnih' vprašanj in interpelacij naših poslancev še leži nerešeno v raznih ministrstvih. Vsa ta vprašanja se nanašajo predvsem na koristi siromašnih davkoplačevalcev in kmetskega ljudstva sploh. V tem z dejstvi dokazanem vztrajnem delovanju poslancev SLS se zrcali vsa verižniška politika nasprotnikov. Liberalci in samostojneži, ki se prelivajo v eno celino, imajo samo široka usta ob času volitev, po volitvah pa skrbijo samo «a svoje prav globoke žepe. Finančni minister Kumanudi je kon-j čno vendar-le pristal na zahtevo naših po-! slancev, da se bo pobirala v Sloveniji in Dalmaciji osebna dohodnina od letnih do-| hodkov, ki znašajo od 10 tisoč naprej. S tem je doseženo za našega kmeta znatno olajšanje in je to lep uspeh naših delavnih poslancev. Doslej se je pobirala dohodnina od 4800 kron letnih dohodkov naprej. Borba Slovenske ljudske stranke za to zahtevo slovenskega kmeta je trajala dobre dve leti. To je velik uspeh Jugoslovanske Kmetske zveze, ki je neprenehoma pošiljala resolucije naših Kmetskih zvez na finančno ministrstvo. Ce hočete dobiti v občini od države nastavljene pa od občine drago plačane tajnike, ki bodo nad ljudmi v občinski pisarni samo vpili, kot delajo liberalni uradniki po davkarijah, glavarstvih in drugod, potem voliti s samostojneži ali z gospodarsko stranko. ITALIJA. Ker Italija Dalmacijo tako počasi i'/.praznin je, so poslanci Jugoslovanskega kluba od našo vlade zahtevali, da prekine trgovska pogajanja z Italijo, dokler nam no izroči celo Dalmacije. — V Italiji sami se živahno pripravljajo za bližnjo volitve. — Fašisti preganjajo slovensko duhovnike. Tudi goriškega nadškofa Scdcja bi radi proč spravili, a swja italijanska duhovščina mu jc obljubila zvestobo. NEMČIJA. Z?.ro3niki se še vedno mcuijo, kako bi jo bolj ob tla potisnili. Nemčija so jc obrnila na ameriškega predsednika Hardinga za posredovanje. A Ilarding jo posredovanje odklonil. — Vlada jo baje pred krizo, ker ji očitajo, da nič nc dela. STOLETNICA NAPOLEONOVE SMRTI. Letos jo sto let, odkar jo umrl slavni Napoleon, lrancoski ccsar. Na Francoskem bodo zato 4. maja obhajali veliko slavnost v njegovo proslavo. Napoleon jo bil poražen na Ruskem. Francija se danes zopet vtika v rusko razmere. Naj pazi, da sc zopet ne opeče. MANIFESTACIJA NA DUNAJU. Na Dunaju jc bila to dni velika manifestacija za priklopiicv Nemško Avstrije k Nemčiji. Vlada jc večtisočglavi množici povedala, da ni proti spojitvi, a da sedaj za to še ni ugodna prilika. SE ŽE PREKLAJO. Odpadli duhovniki lia Češkem se žo med seboj dajejo, kakšna naj bo njihova vera in kdo naj jim vlada. Eni 60 hočejo združiti s pravoslavno srbsk. cerkvijo, drugi so pa izvolili svojega škofa, in sedaj sc med seboj prepirajo. Ti ljudje potem pravijo, da jc ediuo njihova eerkev prava. Kajne, Kristus jo rekel: Prepirajte sel Pokorščino vam ni treba in edinosti in elogo tudi nc. Co jo tako, potem zc, a v, evangeliju tega ni nikjer zapisanega, IZ OSTALEGA SVETA. r> . jNa ,An8leškcm so so delavci nekoliko umirili. Delodajalci so pristali na to, da se ustanovi poseben urad za določevanje plač. - Poljska jc letos določila it milijarde za podporo kmetom. Pri nas nas pa lo z davki obkladajo. - Rusija jc naročila na Ceskem tisoe lokomotiv. — V Bolgariji so letos vpeljal, 20dncvni post. Vpeljala ga jc država('ne cerkev), da tako prihrani na živink OOXXW00tt0CX500 duhovnika. Se bo pač morala zadovoljiti z žalostinko »Blagor fi, ki se spočije, katero ji bodo zapeli s posebne prijaznosti demokratski pevci, s katerimi se že prav zato dobro razume. V BELI CERKVI so pri zadnjih volitvah agitirali z lažjo, da bo vpeljana tlaka in desetina, če zmaga SLS, Sedaj pa spet begajo volivce, da bo treba po- Eravljati iarovška poslopja, če zmagajo kleri-alci. Pa saj so že popravljena in ravno dosedanji odbor, ki gotovo ni bil v rokah »klerikalcev«, fe dovolil ta popravila. O ne, popravil pri župnišču sedaf ni treba, pač pa fih fe treba v Belgradu. S temi volitvami moramo pokazati, da nismo zadovoljni s samostojnimi poslanci, ki so vladi pomagali, da nam je naložila 1200 milijonov davka, da z njimi kupi gla> sove turških poslancev. Pokazati moramo, da nismo zadovoljni s centralizmom, ki ga podpirajo samostojni — demokrati samo zato, da se s pomočjo vlade obdrže na vrhu, ker dobro vedo, da jih slovensko liudstvo v veliki večini ne mara. Kakšno korist imamo od centralizma, nam pove državni proračun, iz kate-tega razvidimo, da plačuje Slovenija državi 2.146,869.431 K davkov, država pa ima za Slovenijo le 1.433,329.426 K izdatkov. Torej nad dve milijardi dajemo, niti poldruge milijarde pa ne dobimo nazaj. Pomislimo: na vsaki dve kroni davka moramo plačati še eno povrh, da uživam oblagoslov centralizma. Če pa nimamo od centralizma drugega dobička, kakor le visoke davke, ga ne maramo. Ne maramo pa tudi poslancev in ne stranke, ki centralizem zagovarja v našo veliko gospodarsko škodo. ŠMARTNO PRI LITIJI. Spomladni mrazovi so uničili naše »Samostojne« in »demokrate«. Pri občinskih volitvah stopajo na plan le še pod imenom »Združene stranke za pravično občinsko gospodarstvo.« Kakor kažejo imena na njihovi kandidatni listi, niso udeleženi komunisti, ki so pač preveč pametni, da bi šli v boj za listo, katera nosi nič več in nič mani kot sedem liberalnih birtov in poleg večnega kandidata Toma-zina (ki je svojo liberalno skrb in ljubezen do kmeta razkril t znanem pismu na litijskega glavarja) še dva druga lesna trgovca in par liberalnih krojačev in kovačev; nekaf kmetov fe tudi na listi, pa so razen treh na tako važnih mestih, da se jim ni bati, da bi prišli na zaželjen« občinske stolce. Tndi župana so že določili — namreč bivšega dimnikaria, sedat vzor-kmeta, postrežljivega birta iz Zavrstni-ka. Naši kmetje in delavci pa bodo 3. maja pokazali s volivno krogljico, da le predobro poznajo liberalne in samostojne tičke, ki fih ▼ Belgradu prodajajo zato, da sede na mehkih ministrskih stolčkih. Nič ne bodo pomagale laži, ki fih trosijo liberalni origanfači glede slabega gospodarstva dosedanjega odbora, nič ne bo pomagal denar, ki ga razsipajo. Oglasilo se Jih bo sto in sto — liberalec ali njegov brat samostojne! in liberalni birt nam županil ne boi CERKLJE PRI KRANJU. V naši liberalni kandidatni listi se fe vrt-nila neljuba pomota, namreč Babič iz Zgor. Brnika in Koprivnikov Janez, mlinar iz Grada nista podpisala ie liste, kakor fe poročal zadnii »Domoljub«. Pač pa so se podpisali za to stranko, ki se imenufe Stranka naprednih kmetov in delavcev še ti-le »kmetje in delavci«; Štefek iz Dvorian, žnidar šular vemo, da se fe marsikateri izmed naštetih pod' pisal, ker ni vedel, zakaj se podpiše in veliko jih fe mislilo, da bo stvar ostala taina. Saj lah' ko svoje podpise prekličete do volitev. Radovedni smo, v katero vrsto bodo pri vladi postavili Jančeta, Ivana in Avmanovega študenta; ali med kmete ali med delavce. Zakaf niste vpisali med kandidate tudi Vokačevega Toneta? — Imena naših naprednih kmetov in delavcev smo zato priobčili v »Domoljubu«, ker ta 9tranka še nima svojega časopisa, uradni list jih pa najbrže tudi ne bo oblavil. Toliko v pomirjenje tistim, ki se vsled tega razbur-jajo. — Na dan volitve 6. maja pa vsi volivci na volišče! Skrinjica Slov, Ljudske Stranke bo na prvem, liberalne stranke pa na drugem mestu. Pokažimo, da so nam volitve resna stvar in ne norčija, kakor si fo predstavlfafo naši liberalci! Pokažimo, kdo bo gospodar v naši občini, ali resni od nas postavljeni možje, ali od študenta izvoljeni »napredni kmetje in delavci«! ČRNUČE. Pri nas imamo za občinske roIHre dre stranki: SLS in kmetsko delavsko stranko, ki pa nI ne kraetska, ne dolarska, ampak socIalistlJno-komuni-stiSna KoroSinors stranka. Že to, da jo KoroSin pobiral podpise v družbi sedlarja PodborSka, bi lahko vsakemu odprlo oči, kakšen program ima ta aova stranka. Podboršek - Karnčev - trdi, da bo prvi pomagal, iSe bo treba farje obeša«. Premotili so tudi nekaj kratkovidnih mož, ki bi jili človek ne iskal v taki družbi in ki bodo to svojo kratkovidnost še obžalovali. Ko je Korjšin nabiral podpise, je trdil: »V Ljubljani so mi naročili, da morata biti dve stranki, drugače se občinske volitve ne morejo vršiti; kar podpiši.« Raznašali so tudi laž, da je sedanji občinski odbor sprejel v občinsko zvozo nemškega barona Biilowa, ko vendar io vsakdo ve, da so ga sprejeli v Nevljah. Agitirati z moko, ki jo je med vojsko povsod manjkalo, fe/ lažje, kakor pa je bilo takrat moko preskbovati. Vollloi, oglejte si natančno obe listi; na eni listi so v velikem številu zastopani možje, ki jih ni videti nikdar v cerkvi, pač pa tem večkrat v gostilni. SODRAŽICA. Znani agitator novopečene »katoliške« kmetske stranke jo na svojem agitacijskem potovanju tudi izustil besede, da se je ta stranka porodila iz SLS. Brzo je pristavila neka pametna gospodinja: >Z liberalno se bo pa poročila.« Poštene besede, saj je liberalizem vanjo tako zaljubljen, da je izdul parolo, da smejo njegovi dvomljivi pristaši poljubno voliti demokratsko ali »katoliško« — kmetsko, vsak pa proti SIS. Zato tudi za svojo stranko demokrati ne agitirajo veliko, ker vedo, da imajo kar imajo. Vsi pa so na delu za svojo »katoliško« nevesto. Tudi župana pravijo, da bodo volili iz te stranke, ker se s svojim ne upajo prodreti. Druži jih zares prisrčna vez. Ustanovnik nove stranke jo bil spočetka namenjen za demokratsko, sedaj Gospodarsko kandidatno listo. Ker so ga pa demokratski gospodje precej nizko postavili, in Bcbi prihranili sigurna mesta, je podpis odklonil in skopal svojo listo, na kateri pa, kakor vsa znamenja kažejo, tudi ne bo izvoljen. Godi se mu z volivci, kakor s čmrlji v jeseni, kterih je vsak dan manj v gnezdu. Veliko preglavico inu deia tudi to, dn mora dan na dan iskati novih kandidaioT, ker vsi prvotno podpisani preklicujejo svoje podpise. Mislili so nanireč, da so podpisali listo SLS. Saj so jim kazali celo prazen prostor, kamor so bo podpisal tudi gospod župnik, ki pa o celem zahrbtnem rovarstvu gotovo ni nič vedel. Onim, ki podpise preklicujejo, prele z visoko denaruo kaznijo. Pri agitaciji tudi trdijo, da župan, hi bo izvoljen iz odbornikov SLS, no bo potrjen in de bo zopet vpo-fitavljeno gerentstvo. Veliko zaslombo imajo, kakor bahaj«, v Kočevju. Vendar upamo, da so visoki gospodje v Kočevju nekoliko bolj pametni. Dasi so nam je torej boriti na dve Btrani: zoper demokrato in »katoliške« kmete, vendar upamo, da oboje porazimo, če bomo storili vsak svojo dolžnost. Zato vsi na delo za zmago SLS! IZ RIBNIŠKE OKOLICE. Zanimivo sem poslušal svojega nekdanjega prijatelja, kakšna čast jc doletela dno 10. aprila može iz vasi Kota, občine Jurjevica. Ti6to nedeljo jih je namreč obiskal starodavni »liberalni Zagni Jokan« i veliko agitacijsko vnemo, za gospodarsko stranko. Žalibog, ako bi bilo kaj dosti takih gospodarjev, kakor je ravno Žagni Johan, bi bili že zdavnaj vsi posetniki občine Jurjevica prišli na.be- raško palico. Dragi Johan--aH se ne sramuješ še od predvojnega časa, ali ne veš več, da 6mo ti morali vzeti županstvo iz rok? Ali veš iz kakšnih ozirov.' No, mogoče si v vojnem času malo okreval s svojim žepom. — Razočaran sem pa bil, ko sem zaslišal o njegovih pristaših. Sicer sem vedel, da se nahaja v vasi Kotu nekaj komunistov in neki socialdemokrat, ki pa šo do danes ne vedo, kaj 1« liberalizem in kaj i »omeni komunizem. Dobro io je pogodil kandidat gospodarske stranke, Anton nihelic, p0 domač« Konikar, ko se je izrazil pričo vseh moi: »T0 je gospodarska stranka, in ta stranke imm veletrgovce.« Gotovo V »>» njegovemu ,)ra«> Janezu Mihelič, na kandidatno listo, na katero so je z veliko vne- ZJEttSLZTt* T8C> kateri imatJ S o količkaj ljubezni do domovine in svojih otrok, da MHmT U nicgovim Pristašem no bodite v NOVA STRANKA V SODRAŽICI. Pridni R3eliiaki M«šič, stupica, Cvar, Kos in rrimoz Beiaj so ustanovili za občinske volitve svojo stranko, da bi si zasigurali mandate v občinski odbor in potem s pomčjo liberalcev vladali z vso grozoto nad SLS. Upamo da bodo temeljite, pogoreli. Saj je vse obsodbe vredno, da ustanavljajo svojo stranko, ker bi vendar S pri svoji »zavednosti« morali vedeti, da gre pri teh volitvah za to, da Slovenija pokaže, da je ogromna večina občin v taboru SLb in da so Slovenci proli belgratskemu centralizmu. Osebe županskih kandidatov so postranska stvar, čojemo, da se je že nekaj mož odpovedalo njihovi kandidatni listi, ker so podpisali v zmoti, češ da so prav storili, ker nosi ta stranka odlično ime katoliške kmetske stranke. Zavedne volivce pa poživljamo, da gredo vsi v boj zoper to nepotrebno stranko. IZ DOLA PRI LJUBLJANL »Domoljub« je pomotoma poročal o nasilju stanovanjske komisije nasproti izobraževalnemu društvu v Dolu pri Ljubljani — zgodilo se je to v Dolu pri Hrastniku. — Dopisnik »Domovine« je to napako že popravil s par debelimi lažmi. Naše izobraževalne društvo, v katerem se po dopisnikovi trditvi še vedno vzgajajo protidržavni elementi, mu resno svetuje, naj napravi temu konec in naj krivce naznani, da se kaznujejo, saj vsi močno želimo, da bi v državi kmalu zavladale boljše razmere. Na kakšen način smo s tem, ker smo odpovedali stanovanje v društvu eni stranki, hoteli uničiti gasilno društvo, naj pa pojasni dopisnik »Domovine«, kateri se tako dobro raznme na vse, tndi na protiverske elemente, — Še to naj povemo, da si hoče v Delu naš šolski voditelj na vsak način priboriti lavoriko na kulturnobojnem polju, šolski mladini namerava z naistrožimi kaznimi zabraniti vsak dostop do kakega pouka in vzgoje v katol. organizacijah. Poslali smo protest na okrajni šolski svet. Nasilja g. nadučitelja ce bomo prenašali. ŠTEPANJA VAS — HRUŠICA — SOSTRO. Občnske volitve so pred durmi. SLS stoji s Kmetsko in Delavsko zvezo dobro priprav- »;na za torek 3. maja, svesta si svoje zmage, asprotniki, ki so pobrali vse, da so mogli s težavo sestavil svoje kandidatne liste, žalostno gledajo na svoje redke vrste. Liberalizem, ki vsak letni čas .premenjuje svojo obleko je tudi pri nas sedaj na pomlad slekel svoj »samostojni« plašč. Menda sc ga _ fe jel sramovati celo v domači občini, odkar je slovensko ljudstvo prodal bclgrajskemu centralizmu. Zato se je »Samostojna« prelevila v »Gospodarsko«. Pač radovedni smo, kakšne bodo tiste gospodarske dobrote, ki jih bo delila občini stranka petorice štepanfskih birtov. Menda take, kakor nam jih deli sedaj iz Bcl-grada. — Grozno razočaranje doživlia druga stranka generala gostilničarja Fr. Korbarja, Skozi 19 let je ta mož županoval kot neomejen gospodar v občini. Nikomur ni dal vpogleda v svofe delo, nikomur dostopa do računov. Pa saj računov od svofega hiševanja tudi polagal ni, ker si ni mcgel misliti, da bi kdaj moral zapustiti županski stolček. SLS fe sama' razkrinkala njegovo šušmsrstvo in dosegla, da je bil odstavljen. Ko se ie pred volitvami povsod odkrivala zanikarnost njegovega obč. gospodarjenja so se pač pametni ljudje začudili, kako more še upati na zaupanje ijudstva mož, ki mu je zapravil toliko tisočev premoženja, pustil občini nered v vseh rečeh, računa od 15 let nobenega, tako da ie bil po neumornem trudu gerenta prisiljen občinski blagajni dosedaj vrniti že 19.000 K. Pa morda sledi še kak tisočak? Njegova drznost, da si je vkljub temu postavi na kandidatni listi svofe ime na prvo mesto, se fe zdela tudi oblastem prevelika. Dne 22, t. m. fe bilo njegovo ime črtano in mu s tem vzeto vsako upanfc na izvolitev. Armada, ki io je za njim prevzel po dahu mu sorodni Rilelj, ie v razsulu. Kaj pa porečejo k temu sedanji liberalci v prenovljeni »gospodarski obleki«? Nfih list »Jutro« z dne 21. t. m. piše; »Vestnost g e r e n -tov a je privedla do tega, da so dokazali Korbarju, da fe občinska izplačila po dvakrat zaračunaval in da fe predložil pobotnice za vecfe zneske, kot jih je izplačal.« Res fe to. loda ali pa veste vi pisci »Jutra« in vi možfe od gospodarske stranke, kdo ie ta gerent, ki „CjvVaSe imenuje vestnega. Ali ni odločen pristaš SLS in tudi sedaf kandidat t zvff- Vprašamo, ali bi bil kateri Ji®- i !aiV ^^o odločnim nastopom prihranil obcml toliko tisočakov, ki bi bili sicer vsled Korbarfevega šušmarstva za vedno izgubljeni Vemo, katerim možem naj zaupamo tudi v bodoče. Možje, volivci I V nedeljo, 1. maja pop, vas vabi Kmetska in Delavska zveza na shod v »Naš dom« v Hrušici, Pridite, da bo naša zmaga tem popolnejša! NOVO MESTO. Zadnji »Domoljub« je prinesel iz šmihela članek, ki mora vakega količkaj moralno, mislečega človeka dirniti. Po poročilu dopisnika je samostojnež Marolt svojo vlogo v ka-planlji izborno rešil. Bog ve, kaj so rekli na to zastavonoše tukajšnjih samostojnežev, kakor so Avsec, Skalicky in drugi? Gotovo so izrekli svojemu kolegu zahvalo, da je doprinesel tako junaštvo. Pa ne bodi radoveden, dragi bralec, kaka je zaslužena medalja, saj vemo vsi že dolgo, da samostojni novomeške okolice s pretepanjem in napadanjem rešujejo Staro pravdo. Pa le rešujte jo, pa ne pozabite, da bo prej Krka tekla nazaj iz Save, preden boste to dosegli z nasiljem. S tem si delale izborno agitacijo za občinske volitve. Le divjajte, le terorizirajte, s&f ni več daleč čas, ko se bo vil iz vaše trdnjave Šmihela med turobnim Miserere sprevod samostojne lažistranke. Za krsto bodo stopali naseljenci Grma in spremili svoj zaklad do groba — do Krke, kjer usmiljeni valovi njihovo stranko, — Volivci šmihel-stopiške občine, mi pa poskrbimo, da bo pogreb samostojne dne 7. maja kar najbolj veličasten in vrzimo krogljico v skrinjico Slovenske Ljudske Stranke, ki bo v naši občini prva! Dolenjski popotnik. MOŠNJE. V pojasnilo pred volitvami: Pri nas so tri stranke. Samostojni zbirajo zadnle ostanke in glavar«1 -o jim je menda listo vrnilo. Ljudje 6jx>zna o|0 njih laž in zato jih zapuščajo. Da si oa rešijo te samostojne razvaline, je ustanovil naš nadučitelj novo stranko, v katero fe vzel vse od nafstrupenejšega samostojneža do zadnjega komunista. Seveda mošenjski omahljive! kar dero za njim, posebno ko fim je že obljubil vsakemu parcelo v grofiji, sebi in sosedom bo razdelil tudi farovško posestvo. Našim ljudem se prilizuje, češ: saj bomo mi z vami glasovali. Nadučitelj fc bil že v vseh strankah. Ko je prišel v Mošnje, je bil Slom-škar in hud klerikalec. Takrat je delal in pisal strašne obljube našim možem, kar smo mu res verjeli. Sedaj fe pa prestopil. Pri volitvah pa misli splezati za prvega svetovalca v občini in končno — do župana. Znano fe, kai fe Štu-pica počel v Dražgošah proti g. župniku. On je in ostane liberalec in s tem nasnrotnik našim možem in SLS. — Naša stranka si je pa izbrala kandidate, katerih imena dajejo zagotovilo, da bodo delali v korist občine in po-medli s koritarstvom nadučitelja. Toliko, da Sc poznemo. GABR0VEC PRI METLIKI. Dolgo zaželjeni dež jo vendar prišel. A no kakor smo ga pričakovali, temveč s snegom. Sedaj bo naibržo vso, kar je v najlešem cvetju, pozcblo. Pri nas Samostojna umira. Oni, ki so bili prej vneti pristaši SKS, so sedaj spregledali, kako so jih na lim speljali. V naši občini Lokvica smo sestavili kandidatno listo SLS. Par samostojnih nw> žiceljnov jc skušalo sestaviti svojo listo — pa jim ni šlo. — Dno 18. aprila t. 1. so jo poročil naš vrli pristaš Jos. Kastclic z Marijo Žlogar. Obilo sreče novemu paru! BOHINJSKA BISTRICA. Odkar nam v župnl cerkvi pojejo novi zvonovi, katero smo o Veliki noči dobili is jeseniške tovarno, čutimo V9i verni farani veliko zadoščenje, saj jo bilo treba precej korajžo in odločnosti, da smo zvonove tako hitro dobili. Zato bomo zmiraj ostali hvaležni možem, oziroma ženam, kateri m nam s svojo odločnostjo omogočili zvonove. Tudi pri podružnici sv. Antona na Nem. Rovtn so isto-čnsno dobili novo zvonove, kar je v čast tamošnjini požrtvovalnim moJem. Novi zvonovi nas s svojM lepo ubranim zvonenjem kličejo k miru in ljubezni. Po naši včasih tako mirni dolini so razširi« boj. Našo ljudstvo mora pred peščico zagrizcnfn nasprotnikov braniti najsvetejšo zapuščino »vojin očetov. Ti brezverski bahači bi najrajo videli, »•» bi bilo našo cerkvo oropano kakor mohamcisnsK« mošeje. Naše Temo ljudstvo pa naj bi bilo preganjano kakor nekdanja maccdonska raja v rokah Turkov. Občinske volitve obetajo prccej hud voli-Tcn boj. Toda naš Bohinj bo gotovo sijajno pokazal, da jo Se zmiraj trdnjava krščansko misli »n ideje. Nasprotniki vpijejo po gostilnah o domnevnih svojih večinah. Ko pa prikorakajo naši možje na volišče, pa zlezejo skupaj. Tako jo bilo pri občnem zboru Kmetijske podružnice, kamor so do zadnjega pristaša vse prignali, naših ljudi je pa skoro polovico ostalo doma, pa so pristaši centralizma in agenti kapitalizma vseeno pogoreli. Zatorej Bohinjci, ne na lim ljudem, ki imajo večino samo po gostilnah ln pred sodišči, pač pa odločno na plan, ko vas 3. maja pokliče volivna dolžnost na volišče, kjer boste izročili gospodarstvo občine v roke poštenih mož. Bohinjci! Pazite posebno na to, da je Skrinjica Slovensko ljudske stranke za občinske volitve na Boh. Bistri NA DRUGEM MESTU. - Samostojneži, liberalna stranka in narodni socialisti, vse tri kapitalistične stranke so se združilo v boju proti domači Slovenski ljudski stranki, pod imenom »Združena gospodarska stranka«, ker si ne upajo več i pravim imenom na dan. Zavedni Bohinjci! Ne pustite se varati! S krogi jirami obsodite na dan volitev izdajalsko stranke, ki prihajo sedaj k Vam pod lažnjivim imenom. BREZNICA. Za občinske volitve ze vložila Kmetska zveza svojo lastno kandidatno listo, drugo pa združeni liberalci in samostojni kmetje. >GIiha vkup štriha!« »o rekli stari ljudje. Komunisti niso postavili lastno liste. Sedaj se pa hvali Medved iz Hraš, da bo na Breznici zmagala samostojna stranka, ker bodo vsi komunisti šli i njo. Obljubljajo jim res za njih glasove neizmerno dobrot. Samo to je nerodno, ker imajo doli v Belgradu in Ljubljani slaboatojni liberalci že mesece in mesece vso vlado v rokah in dele, posobno komunistom, toliko dobrot, da nekateri no upajo biti več komunisti, drugi pa pravijo, da je bilo stokrat boljše takrat, ko je bil Korošec minister, tretji pa zahtevajo: »Čo naši v Belgradu s »klerikalci« drže, moramo tudi mi do-ina, ali pa tiho bodimo. Če ti centralistični liberalci in samostojneži zmagajo, bodo župana naredili za »biriča<, ki nas (komuniste) bodo morali kar podušiti.« Ne bo morda napačno, čo gre enkrat Medved malo v vas k svojemu stricu, ki jo Brez-ničanom tako vneto ubijal pregovor: >Ne pijte za medvedovo kožo, dokler jo medved šo v brlogu.« RAKA. Po razglasu okrajnega glavarstva bi so imele vršiti pri nas občinske volitve 4. maja. Ker je pa ravno ta dan semenj v Krškem, so iste preloženo na dan 12. maja. — Častno diplomo si bo gotovo zaslužil Lojze, ker se toliko trudi pred vsakimi volitvami. Pa Varškov ata bodo menda tudi kaj deležni, oni pa kar med sv. mašo pred cerkvijo razkladajo svojo samostojnost in na ta način volivce begajo. Na svojo kandidatno listo so spravili vse, kar je veri najbolj sovražnega, tudi imajo kar tri birte". Znak, da jo treba ljubezen do kmeta zalivati. — Na dan 12. maja moramo s temi ljudmi temeljito obračunati. Pridite torej vsi, ki Vam je blagor ljudstva in celo občine pri srcu, da bomo štrli to liberalno samopašnost. Ni čudno, da no nekateri tako podivjani, ker so liberalci naročili kar cele kupe »Domovine« na posameznike, v svoji novednosti pa vsem tem lafem verjamejo. Spreglejte torej, kam pelje svobodomiselstvo. LITIJA. Združeni litijski liberalci zelo gorečo priporočajo svojo listo. Pišojo pisma — piti se dobi veliko lažje, kakor so jo včasih in mogočni gospodje, ki se sicer precej zavedajo, da imajo pod palcem, so klanjajo in prijazno smehljajo ljndem, ki jih ilrugačo skoro pogledali niso. Eden od teh presrečnih jo rekel, da bi bilo v Litiji zelo prijetno, čo bi bilo vsaj vsak mesec občinske volitve. Toda tjudjo so pametni. Vedo kaj delajo stranke, ki so ponujajo s tako ljubeznijo v Belgradu. In kateri Se ne vedo, naj bo povedano, da sc tu ne gre toliko za osebe na listi, ampak za flranko, za katero glasujete. Čo boste volili listo liberalcev, boste pokazali, da sto zadovoljni s tem, kar uganjajo z vami samostojni-demokratjo v Belgradu z davki, centralizmom in vsemi lepimi darovi, ki jih imajo še pripravljeno za kmeta in dclavca. Če hočete proti temu protestirati, volite listo Slovensko ljudsko stranke. VOLČJI POTOK. Župan v Volčjem potoku, ki je bil poglavar samostojnih kmetov v kamniškem okraju, in ki je hodil nu shode po vsej Sloveniji, zlasti pa po kamniškem okraju, niti v lastni občini ni mogel sestaviti slabostojno kandidatne liste; propadel jc, ker so je v njegovi občini postavila samo kandidatna lista Slovenske ljudske stranke in je občina najhujšega in najbolj surovega agitatorja in župana prešla brez volitev v tabor SLS. Možje in fantje občino Volčji polok so res pošteni katoliški možje, Io njih župan je v svet razkričaval, da so samostojni kmetje, da ne marajo farške komande, da so vsi na njegovi strani. Ko so pa ti možje in fantjo prišli do besede, so pa rekli tako, da Ocepek nam nič več županil ne bo. Ljudjo pa pravijo, da župan žo šest let ni sam kidal gnoja kot so ga sedaj videli in pravijo, da jo najbrže prišel do prepričanja, da je tisti kmet najbolj samostojen, ki dela in sc doma drži, kot pa tisti, ki vedno okrog Kru-lovca nekaj išče in prosi ljudi, da mu menice podpisujejo. To bo tudi najbrže res. CERKLJE PRI KRŠKEM. Volivci občine Cerklje, glejte koga bodete volili. Sedaj so kandidatne liste na občinski deski prilepljene. Dobro jih preštudirajte. Naša, to je lista Slovenske ljudsko stranke nosi imena naših zavednih in krščanskih mož, dočim nosi kandidatna lista nasprotnikov imena kandidatov iz raznih strank: so liberalci, samostojni, socialni demokratje in komunisti, vsi na eni listi. Ne pustimo jim niti enega mesta v občinskem odboru. Zlasti se nam obeta jako dobro, ako bode centralist g. Ivan Vah-čič, trgovec z piskri in drugo lončcvino, za župana. Občinski svetovalci hočejo biti tile: Janez Šavar, komunist, Rečja vas; lic Franc, krojač, soc. demokrat, Zupečavas; Jožo Butara, sin Lojzeta Drejče-tovega, Gorice; Zorko iz Dol. Skopic, ki je hodil rekvirirat po naših poslopjih žito, krompir, krmo i. t. d. Ali je tak za nas? N e I Klošin iz Gorice in še nekaj dragih je zraven, ki niso vredni, da bi kaj pisal o njih. Zraven jo tudi nekaj poštenih možakarjev, ki pa no bodo prišli do odborniškega mesta, ker so preveč na koncu.Vendar se pa naj sramujejo tisti, ki so imenovani pošteni, da so dali svoj podpis stranki, ki jo prodala slovenskega kmeta centralizmu. Vprašamo vas, tiste može, ki verujete Vahčičevemu Hanzitu, kaj vam bo Hanzi preskrbel pri občini? Nove davke in slabe posledice. V boj za skupno korist, v boj za samostojnost občine, proč g centralizmom! Vrzimo vsi brez izjemo krogljico v skrinjico Slovenske ljudske stranko ali Kmetske zveze. Bog živil Kmet iz cerkljansko občine. ŽUŽEMBERK. Žužemberčani pravijo, da se žužemberski jugoslovanski »demokratski« frakarji z notarjem in davkarjem — gerentom zadnjo čase kislo drže. Mislili eo, da bo ljudstvo nasedlo njihovim mahi-nacijam, kričanju in rovarjenju, pa jih jo krepko spodneslo. Oni, ki vpijejo o ovaduhih, propalicah, izkoriščevalcih, dcnunciantih so te popraskali, ko smo mi malo potipali na njihove drešne duše. Najbolj so ga pa polomili, ko so imenovali za gerenta splošno nepriljubljenega in zasovraženega davkarja Kornca. žužemberški liberalci so so šele sedaj spomnili, da imajo žužemberski Kmetje in kmetice in obrtniki tudi spomin. O da, mi se še dobro spominjamo, kako so milostljivi gospod Kornc delali z revnimi vdovami pri razdeljevanju podpor. Ce revica sama ni dala za Rdeč križ, je bilo pa kar utrgaao. Spominjamo so še prav dobro, da je bil g. Kernc eden najsilnejših agitatorjev za vojna posojila. Marsikatera težka, težka grožnja je padla — — in lega se danes šo spominjamo, saj ni še tako dolgo. Tedaj so nas gospod Kornc odirali in obdelavah tako kakor je bilo prav avstrijskim cesar- ' ekim oblastnikom, sedaj nas pa !iočo tako, kakor I je prav »jugoslovanskima liberalnim biričem. V 1 Avstriji si je priboril ce.-nrslii križec, v Jugolaviji 1 se peha pa za liberalna korita. Eno teh korit je županski stolček. E pa ne gre kar tako. Takoj se nas oglasi sto, ta nam županil no bo. — Človek, ki jo svojega gospodarja pretepel do krvi, ki lomi svojim tor.jrisem rabra in noge, ki nas je zatiral zato, da je sam do križca prišel — tak nebodigatreba — no bo naš župan. Liberalnim mogotcem v Ljubljani pa povemo: Čim bolj nas napadate, tem močnejši smo. To bodo pokazale prihodnje voliivc. Dcnuncijante, katero iščete med nami, pa imate med seboj. In teh je več kot preveč. Saj so znani vsej jugoslovanski javnosti. IZ ŠKOFJELOŠKE OKOLICE. _ Pred dobrim letom so ustanovili »Samo« stoini« na oostzii Škoiia Loka podružnico »Ekonoma«. Obljubljali so razne dobrote članom. Z lažmi so iih res nreoei vlovili. Potem so jun začeli vsiljevati še »Kmetijski list«, ces to je časopis za kmeta. Kmalu so na kmetie snoznali, da so bili varani. Pri »Ekonomu: »e ie dobilo zelo nt. Jo, »skoraj zasloni« pa ničesar, kakor so ob-liubhah. Kmetijski list ie oa nostaial tudi suho prazen brez vsebine, zato da ob novem letu mnogi niso več naročili. AH done! Uorav-ništvo ie poslalo imena teh grešnikov podružnici »Ekonoma«. Od tam r,o iih on politični nritfaniači raznesli no vaseh. To je bilo potem prigovarjanja, upitia in zmerjanja. Nekateri omahljivi možje so se res zbali tega in so ga s studom v srcu zopet naročilL Brali ga bodo pa najbrže malo. Možie, ne pustite se straho-vati Iiudem. ki so z vašo oomočio obogateli fn delaite po svoiem notraniem prepričanju. RIBNICA. Volitve. SLS ima prvo skrinjico. Lista {0 skrbno sestavljena, zastopani so vsi stanovi gruntarii. kaižarji in obrtniki. Nasprotniki so se znašli v lenem obiemu: JDS. NSS. SKS fn JSDS. seveda te poslednie tako. da izvolfcnl ne bodo: posebno SKS in JDS. sai le celo tisti niso volili, ki so ji pri zadnjih volitvah skrinjico »vahtali«. SLS gre pogumno v bolj Možie. nai vas ne motilo malenkostni osebni oziri. Za stranko grel — Kakor slfcimo. pripravljajo naši Orli nekai posebnega za 1. maf. Neko »akademijo« ali kaf. Pa Orlice iz Laš5 tudi priletiio. če prav slišimo. Bomo šli do« gledati KAMNIK. Tudi mestno občino kamniško so osrečil« 4 kandidatne liste, med katerimi naiveč smeha vzbuja Cerar-Mehtigova takozvana »drvarska stranka«, katera ponuia razdelitev »Kamniške Bistrice« med svoie volivce, na kar oa niti Cerar niti Mehtig sama ne veruieta. No. SLS radi privlačnosti Mehtigove osebnosti se nima bati kake izgube na svoiih poštenih somišlie-nikih. še mani pa radi vihravega kavarnaria Ceraria, kateri obrača svoie prepričanje kof ruski mužik svoi kožuh. Tisti pa. ki bi se ven« dar le vsedli na Cerar-Mehtigova negorljiva drva se bodo prav kmalu prepričali, da ie to navadna farbariia nezavednih ljudi. Cerar fe! itak v odvisni službi Karbetovi in kolikor ka« linov bo Cerar-Mehtig na svoia drva vlovil« bo prav vse Karba pobasal v svoio stranko! kapitalistov in izogibovalcev davčnih brerf men. t r. žalostno ie dovoli, da nI prodrla akcij« Iv. Pollaka, kateri le hotel napraviti spravo med vsemi stanovi v občini, temu kriv seveda ie bil drvar Cerar, ki ie kar 7 mandatov za »Samostojno Kmetijsko stranko« zahteval taka tudi njegov drug Škof. Ko se jima to ni posrečilo. je Cerar postal nosilec »drvarske liste«, Škof pa kandidat JDSariev. SLS pa stoji na stališču, da se že soclall« zirani gozdovi meščanske korporacile ne daio več razdeljevati, pač pa zahtevamo, da vodstvo Meščanske korporaciie ne prodaia odvisnih drv in hlodov na javnih dražbah tuiim trgovcem, pač pa nai bi bila toliko kulantna. da vse to odda po nabavnih cenau mestnim rev« nim občanom, le Je bi ti ne hoteli prevzeti, nai se proda na dražbo. Tudi to se ne sme. več zgoditi, da bi uprava Meščanske korporaciie navijala ceno drvam na ta način, da liti od tistih horporaciiskih upravičencev, kateri zase toliko drv ne potrebujejo, kolikor ima. {o nakazanih, ista nazai kuouie po znatno viS« jih cenah, kakor iih upravčencev pristašev, Slovenske liudske stranke, ki so pripravljeni da# se iforporicnske pravice primerno razteiN neio tudi na danes še neupravičene komoram ciiske člane, hišne posestnike v mestni občini kamniški, to se bo pa seveda zgodilo brez Cerar—Mehtigove agitacije ali pa tndi po niei ne. Somišlieniki SLS. Vi ste trdni kot skala« Kar pa ie omahllivcev in neznačainežev ali ka-kih koristolovcev- bodo pa padli Mehtigu j! naročje ker taki itak ne spadajo v SLS. Vi vsi. ki ste pa trdni, boste oa 3. maia spustili krog« liico v tretjo Škatlo, kot ste to zadniič storili,: Kdor ie mož. bo mož tudi ostal, če se mu ie tak?leoi in zlati gradovi obetalo. Kdor Da le baba. aai pa le gre k Mehtigu. sai on ni Iz-biroea. SV. JURIJ POD KUMOM V občini Sy. Jurii pod Rumom ne bode treba občinskih volitev. ker ie postavljena le lista SLS. Komunisti kateri so pri zadmi drž. zbor. volit vi dobili od 323 oddanih 94 ifla-sov. se sedal niso več oglasili. spoznavalo drug za dratfhn. da niso na pravem polu in se vračajo v tabor SLS. Še kraiši živlienle pa le imela tukal SKS katera ic že popolnoma izumrla. — Pač slaba roba. ki ne dre v denar. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. >*»di t Škocijanu se dani,« tako 6ino veseli zakltMli 10. aprila t 1. Po jutranji sveti maši smo imeli namreč javen političen shod, ki se jo prar dobra aknascl. Pri loj priliki bo so puč l.-iliko tudi j naspratoiki prepričali, katera stranka dela ros 7» j blagar ljuditva. Ta dan pa smo imeli priliko tudi občiidevati odločnost toliko dobrih mož. iona, faii- | lor ia dfklot Tako jo potrebno! Popoldno pa so na« rnaveielili fantje z lepo prireditvijo: petjem in igre »Repoštev«. Udeležba jc bila nepričakovano velika. Fantje, lo pogumno po tej poti naprej! — A tudi dekleta no marajo zaostali. 1. maja upri-zere igre »Dve materi«. IT. PETER PRI NOVEM ME8TU. Bed mnogimi drugimi lažmi trosijo naši sa-mostojai zadnji čas po fari okrog tudi to Iai, da so pristal »Kmetske zvezet »akrivili obilne nepo-trebaa stroške zaradi popravil pri šoli in radi razširjala šole. Nismo mislili o tej zadevi javno govoriti. Tada, ker samostojni lažnjivo izzivajo, porom* e* ve« glas: samistojni so bili, ki so naše šolska paalspjc javno sramotili 111 zakrivili, da ima sedaj »bitna s šolo več stroškov in šolski pouk po-nniin. Dokažemo, Oujtel Leta 1019. so poslali samaatoiai na neko visoko oblast spomenico, t kateri aa nečnven način sramoto domačo šolo in krajai a«lski svet v f>t. Petru. Med drugim pravijo tudi to: »Razmero na šentpeterski šoli so najglobljega •blalov&nja vredne. Že od lota 1910. se ni i.a poprav« šal« nič storilo. Šolsko poslopje je ▼ sila slabe« ia tanemarjenom stanu. Člani domačega Solskaff* sveta so niso za prospeh šole nič brisali, v sai paciv višjih oblasti so popolnoma prezirali... Šolska paalopjo se nakaja v obupnem stanju, pouk »a na vrši redna in razmero postajajo vedno sla-bejše. Mi šole ni na celem Kranjskem ... l)a so razmer« ia tej šoli res nežno.ne, zanikarne, r dokaz l»i sc navaja kot priča šolski vodja nad-ntitftj Kalcij... .c Tako in še grje so tožili na fgerai šolo. Tista ovadba leži danes pri okrajnem acdišiu v Novem mestu, njen prepis pa je na vpogUd pri »Kmetski zvezi v Št. Petruc Ze leta 191t. t« si bili torej roko podali samostojni in nad-nliMt Takrat še liolj na .krivaj, danes javno in oiit«, k« na morejo več utajiti, da je njih vodja »kmete Kaielj Ljudje pravijo: Gliba skup štribal Zdaj iala vemo, zakaj bi radi samostojni spravili gtospada Koželja v občinski odbor... Pa težko, če jim b« Mtalo. SELCA. Obanske volitve za selško občino bodo v soboto. 7. maia. zintrai od osmih do petih popoldne. Volišče bo kakor zadniič: v Selcih ui na Cešniici. Skrinjica Slovenske Liudske Stranice le prva. Zavedni možie in iantle. vsi volit, da bo naša zmaga tem siiaineiša. MIRNA NA DOLENJSKEM. Hudi boli so pri nas za voli lev. Dve kandidatni listi imamo, eno SLS in eno SKS (reci: slovenskega kmeta smrti). Mi nismo imeli nobenih težav za sestavo naše liste SLS. vložena ie bila naša druga izmed vseh v celem novomeškem glavarstvu. Huiša oa ie predla našim nasprotmkom. Prav v zadniem trenutku »o lo oddali. Kakšna ie?l Samo Mirencev ie 16. reci ~ 5 j~.,seJeda,?amih kmetov, kot so n. i OT. J. »adncile . g. Kenda. trile gospodje Ko-te? p iKaiteilc'..,,?'.Ivan„ln Matiia Marin. g. 1 r 1CH; tf; gostilničar Bulc- «5- strah. tf. ko-« * ,£ln: Andolišek. g. kroiač SiMi' "J ,Še< c5kr? t^0 velika bi morala tati Mirna kot je. da bi b lo to pravično in pretiš -F "iST01^ mo/aU biti volilci iz drugih da U um bilo vse«1 to. da na lis« za od-tf0SD°4'? ^bi odločiio sama B"* mesta. češ. kmet nai bo veseL da Ha sploh T I na gosposko listo zapišemo. Bogatin naj sedi ' na odličnem mestu, za ubogega Lazaria ie do-; voli usmilienia. če mu pustimo pobirati drob-' tine. ki padalo iz gosposke mize. Tako ie. liubl | kmet in delavec, ki si se zapisal gospodom: 1 očitno ie. da te zapostavljalo, če se ne deiaio naravnost norca iz tebe. Se nekaj zanimivega) Ah ze veste, kai se vse spleta zaradi šole? Gosp. nadučiteli vaše j otroke leno uče kaditi, preklinjati, tudi za no-i litev tim daieio lepe zglede in prav pridno lih vabilo k Sokolom. Imalo pa gospod tudi že j lepe uspehe. Otroci pridno izpolninieio nauke, j ki so lih prejeli z besedo in zgledom. Le opa-I zuite otroke in gleite. kai deiaio. in poslušaite, ' kai govore. Ker pa ie za popoln uspeh premalo samo pet učiteljskih moči in štirih razredov, mora priti še en učiteli in ustanoviti še en razred. Proti temu se ie dosedanji šolski svet vestno branil, zato ker se ie bal, da bodo otroci pač pridobili na znaniu v surovosti in hudobiji, ne pa v nravem znaniu. in pa ker se ie bal. da bi bilo ljudstvo udarjeno snet za lepih 40.000 — štirideset tisoč kron. kar znaša letna rlača enega učitelia ali učiteljice. A tak šolski svet ni za rabo. stran z njim. posebno pa še predsednik ni na svojem msetu. kar premalo skrbi za kurjavo v mirenski šoli takrat, ko drugod lahko poučuieio v nezakurienih šolah. Dose-danii predsednik fe pač_ imel pred očmi to. da obvaruie občane previsokih šolskih doklad. ker šola že itak ogromno denarja požre: vedel ie tudi. da če lahko poučuie v nezaknrienem razredu katehet krščanski nauk in takrat ne zebe otrok, da bi poučevalo tudi učitelistvo lahko. Ker ie delal dosedanji predsednik v prilog liudstvn, ne pa v prilog učitellstva. zato proč z njim: na njegovo mesto pride g. Anton Kolenc in v odbor gospodje samo njegove vrste. Pripravite, liudie. svoie žepe in globoko posegajte vanie, — na samo za šolo. Imate še premalo davkov, kai? In pa kako naša nasprotna stranka SKS (Slovenska kmetska smrt) agitira zase. Farovž boste morali zidati in društveni dom. nko< zmaga klerikalna stranka. To pač ni stvar občinskega odbora, pa nai bo tak ali tak. Da ie iarovž potreben, vidi vsakdo, prei ali slei bo moral biti zidan, zlasti ker se podira na več krajih, društvenih domov pa občina ne zida nikjer in ga bo naimanj na Mirni, le brez skrbi bodite. S takimi praznimi stvarmi begajo nasprotniki ltudi. Pri zadniih volitvah iih ie večina ubogala gg. Kolence. leoe profite imate od tega. Se zdaj iih ubogaite. imeli boste oa še lepše. Drugod liudie spregledalo, zato zapuščalo nasprotni tabor, žal iim ni. Berite, premislite in preudarite. potem se pa odločite. Skriniici bosta ob teh volitvah dve: naša ie prva. gosposka in za kmeta smrt ie druga. LANCOVO. Občinske volitve za laneovško občino bodo na praznik Vnebohoda. dne 5. maia. v občinski pisarni. Slovenska Ljudska Stranka ima prvo skrinjico. Nien glavni kandidat ie Valentin Dežman od vseh spoštovan tesarski mojster in kmetski posestnik. Drugi kandidati so tako razdelieni, da ima vsaka najmanjša vas svoie zastopnike. Kai pa naši liberalci? Ti se niso več upali nastopili pod svoiim nreišniim imenom »samostolna kmettka stranka«, ker so nieni poslanci v Belgradu glasovali zoper samostojnost Slovenije in oodpiraio davke in draginio _— seda) so oblekli naši liberalci nov gvant. ki se mu pravi »napredna kmetiisko-delavska stranka«. Pa kai pravi pregovor: volk ostane volk. čeprav se obleče v ovčlo kožo. Poznamo iih! In kako krivično so razdelili kandidate. Lipnica ima skoro vse. 23. ostalih 80 so pa Derničevi liudie iz Lancovega. In kdo so vsi ti liudie: dva sta bila sodniisko kaznovana radi tatvine, drugi radi pretepov, enemu ie sodniia potrdila naslov goliuL To bi bili res zgledni občinski možie. Bog ne dal! Da se to ne zgodi, oddajte vsi zavedni možje in fantje svoj glas Ljudski stranki v prvo skrinjico. V občinski odbor samo neoporečne može I IZ LITIJSKE OBČINE, Naše litiiske liberalne in »samostojne« kmete še danes peče niih poraz pri zadniih dr-žavnozborskih volitvah, kler le naša SLS do- bila večino proti vsem potem nasprotnim strankam. Zato oa hočelo Pri sednniih občinskih volitvah ta ooraz popraviti, vsled česa«, so že cel mesec spravljali in zbirali svoie kanu, didate skupai. Kadar se gre proti naši SLS. ie tem liudem vsak dobrodošel, ie z samim hudičem bi se zvezali proti nam. če bi jim pomagalo. Poiskali so torei naše komuniste, ter tako hoteli z združeno močio »premagati« to preklicano »iarško dekanovo stranko«. Ker pa ie med komunisti še vedno nekai poštenih liudi, ki se nečeio družiti z izkoriščevalci ljudstva so končno odpovedali to »zvezo« ter tako naše litiiske »napredniake« pustili na cedilu. Zanimivo in obenem smešno ie bilo videti te litiiske nurgarie, kako so se potem med se-boi prepirali, kdo da bode med prvimi na kandidatni listi, kolikokrat so se med seboi sprli, da so končno z veliko težavo ter z mnogimi litri vina spravili skupai listo kandidatov, ki nosi ponosno ime »združena gospodarska skupina«, kakšni gospodarii so le ti kandidati omenim lepega trgovca in iabrikanta Kunstleria. ki bi bil rad žunan. pa sam ne ve. ali bi nai bil liberalec. ali pa samostoien kmet. ki ie nositeli te liste. Poleg niega no na listi ie niegov sin, dva njegova pomočnika in dva svaka — torei od ene same hiše kar šest kandidatov. Živilo žlahta. Da seveda dveh Laiovicev ne sme manjkati, ie razumljivo, sai se ravno le ti najbolj pehajo v Litiji za propadajočo liberalno-samostojno bankirsko-centralistično stranko, pa že vedo zakai. Poleg 25 Litianov so ujeli tudi sedem okoličanov, da so se na to listo podpisali — seveda so iih postavili na zadnja mesta, da ne prideio v odbor. V ospredje so postavili le kmeta »Božiča« iz Grad. Lazor in lesnega prekupca Primca iz Brega, da bi na ta dva moža uteli kmečke glasove. Da pri teh »združenih gospodarjih« kričavega mešetaria in mlinaria Stareta iz Sevika ne sme manjkati. se samo ob sebi razume. Izmed 32 kandidatov te nasprotne liste, sta le »dva« prava kmeta«. drugi so lesni prekupci. birtL uradniki, obrtniki, mešetarii in nekai delavcev — Sokolov. Na listi naše SLS oa ie od 32 kandidatov 28 kmetov, le 4 pripadalo drugim stanovom. Na naši listi so zastopane vse vasi v občini, medtem ko imaio v nasprotni listi zastopstvo le Litiia ter Breg in Grad-Laze. Vasi Pošent-iur, Jablanca. JabL Laze. Gradiše. Bukovica, Zeienc pa nimajo niti enega zastopnika v listi, Sedai pa volivci pomislite, ako bi zmagali ti Laiovci in Kunstlerii. v kakšne roke bi prišlo naše občinsko gospodarstvo in premoženje. Kakšni pa so bili dosedanji »liberalni« župani, Mešek. Damjan in Slane? Ali so za občinski blagor sploh kdai kai storili. Pogleite si pa našaga žal prerano umrlega župana O. Brica. koliko dobrega in koristnega ie v kratki dobi svoiega županovania za našo litilsko občino storil... Vsem nam mora biti on ie v živem spominu. In sedanji naš župan Zaman, ali se ni vedno vlekel za pravice tlačenih? Zato pa možie volilci. ki vam ie pošteno in Sravično občinsko gospodarstvo res Dri srca, i hočete, da lludstvo res samo gospodari ▼ občini, pridite 3. maia vai na volišče ter vrzite lrrogliico v prvo škriniico. ki ie naš* stranke in vam priporoča take može za zastopnike, v katere morate imeti zaupanie. ter pomedite z lažidemokratsko-samostoino kmetiisko stran; ko. Dolžnost vsakega naših mož ie. da izvrši svoio državljansko dolžnost, da gre voliti, da s tem pomRg« naši SLS, ki sc boiuie za pravice ljudstva do siiaine zmage v Litifl. HORJUL. Samostoineži agitiraio proti naši stranki, češ da bo novi občinski odbor zgradil Orlom dom za 300.000 kron. Opozariamo naše volivce. da vsakega lažnlka. ki trosi to vest. ono* zoriio. da bo imel opravka s sodiščem. Seveda potem se pa vsak lažnik izgovarja kakor France Muha. ki ie v pravdi poslanca Stanovalk« proti Kmetijskemu listu izpovedal pred sodiščem. da noče pričati, ker se bofi, da bi si nakopal preveliko sramoto in škodo, — ko smo vsai izvedeli, kle ie studenec nesramnih napadov na našega poslanca. Drugič pa 6,° Muha lahko povedal, kdo ie ponaredil podP»" se na listi SKS. / Z JE2FCB. - V naši občini imamo tri kandidatne liste za velite* v občinski odbor. Prva jo lista Samostojnih, druga Slovenske ljudske stranko in tretja »Kmečke« delavske zvezo. »Kmetijski list«, glasilo samostojnih kmetov c dne 21. aprila t. 1., st. IG in komunistov ter i njimi združenih soeijalistov, srečno sestavljeni. Kesnici lia ljubo pa moramo povedati, da so r kandidatni listi takoimenovano »Kmečke delavske zveze« združeni naši komunisti demokrati, narodni socialisti in soc. demokrati, ki'so pri zadnjih volitvah imeli svoje 4 Skrinjice. Pa naj reče kdo, da to m >k M e č k a< delavska zveza! Vsi ti so se združili t »Kmečko«, ker menijo, da bo to ime vloklo in da bo ta sotev obrodila klasje. Prijatelji, motite sc! Ne bomo šli vam na lim, ker vas predobro poznamo. Pošteni volivci, poglejte samo predstavnike, ki bodo stali za Skrinjicami, pa boste prav volili. Vemo, da bodo prišli na voliščo prav vst volivci nasprotnih strank, zato pa pridite tudi pristati naše Slovenske ljudske stranke vsi do sadnjega na volišče. Pokažimo, da je pri nas Slovenrka ljudska stranka najmočnejša in da smo mi tisti, katerim gre vlada in glavna beseda v naši občini. Izmed treh Skrinjic, ki bodo na volišču, bo »srednja« naša. V to vrzite vsak svojo krogljico, to si dobro zapomnite. Nasvidenje na volišču, kjer naj se pokaže ali imajo samostojni res 80 odstotkov volivcev na svoji strani, kakor so bahato hvalijo vsepovsod. Volivci S. L. S. Tedenske novice« Politične. p 270 občin, torej ena tretjina vseh slovenskih občin, ki bodo prihodnje dni volile, je prešlo brez volitev v roke Slov. ljudsko stranke. p Dr. Trumbič bivši minister za zu-aanje stvari tudi ni zadovoljen s centralizmom. Te dni je imel v zbornici govor in se zavzemal zato, da je treba s Hrvati in Slovenci najti sporazum. Vladne stranke, ki so z gotovostjo računale na Trumbiča, je njegov govor silno poparil. p Cvetke iz vrta centralizma. Ker ljubljanska vlada vsled centralizma ne bo imela več pravice reševati večjih prošenj in vlog, zato vsa velika ljubljanska podjetja prenašajo svoje sedeže v Belgrad, da bodo imela najvišjo upravno oblast pred nosom in bodo lahko sproti dregala za rešitev važnih prošenj in vlog. Tako se bo trboveljska premogokopna družba preselila v Belgrad, istotako Jadranska banka. Ker pa podjetje plačuje največji del davka tam, kjer ima sedež, bo Ljubljana izgubila s tem par milijonov doklad, Slovenija pa nekaj milijonov davka. Tako bo centralizem polagoma spravljal Slovenijo beraško palico. p Povsod avtonomija. Na trgovskem shodu v Mariboru so dne 17, aprila zahtevali trge /ci, da naj se ohranijo trgovsko-obrtne zbornice, v katerih naj dobi trgovina, obrt in industrija svojo avtonomijo po panogah. Zanimivo je, da so za to avtonomijo glasovali tudi trgovci, ki so sicer debeli državni centralisti, d Žene in dekleta. Razširite to številko »Domoljuba« povsod, posebno jo dajte brati omahljivcem in nasprotnikom, da jo nekoliko prouce. d Kaj podpirajo države? Vlada na Poljskem je dovolila tri milijarde izvan-rednega kredita za povzdigo kmetijstva na Poljskem, ('lam nimajo Puclja za ministra 1) V Jugoslaviji pa stoji v proračunu: podpore za gledališča v znesku 15 milijonov dinarjey (60 milijonov kron). Te podpore, ki se bode najbrže še prekoračila, bodo deležna samo večja gledališča, manjša gleda šea po kmetih državi samo plačujejo v; Ve vsote od vstopnine. d V Šmartnem in v Litiji bosta v nedeljo 1. maja politična ' oda SLS. V Šm-rtnem zjutraj po sv. , v Litiji po i). maši. Poroča zastopnic Jugoslovanskega kluba. d Železniško policijo uvedejo s 1. majem v celi državi (v Bosni jo že imajo). Glavna naloga te policije bo iskati špi-jone, izzivače in protidržavne. elemente. Ali ni škoda denarja? Se vidi, da so na vladi policajdemokrati. Ljudje, pazite, kaj govorite v vlaku. d Uradna modrost. Deželna vlada je izdala naredbo, da se Dobrnič ne sme več imenovati Dobrnič, temveč Dobrniče. Torej nam bodo gospodje centralisti celo ukazovali, kako moramo govoriti in kako ne smemo. Čuje se, da se pripravlja naredba, da se bodo vsem Slovencem pri-strigli jeziki na polovico in ušesa za polovico podaljšala. Nos se nam je ob groznem centralističnem gospodstvu že itak zntno podaljšal. d Liberalno gospodarstvo. V ljubljanski zadrugi Samopomoč, kjer so gospodarili liberalci, se je goljufalo na debelo. Dva gospoda sta že po ključem. Ce človek nima vere, nima vesti. d Jekleni zvonovi. Gorenjcev, ki so bili nekdaj zaljublejni v svoje mogočne zvonove, se je lotila nervozna nestrpnost, da nemudoma hočejo slišati nove zvonove. Ker bronastih zvonov zaradi visokih cen ne morejo dočakati, pa sedaj naročajo jeklene zvonove pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Vse Obsavje na Gorenjskem že odmeva od jeklenih glasov. Prijnati se mora, da je tovarna v vlivanju zvonov precej napredovala, tako da glasovi niso več oni starih pokrovk. Kakšne so pa cene zvonov? 1500 kron stane 100 kg. Po tej ceni se zaračuna na Jesenicah zvon, kakor tudi nabijalo in vijaki. Prišteje se potem še 40 kron od 100 kg za ubranost zvonov in 1 % davka na poslovno obrt. Račune pošilja tovarna v slovenskem jeziku. Zadnji teden so dobili z Jesenic zvonove v čireiče, Sp. Besnico, Vo-klo in Drulovek. Ljudje so ž njimi zelo zadovoljni, fina ušesa pa nekoliko manj. d Solo-plcsalke. Kmet se trudi in dela od zore do mraka, Ljubljana pa hodi geldat solo-plesalke in se naslajat nad njihovimi kretnjami. Sedaj so zopet prišle v Ljubljano »imperatorske« iz Petrograda in naši lahkoživi demokrati so vsi srečni. d Kočevje slovensko! Pred kratkim se v Kočevju ni smela slišati v javnosti nobena slovenska beseda. Sedaj so se pa kočevski Slovenci zedinili za skupno volivno listo v občini kočevski. Nemci niso mogli pravočasno nobene liste skupaj spraviti. Tako bo Kočevje ne-le po imenu, ampak tudi po občinskem zastopu slovem sko mesto. , d Kje bi bil umesten centralizem? Vi naši državi naj bi se delalo na to, da bi so katoliški in pravoslavni veliki prazniki isti čas obhajali. O katoliški veliki noči skupščina ni imela sej in sedaj zaradi pravoslavnih praznikov ne bo posloval do 5. maja. To so tiste »zgodovinske meje ki delajo v naši državi neprilike in ki a se odpravijo prej kakor meje Slovenij Če je civilna Srbija sprejela naš koleda* naj se v splošno dobro prilagodi se cer-, kvena Srbija, da dosežemo lažje državno! ujedinjenje. d Dolenjske Toplice za invalide. S 1. majem t. 1. prične invalidska .uprava z brezplačnim zdrav-., ljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 20. maja invalidskemu1 oddelku poverjeništva za socialno skrb (rit. Peter-! ska vojašnica). Prošnje morajo biti opremljene s! izvidom o nadpregjedu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja Dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko v/j vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošenj, ki naj bodo v tem smislu opremljene, se ne more vpa-.j števati. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsa-;j kega invalida 3—6 tednov. Onim invalidom, ki soj že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjsko' Toplice, ni treba istih ponoviti. * d Katoliška cerkev v Belgradu. »Samo- j uprava« poroča: Za katoliško cerkev v Belgradu! se je med belgrajskimi katoličani nabralo 40.000/ dinarjev. Sveti oče je podaril pol milijona dinar-jev. Gospodična Ana Hrističeva, ki se mudi v, Ameriki, zbira doneske med amerikanskimi katoličani. Jugoslovanski škofje določijo en dan v letu, ko se bodo po vseh cerkvah nabirali darovi v to svrho. Belgrajska občina je obljubila stavbeni prostor zastonj. d Nenadoma je umrl v Polomu na Kočevskem župnik Andrej Krauland. Omra-čil se mu je um. N. v m. p.l d Smrtno nevarno poškodoval je Jer-/ nej Hribar iz Savinje Peči Tomaža Uran-) karja iz Laz. Sunil ga je z nožem v prslj pod srce. Hribarja so zaprli. ' d Nesrečna smrt. Posestnik Ambrožih Škerjanec je vozil 11. aprila svate. Ko se je zvečer vozil domov, se je koleselj pre-j kucnil in se je Škerjanc tako poškodoval,,-da je dre 22. t. m. umrl. Rajni je zapustil več mladoletnih otrok. f d Požar v Soteski. Ob velikem požff-, ru v Soteski je znašala povzročena škoda, na žagi 1,500.000 kron, zavarovana je bila' za 100.000 kron. Dolenca '-i 1'ogačniku je pa povzročil požar na škode 4 milijone kron. $ d Požar. Dne 19. t. m. je izbruhnil ob 10. uri, zvečer v šupi Ivana Ambrožiča pri D. M. v Polju;, požar, ki je šupo popolnoma upepelil. Škode ima' Ambrožič približno 20.000 kron. d Iz Rov dobiva uredništvo od različV nih oseb polno dopisov, ki obravnavajo čl-j sto domače družinske zadeve na način, ki odkriva samo veliko osebno mržnjo in ma-ij ščevalnost do napadenih. Prosimo, da sv nam taki dopisi ne pošiljajo, ne samo z&loJ ker dosledno vsi v koš romajo, temveč tudi' zato. ker »Domoljub« ni list, kjer bi se od«?! lagala le osebna užaljenost, jeza in mržnja^j d Kmetska zveza na Mirni priredi vfj nedeljo, 1. maja po prvi maši shod, PovabU; Ijeni vsi. Ob 11, ur ipo maši slavnostno zbow; rovanje kršč, socialnega delavstva1, Vabi«' mo vse delavce. ** ooooooooooooooooooooooo0ooi Gospodarski obzornik. (£>m Žitni trg. Po celi državi dežuje skoro neprenehoma in je sedaj zemlja povsodi že dobro namočena. Prepoved izvoza žita je še neprenehoma v veljavi, zato tudi trgovina ni tako kot bi morala biti. V Vojvodini, ki je na žitu najbolj bogata, trgovina z žitom skoro popolnoma počiva. Trgovci so naložili žito na ladje, toda ga ne morejo izpeljati preko meje. Da trpe vsled tega škodo, je jasno. Strokovnjaki menijo, da bi bilo treba izvažati vsaj koruzo, ker bomo sicer v inozemstvu izgubili vse trge, koruze pa imamo za lastno potrebo veliko preveč. Vendar pa upajo, da bo izvoz žita dovoljen raze« tistega, ki se rabi za moko in kruh. Cene žitu so za sedaj kljub prepovedi izvoza stalne. V Vojvodini so sledeče cene: Pšenica 960 do 980 K, rž 810 do 820 K, ječmen 520 do 530 IC, oves 360 do 380 K, koruza 380 do 400 K; moka št. 0 1480 K za 100 kg. Gospodarski In tržni pregled. CBNB. g Cene žitu. Vukovar. Pšenica 1000 do 1050 K, ječmen 500 K, koruza 420 K, oves 360—370 K, grah 600—650 K (100 kg). Voli 18—22 K, biki 16—2 K, krave 15—18 K, teleta 20—22 K, debele svin« 26—30 K za 1 kg žive teže, mast 46 K, par srednjih konj 20—30 tisoč kron, par srednjih volov 10—15 tisoč kron. — S o m b o r. Pšenica do 1000 K, koiuza 400 K, oves 375—380 K. Dežja je bilo dovolj in se žita popravljajo. Pričakujejo odprave prepovedi izvoza. — Vinkovci. Pšenica 1030 do 1040 K, koruza 410—415 K, oves 375 do 385 K. Promet je skoro popolnoma zamrl. Samo pšenica ima dovolj kupcev, ali je ponndba slaba. g Cene v Bački. Pšenica, ki jo kupujejo ponajveč mlini stane 960—970 K, oves — ponudba slaba — 370 K, koruza povpraševanje slabo — 380 K, moka 0 kg 14 K 50 v, mekinje 100 kg 340 K, svinjska mast kg 44 K. g Ljubljanski trg. Mesno vprašanje se je rešilo na sledeči način: mestna občina bo dobavljala v bodoče poljubno število volov, tako da bo lahko krila celotno potrebo Ljubljane. Za te vole se bo določila vsak teden prodajna cena, ki bo kolikor mogoče nizka. Za prihodnji teden je določena cena 28 kron prednji del in 32 kron zadnji del. Za vse one mesarje Ljubljane, ki ne bodo jemali volov od mestne občine, velja istotako najvišja cena 28 do 32 kron vo-Jovskega mesa ter 20 do 24 kron za kilogram kravjega in bikovega mesa. Glede kakovosti mesa se mora izključiti s trga kravje in bikovo meso, dovolilo pa se bo E'odajati to blago na po posebno ozna-nih stojnicah po močno znižanih cenah. Mesa vseh vrst je bilo pretečeni teden na Su dovolj, samo svinjskega mesa neko- o primanjkuje, ker slanina močno za-Drtjja iu vsled tega otežkoča klanje pra- šičev. V trgovini z mastjo vlada po celi državi precejšnja kriza. Vsled domneva-nega naraščanja cen pri masti pred nekaterimi meseci so se nakopičile velike zaloge masti, ki se danes težko prodajajo. Tržna cena pri prodaji v veliki množini je padla na 43 kron za kilogram. Glede kakovosti je treba biti skrajno previden. — V ostalem je trg dobro založen. Na cene špecerijskega blaga vpliva visoka vrednost lire zelo neugodno. Moka se vzdržuje še nadlje na ceni 17 kron 50 vinarjev za kilogram. g Cena vinu v Dalmaciji, 13 odstotnemu, iznaša sedaj 13 K. g Cene lesu so sledeče: Hrastova debla I. vrste 1800—2800 K, II. vrste 800 do 1200 K, fino lu istovo blago 6000 do 6500 K, hrastove deske do 5 cm 3000 do 4500 K, nad 5 cm 4000—5000 K, bukova debla I. vrste 450—600 K, javor I. vrste 1000—2000 K, vse za kubični meter; brzojavni drogi 125—180 K za kos, hrastovi železniški pragi 130—200 K in bukovi od 130 K naprej za kos; oglje za vagon 15—17 tisoč kron. g Cene blagu in živežu so padle na Mažarskem za 20 do 50 odstotkov. Ker se je vrednost mazarske krone dvignila, prihajajo iz Nemči e in Češkoslovaške velike množine blaga, katere prodajajo uvozniki pod cenami domačega blaga. g Tržne ccne v Budimpešti za 1 kg. Oves 9 K do 9 K 25 vin., koruza 8 K 20 v do 8 K 30 vin., ječmen 10 K 75 vin. do 11 K, voli I. vrste 35 do 38 K, II. vrste 22—30 K, ril. vrste 12—16 K, teleta 40—46 K, svinje I. vrste 62—64 K, II. vrste 60—62 K, III. vrste 54—58 K, slanina 70—75 K; vino 10 odstotkov liter 18—20 K. Cene v mažar-skih kronah. g Ameriška moka na Reki. Na Reki ponujajo ameriško moko št. 0 po 2 liri 30 rentesimov ter je tako ameriška moka I Tikaj cenejša kot pa naša. Zato ne moremo konkurirati. g Cene stekla in železa na češkoslovaškem. Vsled svetovne konkurence je padla cena steklu za okna in ogledala na Češkoslovaškem skoro za polovico ter stane sedaj 30—35 češkoslovaških kron za kvadratni meter, Vsled svetovne konkurence pade tudi cena železu. g Cena češkoslovaškemu premogu, vštevši vse pristojbine, znaša za vagon 1300 do 2000 češkoslovaških kron. In pri nas? g Cene kruhu v Nemčiji so se zvišale od 4.80 na 5 mark (11 K 50 vin ). Še vedno cenejše kot pri nas. DENAR. g Vrednost tujega denarja. Dne 25. aprila se je plačevalo na zagrebški borzi v jugoslovanskem denarju za: dolar 139 K, avstrijsko krono 23 vin., čehoslovaško krono 1 K 92 vin., francoski frank 10 K 10 vin. nemško marko 2 K 14 vin., liro 6 K 40 vin.' mažarsko krono (deviza) 54 vin., švicarski fran (deviza) 24 K 50 vin, g 200 milijonov bankovcev po 80 kron so doslej vzeli iz prometa. jj^ ŽIVINA. g Svinjski semenj v Mariboru. Na zadnjem semnju so bile cene za 1 kg žive teže: plemenske svinje 28—30 K, polpitane svinje za zakol 25—26 K, mladi prasci 6 do 8 tednov stari kos 160—400 K, jesenski prasci 1 kos 500—900 K. g Sejem v Št. Juriju ob južni železnici se vrši dne 25. aprila in sicer za govejo živino, konje in krmarsko blago. g Živinski semenj v Ljubljani. Na zadnji mesečni živinski semenj je bilo prignanih 278 konj, 78 volov, 51 krav, 9 telet in 178 prašičev. Cena goveji živini 22—25 kron za kg žive teže. Kupčije so bile zelo majhne. Značilna in zanimiva je okolnost, da so na semenj govejo živino, zlasti vole prignali izključno le podeželski prekupci. g Slinovka in parkljevka sta se pojavili v nekaterih občinah ptujskega okraja. g Nemška vojna odškodnina naši državi Po mirovni pogodbi nam mora na račun odškodnine Nemčija tri leta dobavljati skupaj 25 tisoč konj, 50 tisoč volov, 100 tisoč krav in telic ter 40 tisoč ovac. Ker so naši pašniki po suši veliko trpeli, je poljedelsko ministrstvo sklenilo, da nekaj te živine proda Nemčiji nazaj. DAVKI. g Carina na blago, ki se upelje iz Nemčije, znaša 50 odstotkov od vrednosti blaga. g Carina na les. Ministrstvo za šume in rude dela na tem, da se carina na les zniža, ker je naša lesna industrija v krizi. UVOZ IN IZVOZ. g Izvoz vsega, kar imamo še dati v smislu trgovske pogodbe Avstriji in Češkoslovaški, je dovoljen. V poštev pride v glavnem koruza. g Izvoz suhih sljiv. Železniška ravnateljstva so dobila od želeniškega mzinistr-stva nalog, da dado na razpolago potrebne vagone za izvoz suhih sljiv in mezge. Na severnih trgih, posebno v Hamburgu, Danski in Nizozemski, vlada vefliko zanimanje za to blago. g Izvoz žita in mesa. Izvoz živine, žive in zaklane, mesa in drugih mesnih proizvodov je v Avstrijo prost, v Italijo pa prepovedan. Kakor znano, je Italija sama prepovedala uvoz naše živine in mesa radi kužnih bolezni. g Naš koruza na Dunaju ne pride v poštev. Z Dunaja poročajo, da jugoslovanska koruza na Dunaju sploh ne pride v poštev, ker je ameriška koruza cenejša, PROMET. g Zgradba mostu čez Muro pri Dekle« žovju v Prekmurju napreduje zelo dobro. Civilnim delavcem pomaga pri delu tudi vojaški pionirski oddelek in bo most v pat mesecih gotov. g Cesto od Cmureka do Sv, Elije na Štajerskem zgrade po posredovanju poslanca Hohnjeca, Vlada je v ta namen dovolila kredit v znesku 2 in pol milijona kron, g Zgradba železnice Brežice-Novo mesto je lahko izvedljiva, tako je odgovoril železniški minister na interpelacijo poslanca Sušnika in jo bo pričela vlada graditi, kakor hitro dobi za to potrebno posojilo. g Nove železnice na Slovenskem. Ministrski svet je dovolil kredit za zgradbo proge Kočevje—Brod, Rogatec—Krapina in za železniško zvezo s Prekmurjem. g 20 milijonsko posojilo najame mestna občina ljubljanska, ki ga uporabi za ceste in druge naprave. g Stare znamke in dopisnice od 16. t. m. dalje niso več veljavne. Vsak naj torei v svojo korist rabi samn nove znamke in dopisnice s sliko regenta Aleksandra, ozir. kralja Petra, da ne bo nepotrebnih kazni. g Češkoslovaški vagoni za Egipt. — Uprava egipčanskih železnic je naročila na Češkoslovaškem veliko število vagonov. g Argentinske državne železnice so naročile v Nemčii 10 tisoč vagonov in sicer cato, ker so bile ponudbe nemških tovarn najnižje. RAZNO. g Jugoslovanski klub za vinogradnike. Jugoslovanski klub se je obrnil na predsednika jugoslovanske delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo in je zahteval, da se imajo odločno varovati koristi jugoslovanskega vinogradništva ter da se imajo naši delegati ozirati na zahteve slovenskih in hrvatskih Vinogradnikov. g Trgovsko pogodbo med Srbijo in Rumunijo, ki je bila sklenjena 1. 1906., je rumunska vlada uradno prepovedala. g Podaljšanje delovnega časa v mali obrti. Minister za socialno politiko je izdal naredbo, s katero se določa, da se more delati v obratih, kjer je zaposlenih do največ 5 delavcev in se ne uporabljajo stroji, ki bi jih gonila kaka sila (električna, vodna, parna itd.) dnevno po 10 ur ali tedensko 60 ur. g 209 delavcev, ki so bili odpuščeni v Vevčah, je zooet spreietih v delo. g Za šolstvo in drugo prosveto znaša naš državni proračun za 1. 1921-22 235 milijonov 500 tisoč dinarjev. g Stavka kleparjev v Ljubljani. Ljubljanski kleparski pomočniki so pričeli stavkati. Zahtevajo povišanje plač Mojstri so pripravljeni povišati plače za 15 odstotkov pod pogojem, če bodo delali pomočniki dnevno mesto 8 10 ur. Pogajanja med mojstri in pomočniki so se razbila. g Čilski soliter. Dotičnikom, ki so mi svoj čas prijavili, da sem začel razpošiljati čilski soliter za poizkusno gnojenje po nalogu »Delegacije proizvajalcev čilskega solitra«. Za vsak poizkus se je določila množina solitra, ki odgovarja za površino 100 kvadratnih metrov. Opozarjam, da je bil rok za priglasitve skoro v vseh listih določen na dan 15. februarja t. 1. Vsi, ki so se dotlej prijavili, prejmejo soliter. V »Kmetovalcu« pa je bil rok brez moje vednosti določen na dan 25. februarja. Tudi te priglašence sem upošteval toliko, kolikor ]e bilo še mogoče. Upoštevati pa nisem mogel več onih priglašencev, ki so se zgla-sili na mojo »Slovenskemu Narodu« že meseca januarja poslano notico, ki pa jo je objavil ta list šele dne 19. marca t. 1. Takrat je bilo za zglasitve pač že prepozno. Neupoštevani priglašenci naj mi tedaj ne štejejo v zlo, ker se nisem mogel takrat več ozirati nanje. Soliter razpošiljam zastonj in poštnine prosto. — Vse prejemnike čilskega solitra pa še posebe opozarjam, da ga morejo (določenim) usevom tudi po vrhu potrositi. Kako je s solitrom ravnati, je razvidno iz navodil, ki so priložena pošiljkam. — Dipl. agr. A. Jamnik. g Svobodno trgovino z žitom upeljejo s 1. majem na Francoskem. Ta dan izvrše tudi popis zalog žita in moke. g Plače železničarjem v Ameriki so znižali za 20 odstotkov. Vsled tega bodo železnice prihranile letno 28 milijonov dolarjev. g Švicarski državni proračun za leto 1921. izkazuje 343 milijonov 566 tisoč 351 frankov dohodkov in 443 milijonov 93 tisoč 91 frankov izdatkov, torej znaša primanjkljaj 99 milijonov 526 tisoč 730 frankov. — g Kako si pomaga Rumunfja. Rumunska vlada si je izposodila v Avstriji 30 lokomotiv in 300 vagonov, ki jih je dobiia j takoj, a 100 lokomotiv dobi do konca aprila Razen tega si je izposodila od neke dunajske družbe za 3 leta 200 novih vagonov. Po preteku tega roka si Rumunija pridržuje pravico, da jih kupi. g Avstralska pšenica za Nemčijo. Iz glavnega mesta Avstralije Sidnega so prodali v Nemčijo 100 tisoč ton avstralske pšenice. g Ameriška La Plata koruza. Dunajska »Neue Freie Presse« poroča, da so evropski trgi prenapolnjeni s ponudbami ameriške La Plata koruze ter da cene neprenehoma padajo. Kaj bomo počeli z našo koruzo? g Delavne razmere v Ameriki. Delavne razmere v Ameriki so še vedno jako slabe. Trgovina počiva in večina industrij nima naročil ter se je delo omejilo ali pa sploh ustavilo. V enem delu industriie se je jel položaj polagoma izbolišavati, po drugih pa kriza šele nastopa. Povsodi se pri-pravlja o za znižanje delavskih plač, posebno stavbna industrija čaka na to in odlaša z delom. g Češkoslovaška je doplačala pri moki v preteklem letu, da 'e bil kruh cenejši, 4275 milijonov, 215 tisoč 183 K. Državni svet je sklenil, da morajo ti izdatki letos odpasti, ker preveč obremenjujejo državne blagajne. g Stanje setve na Mažarskem. Mažar-sko poljedelske min;strstvo poroča, da s< se v zadnih treh tednih žita porastla in da se lepo razvijajo. Na nekaterih krajih deluje neugodno mraz in suša. Od mraza je močno trpela detelja. Sadje kaže v solos-nem dobro. Bog se ne pusti zasramovati Povesi Pike so postajale vedno večje, dokler nismo razločili, da so trije jezdeci. Vineton je z roko zasenčil svoje oči, pogledal ostreje ter zaklical: »Uf, Hamerdul, Holbers in še neki tretji be-lokožec, ki ga jaz ne poznam.« Hamerdul in Holbers sta bila Izmed lovcev, ki sva jih midva pričakovala. Tudi jaz sem jih sedaj spoznal in skočil pokonci. Ker sta tudi VI-netau in Navajo storila isto, so nas jezdeci opazili in obstali. Mi smo zajahali svoje konje in jim jezdili nasproti. Hamerdul in Holbers sta naju spo« znala in sta brzeje pognala svoje konje proti nam« Reči se mora, da sta bila ta dva lovca dva posebneža posebne vrste. Hamerdul ]e bil majhen in kar je na zapadu zelo redko, debel možic in je imel obraz, ki je bil ves preoran z brazdami,, vedno kolikor mogoče gladko obrit. Njegova zvijačnost ni bila nič manjša kot njegova predrznost, vsled česar ga je vsakdo rad imel za tovariša, čm prav bi mi bilo mnogokrat ljubše, da bi ravnal bolj previdno kot predrzno. Njegove ljubljene besede, ki jih je ob vsaki priliki rabil, so bile: če... ali ne... to je končno vseeno, vsled česar je pri svojih tovariših vedno mnogo smeha vzbujal. Holbers pa je bil nasprotno zelo velik in 811I1V Njegov upadel obraz je bil takorekoč zavit skoro sem hotol reči v polno brado, zakaj to bi bila debela neresnica, ker ta brada je obstajala komaj iz sto kocin, ki so semterlja rastle pod nosom, ua bradi in drugod po obrazu in so padale skoro do pasu nizdol. Holbers je bil silno redkobeseden in je govoril Ie, kadar ga je kdo kaj vprašal. Tretjega jezdeca nisva poznala. Bil je še daljši kot Holbers in strahotno suh. Skoro bi rekel, da sem slišal ropotati njegove kosti. Ob prvem pogledu sem čutil, da se ne morem z njim spopri-jazniti: njegov obraz je imel nekaj surovega na sebi in pogled mu je bil izzivalen. Ce je kdo brezobziren človek, je gotovo ta, sem si mislil. Ko smo prišli skupaj, je zaklical Hamerdul: »Vinetou in Old šaterhand! Ali jih vidiš, Holbers, hej, ali vidiš?« Ta je odgovoril, kljub temu, da se mu ja bralo veselje na obrazu, kratko in suho: »Ce misliš, Hamerdul, da jih vidim, potem si pravilno povedal.« »Torej, vendar vaju končno imamo,« je Hamerdul kričal dalje. »Zakaj končno? Ali sta tako lirepeaela po: naju?« ^Seveda, neskončno hrepenela.« »Zakaj? Kje so pa drugi?« »Saj to je ravno 1 Zato sva podila do smrti svoje konje. Takoj morava v Aguo, da peljeva ( sabo precej močno četo Navajos.« »Čemu.« »Da napademo Pante, ki so vse najine tovariše ujeli. Torej hitimo, da ne bo prepozne I« _ Hotel je jezditi dalje. Jaz sem prijel za vajeti in mu dejal: »Ne prenaglo! Predvsem morimo vedeti, kaj se je zgodilo. Torej razjahajmo, da se ^govorimo k »Razjahati? Mi ne pade v glavo! Saj vama lahko jezde pripovedujem.« »Jaz pa hočem vso stvar v miru slišati. Saj me poznaš, kakšen sem v tem oziru. človek v, naglici lahko veliko neumnost naredi in si vso pokvari, ker ni dovolj premislil.« »Če pa ni časa za premišljevanje!« »Rečeni ti, da je dovolj časa. Najprvo pa mi morata povedati, kdo je ta mož, ki ga imata tu v, svoji druščini!« Vinetou je že stopil s konja. Jaz sem storil isto in se vsedel na tla. Onim trem pač ni drugega preostalo, kakor da so storili isto. »Na, Holbers, sedaj morava dragoceni čas izgubljati,« je rekel debeli Hamerdul. »Kaj praviB ti na to?« »Če hočeta Old Šaterhand hi Vinetou tako, potem mora pač prav biti,« je odgovarjal suhf Holbers. »Če je prav ali če ni, to je končuo vseeno^ treba je najhitrejše pomoči. Pa če ne gre drugače, se morava nkloniti.« Ko smo vsi sedeli, mi je ponudil neznanec roko na način, kot da bi si bila že dolgo dobra znanca in jaz sem se je le narahlo dotaknil, ker nimam navade, da bi komu stiskal roke, komur je nisem sam naprej ponudil. Ko jo je neznaaec ponudil Vinetou, je ta storil ravne tako kot jaa. Imel je najbrž e tem m«žu iste misli kot Jaz. »Vidva hočeta vedeti, kdo je ta gospod,« ie začel Hamerdul. »Njegovo ime je Flečer in je za skoro 30 let tu na zapadu. Pridružil bo nama Je s štirimi tovariši, da bi se seznanil c Old šater* handom in Visetouom.« »Res je to, gospoda,« ga je z važnim obrazom prekinil Flečer. »Že trideset let se potepi jem tu po zapadu tu sem si stavil za svojo nalogo, tem , »Na kakšen način?« I >Ce na ta ali oni način, je končno vseeno; jaz ne vem ne tega ne onega načina.« I »Tega ne razumem. Saj sta bila vendarle skupaj.« »To je že vse res, ko bi se napad zgodil v najini navzočnosti.« »I a kje sta bila.« »Bila sva na lovu, da si preskrbiva mesa. Ko se vrneva, je bila že tema in gotovo bi prišla tudi midva Pautom v roko, ko ne bi proti nama prijezdil gospod Flečer in naju opozoril na nevarnost. Nato smo svoje konju skrili in se skrivaj splazili do taborišča Pautov, kjer smo videli vseh osem tovarišev, ki so ležali zvezani na tleh čisto v sredi med rdečekožci.« »Nobeden mrtev?« »Niti ranjen.« »Ali ni bilo videti nobene sledi, da se je vršil kakšen boj?« »Dva Indijanca sta ležala mrtva ob ognju.« »To je pa silno čudno. Ali ste slišali, kaj so Indijanci med sabo govorili?« »Ce so govorili ali ne, je končno vseeno. Jaz le to vem, da so bili čisto tiho in smo se mi morali hitro odplaziti. Potem smo zajahali svoje konje in prijezditi semkaj, da dobimo močen odelek Navajaš in rešimo tovariše iz rok Pautov. Torej hitimo!« »Le potrpljenje « sem ga prekinil. Moramo si biti o vsem na jasnem, preden naredimo pameten sklep. Gro za oba mrtva Indijanca Kdo jih je umoril? Ali veste morda vi, gospod Flečer?« »Pustite me v miru!« me je Flečer surovo zavrnil. »Kaj me brigajo rdeči lopovi!« »Če ne bi bilo zraven moj sin iu nečak, bi ml bilo vseeno, če jih vso skupaj hudič vzame.« »Cujte, govorite drugače, drugače vas zapodimo in potem sami glejte, kako boste pomagali svojima sorodnikoma. Mi smo pripravljeni pomagati, a moramo brezpogojno vedeti, kdo je umoril oba Indijanca. Torej Vi ničesar ne veste?« »Ne.< »Koliko jo Pautov.« »Okoli tristo. Če dobimo toliko Navajos, se zaklinjam, da vsem tem... poženem kroglje skozi ... glave.« »Molči,« je zagrmel nad njim Vinetou, ki jo doslej molčal. »Ti si umoril oba Pauta.« »Ni res, jaz jih nisem.« »To je laž. Ti si morilec!« (Dalje). Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! ' Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik za frančiškansko cerk-rijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubi ani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. Za razvedrilo. Obrnil. — »Ti, Malči, jaz sem bil pa res tepec, ko sem tebe vzeL« — Malči: »Lepa je ta, lepo govoriš. Poprej sem pa bila golobica, tvoj biser, tvoja sreča, tvoj angel.« — On: »Saj še nisem vse povedal. Hotel sem reči, da imajo tepci največjo srečo.« Vjel se je, — Soprog (pri teleionu): »Mina, pridi sem v bukvarno Trpežnik. Izbereš si kuharske bukve: potlej greva pa k Ljubobratiču na kaj toplega.« — Mina: »Saj si že zdaj tam! Dišiš po konjaku. — On: »Motiš se, ljuba moja. Zdaj pokušamo istrska vina: teran je najboljši.« Varčna gospodinja rabi edino le GflZELf! MILO ki je najboljše in najceneje._ Uflcnrlun z vsem gospodarskim poslopjem tn IUjgMiU gozdom že obdelano, na Štajerskem blizu Polčan je takoj napioda! Več pove lastnik Kocjan Tursid, Bezuljak pri Cerknici. Drokletim rdečekožcem pokazati, da na... zemlji M hudiča nimajo nič iskati. Take.. . kanalje, kakor so to naj... ubije in ker vem da ste vi vsi urar istega mnenja, potem bi moralo... slabo iti, & ne bodo ti... lopovi svoje... kosti nesli v hu- di<9ri&ravnost prestrašil sem se nad takim govorjenjem. Bile so besede, Iti si jih ne upam izgovarjati, še manj zapisati. Vsaka beseda, ki sem jo nadomestil s pikami, je bila neizrečeno grda klet-vina. Cela množica kletvic v tako kratkem govoru. In pri tem nas je gledal, kot bi bili mi vsi zadiv-Ijeni »ad njegovim govorjenjem. Bilo mi je kot bi . dobil toliko udarcev po glavi, kolikor kletvin je izustil. Sedaj sem natančno vedel, kdo je to, natančneje kot mi je povedal Hamerdul. Večkrat se je ▼ noji navzočnosti govorilo o tem človeku kot o popolni propalici, ki ga je vsakdo spoznal na Uletriai in bogokletstvih, ki jih je neprestano bruhal iz ust. Ni je bilo hudobije, ki je on ne bi bil zmožen. 2e večkrat je visela vrv nad njegovo glavo. V sovraštvu do raečekožih Indijancev je bil neprekosljiv. Pripovedovali so o njem grozovitosti, da so vstajali človeku lasje pokonci. In potem še to, da se je pri svojem govorjenju naravnost kopal v preklinjanju, tako da so se ga naposled celo surovi ljudje izogibali. Dosedaj je imel še vedno toliko sreče, da je ušol maščevanju Indijancev, čeprav je vsakdo rekel o njem, da ne zasluži dru- §ega, kot da ga ubijejo kot divjo zver. Zavoljo olge in suhe postave ter raditega, ker je vsako besedo podprl s grdo kletvico, se ga je prijelo ime Old Kursing-Dri. Toda vsakdo je vedel, da mu gre za življenje, kdor bi se mu upal v obraz vreči to sramotno ime. »No, ali ste mutasti, gospodje,« jo vprašal, ko sme bili na njegove besede vsi tiho. Vinetou, ki je bil sam rdečekožec, Indijanec, je čepel z sklonjeno glavo in s temnim pogledom na tleh. Ce bi hotel govoriti, bi govoril z nožem in ne i jezikom. Zato sem jaz odgovarjal in vprašal: »Povejte mi, ali niste Vi, če se ne motim, Old Kvrsing Dri?« Kakor blisk je šinil pokonci, potegnil nož in kričal: »Kaj — kako — kdo sem jar. — kako me imenujete? Ali naj vam porinem to železo med vaša... rebra? In to bom tudi storil, če me takoj odpužianja ne prosile — — —« »Molčite!« sem ga prekinil, potegnil revolver in ga aameril nanj. »Čo le malo zganete z nožem, dobite krogljo v glavo. Old Saterhand ni mož, ki bi 9e pustil kar na kratko zaklati, kakor si vi do-mišljujete. Glejte, tudi Vinetou drži svoj revolver pripravljen. Danes sto pač naleteli na dva človeka, ki ne razumeta dosti čn'e. Ali vidite, da moj prst pritiska na petelina? Torej odgovorite mi kratko, aH ste Old Kursing Dri ali niste?« Njegovo oči so se zverinsko posvetile. Toda uvidel je, da zaenkrat ne moie ničesar ukreniti. Zato je zataknil nož za pas in navidezno mirno odgovoril: »Meni je ime Flečer; kako me pa morda drugi... lopovi imenujejo, mi je vseeno in vas ni{ ne brigal« »Ohol Nekoliko nas že briga, kakšen Človek se nam pridružit Hamerdul, ali ste vi vedeli, da je ta mož Old Kursing Dri?« »>le<, je odgovoril v zadregi debeli Ilamer- duL »Kako dolgo sto že z njim skupaj?« »En teden približno. Ali ne, Holbors?« »Ce mislite, da je en teden, bo najbržje prav, t je odgovarjal Hblbers. »Če je prav, nli čc ni, to je končno vseeno; vem pa, da je natančno en teden, nič več in nič manj k s Potem bi ga vendar morala spoznati po njegovih kletvinah,« sem nadaljeval. »Po kletvinah? Hm, dal Včasih sem si mislil, da bi se lahko mož nekoliko drugače izražal; toda da je to Old Kursing Dri, to mi ni prišlo na um.« »>io potem nič ne rečem; toda če bi vidva vedela in ga kljub temu pripeljala s sabo, potem — — bo, saj vesta, kaj hočem reči. V najini na-vzo5n»;t; se mora dostojno govorili. Preklinjevanja ne trpiva, in komur to ni prav, naj jo hitro odkuri, £o hoče, da ne bo odkurjen. Toda dovolj tega! Imamo jiotrebnejšega, da se pogovorimo. Midva sva pričakovala, da pridejo z vami so Štirje lovci. Kje so te-ti? Ali so tudi te Pauti ujeli? »Da':. »Kdaj?« »Tfcoraj zvečer,« Naznanjam p. n. občinstvu, da ssm otvorit svojo delavnico za sedlarsko in lorbarsko obrt v Vevčah št, 48, p. T) t v. Mar. v potiu Ur s« priporočam za vst v to stroko spadajoč« delo, postrežba točna, cent zmerne. 3stotam se sprejme tudi RMC Išče se pod ugodnimi pogoji pridna, poštena (Ipfrln ki zna kuhati k zakonskima brez UCnia, otrok na deželo v bližini Ljubliane. Ponudbe pod „kuharica 1505" na upravo Dom. IZJilVA. Izjavljam tem potom, da ni utemeljena obdolžitev tatvine, ki sem jo tzroket prott Franc B zjan, Šmartno 20, obč. Moste tor jo s tem preklicujem in se zahvaljujem, ker jo odstopil od tožbe. Šmartno, dne 25. aprila 1921, Frano Kačar, Kupimo bukovo in hrastove ŽClCZllIŠkC prage za takojšnjo in pozneišo dobavo. Ponudbo s ceno za bla?o naloženo v vagon naj se pošljejo na Jak Judn.fi, Sirnnskavns, Semtc. IU 0® 81«» m, Ljubljana, BrnjsHa cesta I Prvovrstno češko letno blago za ženske in moške po izredno nizkih cenah. Perilno blago v vseh vrstah Na debelo. zalogi. Na drobno. M f mmm SMi« — KMETIJA —- obsežna 10 do 15 ha (100—180 mernikov posetve) ee kupi. Ponudb« Natalija Matnševl«, Grmače, p, 6martno prt i.itljl. za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, ol|e itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igu. Vok, Ljubljana, Sodna ulica St 7. —°trgovtna— K. PefeVlIfO Ljubljana, S«. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter potrebščine. Cene konkurenčne, postrežba solidna. sprejme Fr. Škrabec, krojaški mojster v Ribnici, Dolenjsko. ♦ ♦ ERJAVEC & TURK • i TRCOVENA Z ŽELEZNINO : % pri „ZLA*I LOPATI" pra,e ♦ HamP)^.-chinldt(Mllhleisen) ♦ LJubljana, Valvasorjev tra St. 7, S — nasproti krISanske cerkve. — ♦ IS^r Zaloga cementa - Modna in manufakturna trgovina ,Pri Ivanki' Ljubljana, Sv. Petra cesta Itev, 29 priporoča svojo vtliko zalogo ravnokar došlega letnega blaga za fine moške in ženske obleke; velika izbira blaga za birmanske oblekce, dalje batistov, delenov in polsvile za bluze, cefirja, ko-tenine, bele in pisane, močne hlačevine in žametr, finih klotov In odej, cvilha za postelje, platna za rjuhe, svilenih robcev in šerp v najnovejših vzorcih. Ženske bluze in predpasniki, moške srajce domačega Izdelka. Blago prvovrstno, cene nizke. AngleSka parobrodna družba CUNARD LINE. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugsla venska banka, d. d., Zagreb. Odprava potnikov I. II, in m. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila dajei CUNARD LINE, ZAGREB, VRHOVCEVA ULICA 15. in LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 28, mm - podgane stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje prelzkni. in sploino hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim 12 K, za podgane in miši 12 K, za Ščurke,, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenic« 15 K, uničevalec moljev 10 K, praiek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ulem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uii pri živini 6 in 12 K, praiek za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska nI. 3, ZAGREB 1, ter vse dele in opremo priporoča J. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta St. 14. Rnton Kunstek 4"wia"a' K7tolM\0';4' pnporoča tvojo veliko zalogo usnja in čevlj. potrebščin na drobno in debelo. Agitirajte za ,Domoljuba' Tovarna JOS. REICH PODRUŽNICE i MARIBOR Gosposka ul. 38. Barva vsakovrstno blago. KemlCno Cisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce._ KOČEVJE Stev. 39. NOVO MESTO Glavni trg. Za nastopivšo spomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega In češkega sukns, volnenega blaga za možne in ženske obleko, različno perilno blago, kakor platno, Stfo