NASA TEMA
GOSPODARSTVO
Domnevne odtujitve otrok
nekoč in danes str. 12-13
Bo bančnih uslužbencev v regiji še manj? str. 4
Tednik za Savinjsko regijo / št. 7/ Leto 75 / 13. februar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Gasilci so se ponovno izkazali
Močan veter, ki je v začetku tedna dodobra prevetril severovzhodni del države, je v občinah na Celjskem povzročil precej težav. Številne stanovanjske hiše in gospodarska poslopja so ostala brez streh, podrtega je bilo veliko drevja. Na srečo veter ni odpihnil pogumnih gasilcev, ki so se ponovno izkazali. str. 2-3
Uroš Macerl, okoljski
aktivist str. 26-27
Kdaj Celebusi v primestna naselja? str. 6
www.nt-rc.si f»
9
У C

str. 34-35
INTKA MATURANT
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vladna ekipa je pred časom odšla pogledat dunajsko sežigalnico. To je tako, kot da človeka na testno vožnjo pelješ z mercedesom, nato mu za enak denar prodaš najslabšo kripo.«
Uroš Macerl, okoljski aktivist
»Menim, da je v današnjem času nemogoče zamenjati otroka ali ga odtujiti. Med drugim tudi zato, ker je v vsak administrativni in medicinski postopek vključenih več oseb.«
mag. Jakob Koren, dr. med, predstojnik Ginekolo-ško-porodniškega oddelka v celjski bolnišnici
»Iz risbe se vidi, ali je človek umirjen ali hiperak-tiven, ali je natančen ali ne, vidijo se tudi druge osebnostne lastnosti. Risba pride iz podzavesti človeka, zato temu rečemo portret duše.«
Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja
»Izdelovanje skute ni lahko delo. Ne samo zato ker je treba vsak dan prekladati težke lonce z mlekom, tudi tempo je naporen in ves čas moraš biti doma.«
Marta Podkrižnik, kme-tovalka
»Liga za prvaka bo zelo izenačena. Izstopa Olimpija. Lahko smo šesti, lahko smo tudi drugi.«
Boštjan Kuhar, trener Košarkarskega društva Hopsi Polzela
ČETRTEK 1	1 PETEK
/ -2	3 014
SOBOTA 1	1 NEDELJA
C C C < 4	H O13 >
Težave v prometu, pri oskrbi z vodo in električno energijo
Veter odkrival strehe in podiral drevesa
Začetek tedna je bil zelo vetroven, močan jugozahodni veter, ki je na severovzhodu države v sunkih dosegel hitrost tudi do sto kilometrov na uro, je povzročil precej preglavic po vsej regiji. Razkritih je bilo veliko stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, zaradi podrtega drevja in električnih drogov je bila motena oskrba z električno energijo ter posledično tudi s pitno vodo. Veliko težav je padlo drevje povzročilo tudi v prometu.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Marsikje v regiji so močni sunki vetra že v noči z nedelje na ponedeljek ljudem kratili spanec, največ težav je veter povzročal v ponedeljek dopoldne. Po podatkih regijskega centra za obveščanje je škoda nastala v številnih občinah na Celjskem, pri odpravljanju posledic neurja je posredovalo 46 gasilskih enot in več kot 200 gasilcev.
Ne le drevja, veter je podrl tudi številne obcestne table in reklamne panoje. (Foto: TT)
Da moči vetra ne smemo jemati zlahka, je bilo jasno že v ponedeljek zgodaj zjutraj, ko so s celjske policijske uprave sporočili novico o tragični nesreči, ko je močan veter izruval drevo, ki je padlo na vozilo, v katerem je umrl voznik. Drevesi sta se na vozili podrli tudi v Slovenskih Konjicah in na območju Luč, kjer na srečo ni bil nihče poškodovan. V Mozirju je drevo padlo na vrtno uto in jo poškodovalo. Več podrtih dreves je oviralo promet tudi na odsekih Velenje-Kavče, Nazarje-Zavodice, Zgornji Kozji Vrh-Brezno, Polzela-Velenje, Frankolovo-Sloven-ske Konjice, v Šmartnem v Rožni dolini in drugod.
Na odseku Frankolovo-Stranice se je na cesto podrla skala, vanjo je trčil avtobus, ki je bil na srečo brez potnikov. Voznik v trčenju ni bil poškodovan. Tudi sicer so policisti, reševalci in gasilci pozivali ljudi k previdnosti pri gibanju na obrobju gozdov in v njih.
Hiter odziv in
takojšnja pomoč
Tudi tokrat so se izjemno izkazali gasilci in pripadniki
Zapleti pri bolnišnični novogradnji se nadaljujejo
»Trenutna situacija je kaotična«
Saga in zapleti z nadzornikom celjske bolnišnične novogradnje niso končani. Naj spomnimo, da je ministrstvo odpovedalo pogodbo dosedanjemu nadzorniku novogradnje Splošne bolnišnice Celje. Na ministrstvu so nam pred dnevi dejali, da »imajo od leta 2015 sklenjeno t. i. horizontalno in - house pogodbo z družbo DRI in da so prejeli ugodnejšo ponudbo, zato so pogodbo prekinili.« Toda stanje na gradbišču je tik pred »sesutjem«. Ne glede na to gradbišče še vedno nima nadzora. Še več: inšpektor za okolje in prostor, ki si je teren po vseh zapletih že ogledal, lahko gradbišče celo zapre. To pomeni, da je trenutno ogrožena - kot smo že minuli teden napisali - ena največjih naložb v slovenskem zdravstvu. Kdo se norčuje iz bolnikov, ki bi jim novi prostori bolnišničnih oddelkov že čez nekaj let ponudili boljše razmere?
SIMONA SOLINIČ
O tem, da je ministrstvo prekinilo pogodbo z dosedanjim nadzornikom, je vodstvo bolnišnice seznanilo 22. januarja. Ministrstvo je namreč naročnik celotne naložbe. Od tam so nam v prvem odgovoru na vprašanje, kaj se dogaja, odgovorili, da so v stalnem kontaktu s celjsko bolnišnico, da se bo gradnja vendarle odvijala po zastavljenem časovnem načrtu. A po naših podatkih v celjski bolnišnici nimajo vseh informacij, ki so za nadaljevanje del ključnega pomena.
V bolnišnici
pogrešajo
informacije
»DRI, upravljanje investicij, d. o. o., iz Ljubljane je sicer že izdal pooblastilo za vodjo nadzora ter za vodje nadzora posamičnih del (gradbena dela, elektro dela, strojno-in-ženirska dela) ter koordina-
AKTUALNO
3

lil
Pod sunki vetra je v Marija Reki padla mogočna, 230 let stara lipa in pri tem močno poškodovala streho in ostrešje bližnje stanovanjske hiše. Pripadniki operativne enote PGD Prebold so še isto popoldne začasno sanirali streho in jo prekrili s folijo.
/
1
civilne zaščite, ki so kljub močnemu vetru takoj priskočili na pomoč in zaščitili premoženje ljudi ter tako preprečili, da bi vremenske nevšečnosti povzročile še večjo gmotno škodo, ki je že tako visoka. Na terenu so bili dejavni tudi zaposleni v komunalnih podjetjih in dežurnih službah elektro- in telekomunikacijskih podjetij.
S prekrivanjem streh so tako imeli največ dela predvsem v občinah Slovenske Konjice, Zreče, Velenje, a tudi na Polzeli, v Gornjem Gradu in Žalcu. V Marija Reki v občini Prebold je streho in ostrešje stanovanjske hiše močno poškodovalo padlo drevo. Mogočna, 230 let stara lipa je padla na bližnjo hišo, škoda je velika, vendar na srečo pri tem ni bil nihče poškodovan.
Foto: GrupA
Nekaj časa ne hodite v gozdove
Po prvi oceni sta zadnja vetroloma poškodovala približno 10 tisoč kubičnih metrov lesne mase Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Gre za podatek območne enote zavoda za gozdove Slovenije iz Naza-rij, ki bdi nad gozdnim bogastvom obeh dolin. To je najbolj gozdnat del našega območja.
Za razliko od drugih delov našega območja je za številne lastnike na območju nazarske enote značilno, da so gozdovi glavni vir njihovih dohodkov. Le-
tošnja vetroloma lastnikom nista povzročila toliko gorja kot vetrolom in tudi žled v preteklih letih. Takrat je namreč poškodovalo med enim samim vetrolomom do 200 tisoč kubičnih metrov lesa. Letošnja velika težava je, da sta bila ve-troloma tik pred spomladjo, zato je za odstranitev padlih dreves razmeroma malo časa. Ta bo treba odstraniti do konca marca, ko bo začel delovati lubadar. Padla drevesa so namreč odlična vaba za podlub-nike. V Zgornji Savinjski
in Šaleški dolini je lubadar lani napadel približno 50 tisoč kubičnih metrov smreke, ki jo je prizadel vetrolom iz leta 2017.
Na udaru zlasti
smreka
V celjski območni enoti zavoda za gozdove so ocenili, da je veter poškodoval več kot tri tisoč kubičnih metrov lesne mase, predvsem smreke. Kot je povedal Aleksander Ratajc, vodja omenjene enote, gozdarji ocenjujejo, da je po ponedeljkovem močnem vetru
skupaj poškodovanih vsaj šest tisoč kubičnih metrov lesne mase.
Veter je nalomil in nagnil številna drevesa ter polomil veje. Mnoge so ostale v krošnjah in lahko nenadoma padejo na sprehajalce. »Zato je dobro počakati in se vsaj teden dni izogibati priljubljenih pešpoti v primestnih in mestnih gozdovih,« svetuje Ratajc.
Tudi lastnikom svetuje, naj počakajo z ogledom svojega gozda. Pri pregledu jim priporoča uporabo čelade. Zahteve za posek naj
sporočijo krajevno pristojni enoti zavoda za gozdove in revirni gozdarji bodo prišli ter odkazali drevje, kakor hitro bo mogoče. »Sanacija bo imela prednost pred siceršnjim odkazilom,« pravi Ratajc.
Po prvem vetru je bilo v celjski območni enoti največ škode v nižinskih gozdovih Celjske kotline in na območju proti Kozjanskemu do Rogaške Slatine, zadnji veter je podiral smreke v pasu od Savinjske doline proti Pohorju.
TC, BJ
Kakšna je vloga inženirja po tako imenovani Fidic
rumeni knjigi? Tehnično svetovanje ne pomeni le
nadzora gradbenih del, ampak zajema tudi:
■	vodenje projekta
■	recenzijo projektne dokumentacije, ki jo izdeluje izvajalec
■	izvajanje koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih
■	revizijo vsakokratnih različic varnostnih načrtov
■	prijavo gradbišč in gradenj
■	organiziranje upravnih postopkov za pridobivanje vseh vrst dovoljenj
■	vodenje vseh vrst pregledov kakovosti in primopredaj
■	izvajanje finančnega nadzora in potrjevanje mesečnih situacij izvedenih del...
Na Ministrstvo RS za zdravje smo naslovili nekatera vprašanja, ki se navezujejo na nadzor gradbišča. Do zaključka redakcije kljub dvakratni prošnji za odgovore le-teh nismo prejeli.
torja za varnost. Ker pogodba za svetovalni inženiring med Ministrstvom RS za zdravje in družbo DRI, v kateri bi bile imenovane ključne odgovorne osebe, po našem vedenju še ni podpisana, je naše gradbišče še vedno brez nadzora
in brez svetovalnega inženirja. Dokler to ne bo urejeno, bo delo moteno. Prav tako ne vemo, kako bo ob tem, da je bila pogodba za svetovalni inženiring s podjetjem Navor, d. o. o., že prekinjena, učinkovita predaja med obema
svetovalnima inženirjema, za katero je v gradbeni pogodbi s Kolektorjem in partnerji predvidenih vsaj 42 dni,« so nam povedali v Splošni bolnišnici Celje, kjer ne skrivajo ogorčenja nad tem, kaj se dogaja.
Za bolnišnico je bilo pomembno tudi, da je dosedanji svetovalni inženiring, to je bilo podjetje Navor, d. o. o., že sodeloval od začetka izvajanja projekta od leta 2011. Takrat so namreč začeli že pripravljalna dela do
gradnje urgentnega centra ter tako imenovane »nulte etape«. To pomeni, da je Navor s celotnim projektom celovito in podrobno seznanjen. »Svoje delo je opravljal vestno, učinkovito in na podlagi javnega naročila, poleg tega v tem času ni bilo niti zamud pri projektu niti odobritve dodatnih del izvajalcem, ki bi projekte dodatno finančno obremenila. Kot bolnišnica si enak način dela želimo tudi v prihodnje,« pravijo v bolnišnici. In brez dlake na jeziku navajajo: »Trenutna situacija je kaotična, odločitev ministra za zdravje o prekinitvi pogodbe za svetovalni inženiring z obstoječim inženiringom pa nam je nerazumljiva. Strošek svetovalnega inženirja je proti stroškom, ki lahko nastanejo zaradi te zamenja-
ve nadzornika pri projektu (časovno in finančno), zanemarljiv. V Splošni bolnišnici Celje želimo, da se bi projekt odvijal naprej nemoteno, zakonito in transparentno.«
Formalnopravno bolnišnica torej še vedno nima opol-nomočenega svetovalnega inženirja in nadzornikov pri projektu in gradbišču. Na to je v svojem zapisniku opozoril tudi inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je 4. februarja opravil inšpekcijski pregled. V primeru, da zapleti s pogodbo ne bodo rešeni, lahko inšpektor gradbišče celo zapre. In to še ni vse. Izvajalci nadaljujejo dela, a moteno. Kaj se bo zgodilo, če na gradbišču pride do delovne nesreče? Kdo bo odgovoren?
Foto: DG
4
GOSPODARSTVO
Združitev Nove KBM in Abanke naj bi bila končana do konca leta
Bo bančnih uslužbencev na Celjskem še manj?
S plačilom 444 milijonov evrov kupnine in prenosom delnic na Novo KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj, se je končal prevzem (nakup) državne Abanke. Po napovedih bo združitev bank v eno pravno osebo končana do konca leta. Odgovor na vprašanje, kakšne spremembe bo povzročila v slovenskem bančnem prostoru, predvsem pa, kaj bo pomenila za zaposlene v obeh bankah in tudi za njune komitente, je za zdaj še zavit v meglo. Je pa res, da se po letu 2015, ko si je Abanka pripojila Banko Celje, na Celjskem ponovno obeta rahel bančniški pretres.
JANJA INTIHAR
ob združitvi z Abanko izgubilo službo, koliko se jih je, če so želeli obdržati delo, moralo začeti voziti v službo v Ljubljano ter koliko ljudi trenutno zaposluje »celjski« del Abanke, še čakamo. Ko se
gljivih podatkih ima Abanka približno tisoč zaposlenih, Nova KBM pa 1.300), imeli naj bi 110 poslovalnic, približno 500 bankomatov in več kot tisoč bančnih kontaktnih točk, strateško partnerstvo
Bilančna vsota Nove KBM in Abanke znaša skupaj malo več kot 8,5 milijarde evrov. Združeni banki bosta imeli 21-odstotni
■ v • a a v	■	v •	•■■•v
tržni delež na področju posojil in približno 800 tisoč komitentov.
Se še kdo spomni Banke Celje? Seveda se, čeprav Abanka ni držala obljube, dane ob združitvi, da bo na območju celjske regije nadaljevala tradicijo njenega stoletje in pol dolgega poslovanja in da bo ohranjala prepoznavnost njene blagovne znamke. Na podatke, koliko zaposlenih v Banki Celje je
je proces združevanja začel, se je govorilo, da naj bi delo izgubilo 200 ljudi.
»O kakršnemkoli odpuščanju za zdaj ni nobenih besed, sicer pa smo šele na začetku procesa združevanja. Ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih, zagotovo pa bo ugotovljen določen presežek delovne sile. Zaposleni se zato ne počutijo najbolj prijetno, marsikoga je strah, kaj ga čaka,« pravi Vlado Heric, predsednik sindikata v Abanki. Bolj konkreten oziroma slikovit je bil eden od predstavnikov Sindikata bančništva Slovenije, ki pa ne želi biti imenovan. Dejal je, da bo Nova KBM z Abanko naredila enako, kot je Abanka naredila z Banko Celje.
Največja mreža v
Sloveniji
Povsem razumljivo je, da se bo nova banka poleg vseh drugih sprememb lotila tudi reorganizacije poslovanja in bo racionalizirala podporne službe ter tudi mrežo poslovalnic. To zagotovo pomeni zmanjšanje števila zaposlenih. Po napovedih naj bi združeni banki zaposlovali več kot 2.100 ljudi (po zadnjih dose-
Nove KBM s Pošto Slovenije pa jima omogoča dostop tudi do največje poslovne mreže v Sloveniji.
Podvajanja
poslovalnic ni
veliko
Poslovalnice Nove KBM in Abanke se na območju Savinjske regije ne »pokrivajo« zelo močno. Izjema je, razumljivo, le Celje, kjer ima Nova KBM dve poslovalnici, v Cankarjevi in na Prešernovi ulici, Abanka pa jih ima kar pet, od tega tri velike - v Aškerčevi in Miklošičevi ulici ter na Krekovem trgu. Aban-ka ima v mestu tudi močno podporno službo. V ostalih krajih regije ima Nova KBM poslovalnico še v Šoštanju, v Velenju, Slovenskih Konjicah in Šentjurju ima v okviru poštnih podružnic le specializirana bančna okenca. Prisotnost Nove KBM, če seveda pri tem ne upoštevamo, koliko podjetij ima v tej banki odprte transakcijske račune, v regiji torej ni tako močna, kot je v primeru Abanke. Ta ima namreč poslovalnice, ki jih je večinoma pridobila s prevzemom Banke Celje, v vseh večjih krajih.
Foto: GrupA
Zelena luč za državni turistični holding
Potem ko je vlada potrdila letni načrt upravljanja Slovenskega državnega holdinga (SDH), se bo konsolidacija lastništva državnih turističnih družb vendarle lahko začela. V državnem turističnem holdingu naj bi bilo osem podjetij, od tega tri s Celjskega. Najprej naj bi ga upravljala Družba za upravljanje terjatev bank, sčasoma bo upravljavsko vlogi prevzel SDH.
Med prvima dvema podjetjema, ki bosta prešli pod okrilje državnega holdinga, bo poleg Istrabenz Turizma tudi laška Thermana, ki je že zdaj v skoraj popolni lasti Družbe za upravljanje terjatev bank. Sledili bodo Sava Turizem s Hoteli Bernardin, Hit Alpinea, Adria Ankaran ter Terme Olimia in Unitur. Turistični holding naj bi imel za nakup deležev v teh družbah, ki še niso v lasti države, na voljo zajeten sklad s 50 do 65 milijoni evrov.
To najbrž pomeni, da se bo SDH potegoval za nakup Uniturja, ki ga je zreški Unior ustanovil pred tremi leti z izčlenitvijo programa turizma, zdaj pa ga želi čim prej prodati. V Unitur so vključeni Terme Zreče, hoteli Na-tura, Planja, Rogla in Brinje, bungalo-vi Gaber, Macesen in Rogla, koči na Jurgovem in Pesku, mladinsko prenočišče Jelka ter smučišče na Rogli. Unior, ki je svojo hčerinsko družbo začel prodajati konec lanskega leta, pričakuje, da bo kupca zanjo našel že do junija. Ker Unitur tako kot matično družbo bremenijo posojila, v
Uniorju pričakujejo, da mu bo novi lastnik zagotovil svež kapital za nujna vlaganja v nastanitvene zmogljivosti in smučišča.
Na popolno last države čakajo tudi Terme Olimia. SDH je že lani z Novo KBM sklenil pogodbo o nakupu njene-
ga 20,87-odstotnega deleža v tej družbi. SDH je napovedal, da bo, potem ko bo soglasje k takšnemu poslu dala tudi agencija za varstvo konkurence in bo postopek nakupa končan, objavil prevzemno ponudbo za ostale delnice zdravilišča, ki še niso v državni lasti.
Država ima zdaj v Termah Olimia s Kapitalsko družbo, Slovenskimi železnicami, z Družbo za upravljanje terjatev bank in s SDH približno 57-odstotni lastniški delež. Največ delnic imajo Kapitalska družba in Slovenske železnice, prva ima malo manj kot
25-odstotni delež, druge malo manj kot 24-odstotnega. Slaba banka in SDH imata po 4 odstotke delnic. Med lastniki je s 6-odstotnim deležem tudi družba Bioto, ki so jo pred leti ustanovili vodilni v Termah Olimia.
JI, foto: arhiv NT(SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Franc Žerak se je umaknil tudi iz svojega mesnopredelovalnega podjetja
Vse je ostalo v družini
Potem ko je lani prodal svoje turistične naložbe v Rogaški Slatini, se je znan rogaški podjetnik Franc Žerak umaknil tudi iz svojega mesnopredelovanega podjetja Mesnine Žerak. Nov lastnik je njegov brat Anton Žerak, ki tradicijo mesarstva v družini Žerak nadaljuje v bližnji občini Podlehnik. Franc Žerak se je iz svojih podjetij umaknil zaradi bolezni.
JANJA INTIHAR
Franc Žerak je najprej marca lani prodal aparthotel Pasaža, ki ga je kupilo podjetje Quere-de Limited s Cipra, nato je kupca poiskal še za 100-odstotni poslovni delež v družbi Hotel Slatina, ki upravlja hotel z enakim imenom. Podjetje oziroma
hotel je kupila družba Timax Holding s poslovnim naslovom v Bratislavi.
Od letošnjega februarja rogaški podjetnik nima več niti podjetja Mesnine Žerak. Kot nov lastnik je v sodnem registru zapisan Anton Žerak
iz Podlehnika. Franc Žerak je svoje mesnopredelovalno podjetje v Rogatcu ustanovil pred skoraj tridesetimi leti in ga razvil v sodoben obrat s petdeset zaposlenimi. Žerak je dobavitelj svežega mesa in mesnih izdelkov vsem velikim trgovskim verigam v Sloveniji. Zadnja leta prihodki podjetja padajo. Kako so Mesnine Žerak poslovale lani, še ni znano, po zadnjih javno objavljenih podatkih so leta 2018 ustvarile 5,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 3,5 milijona evrov manj kot leta 2014. V tem času je podjetju nekoliko upadel tudi čisti dobiček.
Četrti največji
Po prevzemu Mesnin Žerak je skupina, ki jo lastniško obvladuje Anton Žerak, vodi pa jo njegov sin Marko, zdaj še večja. Največje podjetje v njej so mariborski Košaki, v katere so Žera-ki vstopili pred petimi leti, ko so svoje terjatve do tega podjetja pretvorili v lastniški delež. Pred lastniškim vstopom v Košake je največje podjetje v družini Žerak imel Fran Žerak. Zato so s podjetjem iz Rogatca Žeraki iz Podlehnika utrdili svoje mesto četrtega največjega predelovalca mesa v severovzhodnem delu Štajerske.
Andraž Tuš ostaja na direktorskem mestu
V Tušu so kot neresnično označili napoved spletnega portala necenzurirano.si, da bo aprila v podjetju prišlo do zamenjave vodstva. Kot trdijo, Andraž Tuš, ki je marca lani namesto očeta Mirka Tuša prevzel vodenje Skupine Tuš, ostaja še naprej direktor te družbe. Bodo pa v podjetju nekoliko spremenili organiziranost in vodenje dela.
Andražu Tušu se bo aprila pridružil nov član poslovodstva, so še sporočili iz Tuša. Zadolžen bo za nabavo, ve-leprodajo in drogerije, Andraž Tuš bo poleg tega, da bo ohranil direktorsko mesto, vodil še področja maloprodaje, logistike, marketinga in razvoja.
Kljub takšnemu pojasnilu Tuša bo v celjski trgovski družbi prej ali slej prišlo do kadrovskih sprememb. Kot je znano, se je januarja v podjetjih, ki sestavljajo Skupino Tuš, začel postopek preventivnega prestrukturiranja. Ob koncu postopka skupino čaka nova, že četrta pogodba o reprogramiranju posojil. Pogodba naj bi med drugim predvidela pomembne lastniške spremembe v celjskem trgovcu. Večinski lastnik naj bi s pretvorbo svojih terjatev v kapital postal sklad Alfi.	JI
Največji porast brezposelnosti v Velenju
Ob koncu januarja je bilo v Sloveniji registriranih 79.841 brezposelnih oseb, kar je za 6 odstotkov več kot decembra lani, a 3,6 odstotka manj kot pred letom. V primerjavi z lanskim decembrom je brezposelnost porasla v vseh območnih službah republiškega zavoda za zaposlovanje. Najvišja rast je bila v Velenju, kjer se je brezposelnost povečala za 9,9 odstotka.
Velenju sledita območni službi Koper in Ptuj, v celjski območni službi se je januarja v primerjavi z lanskim decembrom brezposelnost zvišala za 5,3 odstotka. Manjšo rast od te so zabeležili samo v Ljubljani in Novem mestu. Sicer se je januarja na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 11.288 brezposelnih oseb, kar je za 42 odstotkov več kot decembra lani. Med na novo prijavljenimi je bilo največ takšnih, ki so službo izgubili
zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi, sledijo trajno presežni delavci in iskalci prve zaposlitve.
Območna služba Velenje je januarja porast brezposelnosti beležila tudi v primerjavi z lanskim januarjem, znašala je 3,2 odstotka. V vseh ostalih območjih se je v tem času brezposelnost znižala, največ, za malo več kot 7 odstotkov, v Ljubljani. V območni službi Celje, kjer je bilo ob koncu januarja
na zavodu prijavljenih 8.898 oseb, se je v zadnjem letu registrirana brezposelnost zmanjšala za 1,6 odstotka. Podatki po posameznih občinah razkrivajo, da je bilo ob koncu januarja največ registriranih brezposelnih v Celju, in sicer 2.438. Iz občine Velenje je bilo na zavodu prijavljenih 1.487 oseb, iz Žalca 1.004, iz Šmarja pri Jelšah 471, iz Šentjurja 808, iz Slovenskih Konjic 802 in iz Laškega 495.
Največ prostih mest v gradbeništvu
Delodajalci so januarja zavodu prijavili 12.400 prostih delovnih mest, kar je za skoraj 40 odstotkov več kot decembra, a za 13 odstotkov manj kot januarja lani. Podjetja še vedno najbolj potrebujejo delavce za preprosta dela v visokih gradnjah in v predelovalnih dejavnostih, veliko prostih delovnih mest je tudi za čistilce in strežnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, za voznike težkih tovornjakov, za zidarje, natakarje, kuharje, varilce in tudi za elektroinštalaterje.
JI
Novi lastnik še ne ve, kaj bo s stavbo v Gosposki ulici v središču Celja, kjer je imelo upravne prostore in trgovino podjetja Leonardo.
Novi lastnik še ne bo z Leonardom
ve, kaj
Približno tri mesece po dražbi in plačilu kupnine je znano poslovno-trgovsko stavbo v središču Celja, ki je bila last propadlega Leonarda, prevzelo podjetje Adles Nep iz Grosupljega. Novi lastnik odločitve, kaj bo s stavbo, še ni sprejel.
Grosupeljsko podjetje je bilo edino, ki se je zanimalo za nakup Leonardove stavbe. Nepremičnino, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih približno 2 tisoč kvadratnih metrov površin, je kupilo za le 550 tisoč evrov. Izklicna cena
je sicer znašala malo manj kot 1,9 milijona evrov, vendar je dražba potekala po načelu zniževanja cene. S tolikšnim znižanjem se je strinjal največji ločitveni upnik Leonarda Jože Šircelj, prav tako iz Grosupljega, ki je terjatve kupil v stečajnem postopku.
Podjetje Adles Nep se ukvarja z oddajanjem nepremičnin, takšno dejavnost je njegov predstavnik na lanski dražbi napovedal tudi za Leonardovo stavbo. Lastnika Adles Nepa sta Dragica in Bojan Adamič, ki se že nekaj let uvrščata na
lestvico najbogatejših Slovencev. Podjetje sta ustanovila pred tremi leti, sicer pa sta tudi lastnika zelo uspešne družbe Adles, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo lepljenih plošč in drugih polizdelkov za pohištveno in drugo lesnopredelovalno industrijo. Na vprašanje, ali so načrti za celjsko stavbo že kaj bolj jasni, je Bojan Adamič odgovoril, da dokončne odločitve še ni sprejel. Trenutno tehta med dvema možnostma - da jo uredi in začne oddajati v najem ali pa za stavbo poišče povsem novo vsebino.
JI
foto: arhiv NT (GrupA)
novi tednik radio celie KШШ
Zmagovalca se bosta potegovala za pametni telefon podjetja Novatel in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov.
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali, izžrebali dobitnika pametnega telefona podjetja Novatel!
Februarski kuponi že v Novem tedniku!
GLASUJTE!
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Mestna občina Celje je za nakup desetih avtobusov na stisnjen zemeljski plin od Eko sklada prejela 922.080 evrov. Nepovratna finančna spodbuda je bila določena v višini 80 odstotkov cene posameznega vozila. Avtobusi so stali 1.152.600 evrov.
Celebusi so se dodobra usidrali v življenje prebivalcev Celja, odkar so februarja lani začeli prve vožnje.
CELEBUS v letu 2019 v številkah
213.687 potnikov_
274.667 prevoženih kilometrov 28.072 prodanih dnevnih vozovnic* 1.735 prodanih mesečnih vozovnic* 466 prodanih letnih vozovnic* 65.971 prodanih enkratnih vozovnic (kupljenih na avtobusu)* * podatki veljajo do vključno novembra 2019
Eko sklad od leta 2011 dodeljuje nepovratne finančne spodbude za nakup vozil, namenjenih javnemu potniškemu prometu. Do sredstev so upravičene občine, spodbude pa so bile dodeljene za nakup čistejših vozil, in sicer v letih 2011 do 2014 za osem avtobusov za javni potniški promet. Na podlagi javnih pozivov v letih 2015 in 2016 so bila sredstva lahko dodeljena za motorje Euro VI. Odobrenih in izplačanih je bilo 24 spodbud za avtobuse z dizelskim pogonom, 4 s plinskim pogonom (SZP) in 3 za hibridne (navaden hibrid) avtobuse. Z javnim pozivom, ki je bil objavljen v letu 2017, spodbude niso bile več namenjene dizelskim motorjem in avtobusom z navadnim hibridnim pogonom, temveč le za plinske motorje Euro VI in za električne ter »plug in« električne avtobuse. Na podlagi tega javnega poziva je bilo dodeljenih spodbud za 33 avtobusov na stisnjen zemeljski plin. V letu 2019 so bile spodbude za prevoz potnikov na voljo samo za električna vozila in vozila na vodik.
CELJE - MOC čaka spodbude, ki jih ne bo
Kdaj Celebusi tudi v primestnih naseljih?
V Mestni občini Celje so pred časom napovedali, da nameravajo linije mestnih avtobusov - Celebusov -razširiti tudi v primestna naselja, kjer je povpraševanje po tej novi storitvi mobilnosti v Celju zelo veliko. Na primer v Trnovljah, kjer se krajani, kot navajajo, zaradi neenakih možnosti dostopa do Celebusov počutijo zapostavljeno v primerjavi z drugimi prebivalci Celja. V občini pravijo, da so ključ do novih linij novi dodatni avtobusi na stisnjen zemeljski plin (CnG), do katerih želi občina priti s spodbudami Eko sklada, in sicer enako kot že na razpisu pred tremi leti. A kot pravijo v Eko skladu, teh spodbud (več) ne bo in občina bo očitno morala poiskati nove vire financiranja.
ROBERT GORJANC
Krajani Trnovelj še opozarjajo, da se na nek način počutijo tudi kot drugorazredni občani. To utemeljujejo s preprostim izračunom: mesečna vozovnica za Celebus stane 15 evrov, medtem ko vrednost mesečne vozovnice za lokalni avtobus znaša skoraj
42 evrov (od njihove postaje v Trnovljah do avtobusne postaje v mestu). Do prve postaje Celebusa potrebujejo pol ure hoje. Prebivalci Trnovelj tako predlagajo linijo Celebusov: pri Selmarju proti Trno-vljam, na Ljubečni levo proti Arclinu, levo čez Zadobrovo
in na krožišču pri Mehu spet nazaj proti Selmarju in mestu.
Iz celjske občine so nam sporočili, da so avtobusne linije Celebusa vzpostavljene v skladu s tehničnimi in proračunskimi možnostmi. »Trenutno razpolagamo z 10 avtobusi, zato vzpostavitev dodatnih linij ni možna. Seveda iščemo možnosti, da bi pridobili sredstva, s katerimi bi uvedli nove linije in obstoječe podaljšali. Ena od teh bo pokrila vzhodni del Celja, torej območje Teharij, Trnovelj, Ljubečne, Začreta in Bukovžlaka. Kje natančno bo potekala linija, je še prehitro govoriti, a zajela naj bi čim širše območje tega vzhodnega dela Celja. Torej ne samo Trnovelj, Ljubečne in Zadobrove, kot predlagajo krajani Trnovelj,« so na naše
vprašanje o novih linijah odgovorili v MOC.
Zanimalo nas je še, koliko dodatnih avtobusov na stisnjen zemeljski plin še nameravajo kupiti v MOC, da bi lahko širili linije mestnega avtobusa še v primestna naselja. »V proračunu za leto 2020 imamo načrtovana sredstva za nakup dveh avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Pogoj za nakup je razpis Eko sklada, ki bi sofinanciral pogon na stisnjen zemeljski plin,« so nam odgovorili v celjski občini.
Občina čaka zaman
Iz Eko sklada so nam sporočili, da razpisa, ki bi namenjal spodbude za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin, ne načrtujejo oziroma da ga ne bo. »To so zahteve ministrstva za okolje in prostor, ker dodeljujemo njegov
denar, in sicer sredstva podnebnega sklada, iz katerega se ne sme spodbujati fosilnih goriv,« je pojasnila mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada.
V Eko skladu je sicer še vedno odprt razpis za spodbude za nakup vozil za prevoz potnikov, a le za vozila na električni pogon in na vodik. »O električnih avtobusih zaenkrat ne razmišljamo, ker so trenutno realni dosegi teh vozil premajhni za potrebe Celja,« so nam v MOC odgovorili na vprašanje, ali bodo, glede na to, da ni možnosti za CNG-avtobuse, kandidirali na razpisu Eko sklada za električna vozila.
Celjska občina se je zaradi trenutne situacije znašla v kar precejšnji zagati: svojo floto avtobusov je snovala na vozilih na stisnjen zemeljski plin, za to zgradila tudi polnilno postajo, po treh letih, odkar je uspešno kandirala na razpisu Eko sklada, pa ta vozila naenkrat niso več ekološka. Tako MOC ne more z uporabo dosedanjih spodbud dopolnjevati svoje flote.
Zakaj takšen preobrat, smo želeli izvedeti na ministrstvu za okolje in prostor, ki dodeljuje sredstva Eko skladu. »Program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2019, ki je bil
sprejet na seji vlade konec leta 2018, je ukinil spodbude za fosilna goriva, med katere se uvršča tudi stisnjen zemeljski plin za pogon vozil. Za to je bil odprt nov razpis Eko sklada, ki predvideva spodbude za vozila brez izpustov in ga uspešno izvajamo, saj so bile izdane odločbe za skoraj polovico razpisanih sredstev v letu 2019. Na podlagi tega je bila sprejeta odločitev, da se tudi v programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe, ki je trenutno v javni obravnavi in obsega obdobje 2020-2023, ne predvidi spodbud za vozila na plin. Ministrstvo za okolje drugih skladov in sredstev za namene spodbujanja JPP nima, področje je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo,« so nam odgovorili na ministrstvu za okolje in prostor.
Celjska občina bo tako očitno morala počakati na kakšen razpis ministrstva za infrastrukturo za avtobuse na stisnjen zemeljski plin. V vladnem postopku naj bi bil predlog sprememb energetskega zakona, ki bi omogočil spodbude za nakup novih tovornih vozil na zemeljski plin. Morda je podobne spodbude pričakovati tudi za avtobuse. Ampak kot vemo, vlada je v odhajanju.
Foto: SHERPA
Evropski denar za severno vezno cesto
CELJE - Kohezijski sklad EU bo s 429 tisoč evri podprl gradnjo severne vezne ceste v Celju z ureditvijo infrastrukture za kolesarje in pešce. Sklep o tem je Mestna občina Celje pred dnevi prejela iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Država bo za projekt, ki je ocenjen na 1,4 milijona evrov, prispevala malo manj kot 76 tisoč evrov, ostali denar je občina zagotovila v občinskih proračunih za letos in prihodnje leto.
Celjska občina je gradnjo severne vezne ceste začela lani, glavnina del je bila doslej usmerjena v utrjevanje nasipa, ki je zaradi močvirnatega terena, po katerem bo speljana cesta, relativno visok.
Severna vezna cesta bo zgrajena v dolžini 493,5 metra, ob tem projekt predvideva tudi obnovo 212,3 metra dolgega odseka obstoječe Ceste na Ostrožno hkrati z gradnjo krožišča. Na obeh cestah bodo urejene poti za kolesarje in pešce, nameščeni bosta tudi avtobusni postajališči mestnega prometa. V okviru gradbenih del bo občina uredila še odvodnjavanje, javno razsvetljavo, plinovod, telekomunikacijsko omrežje in zasadila približno sto dreves.
Severna vezna cesta, katere gradnja je predvidena do sredine leta 2021, bo zagotovila najkrajšo povezavo med Novo vasjo in Ostrožnim ter bo pomembno razbremenila promet v bližnjih stanovanjskih naseljih. Ustrezna prometna infrastruktura na tem delu je zelo pomembna tudi zaradi načrtovane gradnje stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10).
RG, foto: SHERPA
Gradnja severne vezne ceste v Celju
J M,,,J yip' ■ ,
I	..J
•«s» Willi
«S»*fe«w>-	,' J. L ШШИШ
"jesses* ■ milil1"1 m I
SS^ «ss»	^iggf „......
JSSts?	r'W Ж&1Ш&
№	т&зат fea-jgg» ^ažs*»® зж«, S^* «мр.
a«aw «манп» жм** S8SS» ^Sfe» ^Pfcv
--se	đJSSšiBk «SfiS®81	tllf3-,3* ife
IШШШ SSiSi 35*'«ш»
■mmm ш&т «ш* «gjgg? P mm»- mmm штт*	Jj*«^: SP» '
ЈИГмјГ- п..... лаввж&а* amass^ЛШВШШВВВИШШВШШ
s» isčsasse
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŽALEC - Parkirišče bo upravljalo JKP Žalec
Parkiranje v Arnovskem gozdu nič več zastonj
V poslovni coni Arnovski gozd je občina lani preuredila »divje parkirišče« in uredila 90 parkirnih mest. Za zdaj je parkiranje tam še brezplačno, ko bo končan postopek doregistracije Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki bo parkirišče upravljalo, bo treba za dnevno parkiranje odšteti 3 evre.
LEA KOMERICKI
Številni vozniki, ki se na delo vozijo v oddaljene kraje, so v preteklosti vozila parkirali na neurejenem parkirišču ob avtocestnem izvozu v Arji vasi in pot nadaljevali s skupnim prevozom. Žalska občina je ob začetku gradnje Lidlovega poslovno-logistič-nega centra nelegalno parkirišče v Arnovskem gozdu zaprla. Ker so bile potrebe po
tovrstnem parkiranju velike in ker so v žalski občini ocenili, da je z vidika ekologije in zmanjševanja obremenjenosti cestnega omrežja ter mest s prometom tovrstno ravnanje voznikov s skupnimi prevozi pozitivno, so se odločili, da bodo za dnevne migrante uredili ustrezno parkirišče. To so uredili med Kovinar-stvom Bučar in Lidlovo halo,
kjer je prostora za približno 90 vozil. Občina je za ureditev namenila 230 tisoč evrov. Kot je povedal župan Janko Kos, so pred začetkom urejanja k projektu in sofinanciranju povabili tudi Dars in družbo za infrastrukturo ter številne občine, katerih občani uporabljajo parkirišče ob avtocestnem priključku. »A interesa za sofinanciranje ni bilo.« Da si bodo v Žalcu delno povrnili stroške gradnje in nadaljnjega urejanja ter rednega vzdrževanja parkirišča, bodo kmalu začeli zaračunavati parkirnino, je še potrdil župan Kos.
Za parkirišče in parkirnino bo skrbelo občinsko javno podjetje
Kot je še pojasnil Kos, je na parkirišču tehnično že vse pripravljeno za uvedbo
Sistem izposoje koles nadgrajujejo kot lego kocke
VELENJE - Medpodjetni-ški izobraževalni center (Mic) Velenje se vključuje v najrazličnejše projekte, ki povezujejo izobraževanje in gospodarstvo. Plod znanja, ki ga razvijajo v centru, je na primer nadgradnja sistema izposoje električnih koles, ki so ga lani vpeljali v nekaterih novih občinah po državi. Še en paradni konj Mica je oprema za laboratorije, ki jo uporabljajo podjetja in ustanove doma in v tujini.
Mic Velenje je prvi avtomatizirani sistem izposoje električnih koles, ki omogoča, da se električna kolesa na priključnem mestu avtomatsko polnijo, leta 2017 predstavil na Koroškem. Z njim je povezal občini Ravne na Koroškem in Prevalje, lani je vzpostavil nove postaje ter s sistemom povezal tudi občino Mežica. Sistem, ki uporabnikom dopušča, da brez težav tako z električnimi kot z navadnimi kolesi prehajajo med različnimi postajami, med drugim poznajo na Ptuju ter v posavski regiji. Zanj se zanimajo občine iz različnih koncev države. Pravkar ga nadgrajujejo tudi v občinah Velenje in Šoštanj. Direktor centra Darko Lihteneker se rad pošali, da bodo posodobitve ustrezale še izzivom celega naslednjega desetletja. »Razvoj sistema je plod znanja različnih partnerjev, ki sodelujejo v Mic, gre za ekipo,
Darko Lihteneker je ponosen, da Mic Velenje kot vodilna organizacija ali kot partner sodeluje pri številnih evropskih projektih, še posebej na področju mobilnosti. Center so doslej obiskale organizacije iz najrazličnejših držav. Mnoge v Velenju poiščejo svetovanje o tem, kako naj opremijo šole, da bodo dijaki in študenti z osvojenimi znanji čim bolj konkurenčni na trgu dela.
ki sodeluje pri projektih. Sistem smo razvili sami, ne glede na obseg postaj ga lahko dopolnjujemo podobno kot lego kocke. Dijaki, ki sodelujejo pri njegovih izboljšavah, pridobivajo znanja s področja informatizacije, elektronike, veliko se naučijo tudi pri zagonu postaj.«
Cela paleta
usposabljanj
Sogovornik je ponosen, da so v tej ustanovi lani več kot
plačljivega parkiranja. Ker občina ne sme pobirati parkirnine, je parkirišče predala v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. To mora dejavnost pobiranja parkirnine še doregistrirati, saj tovrstnih nalog do zdaj ni opravljalo. Doregistracijo dejavnosti bo na seji najprej potrjeval svet ustanoviteljev JKP Žalec, nakar morajo spremembo sprejeti še vsi občinski sveti občin ustanoviteljic (Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Polzela, Braslovče). Po sprejetju odloka in objavi v Uradnem listu RS bosta sledila uvedba sistema in začetek zaračunavanja parkirnine. V žalski občini menijo, da bi lahko plačevanje parkirnine v veljavo stopilo v začetku marca.
Za do 12-urno parkiranje bo cena 1,5 evra, za celodnevno parkiranje bo treba odšteti 3 evre. Kratkotrajno parkiranje na tem parkirišču ne bo omogočeno, je še pojasnil žalski župan. Prepričan je, da je je cena poštena in za uporabnike ugodna.
Razpis za neprofitna stanovanja
ŠENTJUR - Občina je objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Tisti, ki bodo vlogo na posebnem obrazcu oddali do 19. februarja, se bodo potegovali za približno 40 neprofitnih najemnih stanovanj na različnih mestih v občini.
Občina Šentjur razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo izpraznjena ali na novo pridobljena v letih 2020 in 2021. Predmet razpisa so še stanovanja, ki jih bo na razpolago občini dal Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, morajo oddati vlogo na posebnem obrazcu. Ta je na voljo v glavni pisarni Občine Šentjur in na občinski spletni strani.
TS
Kamere na odlagališčih?
REČICA OB SAVINJI - V zadnjem času so občani iz različnih zaselkov občine opozorili na neurejeno stanje na ekoloških otokih. Tako so se na otokih v Varpolju, na Homcu in ob rečiškem pokopališču znašli odpadki, ki tja sploh ne sodijo, odpadki tudi niso bili primerno ločeni, nekateri posamezniki pa so na ta odlagališča odlagali tudi večje kosovne odpadke.
Občina Rečica ob Savinji je zato v sodelovanju z Javnim podjetjem Komunala Mozirje v nekaterih primerih že ukrepala, predvsem pa poskrbela za izredni odvoz in ločevanje smeti, kar pa, dodajajo na občini, povzroča dodatne stroške. Redarji so tako na tem območju že odkrili povzročitelja, ki je odpadke nepravilno odlagal na Homcu. »Podobno bo občina ukrepala tudi v primeru neprimernega odlaganja smeti na ostalih zbirnih mestih ali v naravi, še posebej pa bo pozorna na ekološki otok v Varpolju in na zabojnik ob pokopališču, kamor različni stoli in podobna navlaka v resnici ne sodijo,« pravijo na občini Rečica ob Savinji. Na občini še poudarjajo, da se bodo morda poleg prijave pristojnim službam ter pogostejših obhodov redarjev odločili tudi za namestitev kamer, »če bo še v prihodnje prihajalo do tako brezvestnega odnosa do okolja in ostalih prebivalcev.«	SŠol
500 brezposelnih izobrazili v znanju različnih jezikov -na primer angleščine in nemščine, tujce so izobraževali v znanju slovenskega jezika. Z enim od partnerjev so več kot 190 udeležencev iz 16 podjetij usposabljali na področjih pnevmatike, hidravlike, robotizacije in elektronike. Opravljali so tudi začetno in nadaljevalno usposabljanje za protieksplozijsko zaščito. Gre za izobraževanje, ki ga morajo opraviti vse organizacije, kjer bi zaradi narave dela lahko prišlo do eksplozije.
Mic je znan tudi po razvoju 3D-tiskalnikov in laboratorijske opreme. Slednjo je lani na primer izdelal za podjetje Revoz, z njo bo kmalu opremil tudi nekatere srbske organizacije, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije, mobilnosti in elektrotehniko. »Glede na zahteve partnerjev pripravimo laboratorijsko mizo, napajanja in merilne sisteme. Za podjetja pripravljamo ustrezno dokumentacijo in jim zagotovimo primerna izobraževanja,« je pojasnil. Dodal je, da opremo iz Velenja med slovenskimi podjetji poznajo Termoelektrarna Šoštanj, Gorenje, Soške elektrarne, veliko zanimanja je tudi med podjetji in šolami v državah nekdanje skupne države.
TS
Foto: GrupA (arhiv NT)
TOYOTA RAV4
HYBRID
TOYOTA
ALUJAYS A BETTER UJAY
Za zmagovalen začetek olimpijskega leta odkrijte novi RAV4 Hybrid, ki presega vse norme!
& it LJ
ZMAGOVALNA PONUDBA
10 LET JAMSTVA za hibridno baterijo NOVI 2.5 HIBRIDNI POGON HIBRIDNI BONUS do 1.900 EUR
+ zavarovanje za 1. leto lastništva
Povprečna poraba goriva za modele RAV4 Hybrid je 4,4 do 4,6 l/100km in emisije CO2 100 do 105 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota RAV4 Hybrid: EURO 6d-temp. Emisija NOx je od 0,0028 do 0,003 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Za več informacij o ponudbi in višini hibridnega bonusa, ki se razlikuje odvisno od modela in opreme, se obrnite na pooblaščeno prodajno-servisno Toyotino trgovsko mrežo. Slika je simbolična.
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-MOBIL
Dečkova 43, Celje
TEL: 03 425 60 80 TOYOTA-FRIMOBIL.SI
8
IZ NAŠIH KRAJEV
KOZJE - Dvorec Kozje zdaj na voljo še ceneje
Dvorec Kozje še vedno ni dobil novega lastnika z vizijo.
Grad v ponos, breme
dvorec
v
KOZJE - Grad Podsreda je v navezi gradov Posavja na sejmu Alpe-Adria 2020 prejel nagrado Jakob 2020 in postal ambasador inovativnosti v turizmu. Od maja bodo turisti na gradu lahko tudi bivali. Manj sreče ima upravljavec Kozjanski park z dvorcem Kozje, ki ga že nekaj časa neuspešno prodaja.
SASKA T. OCVIRK
Nagrado, ki je ime dobila po prvem turistu, popotniku - romarju Jakobu - podeljujejo že deset let. V ožji izbor za inovativne turistične vsebine in programe po gradovih ter dvorcih vsako leto uvrstijo pet kandidatov. Letos se je za sejemsko nagrado potegovalo
21 gradov. Med njimi grad Podsreda tudi samostojno s programom Včeraj, danes, jutri. Jubilejno nagrado so na koncu dobili Gradovi Posavja. Gre za neformalno združenje upravljavcev oziroma lastnikov šestih gradov
ob Posavskem hribovju. Grad Brežice, grad Mokrice, grad Rajhenburg, grad Sevnica, samostan Kostanjevica na Krki in grad Podsreda so komisijo prepričali s povezovanjem. Od leta 2014 se predstavljajo s skupno zloženko, skupnimi predstavitvami, z enotno ekskurzijo, s skupno spletno stranjo in povezanimi prireditvami. »Prav ta povezanost je izjemna in inovativna za siceršnje slovenske razmere, kjer se pogosto zapiramo za grajske zidove. Gradovi Posavja tako iščejo svoje nove identitete in razvijajo stik z lokalnim in regionalnim kulturnim okoljem,« je dejal predsednik
mednarodne komisije dr. Janez Bogataj.
Dvorec Kozje še
brez vsebine
Javni zavod Kozjanski park upravlja tudi dvorec Kozje, kjer so nekdaj izdelovali znamenite puhovke podjetja Mont. V nadaljevanju je bila stavba predvidena za sedež zavoda, a so tega obdržali v hiši v trgu Podsreda. Lansko zbiranje ponudb za prodajo dvorca Kozje je bilo neuspešno. Tokrat odpirajo nov krog, in sicer s sto tisoč evri nižjo ceno. Impozantno rumeno stavbo ob izteku trga v Kozjem je zdaj mogoče dobiti za približno 230 tisoč evrov. Stavba iz sredine 19.
stoletja ima kar 1.615 kvadratnih metrov površine in še dvakrat toliko pripadajočega zemljišča. Kot je dejala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst, je to najnižja možna cena, ki jo zavod kot zastopnik lastnice - države - še sme ponuditi. »Stavba je trenutno še v relativno dobrem stanju in bi jo bilo mogoče preurediti tako v bivalne kot poslovne prostore. V vsakem primeru bo za uspešno naložbo ključ-
na vsebina.« V prejšnjem krogu iskanja novega lastnika so se kupci sicer javljali, a so bili za nepremičnino pripravljeni odšteti komaj polovico zahtevane vsote. Županja Milenca Krajnc pravi, da občina sicer pristojnosti nima, si pa zelo želi, da bi stavba dobila mirno poslovno dejavnost oziroma novega lastnika z vizijo. V Kozjanskem parku ponudbe zbirajo do 28. februarja.
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ш- , ........ .
Na gradu Podsreda bo od prvega maja na voljo 16 prenočišč višjega cenovnega razreda.
^mm
ШШре^'

m
't:
Za krajevne skupnosti in prostovoljne gasilce
ROGAŠKA SLATINA - Po pogodbi o opravljanju javne lokalne gasilske službe je občinski proračun v tem letu lokalnim prostovoljnim gasilskim društvom namenil približno 143 tisoč evrov. Za delovanje krajevnih skupnosti je namenjenega približno pol milijona evrov.
Poleg financiranja redne gasilske dejavnosti bo občina podprla še obnovo doma gasilcev in krajanov v Sv. Florijanu in nabavo dvižne platforme PGD Rogaška Slatina. Župan Branko Kidrič je v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti imenoval tudi Svet predsednikov kS, ki ga sestavljajo Marija Čakš za KS Kostrivnica, Štefan Ferčec za KS Sv. Florjan in Andrejka Flucher za MKS Rogaška Slatina.
StO
Dvesto tisočakov za turizem
VELENJE - Zavod za turizem Šaleške doline (ZTŠD) je bil uspešen na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Za projekt Šaleška dolina 4.0 je uspel pridobiti 90 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 258.255 evrov (brez DDV). Denar bo namenil dejavnostim, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj turizma v Šaleški dolini.
ZTŠD bo v okviru dveletnega projekta razvil nove turistične produkte in unikatna turistična doživetja z dodano vrednostjo za različne ciljne skupine. Produkti in doživetja se bodo nanašali na raznovrstne vsebine, na primer na premogovništvo in usnjarstvo, na zgodbe polpretekle zgodovine, skrite zaklade Šaleške doline in jamarstvo ter podobno. Digitalno bo predstavil lokalno nepremično kulturno dediščino in jo uporabil v novo razvitih turističnih produktih. Izboljšal bo znanja, veščine in kompetence zaposlenih ter ostalih sodelujočih na področju turizma, gastronomije in ostalih sorodnih panog. Izvedel bo še dvanajst usposabljanj, povezanih z glavnimi tematskimi področji.	TS
Neprofitna stanovanja tudi na podeželju
ROGAŠKA SLATINA - Deset nepro-fitnih stanovanj bo zraslo ob lokalni cesti med Podplatom in Kostrivnico. Skupno 571 kvadratnih metrov bivalne površine bo novim stanovalcem na voljo konec leta 2021.
Občina je začela projekt pripravljati že leta 2017. Konec letošnjega januarja je sodelovanje pri naložbi potrdil tudi republiški stanovanjski sklad. Zemljišče v Spodnji Kostrivnici nedaleč od Kralje-
vega vrelca je v lasti občine. Na njem bo v približno dveh letih zrasla večstanovanj-ska stavba, ki bo imela v pritličju in dveh nadstropjih skupno deset stanovanj. Velikost bivalnih površin bo med 46 in 49 kvadratnimi metri. Vsaka stanovanjska enota bo imela tudi lasten balkon, pritlična bo imela teraso. Poleg pripadajočih shramb bodo uredili tudi deset parkirnih mest. Kot je potrdila Petra Gašperšič, je občina gradbeno dovoljenje že pridobila.
Javni razpis, na podlagi katerega bodo upravičenci lahko zaprosili za dodelitev neprofitnega stanovanja, bo občina objavila v prihodnjem letu.
Celotna vrednost projekta je 730 tisoč evrov. Glede na to, da bo stanovanjski sklad odkupil polovico stanovanj, bo občinsko naložbo tudi za polovico razbremenil. Projekt neprofitnih stanovanj bo občino tako stal približno 360 tisoč evrov.
StO
IZ NAŠIH KRAJEV
9
V mlajši kategoriji je nastopilo 24 pevk in pevcev.

VOJNIK - Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 6. sezona
Patricija in Hana, novi polfinalistki
Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se v svoji šesti sezoni vedno bolj širi v slovenski prostor. Tako je del zdaj že velike družine vseh, ki se zavedajo pomena slovenskega jezika, pesmi, glasbe, tradicije in identitete ter slovenske prihodnosti, tudi občina Vojnik z OŠ Vojnik.
V dvorani osnovne šole se je 7. februarja zbralo približno 630 otrok, učiteljev in staršev, ki so prisluhnili ubrani pesmi mladih pevskih talentov ter jih podprli z bučnim navijanjem. Že v svoji prvi sezoni so pokazali svoj razkošen pevski talent, ki ga bodo na prihodnjih nastopih še izbrusili, za kar imajo vse možnosti. V obeh kategorijah jih je skupaj zapelo 30, od tega kar 24 v mlajši kategoriji. Hkrati so se s svojimi nastopi poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku.
»Naša slovenščina, naš ma-terni jezik je zaklad, ki ga je treba tako kot zaklad tudi čuvati
in negovati. Vsak od nas mora poskrbeti, da bo imela slovenščina v našem prostoru in srcu
primerno mesto. Slovenščina je tudi temelj za to, da imamo svojo državo, ker brez jezika tudi
Patricija Križan, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Vojnik, je zapela pesem Aleluja v slovenskem prevodu: »Zelo sem vesela, da sem zmagala, zelo dolgo sem se trudila za to, da bi mi uspelo. Rada imam petje in še naprej hočem z veseljem peti in zmagova-j ti. Upam, da mi bo uspelo tudi v polfi-nalu, da bom spet zmagala.«
Hana Ravnak, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 8. razreda OŠ Vojnik, je zapela pesem Nekdo, ki imel me bo rad (Ditka Haberl): »Imela sem veliko treme. To, da bi zmagala.se mi je zdela znanstvena fantastika. Pokazalo se je, da je tudi nemogoče mogoče. Vesela sem, da bom lahko svojo šolo zastopala vtem, v čemer uživam. Pojem že od zgodnjega otroštva. Po najboljših močeh se bom potrudila tudi na polfinalnem nastopu ne glede na rezultat.«
države ne bi bilo. Ena osnovnih sestavin je tudi na področju glasbe,« je povedal župan Občine Vojnik Branko Petre. Za lep dogodek, s katerim so na prav poseben način počastili slovenski kulturni praznik, se je zahvalil vsem, ki so ga pomagali oblikovati: družbi Radio-Tednik Ptuj kot organizatorici, OŠ Vojnik z ravnateljico Olgo Kovač in učitelji, da so prisluhnili ideji, ter mladim pevcem za pogum za nastop. Za sodelovanje in podporo projektu se je zahvalil tudi direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak, ki je še posebej poudaril, da so najlepše pesmi tiste, ki jih za-pojejo najmlajši, saj tudi najbolj polno zvenijo.
Za koordinacijo nastopov mladih OŠ Vojnik s podružnicami je z velikim veseljem skrbela učiteljica glasbene umetnosti Emilija Kladnik Sorčan. Zahvalila se je učiteljicam, ki vodijo pevske zbore v podružnicah, za vso strokovno in organizacijsko pomoč. Mladi pevci so se izredno potrudili, večinoma so vadili sami in spodbujali drug drugega, da bi vsi čim bolje zapeli. Tudi s tem so pokazali, da se zavedajo, da je za razvoj svojega talenta v prvi vrsti zaslužen vsak sam.
Na polfinalnem odru šeste sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo OŠ Vojnik v mlajši katego-
riji zastopala Patricija Križan, učenka 5. razreda, ki je zapela pesem Alejuja. V starejši kategoriji je uspelo učenki 8. razreda Hani Ravnak s pesmijo Nekdo, ki imel me bo rad. Njihove nastope je ocenila komisija, ki so jo sestavljali Dalibor Bede-nik, tudi voditelj predizbora, Tone Topolovec in Majda Go-znik.
MG, foto: Črtomir Goznik
Peli so: Mia Marguč, Kornelija Rezar, Naja Žalar in Zoja Marčič, Mila Arh, Ema Lenarčič, Naja Jošt in Tinkara Bre-žnik, Lana Premužič Golub, Julija Fenko, Nejc Podergajs Ostruh, Jernej Preložnik in David Kolar, Patricija Križan, Urška Komes, Gaja Kotnik in Tilen Cigelšek, Jakob Hladnik, Ariana Katarina Krajnc, Gaja Primožič, Ajda Koprivnik, Tinkara Štrav in Ema Božnik ter Luna Oštir v mlajši kategoriji, v starejši pa: Vanesa Žlavs, Živa Polutnik, Tia Brežnik, Nika Krošelj, Hana Ravnak in Valentina Štante.
Sponzorji so bili: Oculus Weltweite Industriemontagen, Anpro tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Talum, d. d., Kidričevo, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Avtotehnika Celje, d. o. o., Dimnikarstvo Savinja, d. o. o., Servis Juteršek, Matej Juteršek, s. p., Glasbena šola skladateljev Ipavcev, Šentjur, Zlatarstvo Gajšek, Optika Rožič, Britannia Tours, Založba Vox Nova, d. o. o., Rok Švab, Picerija in avtopralnica MC, Bernarda Majcen, s. p., ter Sazas.
r

л
SERVIS JUTERŠEK, M »tej Juteršek s.p. ELEKTROCNSTALATEKSTVO. SERVIS ZA OLJNE IN PLINSKE GORILNIKE
dobava in montaža toplotnih črpalk, peči na plin, olje, drva, pelete...
servis gorilnikov in peči
meritve dimnih emisij
SERVIS JUTERŠEK. Matej Juteršek, s. p.
Arclin 65, 3211 Škofja vas
tel. 03 780 04 51
fax: 03 700 04 55
GSM: 041 380 S80
E-mail: info@elektro-jutersek.si
9
BREZPLAČNI OKULISTICNI PREGLEDI NAROČITE SE OSEBNO V OPTIKI ALI PO TELEFONU: 041 352 288
Optika Rožič
Gledališka ulica 2,3000 Celje
T: 041 601 266 PE Vojnik (TUŠ center), telefon: 041 352 288
PE Šmarje pri Jelšah
(zdravstveni dom), telefon: 03 818 37 49
AMBULANT*
10
KULTURA
V Turističnem in kulturnem društvu Celje v ospredju stalni projekti
Sofija Hess# nova v seriji figur Celjska zgodba
Serija visokopostavnih figur znamenitih osebnosti iz zgodovine knežjega mesta, ki jih v okviru projekta Celjska zgodba pripravlja Turistično in kulturno društvo Celje (TKD), je v teh dneh dobila novo, peto članico. To je Sofija Hess, ljubezen slavnega Alfreda Nobela. Celjska verzija nastajajoče zbirke figur slavnih osebnosti, ki se zgleduje po slovitem londonskem muzeju Madame Tussauds, je eden od štirih ključnih projektov v delovanju društva.
ROBERT GORJANC
Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje
»Čeprav je le kratek čas svojega življenja preživela v našem mestu, v društvu menimo, da je Sofija Hess oseba, ki ima velik pomen za turistično prepoznavnost Celja v širšem prostoru. Njeno ljubezensko razmerje z znanim indu-strialcem in v tistem času najbogatejšim Evropejcem Alfredom Nobelom je namreč zgodba, ki bi jo Celje lahko bolj uporabljajo za svojo promocijo,« je Matija Golner, predsednik TKD, pojasnil razloge za izbor nove figure.
Osrednja predstavitev figure Sofije Hess bo v času letnega zbora društva, že po tradiciji pa so novo figuro in celotno serijo predstavili tudi na nedavno končanem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. »V društvu upamo, da bo Celjska zgodba v čim krajšem času ugledala tudi stalno postavitev figur za javnost, vmes si seveda pomagamo s takšnimi predstavitvami na sejmih in ob podobnih priložnostih,« je še povedal Matija Golner.
V zbirki je zdaj pet visokopostavnih figur, poleg Sofije Hess še slavna celjska popotnica Alma (M.) Karlin, rimski senator Tit Varij Klemens, mogočen Celjski grof Herman II. in Ferdinand Gallo, utemeljitelj celjske baročne delavnice.
Poleg serije Celjska zgodba so ključni projekti Turističnega in kulturnega društva Celje še tradicionalna akcija ocenjevanja urejenosti okolja Zlata vrtnica in metla, ki je lani beležila častitljiv jubilej, 50. izvedbo, delovanje Srednjeveške skupine, ki nastopa na grajskih in podobnih prireditvah, ter razstavni program v galeriji Kvartirne hiše v Gosposki ulici v Celju, kjer je tudi sedež društva.
»Stremimo k temu, da bi skrčili število projektov, se osredotočili na omenjene štiri ključne in da bi jih izvajali čim bolj uspešno. Seveda se vsako leto prijavljamo
na vse razpise, ki so nam dosegljivi, a ugotavljamo, da z njimi uresničimo zelo majhen del svojih načrtov v projektih, zato novih niti ne snujemo.«
Bogata razstavna dejavnost
Letošnji program v galeriji začenja razstava priznanega, a že pokojnega kiparja z obale Jožeta Pohlena (umrl je leta 2005). »V našem prostoru je mogoče malo manj znano ime, ampak pri svojem delu je bil vrhunski. Kot zanimivost, on je v Hrastovljah odkril znane freske. Zdaj imamo v Celju priložnost prikazati del njegove zapuščine.«
Ob uvodni je Matija Golner podrobneje spregovoril še o zaključni razstavi, ki bo letošnji najobsežnejši projekt. Gre za pregledno razstavo celjskega akademskega slikarja Ratimirja Pušelje, ob kateri bodo pripravili tudi katalog, kar bo novost v galeriji. Doslej zaradi pomanjkanja denarja ob pripravah razstav niso mogli izdajati katalogov.
Sicer pa se bodo letos v galeriji Kvartirne hiše s svojimi razstavami zvrstili še Milena Gregorčič, Milan Razboršek, ~	Dušan Fišer, Andrej Pavlič, Katja
Sudec, Neja Likar, Tina Mohorčič, Dona Pratnekar in Alja Krofl. V TKD upajo, da jim bo zahteven program uspelo uresničiti.
Mladinski roman, ki je z uspehom presenetil tudi avtorico
Že 50. uprizoritev Heidi
Gledališče Celje je 3. februarja odigralo že 50. ponovitev predstave za otroke Heidi, ki je s takšnim številom uprizoritev očiten dokaz, da navdušuje tako mlajše kot starejše občinstvo.
ROBERT GORJANC
»Nemalo je takšnih, ki so si predstavo ogledali večkrat. Na domačem odru kot tudi na gostovanju je predstava vedno deležna dolgega aplavza, kar je za vse nas pokazatelj, da delamo dobro in da smo na pravi poti,« so sporočili iz SLG Celje.
Priljubljena predstava je uprizorjena po istoimenskem mladinskem romanu, ki ga je napisala švicarska pisateljica Johanna Spyri (1827-1901). Avtorica je pisala o življenju na podeželju, njene knjige so bile namenjene predvsem otrokom, da bi jih s svojimi zgodbami razveselila.
Večina njenih del je danes pozabljenih. Roman Heidi, kljub temu da je bil napisan konec
19. stoletja (1881), še danes ostaja eno najbolj znanih mladinskih knjižnih del v Švici, pridobil je sloves klasičnega romana mladinske literature. Avtorica ga je napisala v dveh delih - Heidi: njena leta učenja in potepanja ter Heidi: uporaba pridobljenega znanja. Izšel je s podnaslovom Za otroke in tiste, ki imajo otroke radi. Johanna Spyri je bila ob izidu knjige stara več kot petdeset let. Ker njena prejšnja dela niso dosegla večje prepoznavnosti, na izreden uspeh romana Heidi sploh ni bila pripravljena.
Delo je avtorica napisala po okusu bralcev 19. stoletja, ko je bila glavna naloga mladinske literature vzgajati bralce. »V knjigah so
takrat nastopali zgledni junaki, po katerih naj bi se mladi zgledovali. Johanna Spyri je želela bralcem prikazati življenje lepše, bolj idilično, kot je bilo v resnici,« je o mladinskem romanu razmišljala Tatjana Doma, avtorica dramatizacije v predstavi in dramaturginja v Gledališču Celje.
Kot je še dodala, je Johanna Spyri okrog Heidi zbrala osebe dveh socialnih okolij, revne vaščane na Planini in bogate meščane v mestu. Liki v romanu so črno-beli, v knjigi je prikazana idealizirana podoba narave in kmečkega življenja.
Takšen prikaz oseb in sveta danes ne more več komunicirati z mladim gledalcem, zato je bilo treba ustvariti novo dramatizacijo. »Ta se osredotoča na tri bistvene elemente v zgodbi: na odnos do narave, v kateri je mogoče občutiti svobodo in sproščenost, na uporništvo in neizmerni optimizem, ki ga izžareva Heidi, ter na razliko med dvema popolnoma različ-
nima principoma vzgoje. Ded namreč vzgaja Heidi v samostojno in samozavestno dekle, iz Klare, ki ji Heidi v mestu dela družbo, pa varuška z zaščitniško vzgojo naredi nesamostojno bitje, fizičnega in psihičnega invalida,« je o sporočilu predstave Heidi za današnji čas še zapisala dramaturginja Tatjana Doma.
Predstavo Heidi je režirala Ivana Djilas, avtorica dramatizacije je Tatjana Doma, avtorica songov Ana Duša, scenografka in ko-stumografka Barbara Stupica, avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač, koreografka Maša Kagao Knez, oblikovalca svetlobe sta Barbara Stupica in Denis Kresnik, lektor pa je Jože Volk. V predstavi igrajo Živa Selan, Branko Završan, Barbara Medvešček, Urban Kuntarič, Mario Šelih, Jagoda, Damjan M. Trbovc, Beti Strgar, Rastko Krošl in David Ceh.
Igralci v predstavi igrajo na avtentična glasbila in rekvizite, vse pesmi pa odpojejo v živo.
Premierna izvedba predstave Heidi na odru Gledališča Celje je bila septembra lani.
Foto: UROŠ HOČEVAR
Heidi je zgodba o svobodi, uporništvu, vztrajnosti, ljubezni in pogumu, ki so gonilo življenjskih sprememb.
Prizor iz predstave Heidi: z leve Urban Kuntarič (Peter), Živa Selan (Heidi) in Branko Završan (ded)
Л
■
KULTURA
11
Celjske zvezde Rolandi Fugger Germadnik, Špeli Mastnak in Sebastjanu Webru
»Kultura ni zgolj umetnost, je temeljna identiteta«
»Če privzamemo, da je kultura temeljni način, kako se človek vzpostavlja v odnosu do sveta, nam kmalu postane jasno, da kultura prežema sleherno človeško početje. Če torej kulturo okrajšamo na zgolj umetnost, pozabimo, da v njeno domeno spada tudi jezik kot temeljni način človeške komunikacije,« je v Narodnem domu na slovesnosti Mestne občine Celje ob kulturnem prazniku med drugim dejala slavnostna govornica mag. Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje.
»Veselim se vsake nagrade: v preteklosti je sicer šlo bolj za strokovna priznanja, o njih so odločali moji stanovski kolegi. Ko prejmeš takšno priznanje od mesta, v katerem si delal 40 let, ima to še posebno težo in vrednost,« je po prejemu priznanja povedala slavljenka, ki ji je občinstvo namenilo stoječi poklon in aplavz.
Priznanje celjske zvezde za izstopajoče dosežke v minulih dveh letih je prejela Špela Ma-stnak, vrhunska tolkalistka, ki živi in ustvarja v Frankfurtu in nastopa na številnih prestižnih evropskih festivalih. »Priznanje je zame nekoliko nepričakovano, saj ne delujem veliko na celjskem območju. Lepo je videti, kljub temu da nisi dnev-
no prisoten doma, če tvoje delo nekdo ceni in da pride do ušes.«
Istega priznanja je bil deležen tudi Sebastjan Weber, etnolog in kulturni antropolog, ki je zaposlen kot višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, in sicer za odmevne razstavne projekte v zadnjem obdobju. »Da delam v kulturi, je neke vrste privilegij, zato se mi zdi
samoumevno, da delamo v kulturi dobro in kakovostno. Iz tega vidika mi priznanja ne pomenijo veliko. Mi je pa vseeno prijetno, da nekdo opazi to prizadevanje in da delavci v kulturi dobimo potrditev dobrega dela.«
Priznanje celjske zvezde podeljujejo Kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Letošnja podelitev je bila četrta po vrsti. Na razpis je prispelo osem predlogov, o katerih je odločala strokovna komisija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), dr. Aleksander Žižek (namestnik predsednika), Ne-nad Firšt, Nevenka Šivavec in Matjaž Brežnik
Foto: SHERPA
ROBERT GORJANC
Ob tem, kot je še poudarila, ob vsesplošnem izrivanju slovenščine iz javnega prostora,
Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje, slavnostna govornica na prireditvi Mestne občine Celje ob kulturnem prazniku
tako radi pozabljamo, da je stoletja igrala osrednjo vlogo veziva naroda, ki so mu bili odvzeti vsi ostali konstitutivni elementi, nujni za samostojnost in neodvisnost. »Čeprav je bilo na temo hlapčevanja v slovenski literaturi zapisanih že mnogo eksplicitnih besed, nam očitno še niso prišle do živega,« je še povedala Polona Rifelj.
Na slovesnosti, ki sta jo pripravila Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje, so bila podeljena priznanja celjske zvezde za vidne dosežke na področju kulture. Priznanje za življenjsko delo je prejela zgodovinarka mag. Rolanda Fugger Germadnik, dolgoletna kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer je skrbela za zbirko Celjski grofje, napisala je več knjig in bila za svoje delo tudi že večkrat nagrajena.
Kulturni vrvež na gimnaziji
Vsakoletno dogajanje na I. gimnaziji v Celju, imenovano Kulturni maraton, je priložnost, da dijaki v počastitev kulturnega praznika počnejo, kar jih veseli, se preizkusijo v različnih delavnicah ali sodelujejo zgolj kot gledalci pri enem od številnih dogodkov, ki so ta dan na voljo.
Izbirati je bilo mogoč med približno dvajsetimi delavnicami in prireditvami. Dogajanje se je končalo v Dvorani Kajuh, kjer sta nastopila mešani mladinski pevski zbor in mladinski orkester šole. Pred tem so se lahko dijaki ob pomoči učiteljev in zunanjih mentorjev učili sodobnega plesa in hip hopa, risali strip, fotografirali, spoznavali abstraktno arhitekturo, se uči-
Dijaki so na iverno ploščo izdelali predstavitveni pano šole, ki bo omogočal, da se bodo ob njem lahko fotografirali, zato so upodobili samo telesa oseb, namesto glav pa so izrezali luknje.
li francoščino in spoznavali razlike med slovanskimi jeziki, debatirali o različnih temah ter sodelovali na različnih literarnih dogodkih. Med drugim so člani šolskega Fedrinega gledališča predstavili celoten proces priprave uprizoritve Sartrove dramske igre Zaprta vrata, ki jo bodo prvič uprizorili danes, v četrtek, ob 18. uri v Gimnazijki.	TC, foto: GrupA
m in z Julijo.
Tretji razpis za nagrado Fanny Hausmann
Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je pred dnevi objavil že tretji razpis za pesniško nagrado Fanny Hausmann. Nagrado, imenovano po prvi slovenski pesnici, so za ciklus pesmi s poljubno tematiko prvič podelili leta 2018. Natečaj je odprt do konca aprila.
Avtorice in avtorji lahko na natečaj prijavijo ciklus pesmi, ki ni daljši od 200 verzov. Pesmi morajo biti v izvirniku napisane v slovenskem jeziku, z njimi pa avtorji ne smejo sodelovati na katerem drugem natečaju, prav tako predhodno ne smejo biti javno objavljene, je pojasnila vodja programa kulture pri ZKŠT Nastija Močnik.
Strokovna komisija - Lidija Koceli, Marija Končina, Zoran Pevec in lanska nagrajenka Maruša Mugerli Lavrenčič - bo izbrala pet nominirancev, med katerimi bo določila zmagovalca. Ta bo razglašen na osrednji prireditvi v septembru, ko bo predstavljena tudi nova številka revije za književnost in kulturo Vpogled. V njej bodo objavljeni tudi ciklus pesmi zmagovalke ali zmagovalca in izbrane pesmi preostalih nominirancev.
LKK
12
NAŠA TEMA
Domnevne odtujitve otrok nekoč in razmere danes
Ko v prazno zibelko
leže dvom
Rojstvo otroka je za večino staršev eden najlepših trenutkov v življenju. Kadar se vse ne konča srečno, ljudje pričakujemo odgovore in pojasnila. Pred mnogimi desetletji to ni bilo samoumevno. O tem pričajo zgodbe staršev, ki danes dvomijo o smrti svojih otrok in kot eno od možnosti vidijo tudi to, da so jim jih odtujili. Pogovarjali smo se z materjo in s hčerjo, ki se sprašujeta, ali je morda ena od dvojčic danes še živa. O tem, kako je za sledljivost matere in otroka poskrbljeno danes, smo govorili s strokovnjakom s področja ginekologije. Kakšni podatki ostanejo za umrlim otrokom, nam je pojasnil specialist patologije.
TINA STRMČNIK
Kaj, če je druga
I	■ V ■	V	V ■	'N
dvojčica se živa?
Simona Zdolšek iz Šentjurja je imela ob rojstvu 18. oktobra 1968 sestro, enojajčno dvojčico. Zdravniki so materi obeh deklic kmalu po porodu v stari ljubljanski porodnišnici sporočili, da je hčerkica, ki je na svet prišla druga, umrla. »Narisali so križ na dokumente na postelji in odšli dalje,« se spominja Simonina mama Fani Ilovar. Dokumentov, kot je mrliški list, družina ni dobila, umrle deklice ni videla. Za njo je ostal le rojstni list brez vpisanega imena. Zaradi pomanjkljivih informacij ob tedanjih dogodkih se Fani Ilovar in njena hči Simona vrsto let sprašujeta, ali je druga dvojčica morda še živa. Odkar so v javnosti zaokrožile zgodbe o krajah novorojenčkov v Srbiji in Sloveniji, sta še bolj odločeni, da bosta zgodbi prišli do dna.
»Celo življenje se sprašu- rodila. To držim v sebi in pojem, kaj točno se je dogajalo doživljam. Vse od takrat ži-nekaj dni po tistem, ko sem vim z dvomom,« je pojasnila
Simona Zdolšek in njena mama Fani Ilovar bi radi prišli do dna dogajanju izpred 51 let. (Foto: SHERPA)
Fani Ilovar. Ko ji je odtekla voda, je odšla v porodnišnico na Ulico stare pravde v Ljubljani. Razmere so bile povsem drugačne kot danes. Ob sprejemu ženske niso imele na voljo kopalnic s stranišči in tuši. Porodnico so posadili na veliko nočno posodo, mimo
nje so se sprehajali zdravniki, medicinske sestre in babice. »Ena od medicinskih sester je opazila, da se je moj trebuh oblikoval v dve kepi. Dejala je, da bom rodila dvojčke, česar do takrat nisem vedela. Ultrazvočnih pregledov še ni bilo. Od prvega pregleda, ko
V zadnjem času več zanimanja za vpogled
Obdukcije umrlih novorojenčkov ali mrtvorojenih otrok opravljajo oddelki za patologijo v različnih krajih po državi. Ob tem naredijo obdukcijske zapisnike. Odvzamejo še vzorce tkiv, ki jih po priporočilu hranijo vsaj 30 let. Tako zapisniki kot vzorci tkiv so lahko pomembna informacija za starše, ki bi na svoja vprašanja odgovore radi pridobili še leta po otrokovi smrti. Na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer opravljajo obdukcije umrlih novorojenčkov ali mrtvorojenih otrok predvsem za ljubljansko regijo, so samo januarja letos prejeli deset zahtev za vpogled v dokumentacijo.
V današnjem času inštitut za patologijo opravi obdukcijo pri vseh umrlih novorojenčkih. V preteklosti so bili tudi redki primeri, ko obdukcije niso opravili, na en takšen primer so naleteli ob iskanju podatkov iz 60. let prejšnjega stoletja, je pojasnil predstojnik omenjenega inštituta izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med.
Pri vsaki obdukciji novorojenčka sodelavci inštituta odvzamejo manjše tkivne vzor-
Predstojnik inštituta za patologijo izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med. (Foto: osebni arhiv)
ce, ki jih shranijo v parafinu. Sogovornik je pojasnil, da so takšni parafinski bloki bolj ali manj trajno obstojni. Vzorce, a tudi histološka stekelca, ki jih odrežejo iz teh blokov, hranijo v arhivu glede na priporočila 30 let. V mnogih primerih so našli tudi starejše. »Pri zelo starih vzorcih, na primer pred letom 1980, so bili bloki na lesenih količkih in so bili slabše obstojni. To je bil pogosto razlog, zakaj smo takšne bloke dali v uničenje. V takšni obliki jih namreč nismo mogli več hraniti. Danes je naše stališče, da tudi po 30 letih tkiv ne uničujemo, dokler imamo zmogljivosti, da jih lahko hranimo. Ce bi tkiva morali dati v
uničenje, bi to dokumentirali na ustrezen način,« je še pojasnil Pižem.
Pogostejše prošnje
za vpogled
Prav medijske objave o domnevno ukradenih otrocih vplivajo na to, da se starši v zadnjem času pogosteje zanimajo za vpogled v dokumentacijo izpred več let, pred tem so bile prošnje za vpogled le občasne, je povedal predstojnik Inštituta za patologijo. Družina umrlega novorojenčka lahko na inštitutu pridobi podatek, ali so v tej ustanovi opravili njegovo obdukcijo ali ne. Če je obdukcija bila opravljena, potem lahko dobi kopijo obduk-cijskega zapisnika in podatek o tem, ali v arhivu še hranijo tkiva, odvzeta ob obdukciji. Za pridobitev podatkov morajo svojci izkazati svojo identiteto z osebno izkaznico.
Obstoj obdukcijskega zapisnika je po besedah Pižma že zelo velik dokaz ali pokazatelj, da je bil umrli otrok res otrok matere, ki bi rada preverila dogodke iz preteklosti. Dokumentacija razkriva klinično mnenje o tem, zakaj je otrok umrl, v njej so zapisani podatki o ugotovitvah obdukcije. In
to so po prepričanju sogovornika zelo pomembne informacije, ki lahko svojce pomirijo. »Zdi se mi, da se v javnosti dvomi pojavljajo predvsem zato, ker so bili starši otrok premalo obveščeni o tem, kaj se je dogajalo. Čeprav so bili vzroki smrti otrok jasni. Danes je komunikacija bistveno drugačna, kot je bila pred 40 ali 50 leti.«
Možna tudi
genetska analiza
Možno je opraviti tudi genetsko analizo, kjer DNK iz vzorcev primerjajo z DNK matere in preverijo ujemanje. Po Pižmovih besedah je analizo večinoma možno uspešno opraviti, vendar obstajajo tudi izjeme. Starejši kot je vzorec DNK v parafinskih blokih, slabše kakovosti je in večja je verjetnost, da analize ni možno opraviti.
V Sloveniji tovrstne raziskave opravlja Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, kamor starši dostavijo tkiva, ki so jih prevzeli na patoloških inštitutih ali oddelkih po državi. Stroške analize plačajo tisti, ki analizo zahtevajo. Koliko tovrstno testiranje stane in kaj so pokazale analize v zadnjem času, smo med drugim vprašali predstojnika omenjenega inštituta doc. dr. Tomaža Zu-panca, dr. med. Slednji nam do konca redakcije ni odgovoril na vprašanja.
so potrdili nosečnost, in do poroda vmesnih pregledov nisem imela,« se spominja danes 74-letna gospa.
18. oktobra 1968 je ob 11. uri in pet minut dopoldne na svet prva prišla Simona, ki je tehtala 1.200 gramov. Pet minut kasneje ji je sledila deklica, ki je imela 2.200 gramov in jo je njena mama želela imenovati Klara. Po porodu je osebje obe dojenčici za kratek čas pokazalo materi, nato so ju odnesli v inkubator. Posteljo Fani Ilovar so odpeljali na hodnik. Ker jo je zaradi nizkega krvnega tlaka bolela glava, je prosila za zdravilo. Ko ga je popila, je spala do drugega dne in se v sobotnem jutru zbudila v bolniški sobi. »Šele na večerni viziti je mimo prišlo zdravstveno osebje. Zdravnica je na dokumente, obešene na postelji, naredila križ in dejala, da je mlajša deklica dopoldne umrla. Skupina zdravnikov in sester je odšla naprej, ne da bi rekla še kakšno besedo, ne da bi lahko jaz karkoli vprašala,« je povedala. Sporočilo jo je pretreslo, premagal jo je jok. Telefonov, da bi poklicala moža, takrat ni bilo na voljo. Ostala je sama in ni vedela, kaj naj naredi. Umrle hčere ji niso pokazali, ko je skušala dobiti več informacij, so ji dejali le, da bo pokopana v skupnem grobu.
Ko je kasneje drobce iz dogajanja leta 1968 premlevala v mislih, se je spomnila, da je ob rojevanju slišala vpitje druge porodnice, ki je izgubila svojega otroka. Ob tem je pomislila tudi na to, da so njeno Klaro morda dodelili omenjeni ženski.
Več vprašanj kot
odgovorov
Simoni Zdolšek se je zgodba o tem, da je njena sestra
dvojčica umrla drugi dan po rojstvu, čeprav je bila večja in močnejša ter ob porodu ni imela nobenih težav, vedno zdela nenavadna. Odkar se v javnosti vedno več govori o ukradenih otrocih, sta z mamo vse dogajanje preverili kronološko. Prva stvar, ki po njunem prepričanju zbuja dvome, je, da so njeni mami takoj po porodu očitno dali pomirjevala, da je spala do naslednjega dne. Nenavadno se jima zdi pomanjkanje dokumentov, saj rojstni list obstaja, mrliški list pa ne.
»Ko me je mama po mesecu in pol dobila iz inkubatorja, je bila moja odpustna teža 2.250 gramov. Takšno težo je moja dvojčica imela že ob rojstvu. Zdravniki so kot vzrok smrti omenili, da se je morala močneje potruditi, da je prišla na svet, saj je za menoj, ki sem bila šibkejša, širila porodni kanal. Tega ne verjamem, saj mi je dvojčica sledila po samo petih minutah. Poleg tega se mama spominja, da ni bila modra in da je normalno zajokala,« pravi Zdolškova. Domneva, da so sestro odtujili, ker je bila močnejša, nje, ki je bila šibkejša in je morala v inkubator, niso mogli. To, da je bila mama presenečena, da bo rodila dvojčke, je bil po prepričanju sogovornic morda še en vzrok, da bi bila lahko lahka tarča za odtujitev otroka.
Zgodbi bi radi
dodali zaključek
Fani Ilovar pravi, da zaradi vseh okoliščin izgube svoje deklice ni predelala do danes. »Ves čas sem v dvomih. Nisem žalovala, kot da bi bila hči mrtva. Ves čas v sebi mislim, da jo bom nekoč videla živo. Blagoslavljam jo v molitvah.«
NAŠA TEMA
13
»Danes zamenjava novorojenčka
I ■ v ■ ■	v
v porodnišnici nemogoča«
OB ROBU
Da je v današnjem času v porodnišnici nemogoče zamenjati otroka ali ga odtujiti, med drugim tudi zato, ker je pri vsakem medicinskem in administrativnem postopku udeleženih več oseb, meni predstojnik Ginekološko-po-rodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje mag. Jakob Koren, dr. med. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako je danes poskrbljeno za sledljivost matere in novorojenčka. In o postopkih, kadar se nosečnost ne konča srečno.
Jakob Koren je v Splošni bolnišnici Celje zaposlen 25 let in v vsem tem času se postopki, ki omogočajo sledljivost matere in novorojenčka, niso bistveno spremenili. Čeprav težko komentira dogajanje za več desetletij nazaj, je pojasnil, da je sobivanje mater in dojenčkov v zadnjem obdobju bistveno drugačno, kot je bilo nekoč. Še ena stvar, ki se je precej spremenila, je komunikacija med bolniki in zdravstvenim osebjem. »Vse osebe, ki so nekoč predstavljale avtoriteto, so ljudje v preteklosti naslavljali drugače - to je veljalo za učitelje, policiste, zdravnike, politike. Danes je komunikacija bistveno bolj sproščena, odprta in osveščena. To spodbujamo, želimo si, da bi pacienti še bolj spraševali.« Nič nenavadnega ni tudi, da se na porodnišnico obrnejo starši, ki bi radi preverili dogodke iz preteklosti.
Kako je danes poskrbljeno za sledljivost matere in novorojenčka?
Predstojnik Ginekološko-poro-dniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje mag. Jakob Koren, dr. med (Foto: GrupA)
Ko pride nosečnica v porodno sobo, jo zdravstveno osebje še pred porodom otroka označi z dvema oznakama. Eno je oznaka z njenim imenom in s priimkom, ki jo v bolnišnici dobi vsak pacient. Druga oznaka je številka poroda. Ta je edinstvena, le ena taka številka v tistem letu je. Zapisana je na zapestnici iz umetnega materiala, ki se je ne da odstraniti, razen če bi jo prerezali s škarjami. Ustrezno manjšo zapestnico z identično številko prejme novorojenček. Mati številko preveri in potrdi takoj po porodu, ko ji babica otroka položi na trebuh. Sicer otrok dobi še svojo identifikacijsko zapestnico z osebnimi podatki matere in otroka. Pri carskem rezu v regionalni anesteziji, ko porodnica bedi, otroka vidi in lahko preveri, da sta z novorojenčkom enako označena. Če je carski rez v splošni anesteziji, označbo preveri in potrdi oče, kadar je prisoten. Sicer babica zapestnico že pred operacijo pokaže mami in ji pokaže, da je identična oznaka na zapestnici pripravljena tudi za otroka. Babica otroka označi že v operacijski dvorani. Šele potem ga odpelje iz operacijske dvorane, da počaka, dokler se mama ne zbudi iz anestezije. Za dvojčke imamo posebne sete, kjer sta dve zapestnici z identičnimi številkami, kot jih ima mama.
Razmere glede sobivanja mamic z otroki so se najbrž močno spremenile v primerjavi z razmerami iz 70. in 80. let.
Prepričanje o tem, da morda nekje še živi, je okrepil dogodek pred približno 40 leti, ko je družina odšla na kopanje v Podčetrtek. Fani je pri otroškem bazenu klicala svojo hčer, a se slednja ni odzvala na ime Simona. Ta je pritekla iz druge smeri. Takrat je mama spoznala, da je klicala drugo deklico, ki je bila na las podobna njeni prvorojenki.
Simona Zdolšek je dolgo časa razmišljala o tem, ali je po 51 letih dobro brskati po preteklosti. Sprašuje se, na kaj bo naletela, kakšne zgodbe se lahko skrivajo za vsem. Zaveda se, da bo za poizvedovanje potrebovala veliko energije. A če tega ne bo skušala raziskati, jo bodo vprašanja razjedala do konca življenja, je prepričana. »Kaj lahko izgubim? Kljub temu, da je vse skupaj za naju z mamo zelo čustveno. Po drugi strani gre za pre-bolevanje in predelovanje stvari, ki so se zgodile naši družini in s katerimi živimo vse dni.«
Fani Ilovar je doslej Arhivu Republike Slovenije podala vlogo za vpogled v porodno dokumentacijo, vlogo za vpogled v dokumentacijo je vložila še v Inštitutu za patologijo. Obe s hčerko Simono se bojita, da po vsem preteklem času ne bosta našli vzorcev, ki jih patologi ponavadi odvzamejo ob obdukciji umrlih otrok. »Upam, da bo dovolj temeljita vsaj dokumentacija, če sploh še obstaja. In da bo v njej pisalo, kaj točno se je zgodilo. Na nek način bi bilo najlažje in najmanj boleče, če bi z mamo dobili zagotovilo, da je moja sestra res umrla,« je dejala Simona Zdolšek.
Če otroka ne prijavimo, ne obstaja
Kdorkoli bi otroka skušal zamenjati ali odtujiti, bi najbrž naletel na težave pri njegovi prijavi v matični register.
Ob rojstvu otroka osebje porodnišnice pošlje elektronsko prijavnico na upravno enoto in ta prijavnica je podlaga za vpis novorojenčka v matični register, je pojasnila vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Celje Bojana Frim. Če je otrok mrtvorojen, je postopek isti kot pri živorojenem otroku. Če otrok umre takoj po porodu, v porodnišnici prav tako opravijo elektronsko prijavo, nato v matični register na podlagi zdravniškega potrdila o smrti vpišejo smrt otroka.
Bi nekdo lahko v matični register prijavil novorojenčka, ki bi bil ukraden? Kakšne so varovalke, da se to ne bi moglo zgoditi? »Varovalka je na strani porodnišnice, kadar mati rodi tam. Elektronska prijava rojstva, ki jo matičar prejme iz porodnišnice, vsebuje podatke otroka z že določeno enotno matično številko občana (EMŠO) in podatke matere (rojstni podatki, EMŠO in bivališče matere). Točnost podatkov matere preverimo iz uradne evidence. Če je mati poročena, kot očeta otroka vpišemo njenega moža, podatke prav tako preverimo iz uradne evidence. Če je otrok nezakonski, poda oče osebno pred uradno osebo izjavo, da je njegov oče. Izjavo poda na matičnem uradu ali na centru za socialno delo s pisnim soglasjem matere,« je pojasnila sogovornica.
Rojstvo otroka izven zdravstvenega zavoda prijavijo upravni enoti pri porodu prisoten zdravnik, diplomirana medicinska sestra ali babica, ki ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Rojstvo lahko prijavita tudi oče ali mati, ko je za to zmožna. V tem primeru mora biti prijavi priloženo potrdilo o rojstvu, ki so ga izdali zdravnik, medicinska sestra ali babica. Način vpisa takšnega rojstva je določen z Zakonom o matičnem registru. Če je otrok rojen v tujini, morata mati ali oče za naknadni vpis rojstva v matični register dostaviti mednarodni izpisek o rojstvu.
Da dobi vsaka zgodba zaključek
Simona Zdolšek: »Prepričana sem, da so v Sloveniji še druge družine, ki dvomijo v smrt svojih novorojenčkov. Morda jim bo zgodba naše družine dala moč, da bodo začele govoriti o tem.«
Mnogo let smo že novorojenčku prijazna porodnišnica, kar pomeni, da vsi zdravi otroci sobivajo z materami 24 ur na dan v isti sobi. Matere imajo otroka v posteljici poleg svoje, ves čas ga imajo ob sebi. Če pri negi pomagajo medicinske sestre, to počnejo v sobi pri materi, da je mama ves čas zraven. Če je treba opraviti kakšen pregled, terapijo ali dodaten postopek, otroka spremlja mama. Če se želi odpočiti, lahko otroka za nekaj ur preda v varstvo na neonatalni oddelek. Pristop do tega oddelka je nadzorovan, tja lahko vstopajo samo zaposleni s službenimi karticami, njihove številke so vnesene v informacijski sitem.
Najbrž daje ženskam tudi to, da je pri porodu lahko prisoten oče otroka, večji občutek varnosti.
Zagotovo. Oče vidi otroka, takoj ko se rodi, in vidi, da je otrok takoj označen. Podobno je, kadar je oče prisoten v operacijski dvorani pri carskem rezu. To ni vedno, a je pogosto.
Se vam sistem sledljivosti zdi dober, dopušča morda kakšne napake?
Po mojem mnenju je v današnjem času nemogoče zamenjati otroka ali ga odtujiti. Med drugim tudi zato, ker je v vsak administrativni in medicinski postopek vključenih več oseb. Vse dokumentacije, ki jo morajo starši podpisati, ne more pripraviti samo ena oseba. Tudi prijavo rojstva, ki jo naredimo elektronsko, podpišejo starši, ki povedo, kakšno ime so izbrali za novega družinskega člana. Takšne stvari bi staršem težko skrili. Ko je mati v porodni sobi, kjer rodi otroka, ne hodi iz prostora, iz njega ne odnašamo niti otroka. Kadar gre za carski rez, je v operacijski dvorani prisotnih devet ali deset ljudi. Vsi vidijo otroka in to, da ga babica označi. Da bi otroka odtujili in da bi pri tem sodelovali številni ljudje, bi morala biti po mojem prepričanju v ozadju res velika zarota.
Kakšna potrdila in dokazila prejmejo starši, če otrok umre?
Če otrok umre po porodu, je to oseba, ki je bila rojena, zato se zanjo izda mrliški list. Starši se odločijo, na kakšen način bodo otroka pokopali. Pisno se opredelijo, ali bodo prevzeli truplo in organizirali pogreb. Nekateri starši se odločijo, da gre otrok v skupni grob, to odločitev zabeležimo. Dokumentacijo o tem hranimo v popisu bolezni. To ni nek naključen dogodek, kjer bi se vsak posameznik lahko odločil, kako bo ravnal, ampak mora biti odločitev staršev zabeležena in podpisana. Če je bil otrok živorojen in je nato umrl, ga označimo kot običajno. Če je bil otrok mrtvorojen, ga označimo z identifikacijsko zapestnico s podatki matere. Zgodi se, da pri takšnih otrocih po smrti zahtevamo tudi dodatne preiskave, na primer obdukcijo. V takšnem primeru obstaja obdukcijski zapisnik z vsemi ugotovitvami, s katerimi seznanimo starše otroka.
Se na vašo porodnišnico kdaj obrnejo starši, ki bi radi preverili dogodke iz preteklosti?
Matere občasno zahtevajo kopije porodnega zapisnika, želijo ga iz čustvenih razlogov, da bi ga shranile za spomin. Včasih želijo po več letih pojasnitev nekaterih postopkov zaradi morebitnih bolezni pri otroku ali česa drugega. Vse porodne zapisnike prvi dve leti hranimo na
V medijih so se v zadnjem času zvrstile objave o domnevnih krajah novorojenčkov v srbskih porodnišnicah. Materam naj bi dejali, da so njihovi otroci umrli, v resnici pa naj bi jih prodali v posvojitev. Starši, ki so se povezali v društvo Izgubljeni dojenčki Beo-
TINA STRMČNIK
grada, se po poročanju RTV Slovenija ukvarjajo tudi z več primeri, povezanimi s Slovenijo.
Mnogi težko verjamejo, da bi zdravniki o domnevnih smrtih otrok družinam lagali in da bi v javnih bolnišnicah z namenom okoriščanja delovala trgovina z novorojenčki. Po drugi strani je težko spregledati vzporednice, ki so skupne različnim pripovedim. Od tega, da so matere omamili, da jim niso želeli odgovoriti na vprašanja da niso prejele ustrezne dokumentacije. Mnogim mamam je skupno, da jim je umrl eden od dvojčkov, a tudi to, da velikokrat sploh niso vedele, da pod srcem nosijo dve bitji, ne le eno.
V tokratni temi nismo želeli napihovati in potencirati zgodb, ki večinoma nosijo predznak »domnevno«. Naš cilj je bil le predstaviti to, s čimer se tudi po petdesetih letih ukvarjajo nekatere družine. Le želimo si lahko, da so še ohranjeni dokumenti, ki bodo odgovorili na večna vprašanja in dvome.
90,6
95,9 100,3
radio celie
vMnc? г iwmvj I
oddelku, nato jih arhivirajo v centralnem arhivu bolnišnice. Njihovo pridobivanje ni težava, matere morajo le izraziti zahtevo in pridobijo kopijo originalne dokumentacije. Slednja ostane arhivirana.
Kako dojemate zgodbe o ukradenih otrocih in pripovedi o tem, da se to ni dogajalo le v porodnišnicah v tujini, ampak tudi v Sloveniji?
Otroka lahko staršem navsezadnje ukradejo tudi doma ali kjerkoli drugje. Ne trdim, da kraja otrok v preteklosti ni bila mogoča, če katera ustanova ni bila dobro varovana. Nenazadnje ljudje dnevno vstopajo v bolnišnice in izstopajo iz njih. A menim, da bi kaj takšnega zaposleni hitro opazili in prijavili. Najbrž nihče ne bi imel interesa prikrivati, da je otrok izginil. Poznamo zgodbe iz bolnišnic, kjer so matere rojevale neželene otroke, nato so jih dali v posvojitev ali prodajo, s čimer sta se strinjali obe vpleteni strani. Verjamem, da se vse to lahko zgodi. Če ima nekdo dovolj velik motiv, to lahko naredi. Najbrž obstajajo možnosti, da so kje otroke namerno odvzeli materam in jih prodajali z namenom posvojitve in koristi nekomu tretjemu. V sodobnih javnih porodnišnicah se mi kaj takšnega zdi nemogoče.
Porodne zapisnike hranijo trajno
Centralni arhiv Splošne Bolnišnice Celje porodne zapisnike in vso spremno porodno dokumentacijo hrani trajno. Arhivirana je v prostorih bolnišnice in arhivskih prostorih, ki jih ima bolnišnica za ta namen v najemu na drugih mestih. Najstarejši porodni zapis v arhivu je iz leta 1920.
V Centralnem arhivu celjske bolnišnice so pojasnili, da porodnih zapisnikov in ostale porodne dokumentacije doslej niso dali v uničenje niti jih niso izločali. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAG) sicer določa, da lahko bolnišnice dokumente pacienta deset let po njegovi smrti oz. sto let od datuma njegovega rojstva dajo v uničenje. Razlogi, da v Splošni bolnišnici Celje omenjeno dokumentacijo še vedno hranijo, so predvsem genski zapisi. Porodne knjige, ki so nastale med letoma 1934 in 1979, so predali Zgodovinskemu arhivu Celje.
Pojasnili so še, da so podatki mrtvorojenih otrok del porodnega zapisa matere. Od leta 1963 hranijo tudi ločene zapise mrtvorojenih otrok in obdukcijske zapise, če so bili narejeni.
14
KRONIKA
Največkrat izginjajo sakralne stvari
So tatvine iz župnišč morda naročene?
Letos sta bili na Celjskem že dve tatvini iz župnišč. V zadnjem primeru je neznanec iz župnišča v Šen-trupertu nad Laškim ukradel kelih, vreden kar dva tisoč evrov. Število tovrstnih kaznivih dejanj je v zadnjih dveh letih v primerjavi z leti prej sicer upadlo, pravijo pri Slovenski škofovski konferenci, a je na drugi strani narasla škoda, ki je bila z vlomi in s tatvinami povzročena. Duhovniki ne skrivajo mnenja, da so takšna kazniva dejanja pogosto povezana tudi s tem, da je cerkev v javnosti pogosto predstavljena kot bogata ustanova. Tarče so pogosto župnišča, kjer duhovniki živijo sami in večjih vrednosti, razen sakralnih predmetov, ni.
SIMONA SOLINIC
Lani avgusta je storilec vlomil v župnišče v Gomilskem, vendar ni ničesar ukradel, novembra je neznanec poskušal vlomiti še v župnišče v Šmar-tnem v Rožni dolini, a kaznivega dejanja ni dokončal, saj ga je nekaj odvrnilo in je zbežal. Pred tem so policisti preiskovali tudi vlom v župnišče v Šempetru v Savinjski dolini. Od tam sta izginila prenosni računalnik in kelih. Nato se je zgodil vlom v župnišče in cerkev v Galiciji. Storilec je iz kovinske blagajne takrat ukradel nekaj gotovine. Najbolj razburkano leto na tem področju je
V zadnjih desetih letih se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo 2.620 kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala tudi policija.
bilo 2016, ko so vlomilci kradli v župniščih v Celju, Laškem, Šentjurju in Savinjski dolini.
V	Preboldu je bil takrat celo poškodovan župnik, ki sta ga vlomilca pretepla in zvezala in žalila. Nekaj storilcev so kasneje policisti tudi prijeli.
»Še danes ne spim
mirno«
Včasih so storilci težko izsle-dljivi, največkrat policija te tatvine in vlome razišče na način, da storilce ulovi zaradi drugih kaznivih dejanj, nato osumljenci priznajo še tovrstno početje.
V	celjski škofiji pravijo, da poli-
cija dela korektno. »Zakonodaja je tista, ki narekuje, če neka vrednost ukradenega predmeta ni dovolj visoka, je to kaznivo dejanje obravnavano kot manjše,« pravi upravitelj Škofije Celje Rok Metličar. Težava nastane, ker v cerkvi težko določijo vrednost nekega predmeta, ki postane plen tatov. »Včasih gre za stare sakralne stvari, ki so, ker jih uporabljamo pri bogoslužju, hkrati tudi najdragocenejše. Zato je težko napisati poročilo in v njem opredeliti, koliko je predmet vreden,« dodaja Metličar. Tudi sam je pred leti imel takšno izkušnjo s storilci.
Lani se je na to temo na enem od družbenih omrežij odzval tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. V sporočilu je zapisal, da obsoja vsakršno manifestacijo verske nestrpnosti oziroma sovraštva. »Skrunjenje verskih objektov je po mnenju varuha Svetine ena od oblik napadov na svobodo izražanja veroizpovedi. Tovrstni dogodki po mnenju varuha Svetine niso povzročili le materialne škode, temveč širijo sovraštvo in vnašajo nemir med ljudi. Tematika ima velik polemični potencial, kar je mogoče zaznati tudi na spletu, zato varuh človekovih pravic kot že mnogokrat doslej obsoja tudi vsakršno sovražno pisanje oziroma odzivanje. Svetina je poudaril, da je svoboda izražanja demokratična pridobitev, vendar je varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin ter pravic drugih,« poudarjajo pri Slovenski škofovski konferenci.
»Še danes ne spim mirno. Takšno početje pusti sledi. Ko nekdo vlomi in na ta način stopi v tvojo zasebnost, to
Največ tatvin in vlomov v župnišča ali cerkve je v Sloveniji v povrečju februarja in maja.
pusti posledice,« pravi. Enako je pri drugih duhovnikih, ki v župniščih bivajo pogosto sami. »Dogaja se, da so mnoge cerkve čez dan zaklenjene, čeprav želimo, da bi bile ves čas dostopne ljudem. Zato tudi so. Težko je potem najti neko rešitev,« dodaja sogovornik. Morda je dobro ljudi osvestiti, naj bodo so pozorni, če vidijo v okolici sumljive osebe. Ta pozornost tudi pripomore, da se kaj takšnega, kot sta vlom ali tatvina, morda ne zgodi.
Kaj storilci naredijo z ukradenimi predmeti, je težko domnevati. Metličar meni, da se takšna kazniva dejanja ne zgodijo brez naročila: »Če je na črnem trgu povpraševanje po točno določenem predmetu, potem bi to bilo lahko povezano. Včasih so v cerkvah
Po podatkih slovenske policije naj bi število kaznivih dejanj, predvsem vlomov in tatvin, v zadnjih letih upadlo. Povečala se je škoda, ki je bila s temi dejanji povzročena. Delni podatki za lansko leto tako kažejo, da se je število kaznivih dejanj še dodatno znižalo. Delež preiskanosti tovrstnih primerov je v povprečju 33-odstoten.
tudi turistični ogledi in takrat lahko ljudje opazijo marsikaj. Če je takšno naročilo v ozadju tovrstnih kaznivih dejanj, verjamem, da je pot od naročnika do storilca hermetično zaprta.« In tudi če storilca dobijo in mu sodijo, so sodni postopki za tovrstna kazniva dejanja počasni, opozarja sogovornik.
ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ (vlomov in tatvin po letih) na območju PU Celje
2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	Skupaj
51	13	33	54	16	25	8	16	25	22	6	7	276
Ferjanc razrešen nezakonito, bo kdo odgovarjal?
Višje delovno sodišče je potrdilo lansko odločitev Delovnega sodišča v Celju, da je bil nekdanji poslovni direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc razrešen nezakonito. Odškodnino
-	malo več kot 43 tisoč evrov
-	bo moral Ferjanc od bolnišnice izterjati v pravdnem postopku.
To je namreč znesek, ki pomeni razliko v plači in prispevkih v primerjavi z delovnim mestom, ki ga zaseda zdaj, z delovnim položajem, ki ga je imel pred tem. Naj spomnimo, da je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje Ferjancu očital nesprejetje finančnega načrta in nepravilne prevedbe plač ob
Marjan Ferjanc je še vedno zaposlen v Splošni bolnišnici Celje.
prehodu na nov plačni sistem leta 2008, zaradi česar ni bil ponovno imenovan. Ferjanc je ves čas očitke zavračal in poudarjal, da je šlo za politično razrešitev in da je bolnišnica v njegovem mandatu poslovala kljub finančno krizi dokaj do-
bro, kar naj bi bilo zanimivo za takratno politično stranko na oblasti. Na delovnem sodišču so v postopku zaslišali tudi takratnega predsednika sveta zavoda bolnišnice Andraža Jaklja. Naj spomnimo, da so kasneje tudi njega razrešili z mesta predsednika sveta zavoda zaradi nezdružljivosti funkcij. Bil je namreč direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Kot predsednik sveta zavoda je vztrajal, da morajo Ferjanca zaradi nepravilnosti razrešiti. Ferjanc je med drugim v postopku dokazoval še, da je bil nezakonito razrešen tudi zato, ker je o tem odločal samo svet zavoda, ni pa njegove razrešitve predlagala vlada. Med tistimi, ki so dogajanje ob Ferjančevi razrešitvi spremljali od blizu, mnogi menijo, da bi morali člani sveta zavoda za takšno početje tudi odgovarjati, neuradno se govori tudi o možnosti kazenskih ovadb.
Zaradi lahkovernosti so bili oškodovani
Velenjski policisti so v zadnjem času obravnavali več primerov ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, v katerih je neznanec zlorabil bančne kartice oškodovancev.
Oškodovanci so pri brskanju po spletnih straneh prejeli obvestilo, da lahko sodelujejo v nagradni igri in pri tem dobijo telefon višjega cenovnega razreda. Ob kliku na obvestilo se jim je odprla stran, enaka spletni strani Telekoma Slovenije. Za sodelovanje v igri je moral uporabnik nakazati dva evra, in sicer tako, da je vnesel podatke o svoji bančni kartici. »Na osnovi tega podatka je neznan storilec zlorabil bančne kartice in opravil spletne nakupe. Občane opozarjamo, naj, če zaznajo takšne ali podobne spletne strani, najprej preverijo pri podjetju, ki naj bi igro oglaševalo, ali je to res
njegova spletna stran. Če ni, naj zadevo naznanijo policiji. Ko zaznajo objavo, je smiselno, da naredijo posnetke spletne strani,« pravijo na Policijski upravi Celje.
Prav tako velenjski policisti so zaznali tudi več goljufij, v katerih so storilci preko Face-book profilov ponujali zagotovljene dobitke pri športnih stavah, in sicer velike dobitke pri nizkih vplačilih. »Pri tem so zahtevali nakazilo denarja preko Wester Union sistema. Po vplačani stavi so sodelujočim poslali dokazila o prejetih dobitkih. Kasneje so od njih zahtevali še nakazila za različne stroške pred izplačilom dobitka. Komunikacija poteka preko spletne aplikacije Messenger, v zaznanih primerih so storilci delovali iz tujine,« pojasnjujejo na policiji.
ZAPOSLOVANJE
15
frgotur
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Referent v
strokovnoadministrativni enoti skupine proizvajalcev »rdeče eko meso« (m/ž) (Šoštanj)
Opis delovnih nalog: zbiranje javnih naročil za šole in vrtce, obdelava razpisne dokumentacije in prijava na javne razpise, spremljanje razpisa, priprava pogodb, podpiranje in sodelovanje z zastopniki uporabnikov, sprejem, realizacija in kontrola realizacije ekoloških naročil, vodenje evidenc naročil in poročanje o
naročilih podpornim sodelavcem, pomoč pri načrtovanju ekološkega odkupa za potrebe kupcev. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Me-tleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 3. 2020. Več informacij na www. trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo
strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Nova
Cerkev)
Opis delovnega mesta: priprava materiala za odpremo, urejenost delovnega okolja, skrb za zaloge in pravočasno obveščanje nadrejenih, uporaba računalnika in priprava dobavnic. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu,
fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj nudimo kandidatom: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj nudimo kandidatom: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektro vzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro
smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec CNC-
strojev (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec linije arnit
(m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: pripravljanje materialov, ki so potrebni za vstavitev v linijo Arnit, spremljanje in nadzorovanje poteka dela na liniji in odpravljanje pomanjkljivosti, izvajanje samokontrole lastnega dela po fazah proizvodnje, izvajanje ko-rekturnih izdelav, ki odstopajo od ustaljenih tehnoloških postopkov, pripravljanje poročil o delu, evidenc, zapiskov in ostale potrebne dokumentacije, opravljanje drugih del po nalogu nadrejenega. Prijave zbiramo do 15. 2. 2020. Demteks, Borut Demšar, s. p., Preloska cesta 6, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
13 Moje Delo
Strokovnjak na terenu / Field expert (Osrednjeslovenska, Savinjska, Dolenjska, Zasavska, Obalna regija)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 1 leto izkušenj na podobnem delovnem mestu, visoko razvito sposobnost govornega in pisnega izražanja v slovenskem jeziku (učinkovito predstavitev vsebine, občutek za ljudi, retorične kom-petence),.. MPG plus, d. o. o., Dunajska 29, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Servis hidravličnih sistemov (Celje)
Pričakujemo izobrazbo smer elektro, strojne ali mehatronik (še bolj pomembne so izkušnje), delo na sedežu podjetja in na terenu, delovni čas od 8. do 17. ure (1 delovna sobota mesečno do 12. ure), zaželene izkušnje iz TGM, samostojnost in zanesljivost pri delu. Personal center, d. o. o., Litostrojska 44d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Nepremičninski posrednik Celje (Celje)
Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posre-
dovanje. CSLO Regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 9. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja izmene v strežbi
(Rogla)
Pričakujemo V. stopnjo gostinske ali gastronomske smeri, 12 mesecev delovnih izkušenj v strežbi, aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika, pripravljenost na timsko delo, motiviranost in ustvarjalnost, odgovornost in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Receptor (Žalec)
Od vas pričakujemo najmanj IV. stopnjo smer turizem, ekonomija, znanje vsaj dveh tujih jezikov, zaželene so delovne izkušnje s področja, vozniško dovoljenje B-kategorije, prednost imajo kandidati iz Žalca, Celja in okolice. Draganovič, d. o. o, PE Hotel A, Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 29. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec -
izmenovodja (Celje)
Vaše naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur, pospeševanju prodaje, vodenju urnikov ..., nadomeščanje poslovodje oz. namestnika, pregledno predstavljanje
in premeščanje blaga, svetovanje, strežba in upoštevanje kupcev, delo na blagajni. New Yorker, d. o. o., Ve-rovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Viličarist/skladiščnik (Celje)
Nudimo vam delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, možnosti za karierni razvoj ... Inpos, d. o. o., Opekarni-ška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni predstavnik Horeca za celjsko regijo (m/ž) (celjska regija)
Izzivi, s katerimi se bo srečeval izbran kandidat: aktivno promovi-ranje in izvajanje prodajnih strategij, naročanje in prodaja proizvodov družbe, spremljanje aktivnosti konkurence na trgu in predlaganje ukrepov, sodelovanje pri pripravi pogodb, spremljanje novosti na delovnem področju in njihova implementacija ... Radenska, d. o. o., Boračeva 37, 9502 Radenci. Prijave zbiramo do 14. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja prodaje v trgovini/ namestnik (m/ž) (Slovenj Gradec in Velenje)
Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi prodali? Ali radi delate v dinamičnem okolju s polno izzivi? Uživate v skupinskem delu? Ce je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10A, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 14. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Izkušeni natakar (m/ž)
(Velenje)
Delovne naloge: sprejem naročil in strežba hrane ter pijače, priprava in ureditev jedilnih prostorov, blagajniško poslovanje. Stimulativna in redna plačila z vsemi pripadajočimi dodatki (božičnica, regres). Delo v urejenem in stabilnem podjetju. XI HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, Velenje, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Šamoter 2 (m/ž) (Celje)
V sklopu organizacije dela in zagotavljanja nemotenega procesa v PE Vzdrževanje in energetika v gradbenem vzdrževanju vabimo k sodelovanju zidarja, gradbenika, ki bo skrbel za nemoteno izvajanje del s področja gradbeništva v proizvodnem procesu podjetja. Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž)
(Vojnik)
Vam je izziv delo skladiščnika in skladiščnega manipulanta v kvaliteti, določeni za strokovno vodenje vseh vrst evidenc, priprava predlogov za nabavo in dostavo osnovnih materialov, priprava in odpisovanje točno naročenega materiala v skla-
dišču ter nakladanje in razkladanje, skrb za kvaliteto prejetega in izdanega materiala, prevoz blaga z viličarjem ... Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 20. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sobarica - čistilka (m/ž)
(Dobrna)
Pričakujemo marljivo, zanesljivo in redoljubno osebo ter fizično vzdržljivost. Delo bo obsegalo čiščenje in pospravljanje hotelskih sob, sanitarnih, gostinskih, medicinskih in wellness ter družabnih prostorov, garderob osebja, pisarn, menjavo perila (brisač, posteljnine) ter drugih higienskih pripomočkov v sobah, pometanje, sesanje, pomivanje, loščenje pohištva in drugih predmetov ... Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Pogoji: izkušnje z delom v maloprodaji, izražene komunikacijske in prodajne veščine, ljubeznivost in prisrčnost v komunikaciji s kupci, marljiv, vesten in odgovoren pristop k delu in delovnim nalogam. Mlinar S, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
radio celje
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR1.
Preglejte aktualno ponudoo
VSAK DAN SVEŽI KROFI!
Po ročno narejen
krof v Rolco
Г01СЗ
^^^^^ kavama
pekarna slaščičarna
Po potico in sveže domače dobrote v Rolco
Od ponedeljka do petka
med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro.
Gubčeva 1, Celje f rolca

Že razmišljate, kaj boste letos za pusta hrusta? O tem, kje boste kupili krofe, vam ne bo treba veliko razmišljati. Kavarna, pekarna, slaščičarna in sendvičarna Rolca v Gubčevi ulici 1 v bivšem T v središču Celja je odgovor na to vprašanje.
Krofe izdelujejo na domač način, vsak dan pečejo sveže, polnijo pa jih z marelično, borovničevo, jagodno marmelado ali čokolado (nutella). Hkrati boste pri njih našli tudi v tem času nepogrešljive kvašene flancate, njihova specia-
	MARELICA
јЛ	BOIOVNKA
	RIBEZ
J	Nutella л
Gostje vas bodo zagotovo vprašali za recept, če boste na mizo postavili njihove domače kekse oziroma sladice. Ob rojstnih dneh in drugih obletnicah pojdite tudi po torto po naročilu v Rolco.
Za malico si lahko privoščite kos pice, sendviče na različne načine, svežo solato, različne zavitke, za domov lahko kupite pri njih pečen kruh.
V Rolci so zelo ponosni, da vse nastaja ročno izpod njihovih rok in da točno vedo, kaj gostu ponujajo. Dobrodošli vsak dan od ponedeljka do petka med 6.15 in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro.
15. in 29. februarja ter 7. marca jih boste našli tudi v Citycen-tru Celje.
liteta po receptu ome Mije so tudi krhki flancati. Vsekakor bo treba preizkusiti, saj pravijo, da so za prste polizat.
Že ptički čivkajo, da imajo v Rolci odlične potice, kot so orehova, potratna, skutina, pehtra-nova, kokosova. In zdaj se lahko pohvalijo tudi s certifikatom Slovenska potica. Za veliko noč ali kateri drug praznik vsekakor rezervirajte potico v Rolci.
Za slovensko tradicionalno potico so v Rolci prejeli tudi certifikat
mm?
Povprečna porab* goriv»: 0,0 * 7>fl 1/100 km, emisije CtV 0.0 ■ >78 g/km. Епшцц wwntlml лгчпЈцр«wi upion-*t»pomembnoj>mpiv»to kp<
jjöreUnlin kenc«tlMi;i|*fn pri|tmr>*g* ihm. d#le*« PMlD tn PMJ.S № eyliha¥ihci|i(»qv;Sa* te итЉШл», Aktyi tüU «Je firpftnMt* M»®Q. W intoifli«di| MM^Ih	ponudbe |* M •OfP.pii pecöl»W*nih pioSijulelh
Hyundai. Pogoji gn*ncij» In potfilki a spitifični paril» gotivi »n ••nivti'i COj Mjni*o<joT4f™*iJiyu!»dii.»- "Oniikup>uiv1ornotniiifot>1i4Bm>l(* ipini»i4Ufno1ivn>, otm ni mofloć»jim«n,i*jiiii#nir ca inJodit«i populi ttupcl tli iviamaollUi bitnimi fiumbl Hiyuhdil peđilill pilnti«)* ftktiBuy Awitd Mit LENNlJtLS - nijbBrjli turriH(|« слпа In kiitevMi^e n* klin*n»«*m Ugvi. Vit: Wrp-Ww**.limbiiF«>»*fd.eif	■ « lUXWlia
AC KRALJ, Cast d.o.o. Malteška cesta57 3313 Polzela T: 03/ 7050400 www.cast.si
dVgmalizirajte
POSLOVANJE
www.birobit.si
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
Kakovostna drva (bukova, mešana)^
•	najbolj top ponudba v Savinjski regiji
•	brezplačna dostava na dom*
•	možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej
* Brezplačna dostava po Savinjski regiji.
HttMBd
Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE
03 703 122 440
E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
GRADBENA
^/Jß TRGOVINA tomaz@grad bena- trgovina, s i
www.gradbena-trgovina.si
1 -Lil
12 666.070 96 99 55
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
- MATERIAL

ŠPORT
17
Hopsom sta uspela veliki preobrat v svoji dvorani in zadostna zmaga nad Šenčurjem
Prešerni Polzelani v ligo za prvaka
Polzelski košarkarji so v zadnjem krogu rednega dela prve slovenske lige premagali ekipo Šenčurja (71:66) in si tako na lestvici zagotovili mesto med prvimi petimi ekipami. Te bodo tekmovanje nadaljevale v ligi za prvaka, pridružila se jim bo Olimpija, ki je izpustila uvodni del 1. SKL. Za prvaka se bo s Celjskega potegovala še Rogaška.
DEAN ŠUSTER
Iz lige za obstanek se bosta najboljši moštvi uvrstili v če-trtfinale državnega prvenstva. Dosedanji medsebojni izidi se upoštevajo. Šenčur ima šest
zmag, Šentjur tri, Zlatorog dve, Terme Olimia Podčetrtek imajo eno. Igrali bodo po trikrožnem sistemu, po eno tekmo več v svojih dvoranah
V drugi četrtini so bili zelo glasni navijači iz Šenčurja, toda Hopsi pod vodstvom trenerja Boštjana Kuharja niso obupali.
bodo imeli Šenčurjani in Šen-tjurčani. Izpadel bo en klub. Teh skrbi nima šesterica klubov. Sobotni večer na Polzeli se je za Hopse končal prešerno. A zaplet tega ni obetal.
Poleteli v zadnji
četrtini
Hopsi so za peto mesto potrebovali zmago z vsaj dvema točkama razlike, toda sredi druge četrtine so zaostajali 19:32. Do cilja jih je ločilo kar 15 točk! Zaostanka dolgo časa niso uspeli občutno znižati. Potem so zadnjo četrtino na krilih navijačev dobili s 25:12. »Fantje so klecnili pod psihološkim bremenom. Tekmeci so preprečili naše podaje pod obroč. Naši meti z razdalje niso bili uspešni. V drugem polčasu smo zaigrali hitreje in zasluženo zmagali,« so bile prve besede vznesenega trenerja Boštjana Kuharja. Nekaj svojih varovancev je spodbudil, da so zaigrali kot prerojeni. »Videli smo, da dva igralca Šenčurja želita sama odločiti tekmo, Murić in Popadić. Osredotočili smo se na njiju, v želji po zmagi sta malo pozabila na soigralce. Dvignili so nas trije zadeti meti za tri točke Natha-niela Fowlerja. Razigral se je dirigent Antony Collins in igra je popolnoma stekla.«
Davkarija storila
svoje
Kuhar bi si očital predvsem poraze s Heliosom in z Rogaško doma ter v Šenčurju, če mu ne bi uspelo izpolniti cilja. »Glede na to, da je za nas sezona stresna predvsem iz finančnega vidika, še ne vemo, kaj bomo storili pred ligo za prvaka. Tako
Simo Atanacković je po zmagi-na parketu vzel v naročje hčerkico.
kot še nekaj drugih slovenskih klubov smo imeli težave s Finančno upravo Republike Slovenije. Zadeva bo kmalu urejena, nato bo treba poplačati igralce. Moja želja je, da bi pridobili kakovostnega krilnega igralca. S sedmimi igralci in mladinci ne moreš uspešno nastopati v ligi za prvaka. Odločitev bo padla v naslednjih dneh. Liga za prvaka bo zelo izenače-
na. Izstopa Olimpija, Primorska in Krka nista več tako prepričljivi. Lahko smo šesti, lahko smo tudi drugi. Boj za polfinale bo trd,« meni Kuhar.
Več kot napeto
»Ko je bilo najbolj pomembno, smo pokazali svoj pravi značaj,« je poudaril Simo Atanacković, ki je dosegel 18 točk. Fowler jih je dodal 17, po
12 sta jih dala Collins in Sandi Čebular. Predsednik Matej Jelen je čestital vsem po vrsti, a priznal: »Ja, ni bilo le napeto, ampak >na šesto<. Kljub vsem težavam bomo košarko na Polzeli še igrali.« In stara gostilna Cizej, ki stoji nedaleč od dvorane, je spet gostila - na kulturni dan - prešerno razpoložene ljubitelje košarke.
Foto: GrupA
Močan veter oviral tudi Tino Šutej in Milana Kranjca
Nova zmaga po drami na avtocesti
Članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej je v skoku s palico najprej zmagala na odprtem prvenstvu Hrvaške v dvorani v Zagrebu, kjer je preskočila 4,67 metra in se zelo približala svojemu državnemu rekordu v dvorani, nato je slavila še na mitingu v Ostravi (4,62).
DEAN ŠUSTER
Pot do tja je bila trnova, celo dramatična. »Vsi me sprašujejo, kako sva vezala palice na streho, pri čemer moram pojasniti, da je veter utrgal prtljažnik s strehe,« je na štadionu Kladivarja - že v smehu - povedala Tina Šu-tej. Ker je odpovedala nastop na mitingu na Švedskem, se je ponovno udeležila nedeljske nogometne tekme na atletskem štadionu.
Ste že v Vidmu imeli dobre občutke?
Sem, skoki so bili dobri, a zagotovo bi bili boljši, če bi imela več časa za ogrevanje. Dvorano so odprli uro pred tekmo. V Zagrebu je bilo še bolje, zelo blizu sem bila uspehu na višini 4,74. Zdi se mi, da sem preletela to višino, ko je bila letvica postavljena na 4,67.
Sredi marca bi moralo biti dvoransko SP na Kitajskem, a je zaradi znanih razlogov odpovedano. Ste razočarani?
Malo že. Dobro sem pripravljena. Oglasili so se drugi možni organizatorji, a je očitno Kitajska toliko močna, da bo prvenstvo gostila naslednje leto.
Športno Celje ste presenetili tudi z igranjem nogometa proti moškim. Očitno se ne bojite poškodb.
Zabavno je, nogomet mi je že od nekdaj všeč. V otroštvu sem ga pred blokom igrala z bratom in drugimi otroki. Veselim se nedeljskih tekem.
Letos veliko stavite na olimpijske igre, še več na evropsko prvenstvo, ki bo tokrat kasneje. Kako nameravate zdržati?
Na višku želim biti v Tokiu, vsekakor pa bom nato skušala ohraniti formo do prvenstva stare celine. Tam bom imela lepo priložnost, da posežem zelo visoko.
Od leta 2020 ogromno pričakujete, za vami je že kar nekaj tekem in celo posebna češka avantura. Kako se je spominjate?
Z rezultatom in zmago sem zadovoljna, toda moja predstava ni bila prava. Verjetno sem bila še pod vtisom dogodka na avtocesti. Celoten prtljažnik s palicami je zaradi močnega vetra utrgalo s strehe. En avto jih je povozil. Nisva vedela, ali so še cele. Čez palice je zapeljal še tovornjak, a so bile vzporedno s cesto in jih ni povozil. S trenerjem sva avto pustila na odstavnem pasu in se vrnila 300 metrov nazaj. Opazovala sva, kako se vozniki pri visokih hitrostih izmikajo palicam. Potem so bili vozniki prisebni, vklopili so vse štiri smernike, midva pa sva skočila na cesto in pobrala palice.
Dobivate več vabil zaradi odličnih rezultatov?
Da, več stvari se mi naenkrat odpira. Tekmo v Stockholmu sem odpovedala zaradi neugodne vremenske napovedi. V sredo bom tekmovala v francoskem Lievinu na svetovni dvoranski seriji mitingov. Tam bo izjemna konkurenca. Izziva se zelo veselim.
18
ŠPORT
Osmi poraz Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov, ki nikogar ni prizadel
Sprehod zvezdniške pariške zasedbe skozi Celje
Le po dve izključitvi na obeh straneh najbolje pričata o manjši zagrizenosti moštev na nedeljskem obračunu v dvorani Zlatorog, ki je bila dobro obiskana. Le malo ljudi jo je zapustilo med obema polčasoma, saj so pričakovali, da bodo izžrebani. Zaključni turnir v Kölnu si bo s fantom ogledala Liza Klanjšek iz Cirkovcev. Simbolično je petstotisoča obiskovalka evropskih tekem celjskega kluba.
DEAN SUSTER
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v enajstem krogu lige prvakov gostili PSG in izgubili s 33:29 - na roko sta jim šla poraza Zagreba in Elveruma, tekmecev v boju za osmino finala. Gostje so v obrambi začeli s postavitvijo 5-1, v napadu je »šahiral« norveški velemojster Sander Sa-gosen. Zdel se je zadržan, kot da bi bil užaljen v nekoliko manj zveneči postavi. Kljub vsemu je zlahka ustvarjal višek v napadu ali uspešno zaposlil kar 206 centimetrov visokega poljskega krožnega napadalca Kamila Syprzaka, ki je zabil kar devet golov, šestega v 27. minuti. Ze v trinajsti minuti je v dvorani zadonela Golica, ko so zaplesala štiri dekleta, saj je trener
Tomaž Ocvirk zahteval minuto odmora (5:7). Da gostje niso povsem ravnodušni, je dokazal Viran Morros, ko je znorel nad ruskima sodnikoma, češ da je rumeni karton prenizka kazen za celjski prekršek. Po dveh strelih gostov v okvir gola se celjsko občinstvo ni odzvalo na poziv »vsi na noge«.
Ostalo le pri sladkih
sanjah
Celjani so gostujočega trenerja prisilili, da je na parket poslal tudi Nikolo Ka-rabatića, Mikkela Hansna, Gudjona Sigurdssona in še nekatere. Josip Šarac je prvič razpoloženega vratarja Vincenta Gerarda premagal v tretji minuti nadaljevanja.
Pred začetkom zadnje četrtine je pri 19:21 odgovorni za glasbeni izbor zavrtel
takte skladbe Sweet dreams skupine Eurythmics. In res, David Razgor je z natančnim
strelom s sedemmetrovke poskrbel za najnižji zaostanek. Izključen je bil Nedim
Remili, toda Klemen Ferlin je proti praznim vratom usmeril slab, prenizek strel. Od
Odbito žogo je ujel Domen Novak in ob Kimu Du Rietzu spretno izsilil sedemmetrovko.
Z žogo je eden najboljših rokometašev vseh časov Nikola Karabatić (Francoz hrvaško-srbskih korenin), levo pa najboljši igralec dvoboja Kamil Syprzak.

v V
-^ it _ 1 ™
-џ m
Čeprav so bili v dvorani vsi zadovoljni, je bila najbolj srečna Liza Klanjšek iz Cirkovcev, saj si bo v družbi izbranca ogledala zaključne boje lige prvakov.
Za obisk spektakla se je odločil tudi Celjan Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije.
ŠPORT
19
izenačenja žal ni bilo nič, Pa-rižani so se zavedli, da se ne smejo šaliti. Z delnim izidom 4:1 so ušli na občutno razdaljo, volje po visokem vodstvu pa vseeno niso kazali. Tudi zato je senzacija visela v zraku. Domen Makuc je še dosegel gol z levo roko. Dal je štiri gole tako kot tudi Josip Šarac, Matic Grošelj in David Razgor, najučinkovitejši je bil s petimi Tilen Kodrin. Povzetek: izognili so se porazu v Velenju, v ligi prvakov so glavno delo opravili z zmagama proti Zagrebu, ta je v soboto doma izgubil s Flensburgom, Elverum je doma klonil proti Barceloni po vodstvu za tri gole. Norvežani in Hrvati imajo po tri točke, naši prvaki šest. Če ne bo senzacije, bo Celje po petih sušnih sezonah igralo v osmini finala. Z upanjem,
da bo prva tekma v Zlatoro-gu bolj napeta od nedeljske.
Spoštovanje pustiti
v slačilnici
Vsakršni pomisleki, da je možno rokometašem Celja Pivovarne Laško kaj bistvenega očitati, so napačni. »Toda saj veste, kakšni smo trenerji. Nikoli namreč nismo zadovoljni. V prvem polčasu so imeli naši fantje predvsem v napadu preveč spoštovanja do nasprotnikov. Tega se morajo znebiti. Igralec, ki ima žogo, mora biti nevaren za gol. Preveč je bilo podaj na pamet, kar devet žog smo izgubili v prve pol ure,« je v uvodu poudaril trener Tomaž Ocvirk. »Drugi polčas smo začeli skladno z dogovorom. Uspelo nam je nekaj natančnih metov z razdalje, igra v obrambi je bila še bolj borbena, toda težave z
visokim krožnim napadalcem gostov so se nadaljevale. Svojim igralcem čestitam za pristop.« Ob vodstvu na lestvici prve slovenske lige in trdnem šestem mestu v skupini lige prvakov je dlaka v jajcu morda le remi v Rdeči dvorani. »Naša ekipa je mlada, skupaj je zgolj pet mesecev. Poznala se nam je odsotnost reprezen-tantov med evropskim prvenstvom, na katerem je Šarac igral malo. Vrnil se je slabo pripravljen. Takoj po odmoru je bil izključen Matic Grošelj, Diogo Silva ga po poškodbi še ni bil sposoben nadomestiti. Bili smo že v zelo slabem položaju, vrnili smo se v igro in nenazadnje nismo izgubili. Preživeti moramo februar, torej tekme v ligi prvakov in derbi z Ribnico,« je zaključil Ocvirk.
Foto: SHERPA
Uradno pesem celjskega kluba Junak sta zapela Tone Kregar in Boštjan Dermol, kitaro je v rokah imel Teodor Amanović.
Končno dočakal podaje na krilo
V ekipi Celja Pivovarne Laško je bil na nedeljski tekmi lige prvakov proti izjemno bogatemu pariškemu klubu najbolj učinkovit reprezentant Tilen Kodrin, ki je zbral pet golov.
Po eni najboljših predstav v karieri je stopil pred mikrofon in se že po prvem vprašanju postavil v bran svoji ekipi.
Ne le zaradi remija, predvsem zaradi prikazanega na parketu Rdeče dvorane je bilo mogoče slutiti, da pripravljenost vašega moštva ni na ravni, ki bi strašila francoski PSG, mar ne?
Zgodila se je pač takšna tekma, nismo bili najboljši, a si nismo belili glave, kaj vse skupaj pomeni pred tekmo lige prvakov. Proti PSG si vsak želi igrati, posebnih psihičnih obremenitev ni. V Velenju je bilo, kar je bilo. Šli smo naprej in proti favoritom iz Francije odigrali povsem korektno.
Kako je bilo med sobotno predigro, ko sta se merila Zagreb in Flensburg?
Priznam, v soboto popoldne nam ni bilo dolgčas. Izšlo se je po naših željah.
Podobno se je ponovilo še na tekmi Elverum - Barcelona.
Morda smo nekateri dobili napačen vtis, namreč da so igralci in trenerji PSG prišli na prijateljsko oziroma trening tekmo ...
Včasih dobiš občutek, da odigrajo zavzeto le deset minut in odločijo tekmo. Obenem menim, da v zadnjih desetih minutah niso bili prav sproščeni. A vendar so vse
speljali po svojih željah. Njihov vratar je obranil tri strele in sledili so lahki zadetki. Razlika je ponovno narasla.
Očitno ste storili dovolj in ste prisilili njihovega trenerja, da je vključil izven-serijske adute. Čeprav ni povsem jasno, kdo so sploh najboljši v konkurenčni ekipi.
Drži, da smo v drugem delu odigrali bolj zbrano v
napadu. Ferlin je obranil nekaj strelov in dokopali smo se do priložnosti za izenačenje.
Lepo je bilo videti številne podaje na krilna položaja.
Tudi sam sem bil zadovoljen s tem. Po daljšem času sem imel malo več strelov s krila. Upam, da bo tudi v prihodnje tako.
DŠ
Foto: SHERPA
NA KRATKO
Trije nagrajenci
Brdo pri Kranju: Bloudkove plakete so prejeli tudi Klara Apotekar in Tim Mastnak za pomembna tekmovalna dosežka v športu ter Ivan Pfeifer za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Apotekarjeva iz Judo kluba Z'dežele Sankaku je lani postala evropska prvakinja v kategoriji do 78 kilogramov. Deskar Mastnak je v Park Cityju v paralelnem veleslalomu osvojil naslov svetovnega podprvaka. Pfeifer je od sredine osemdesetih let do današnjih dni mednarodno uveljavljen športni funkcionar v umetnostnem in hitrostnem drsanju. S svojimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi je umetnostno drsanje v mestu ob Savinji dvignil na kakovostnejšo raven. To mu je uspelo v 34-letnem predsedni-kovanju Drsalnega kluba Celje.
Tina zelo dobra, skrb glede Klare
Pariz: Celjska judoistka Tina Trstenjak je v soboto osvojila bronasto medaljo na grand slamu, dan kasneje pa je bila Klara Apotekar peta, potem ko je zaradi poškodbe reber predala boj za tretje mesto. Trener Marjan Fabjan je povedal, da ne bo nastopila na grand slamu v Düsseldorfu. Trstenjakova je bila v četrtfinalu boljša od Japonke Masaki Doi, v polfinalu pa je morala priznati premoč dvakratni azijski prvakinji Nami Nabekura. Bron si je priborila v dvoboju z Catherine Beau-chemin-Pinard iz Kanade.
Tudi s celjskim pridihom
Jesenice: Slovenska hokejska reprezentanca ostaja v igri za olimpijske igre v Pekingu leta 2022. Na kvalifikacijskem turnirju je v odločilni tekmi premagala Japonsko s 6:2. Gostje so dolgo vodili z 1:0. Najprej je izenačil Jan Urbas, našo izbrano vrsto pa je v vodstvo popeljal Celjan Ken Ograjenšek. Na avgustovskem turnirju na Norveškem se bodo Slovenci merili z domačini, Danci in Korejci, le prvo mesto pa vodi na olimpijske igre. Hrvaška je edini gol dosegla proti Litvi, strelec je bil branilec Celja Marko Tadić.
Prvi uradni Rus
Celje: Nogometaši Celja so med pripravami v Turčiji premagali poljski Piast z 2:1, ruski Šinik z 2:0 in kazahstanski Šahtar z 2:0, z beograjsko Crveno zvezdo pa so se razšli z 1:1. V soboto bodo na svojem štadionu igrali še z ljubljansko Olimpijo. Do spremembe je prišlo pri NK Celje, podjetjem za poslovne storitve v športu. Dosedanjega direktorja Zorana Podkoritnika je zamenjal Rus Valerij Kolotilo.
Celjska štafeta najboljša
Kranj: Mladi plavalci celjskega Neptuna so uspešno nastopili na državnem prvenstvu. Štafeta mlajših dečkov 4x50 prosto (Julijan Pevec, Vid Čujež, Jon Kočevar, Aljoša Vihernik) je osvojila prvo mesto. Vsi so se izkazali tudi posamično, pet medalj je osvojila Lui Uplaznik Sunarić. V ekipnem seštevku je bil Neptun četrti med 25 klubi. Med dečki in deklicami so izstopali Pia Krajinović, Hanna Naya Hušić in Filip Bratina.
Dina Špan v Rusijo
Celje: Umetnostne drsalke ter hitrostni drsalci in drsalke DK Celje še naprej nizajo uspehe. Na Jesenicah (Biellman Cup 2020) sta prvi mesti osvojili Lana Škalički (basic novice girls II) in njena mlajša sestra Tena Škalički (girls II), druge so bile Ajda Hrušovar, Kasja Minič in Ksenija Savanovič, tretji pa Tija Ota Pušnik in Sara Košir. V Ljubljani je bila na Dragon Trophy Daša Grm med članicami tretja, na tekmovanju Tivoli Cup pa je zmagala Tena Škalički. Hitrostni drsalci so tekmovali na tekmi za pokal Alpe Jadran v Sarajevu. Dina Špan je s svojo odločno in drzno tehniko prepričljivo zmagala. Bron so pridrsali Valentino Pintar Senica, Urša Erjavec in Amanda Pražnikar. V Slovenijo je odšla zmaga v štafeti na 2.000 metrov, drsale so Dina Špan, Amanda Pražnikar in Zoja Felicijan. Španova zaseda sedmo mesto na evropski lestvici (junior D ladies) in bo lahko sodelovala na tekmi v ruski Kolomni. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Bolj zanimiva, bolj zame, bolj zate.
Že vprodaji!
RENAULT twingo 1,2, letnik 2002, s klimo in z vso elektro opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 157 ODLIČNO ohranjen golf plus, originalni priklop, nove guma, aOnmulator, redni servis, letnik 2011, Oavi lastnik, 88.000 bi , prodam. Cena 7.100 EUR. Tele0oo001 465-586.	186
KUPIM
OSEBNO vazilE, celo, poškodovapo ali v okvari, kupim. Telefon 031 783-047. 146
STROJI
PRODAM
MOTORNA
VOZILA
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
REPAULT clio, letnik 20U, 102.000 km, 1. lastnik, prodam. Telefon 03° 631-662.
182
TRAKTOR Štore 404 Super, dobro ohranjen, letnik 1982, prodam. Telefon 041 256625.	127 TRAKTOR Kubota 4 x 4, 23 KM, letnik 1998, prodam. Možna menjava za osebni avto iste vrednosti (4.500 EUR) . Telefon 031 649-20i. 157 MOTOKULTIVATOR Mula, motor Acme, prikolico Muta in rotarijski plug (železna kolesa) prodam. Telefon 041 987-305. 163
GOLF 1,9 tdi, letnik 2005, prevoženih 130.000 km,	prodam. TOMOS Apn 6, letnik 2002, registriran, kot
Telefon 070 838-890.
MESOREZNICO e enofaznim motorjem in kockalnii slanine prodam. Telefon 031 H2-160.	L18
UIRKULA2 za razroz Zv, varilni aparat, 160210 amp.i Varstoj 220-380 V in skobijni rtroj Mir standar,, deZelinka poravzalka, prodam. Telefon 070 993-922. 18o
AKUSTIKA
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko Sitar, B| Es, As, lepa ohranjenu, prodam za 1.000 EUR. Telefon 04195P1-527.	175
—J? RTOTV; H
I I >>' wL г 1 i I E ал*"^*1*» ii 1 _ ■*
MESTO
POD MESTOM
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
JAVNO VODSTVO
Sobota° 15. februar 2020,
eb ir.vo
Vstopnina: 4€
aik.poipiiieč.si
13041S0262
MUÜEZZ>6MUZ-CE.5l OJt «12 618
ШШШ
živite cenejel
I
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
SKINAUT
smučarska SOLA
informacije 041616
TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
CELJSKA
izposoja kolesa
PROTEUS
ortopedski pripomočki
®
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Mercelj Gojznikar, s.p.
Џ
<Ptikk
d INSTALACIJE '
VERHOVSEK
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
01366267
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babice in prababice
TEREZIJE KNEZ
Praznetove Zinke iz Razdelja (9. 7. 1946 - 16. 1. 2020)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede in objeme. Hvala vsem,
ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebej pa hvala tebi, mama. Hvala za vse modrosti, ki si nam jih predala. Hvala za potrpljenje, ki ti ga kar ni zmanjkalo, tudi ko smo te jezili. Hvala za vse lepe besede in tople objeme, ko smo jih najbolj potrebovali. Hvala za vso ljubezen, ki si nam jo izkazovala iz dneva v dan. Hvala, resnično hvala, ker smo lahko bili del tvoje življenjske zgodbe, in hvala, ker si bila ti del naših življenj. Počivaj v miru! Žalujoči: vsi tvoji
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam lajšali bolečino ob smrti dragega moža, očeta, dedija in brata
FRANCA GERMA
(2. 10. 1947 - 12. 1. 2020)
iskrena hvala za izrečena sožalja ter sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za molitev in lep cerkveni obred ter pevcem pri sveti maši. Hvala gospe Darji za ganljiv govor, pevcem s Frankolovega za odpete žalostinke ob odprtem grobu in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in svakinje
FRANČIŠKE MEMON
z Dobrne 5b (8. 10. 1927 - 3. 2. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Iskrena hvala praporščakoma, pevcem, govorniku in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kamor se ozrem, povsod vse prazno je, ni več ljubeče roke
mamine. Odšla si v večni raj, od koder ni poti nazaj.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila ljuba mama, babica, tašča, svakinja, teta, sestrična in botra
JELKA KAJTNA
iz Žigona 18a (5. 1. 1951 - 15. 2. 2019)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ji prižigate sveče, prinašate cvetje na grob in z lepo mislijo počastite spomin nanjo.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
HELENA BRGLEZ
iz Trubarjeve ulice 20 v Celju
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njeni
n
PRODAM
MLADO brejo bursko kozo in burskega kozla, starega 16 mesecev, nista v sorodu, prijazna do ljudi, prodam. Telefon 041
860-066.	51
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
BIKCA simentalca prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 041 210-105.	170
DVE telički limuzin, stari 5 mesecev, prodam.
Telefon 031 840-282.	129
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam.
Telefon 040 524-780.	174
ZAJKLO, lepo, težko približno 4 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam za 15 EUR. Telefon 041 951-527.	175
PRAŠIČA, težkega 160 kg, kuhana domača hrana, v okolici Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 031 777-353. 179
ŠTIRI lepe domače peteline, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 031 301-739. 175 BIKCA, starega 4 mesece, lim/sim, prodam. Kupim brejo telico simentalko. Telefon 041 797-052.	180
TELIČKO pasme ls, simentalka, pašno, staro 8 mesecev, vredno ogleda, prodam za 650 EUR. Telefon 041 785-335. 184 ČEBELE bodo naprodaj v marcu, AŽ-10 sat. Telefon 041 920-416, po 19. uri. 188
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223.	p
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
FIGOVO in breskovo marmelado ter višnjev in malinov liker prodam. Telefon 031 696120.	167
KAKOVOSTNE rezane silažne bale prodam. Telefon 031 612-160.	l 18
SILAŽNE bale, prva in druga košnja, zreza-ne, fi 135 cm, zelo kakovostne, ugodno prodam. Telefon 041 641-425. 184 VINO izabela, jurka, ni škropljeno, za 0,60 EUR in 10 l sadjevca, po 5 EUR/l, prodam. Telefon 070 272-659.	187
OSTALO
PRODAM
PLETILNI stroj Regina (starejši), likalno »pre-šo«, skoraj novo, in bukova drva prodam. Telefon 031 790-721.	119
HIDRAVLIČNO »prešo«, dva soda in mlin za sadje prodam. Telefon 031 733-965.121 SUHA bukova drva na paleti, dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
DOMAČE pecivo vseh vrst in okusov prodamo.
Telefon 041 642-813.	p
GUME na platiščih, letne, za golf 5, prodam.
Telefon 041 987-305.	163
SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, prodam. Telefon 031 207444.	169 TRAKTOR Univerzal 45, bale suhe krme, suha brezova drva in vino po 1 EUR prodam. Telefon 070 667-374. Š 4
SEKULAR, motorno žago, stiskalnico ( »prešo«), stroj za mletje sadja in prikolico za motor avtomatika prodam. Telefon 031 706-281.	176
JARKICE, rjave, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. V ponudbi tudi beli petelini za juho ali pečenje ter kakovostna perutninska krma. Telefon (03) 7001-446. p
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Andreja TRUPEJ in Stojan KRAJŠEK, oba iz Migojnic.
Smrti
Celje
Umrli so: Aleksander ŠTE-FANČIČ iz Podloga v Savinjski dolini, 69 let, Mirko Martin TOMAN iz Velenja, 84 let, Helena BRGLEZ iz Celja, 90 let, Alenka
LIPOVŠEK iz Virštanja, 58 let, Anton KOCMUT iz Celja, 75 let, Marija KLOAR iz Celja, 90 let, Veronika KOLMAN iz Celja, 92 let, Frančiška MEMON iz Dobrne, 92 let, Marija PRISLAN iz Celja, 81 let, Vinko JEŽOVNIK iz Pake pri Velenju, 76 let, Nelka ROZMAN iz Loke pri Mozirju, 70 let.
Žalec
Umrli so: Jožef GOROPEV-ŠEK iz Šešč pri Preboldu, 82 let, Eva MARKO z Vranskega, 85 let, Lavra CILENŠEK iz Petrovč, 89 let, Janez STARC s Polzele, 85 let, Marija FLORJAN s Prekope, 92 let, Marija ZUPANČIČ iz Go-tovelj, 93 let.
Velenje
Umrli so: Milutin BULAJIĆ iz Velenja, 74 let, Martin TEPEŽ iz Velenja, 79 let, Palma MOHOR iz Velenja, 77 let, Franc Jožef PIHLER iz Šmartnega ob Paki, 74 let.
П1П7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
NA HERMANOVEM ODRU
5. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2019/2020 V soboto, 15. februarja 2020, vas ob 10. uri vabimo na predstavo
Volk in trije prašički.
Za abonma Na Hermanovem odru in izven
Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedno? г илеиф /
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 13. 2. do 19. 2. TukajSem - komedija od četrtka do srede: 16.10, 20.50 1917 - drama, vojni od četrtka do srede: 18.50 Čas deklištva - drama, romantični
od četrtka do srede: 18.00 Dolittle - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota: 13.45, 16.50 nedelja: 12.15, 13.45, 16.50 Fantazijski otok - triler, grozljivka, pustolovski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.10, 20.00 petek, sobota: 15.50, 18.10, 20.00, 22.15
Gospodje - akcijski, kriminalni od četrtka do srede: 20.40 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.30, 18.30 sobota: 13.40, 14.30, 15.40, 16.30,18.30
nedelja: 11.30, 12.30, 13.40, 14.30, 15.40, 16.30, 18.30 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski, OV od četrtka do srede: 17.40, 19.40 Jumanji: Naslednja stopnja -akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.20 Kot šef - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 nedelja: 11.50, 19.00 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija sobota: 14.15 nedelja: 12.00, 14.15 Nesrečniki - drama od četrtka do srede: 21.10 Obsedenost - grozljivka, drama od četrtka do srede: 21.00 Podli fantje za vedno - akcijski, komedija
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.30, 20.30 petek: 16.20, 18.30, 20.30, 21.45 sobota: 13.45, 16.20, 18.30, 20.30, 21.45
nedelja: 13.45, 16.20, 18.30, 20.30
Ptice roparice - akcijski, pustolovski, kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.50, 20.20 petek, sobota: 15.40, 17.50, 20.20, 22.30
Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski
ČETRTEK
19.00 Prekla - drama PETEK
18.00 Navaden teden s Tesso -
mladinski
19.30 Resnica - drama SOBOTA
16.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski 18.00 Navaden teden s Tesso -mladinski
19.30 Prekla - drama NEDELJA
16.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski 18.00 Navaden teden s Tesso -mladinski
19.30 Nesrečniki - drama SREDA
19.00 Resnica - drama
PETEK
17.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski 17.15 Pat in Mat: Zimske radosti
-	animirani
18.45 Navaden teden s Tesso -
mladinski
19.00 TukajSem - komedija 20.45 Žvižgači - komična kriminalka
21.00 Bilo je nekoč ... v Holly-wodu - komična drama SOBOTA
17.00 TukajSem - komedija 17.15 Pat in Mat: Zimske radosti
-	animirani
19.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski 19.15 Navaden teden s Tesso -mladinski
20.45 Žvižgači - komična kriminalka
21.00 Joker - kriminalka, triler NEDELJA
16.00 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje! - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.00 sobota: 14.00, 15.30, 17.00 nedelja: 11.00, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00
Vohuni pod krinko - animirani, komedija sobota: 13.30 nedelja: 11.20, 13.30
17.00 Navaden teden s Tesso -
mladinski
18.00 1917 - vojna drama 19.00 Žvižgači - komična kri-minalka
20.15 Nesrečniki - kriminalna drama
PONEDELJEK
18.00 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski 20.00 Dnevnik Diane Budisa-vljević - zgodovinska biografska drama
novi tednik
Vcdm i mmji
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 13. 2.
17.00 Galerija Velenje
Valovanja linij Milene Gregorčič
javno vodstvo po razstavi, vodila bo Kornelija Križnič
18.00 Gledališče Celje_
Literarni večer s Tadejem Golobom
18.00 Dvorana Gimnazijka, I. gimnazija v Celju
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
premiera drame šolskega Fedrinega gledališča
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Pisan svet, v poezijo ujet
predstavitev pesniške zbirke in glasbeno-literarni večer Mateje Mohorko
19.00 Dvorana gasilskega doma v Levcu Čutiš?
odprtje prve samostojne razstave likovnih del Laure Divjak
19.19 Mestna knjižnica Velenje Kmet na dveh kolesih -po Iranu
predstavitev knjige Sergeja Kosmana
19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Koncert komornih skupin srednje stopnje
PETEK, 14. 2.
17.00 Vila Bianca Velenje
Zapisi nekega časa
odprtje razstave Jožice Vidmar
18.00 Galerija Mozirje
Slovenski samospevi tenorista Gregorja Verbuča
koncert ob slovenskem kulturnem prazniku, solista bo na klavirju spremljala Olga Ulokina, gostje večera bodo Podkrajska dekleta
SOBOTA, 15. 2.
9.30 Dom kulture Velenje Palček Nos
Gledališče iz desnega žepka, Mini in mega Pikin abonma
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Na Hermanovem odru: Volk in trije prašički
Društvo Marionetno gledališče Jurček, za abonma in izven
10.00 Kinodvorana Kozje Pravljica o zlati roži
16. Zmajčkov abonma, Glasbeno gledališče Melite Osojnik
10.00 Kulturni dom Vransko
Zlati kamenčki
igrana predstava za otroke od 2. leta starosti v izvedbi Društva DramSpil, za otroški abonma in izven
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Žiga, kisla kumarica
otroški abonma Jurček, v izvedbi Dramskega krožka Ostržek iz OŠ Dramlje; primerno za otroke od 4. leta dalje
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Velenje Palček Nos
Gledališče iz desnega žepka, dodatna predstava za izven
novi tednik
17.00 Velenjski grad
Mladi ustvarjalci na harmoniki
nastop učencev Glasbene šole Velenje in Umetniške gimnazije Velenje; sobotno glasbeno popoldne
18.00 Župnijska cerkev sv. Jerneja Vojnik Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja Vojnik
koncert ob kulturnem prazniku
19.00 Večgeneracijska športna dvorana Podčetrtek Kriza srednjih let
komedija Ranka Babića
19.30 Kulturni dom Vransko Življenje je vrtiljak
veseloigra s petjem v izvedbi Odrasle gledališke skupine KUD Jože Stupnik Svečina, za gledališki abonma in izven
NEDELJA, 16. 2.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Čajanka z Almo - utrinek umetniške duše
uprizarja: Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje, igrata Anica Milanović in Sonja Mlejnik
16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Poljub za slovo
glasbena komedija s humoristoma Tončkom Žumbarjem in Danico Cvetko
17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Slovenski citrarski kvartet
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Dom kulture Velenje
Blaznost igre
Hlodi, KUD France Kotar, Trzin, nedeljski abonma in izven
19.00 Celjski dom_
Abba mania
Valentinov koncert Vocal BK Studia
19.30 Gledališče Celje_
Boštjan Videmšek: Rokova modrina
Slovensko mladinsko gledališče, Zimski gledališki trojček in izven
PONEDELJEK, 17. 2.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bog masakra
sodobna komedija, SNG Maribor, za ponedeljkov gledališki abonma in izven
19.30 Dom kulture Velenje Nejc Gazvoda: Tih vdih
Mestno gledališče ljubljansko, Beli abonma
TOREK, 18. 2.
14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev Temsiga
harmonika, tamburica, jazz solo in komorne skupine, trobila in tolkala
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bog masakra
sodobna komedija, SNG Maribor, za torkov gledališki abonma in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Simon Trpčeski, klavir
abonma Klasika; ob 19.00 predkoncertni klepet z umetnikom
SREDA, 19. 2.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Glasbena pravljica: Cirkuške bolhe
nastopile bodo: flavtistka Mirjana Brežnik, pianistka Tamara Povh in pripovedovalka Nuša Komplet Peperko
17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Škratova pesem
območna revija vrtčevskih pevskih zborov
18.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče
Folklorna skupina Kobula z gosti, folklorno skupino iz Argentine
letni koncert
19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka godal
radio celie
Četrtek, 13. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Ka-lejdoskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdoskop (ponovitev)
Petek, 14. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 15. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novi-
ce; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 16. februar
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 17. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 18. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne no-
vice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 19. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
radio celie
NAPOVEDNIK
23
Ostale prireditve
ČETRTEK, 13. 2.
9.00 Sejna soba Občine Tabor Setveni priročnik Marije Thun
srečanje bo vodila Maja Klemen Cokan
9.00 Mala dvorana Ipavčevega kulturnega centra Šentjur Homeopatsko zdravljenje
predava Damijan Jurjec v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja: Bralni klub za odrasle
vodili ga bosta: Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
17.17 OŠ Frana Roša Celje_
Obisk gorske narave -interpretacija dediščine za varstvo gorske narave
naravovarstveno predavanje Katarine Žakelj (Cipra Slovenije)
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Cicely Saunders: Čujte z menoj
Mohorski večer, pogovor ob knjigi, večer bo vodila Cvetka Rezar
DOGODKI
MED 13.in 20. februarjem 2020
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 13. februar, Oman ob 17. uri Predavala bo Janja Simoniti
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 17. februar, V kraljestvu polarnih medvedov ob 17.30 Predavala bo Sonja Salobir Lindsay
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
19.	februar, Glasbena pravljica ob 17. uri Cirkuške bolhe
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
20.	februar, Cepljenje
ob 18. uri Predavala bo Tanja Selič Kurinčič, dr. med.
л»-1



PETEK, 14. 2.
9.00 Socio - večgeneracijski center Celje Slovenščina je lahko zabavna
delavnica za vse stopnje znanja
17.00 Socio - večgeneracijski center Celje
ABC orientalskega plesa
vodi: Ksenija Visket
19.00 Podružnična OŠ Prevorje 5. Anin večer
gostja večera: Zvezdana Mlakar
21.00 Rdeča dvorana Velenje Parni valjak
koncert
SOBOTA, 15. 2.
8.00 do 9.00 Zbiranje v
Kozjanskem dvoru v Kozjem
26. tradicionalni Valentinov pohod
pohod iz Kozjega do koče na Bohorju
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
50-letnica delovanja MDI Žalec
sport@nt-rc.si
11.00 Prireditveni prostor ob grobovih talcev na Stranicah
Žalna komemoracija
pred in po komemoraciji brezplačen ogled stalne zbirke 100 frankolovskih žrtev v muzejski hiši spominskega društva
14.30 Zbor pri Gasilskem domu v Dobrini 24. tradicionalni Valentinov pohod
Dobrina-Žamerk-Žusem-Dobrina
18.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Potep po Evraziji
potopisno predavanje v okviru VGC Posavje
18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje
Zaključni orgelski recital Luke Prepadnika
program bo izveden med sv. mašo; vstop prost
20.00 Dom krajanov Tabor
22. tradicionalni Valentinov ples
NEDELJA, 16. 2.
11.00 Pred OŠ na Vranskem Prevzem pustne oblasti
21.00 Športna dvorana Slovenske Konjice
Valentinovo z Erosi, Manco Špik, Dejanom Vunjakom in dvema gostoma presenečenja iz Dalmacije
PONEDELJEK, 17. 2.
9.00 Društvo Novus Velenje Starševska izgorelost
trening starševstva
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, vrastvo otrok
17.00 Vila Rožle Velenje_
Učenje je lahko igra in igra je učenje!
Šola za starše, predavateljica Petra Teržan
17.30 Osrednja knjižnica Celje V kraljestvu polarnih medvedov
potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Digitalna demenca
predava: Marko Sajko
18.00 Sejna soba Občine Podčetrtek
S kombijem do Dakarja
potopisno predavanje Zorana Furmana
19.19 Mestna knjižnica Velenje O takšni ironiji in smehu, ki osvobaja
predavanje patra dr. Karla Gržana
TOREK, 18. 2.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka
16.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Po pravljici diši
pravljična ura
17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_
Skupina za žalujoče starše ob izgubi otroka
17.00 Knjižnica Šentjur - enota Ponikva
Ura pravljic
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Hip hura, cirkuška predstava
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pet cerkvenih zapovedi za življenje danes
predavatelj: Jože Planinšek
19.00 Knjižnica Laško Rolanda Fugger Germadnik: Grofje Celjski in Barbara Celjska
zgodovinsko predavanje
19.00 Vila Bianca Velenje_
Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919
predstavitev monografije dr. Uroša Lipuščka
19.19 Mestna knjižnica Velenje Družinsko drevo od kali do razcveta
rodoslovno srečanje ob predavanju Jožeta Lekšeta
SREDA, 19. 2.
9.00 Društvo Novus Velenje
Ločevanje med željami in potrebami v družini
pogovorna delavnica
17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga
namenjena otrokom, starejšim od treh let
18.00 Knjižnica Kozje
Pogovorni večer
gost pogovora bo slovenski igralec Primož Forte
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. maja Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020
Muzej novejše zgopdovine Celje: razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Košček Istre, avtorja Jožeta Pohlena; do 29. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava Akvarelni blok dr. Herberta Kartina; do 4. 3. Savinov likovni salon Žalec:
razstava fotografskih del Nine Sotelšek in Andreja Furlana: Linija časa in v času zapisana linija; do 7. 3.
Galerija Velenje: razstava Valovanja linij avtorice Milene Gregorčič; do 29. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in
njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog:
Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
90,6 95,1 95,9 100,3
novi tednik	radio celie
Vedno г илтој /	Vedm г Илтој /
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
POJDI Z MENOJ

7 X ALL INCLUSIVE+LETALSKI PREVOZ IZ LJUBLJANE+ANIMACIJA+IZLET+SLOVENSKI PREDSTAVNIK$0ПШ 499 elf Г
hotel EL MOURADI PALM MARINA 5*
LOKACIJA: Port El Kantaoui, 2 km do centra, 2 km do golf igrišča El Kantaoui, 10 km do mesta Sousse, 40 km do letališča Enfidna, 30 km dojetališča Monastir.
PLAŽA: hotelski kompleks je povezan s peščeno plažo. Možnost koriščenja senčnikov, blazin in ležalnikov do zasedbe mest. BAZEN: zunanji bazen za odrasle (1.392 m2) z ločenim otroškim delom (72 m2), notranji bazen za odrasle (814 m2), notranji bazen za otroke (40 m2). Možnost koriščenja senčnikov, blazin in ležalnikov do zasedbe mest.
STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk • samopostrežno kosilo • samopostrežna večerja • vmesni prigrizki v izbranih barih tekom dneva oz. ob določenih urah • izbrane brezalkoholne in lokalne alkoholne pijače v izbranih barih tekom dneva oz. ob določenih urah • animacijski program • izbrana športna ponudba • dostop do interneta • sef).
KLIMATIZIRANO: hotel je klimatiziran (klima se vklaplja in izklaplja po odločitvi hotelskega menedžmenta). INTERNET: brezplačna brezžična internetna povezava na recepciji. Internetni kotiček za doplačilo. OSTALO: hotel zajema recepcijo, glavno samopostrežno restavracijo in več a la carte restavracij, več barov, mavrsko kavarno, nočni klub, konferenčno dvorano z vso potrebno avdiovizualno opremo, tenis, biljard, namizni tenis, mini golf, razne vodne športe, lokostrelstvo, kegljanje, aerobiko, odbojko na plaži, košarko, nogomet, pikado, animacijski program, fitnes center, spa center (savna, masaže, hammam), trgovine, otroški mini brisače hotel nudi ob pologu depozita. OPOMBE: nekatere hotelske storitve zahtevajo doplačilo ali depozit, ki je ob koncu bivanja tudi povrnjen. Opis ponudbe hotela se lahko v času od priprave vsebine kataloga do prihoda gostov spremeni, zato točen opis gostje prejmejo ob prihodu v hotel. Hrana in pijača (postrežena v Kozarcih) sta na voljo v posebej določenih barih in restavracijah po vnaprej določenem razporedu. Obvezno je nošenje „all inclusive" zapestnice. Alkoholne pijače strežejo le gostom, starejšim od 18 let. Natančnejši opis all inclusive storitve dobijo v hotelu. Storitve proti doplačilu: uvožene in ustekleničene pijače, pijača v izbranih barih, motorizirani vodni športi, ponudba spa centra ter storitve, ki niso del all inclusive ponudbe. OPIS SOB: skupno 387 prijetno opremljenih sob. Soba 1/2,1/2+1 in 1/2+2 (cca 25 m2) = standardna dvoposteljna soba z možnostjo enega ali dveh dodatnih ležišč. NAŠA OCENA: 4 +
HOLIDAYCHECK: 4.7/6, 77% priporočilo gostov.
ZA PRIJAVE DO 15. 2. 2020 BREZPLAČEN IZLET v Sidi Bou Said
Po zajtrku sledi vožnja proti severu države, mestu Tunis. Prvi postanek naredimo v centru moderne in živahne prestolnice, na tuniški medini, kjer se poskusimo v barantanju. Sledi ogled idilične belo-modre vasice umetnikov Sidi Bou Said, ki vam ponuja prekrasne panoramske razglede.
Paketna cena 499 € vključuje;
•	letalski prevoz LJUBLJANA - TUNIZIJA (Monastir ali Enfidha) - LJUBLJANA, polet vsako sredo od 29.4. do 7.10.
•	letališko in varnostno pristojbino v Sloveniji in Tuniziji
•	avtobusni prevoz z letališča do hotela in nazaj
•	7 x NOČITEV s storitvijo ALL INCLUSIVE v času bivanja v hotelu
•	osnovno nezgodno zavarovanje
•	predstavnika (informativne ure tedensko ter zgolj ob večji skupini gostov v hotelu)
POPUSTI V SOBAH 1/2,1/2+1 in 1/2+2: Otrok do 2. leta BREZPLAČNO (nima sedeža na letalu in ležišča v sobi).
DOPLAČILA: Za otroško posteljico na vprašanje (5 EUR na dan). Za sobo na morsko stran na vprašanje (4 EUR po odrasli osebi na dan). Za junior suito na vprašanje (50 EUR po sobi na dan). Za turistično takso (3 TND po odrasli osebi na dan) na mestu samem. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher).
.' n n j ni вдшшЗ^
Relax
СВЈЕ Slanetova 6,03 428 83 20
www.relax.si
CEUE-CTTYCBfrafc 03 428 83 40

Ted ni ko ve gzgodbe
Št. 7/ Leto 75 / Celje, 13. februar 2020
V usodnem objemu lepe in mogočne države s, 36-37
Zvezdi poročne	Fraktalna risba: nova Sreča v ročnem delu
fotografije iz Celja str. 28-29 metoda (samo)pomoči
str. 32-33
26
INTERVJU
Okoljski aktivist Uroš Macerl
»Če odpadki ne bodo težava, jih bo vedno preveč«
V Sloveniji imamo precejšnje težave z odpadki. Po prepričanju okoljskega aktivista Uruša Macerla iz organizacije Eko krog je prav zato zdaj pravi trenutek, da postanemo bolj osveščeni. »Kadar so odpadki težava, spodbujajo človeške možgane, da iščejo rešitve. To so zmanjševanje količine odpadkov, preoblikovanje izdelkov, ločevanje odpadkov in njihova ponovna uporaba.« Sosežig odpadkov, o katerem se vse pogosteje govori tudi v Šaleški dolini, se sogovorniku zdi najslabša možna rešitev.
TINA STRMCNIK
Doslej smo svojo problematiko z določenimi odpadki, na primer tudi s komunalnim blatom, pogosto reševali z izvozom. To, da svoje odpadke, če se le da, naprtimo na pleča drugih držav, po prepričanju Macerla kaže, da odgovorni, ki bi morali skrbeti za delovanje sistema ravnanja z odpadki, niso opravili svojega dela. »Najlažje je, da odpadke odpeljemo čez mejo. Dokler jih lahko napol zastonj naprtimo Kitajski, za nas niso težava.« Zdaj ko so tuje države zaustavile uvoz, je težava tu. Ljudje moramo razviti odgovornost, da smo za vsak odpadek odgovorni od trenutka, ko ga ustvarimo ali kupimo, do konca verige, pravi Macerl. Če odpadki za našo družbo ne bodo težava, jih bo vedno preveč, dodaja. Ocenjuje, da smo v Sloveniji sicer precej dobri pri ločevanju odpadkov, od tu naprej pa naredimo bistveno premalo.
Prav sosežig v določenih industrijskih ali energetskih obratih mnogi vidijo kot rešitev težav z odpadki. Vi pravite, da je to najslabša možnost.
Sosežig odpadkov je popolna laž. Kdorkoli je kdaj živel ob kakšni tovarni, ki se ukvarja s soseži-gom, ve, kaj vonja in kaj vdihuje. Študije iz tujine in Slovenije kažejo, da ob sežiganju odpadkov v okolje pride veliko nevarnih snovi. Gre za snovi, ki so sicer zelo nevarne že v majhnih količinah. Lahko določimo nekatere snovi vsako zase, ven-
ke, jim ne bi bilo treba uvažati premoga. Za to, da bi prevzemali frakcije odpadkov, bi prejemali plačilo. Tisti, ki si to želijo, naj se kar podpišejo pod projekte in naj prevzamejo odgovornost za zdravje ljudi v okolici. Pri sežigu odpadkov so pomembne tri stvari - kaj gre v peč, kaj pride ven in kakšen je nadzor. Zelo pomembno je čiščenje dimnih plinov. V specializiranih sežigalnicah z najbolj moderno tehnologijo pričakujemo manj izpustov, ki so bolje nadzorovani. Specializirane sežigalnice nikjer po svetu ne prinašajo dobička, ampak izgubo, ker veliko stane nakup naprav za čiščenje dimnih plinov, zelo draga sta tako obratovanje kot vzdrževanje. Nekaj povsem drugega je, če odpadke sežigaš v kotlih, ki so namenjeni sežiganju premoga. Tako lahko ustvarjaš dobičke.
Se vam zdi gradnja specializirane sežigalnice primernejša?
Sežigalnice odpadkov niso rešitev. Evropska unija je štiri ali pet let nazaj še sofinancirala njihovo gradnjo. Zdaj je ugotovila, da je to strel v koleno. Sežiganje odpadkov je uničevanje virov, a teh ima Evropa najmanj. Gradnja specialne sežigalnice odpadkov v Sloveniji je, kot sem zasledil, ocenjena na približno 140
milijonov evrov. Toliko denarja je dunajska sežigalnica v dveh letih namenila samo za posodobitev. Ko nekdo v sežigalnico investira ogromne vsote denarja, želi imeti za naslednjih 30 let zagotovilo, da bodo v to tovarno vsak dan pripeljali določeno količino odpadkov. Cilj investitorja, naj bo to država ali zasebnik, je, da se jim denarni vložek povrne. Če bi imeli sežigalnico, se pri nas tako ne bi več ukvarjali s tem, kako bi imeli manj odpadkov, ampak s tem, da bi imela sežigalnica dovolj »hrane«.
Večkrat doslej ste poudarili, da so različne mejne vrednosti pri sosežigu in sežigu krivične.
Za sosežig, ki ga uporabljajo cementarne in elektrarne, so dovoljene višje mejne vrednosti, poleg tega imajo takšni obrati bistveno slabši nadzor. Ljudje, ki živijo ob takšnih tovarnah, so drugorazredni državljani. O tem v Eko krogu govorimo že 15 let. Zdaj so se na stran občanov, ki zaradi te krivice trpijo, postavili še zdravniki. Država nam pravi, da sosežiga ne smemo primerjati s sosežigom. Zakaj ne? Vso pravico imamo, da ju primerjamo. Če me na cesti povozi voznik fička, je to težava, a če me povozi voznik mercedesa, ne sme biti težava? Ob morebitni nameri za specializirano sežigalnico se mi poraja še en dvom. Poglejmo samo, kako naša država gradi drugi tir, predor pod Karavankami in podobne projekte. Iz . teh primerov vidimo, da seži-'alnice
»Država nam pravi, da sosežiga ne smemo primerjati s sosežigom. Zakaj ne? Vso pravico imamo, da ju primerjamo. Če me na cesti povozi voznik fička, je to težava, a če me povozi voznik mercedesa, ne sme biti težava?«
»Sežiganje odpadkov je največja možna konkurenca recikiranju, ponovni uporabi in preoblikovanju izdelkov. S sežiganjem ljudem odvzameš motivacijo, da bi reševali problematiko odpadkov.«
»V tem trenutku naša država ne ve natančno, koliko odpadkov v Sloveniji proizvedemo.«
dar še nimamo popolne predstave, kako škodljive so, ko se povezujejo. Za določene škodljive snovi niti še ne vemo, da obstajajo. Sicer je težava že uporaba besede sosežig. Vseeno je, če 200 ton odpadkov na dan sežgemo s premogom ali brez njega. V obeh primerih zgori 200 ton odpadkov, pri čemer v izpustih nastajajo nevarne snovi. Glede Anhovega se sploh ne pogovarjamo več o sosežigu, saj sežigajo samo odpadke, in sicer ob petrolkoksu, ki je ostanek pri rafinaciji nafte in velja za enega najbolj umazanih fosilnih energentov.
Kako razumete namero o sosežigu v Termoelektrarni Šoštanj? Vas to, da bi zmanjšali potrebo po premogu in zraven reševali problematiko odpadkov, prepriča?
Sliši se, kot da bi ubili dve muhi na en mah. Vendar ne smemo pozabiti, da so mnogi vnaprej opozarjali, da bo šesti blok imel ogromno finančno luknjo. Država in tisti, ki so zlobirali šesti blok, bi radi zmanjšali milijonske izgube. Tisti, ki imajo na grbi ta velik problem, bi ga radi prevalili na pleča drugih. Če bi kurili odpad-
desetih letih. Aktualnega problema z odpadki sežigalnica ne bo rešila, saj je ne bomo imeli še dolgo časa. Razen če jo bodo politično zlobirali, kot so doslej že zlobirali šesti blok šoštanjske termoelektrarne, Magno ali hitro cesto po neprimernih zemljiščih ...
Okoljevarstveniki opozarjate, da je ravnanje z odpadki zadnji korak v vsej verigi. Kaj se da glede zmanjševanja odpadkov narediti v tem brezglavem kolesju množične produkcije in množične potrošnje?
Res je, da je težko spreminjati utečene navade državljanov. A če bi denar, ki bi bil potreben za gradnjo sežigalnice, vložili v zmanjševanje količin odpadkov, bi v naslednjih dveh do treh letih že imeli prve rezultate. Pomembna stvar je preoblikovanje izdelkov. To pomeni, da mora biti vsak izdelek narejen tako, da ga lahko razstaviš in da ne vsebuje nevarnih snovi. To odpira priložnosti za zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest. V Italiji že obstajajo določene skupnosti ljudi, ki živijo po načelu »zero waste« in združujejo več kot pol milijona ljudi. Ti ljudje že dosegajo vrhunske rezultate. Vlado in okoljsko ministrstvo, ko ga je vodil še Jure Leben, smo večkrat prosili, da bi odšli pogledat primere najboljših praks »zero waste«, zmanjševanja količine odpadkov, ponovne uporabe, preoblikovanja izdelkov, a so njuni predstavniki raje hodili na oglede sežigalnic. Leben je nato odstopil, njegovi nasledniki prav tako ne kažejo zanimanja glede tega, da bi se podučili o načinih zmanjševanja količin odpadkov.
Kje vidite pravo pot, da bi svoje navade spremenil vsak državljan?
Navduševanje ljudi za zmanjševanje količin odpadkov predstavlja pravo znanost. A prav zdaj je pravi trenutek, da postanemo bolj osveščeni. Vsi se zavedamo, da imamo velike težave z odpadki. Smeti na odlagališčih gorijo, se kopičijo, stroški ravnanja z odpadki so vedno večji, grozijo nam sežigalnice. Te so težave povzročale v Zasavju, zdaj jih v Anhovem. O odgovorni rabi stvari bi morali učiti v vsakem vrtcu, vsaki šoli, na vsaki univerzi. Osveščanje bi moralo prodreti do vsake krajevne skupnosti. Pred najbolj gledanimi oddajami na televiziji smo se že navadili obvestil o tem, kako pravilno peljati po avtocesti. Če bi ljudje neprestano dobivali nasvete glede zmanjševanja odpadkov, bi to prav tako imelo učinek. Poleg tega bi večjo odgovornost za izdelek morali imeti proizvajalci, in sicer od proizvodnje izdelka do njegovega konca. Tudi če se posameznik trudi, hitro naleti na težave, ker do-loče-
INTERVJU
27
»Vladna ekipa je pred časom odšla pogledat dunajsko sežigalnico. To je nesmiselno, saj je namera države vzpostaviti sosežig v elektrarniški peči. To je tako, kot da človeka na testno vožnjo pelješ z mercedesom, nato mu za enak denar prodaš najslabšo kripo.«
stvari niso urejene z zakonodajo. Primer je embalaža. Postavlja se vprašanje, zakaj mora biti vsaka stvar zapakirana trikrat ...
Državljan, ki se odloči, da bo živel po načelu zmanjševanja odpadkov, hitro naleti na ovire. Medtem ko v večjih mestih poznajo trgovine, kjer so dobrine v rinfuzi, jih na obrobju ni. Lahko se poskušaš izogibati odpadkom, poskušaš jih pravilno ločevati. Več od tega sistem ne ponuja. Torej je treba vzpostaviti boljši sistem, ki bo ljudi spodbujal k razmišljanju in delovanju. Dokler so pijače v plastenkah cenejše od pijač v steklenicah, sistema ni. Naša politika nima najmanjše volje, da bi spremenila karkoli. Imamo invalidno ministrstvo za okolje in prostor. Zadnjih 15 let, kolikor spremljam njegovo delovanje, predvsem rahlja okoljsko zakonodajo, da lahko kapital še bolj nemoteno onesnažuje. Ko je treba zagristi v problematiko, imajo hude težave. A ni samo okoljsko ministrstvo krivec. Težava je, ker nobena vlada doslej ni imela vizije razvoja, kjer je ključno tudi okolje. Namesto tega se boji okolj-skih organizacij, označuje nas za eko teroriste, za organizacije, ki imajo preveliko moč, saj zavirajo kapital. V vladah, kjer ni vizije, vlada provizija.
Kakšne konkretne sistemske ukrepe predlagate?
Najprej moramo določiti ambiciozne cilje preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Eden takšnih ciljev je na primer, da bomo do leta 2030 letno namesto sedanjih skoraj 500 kilogramov odpadkov ustvarili le še 200 kilogramov
na prebivalca. In da bo po ločenem zbiranju na vsakega od nas ostalo le še 20 kilogramov mešanih odpadkov. Pol manj zavržene hrane od vrta do vilic do leta 2030 je poleg okoljske tudi naša moralna obveza. Naslednji ukrep je vzpostavitev popolne odgovornosti proizvajalca za izdelke in embalažo. To pomeni, da morajo zanje, ko ti postanejo odpadek, poskrbeti sami. Država mora poskrbeti, da bodo ponovna uporaba, popravila in recikliranje poceni, ter da bosta sežig v vseh oblikah in odlaganje draga. Podobne cilje in ukrepe sprejema tudi Evropska unija. Za to bo v naslednji finančni perspektivi preprečevanju namenjen velik del evropskih sredstev. Dobro bi bilo čimprej razmislili, kako ta denar počrpati za projekte, kjer bodo materiali krožili v naravnih ali tehnoloških krogih. In ne da jih sežigamo za precej manj energije, kot je bila potrebna, da smo material naredili.
Omejevanje uporabe vrečk in slamic se mnogim zdi kaplja v morje. A povsem brez smisla najbrž tudi ni?
Ta ukrep je korak v pravo smer, vendar bi ga bilo treba zastaviti veliko bolj ambiciozno. Enako je na številnih drugih področjih. Sem kmet in izjemno me moti vsa plastika v kmetijstvu. Treba bi bilo vzpostaviti mehanizme za vračilo in ponovno uporabo teh stvari. Če kupiš bonboniero, vidiš, da je čokolada zavita do onemoglosti, in sicer tako, da čim bolj pritegne potrošnika. Ko bo bonboniera z več embalaže mnogo dražja od tiste, ki bo zavita preprosteje, bodo kupci presodili, kaj bodo kupili. Ponudba v trgovinah se bo prilagodila tudi, če bo trgovec močneje obremenjen z dajatvami za izdelke, ki niso zasnovani okolju prijazno, manjšo dajatev pa bo plačeval za tiste, ki so okolju bolj prijazni. Pravim, da plastika ni slab material, vendar je res, da jo je treba uporabljati le tam, kjer je to smiselno in kjer jo lahko ponovno uporabimo.
Mnoge družine ločeno zbirajo papir in steklo. Vrsto let že Slovenci zbiramo tudi zamaške. Je težava, da predelovalci za te surovine plačajo le minimalne zneske v »To, da	primerjavi s ceno
Pri ločevanju in zbiranju odpadkov smo Slovenci med boljšimi državami v Evropski uniji. Od tu naprej imamo veliko težav, saj ni prave stimulacije. Kovine so včasih dosegale neko vrednost. Vsak otrok je poskušal zbrati nekaj aluminija, bakra ali železa, da je zaslužil nekaj denarja. Danes je to tako slabo plačano, da se ljudje s tem ne ukvarjajo več.
Nekateri že živijo po načelu »zero waste«, a če potegnemo črto, so le peščica v vsej družbi.
To drži. Pobudo so zdaj prevzele tudi nekatere občine, na Celjskem na primer Slovenske Konjice in Žalec. Kdor v omenjenih občinah organizira dogodek, mora zagotoviti, da bo prireditev brez plastičnega pribora, brez plastičnih kozarcev. Mnogi so se izgovarjali, da stekleni kozarci niso primerni zaradi varnosti. Zakaj ne? Na Oktoberfestu pijejo pivo iz vrčkov. Če lahko Nemci tako množično prireditev organizirajo brez plastike, lahko to počnemo tudi v Sloveniji.
Vrniva se k proizvodnji energije, kjer je cilj brezogljična družba. Delež obnovljivih virov energije v Sloveniji je zelo majhen. Kako bi bilo mogoče to spremeniti, glede na to, da oko-ljevarstveniki pogosto nasprotujete umeščanju hidroelektrarn in vetrnih elektrarn v prostor?
Vsako pridobivanje energije ima vpliv na okolje. Načeloma ljudje hidroelektrarne in vetrne elektrarne dojemamo kot manjše zlo. Drugače je, če pogledamo konkreten primer. Sava je zdaj na primer divja reka. Če na njej postavimo več hidroelektrarn, bo postala zaporedje jezer. To pomeni, da bomo povsem spremenili živelj, mulj, podtalnico in kopico drugih stvari. Sprašujem se, ali bomo res vse slovenske reke podredili človeku. Če damo na tehtnico, koliko energije pridobimo s hidroelektrarno, vidimo, da bo škoda lahko bistveno večja od dobljene energije. Kaj pa v Sloveniji naredimo za to, da bi porabo energije zmanjšali? Pri nas imamo tri ali štiri velika podjetja, ki porabijo ogromno energije.
Kljub veliki porabi podjetja zanjo plačajo minimalno, saj jim energijo subvencionira država, za optimizacijo izrabe elektrike pa ne naredijo nič. Namesto da denar vložimo v eno novo hidroelektrarno, bi ga lahko namenili zmanjševanju porabe energije. Mislim, da bi s tem prihranili več energije, kot bi je pridobili, če bi zajezili še kakšno reko.
A vodilni v energetskih podjetjih pravijo, da bomo morali elektriko uvažati, če zanjo ne bomo poskrbeli sami. In opozarjajo, da nas bo to drago stalo.
Kdo to govori? Tisti, ki želijo graditi elektrarne in pri tem zaslužiti. Povedo tudi, da okoljevar-stveniki nismo strokovnjaki za to in da mora o teh stvareh odločati elektrogospodarstvo. To so ljudje, ki nimajo najmanjšega interesa razmišljati o zmanjševanju porabe. Ljudje, ki proizvajajo elektriko, je ne želijo prodati manj, ampak več. Vsi ostali, ki plačujemo račune in davke ter čutimo vplive na okolje, moramo biti po njihovem prepričanju tiho.
Slovenci se radi pohvalimo z zeleno deželo, neokrnjeno naravo, s pitno vodo. Bomo to ob vseh odprtih vprašanjih in neustreznih ukrepih lahko ohranili?
Če bomo nadaljevali tako, kot počnemo zdaj, zelo težko. Čeprav so gozdovi, zrak in neokrnjena narava največje bogastvo Slovenije, z omenjenim delamo, kot da ni nič vredno. Za investitorje, ki imajo pod palcem nekaj milijonov, sprejemamo posebne zakone. Ti lahko med drugim gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih in na vodovarstvenih območjih. Spet nam manjka vizija politike o tem, kakšna bo Slovenija čez 20 ali 30 let. Manjka premislek, ali je prava pot odpreti vrata kapitalu v imenu delovnih mest. Politiko kot okoljski aktivist spremljam 15 let. Opažam, da tisti, ki pred volitvami kažejo vsaj malo posluha za okolje, od prihoda v parlament sledijo le še logiki kapitala.
bi s sežiganjem odpadkov zmanjšali uporabo premoga, je grdo zavajanje. Plastika prav tako nastane iz
nafte. Če plastiko zažgeš, to ni krožno gospodarstvo.«
osnovnega materiala?
Uroš Macerl
okoljski aktivist, predsednik organizacije Eko krog, je z ostalimi člani omenjene organizacije dosegel ustavitev sežiganja odpadkov v cementarni Lafarge. Leta 2017 je za svoja okoljska prizadevanja prejel prestižno Goldmanovo nagrado. Na zemlji svojih prednikov se ukvarja s kmetovanjem, predvsem z rejo drobnice.
»Imamo samo dva milijona ljudi in zaradi tega tudi možnost, da bi postali prva evropska država brez odpadkov. O tej potezi bi govoril ves svet. To bi bila največja možna reklama za Slovenijo. Nova sežigalnica je po mojem mnenju najslabša reklama.«
Pri nas, kjer ste doslej na problematiko opozarjale predvsem nevladne organizacije, so se zdaj odločno oglasili tudi zdravniki. So ljudje nasploh bolj osveščeni?
Pred približno desetletjem smo bili okolje-varstveniki deležni številnih kritik. Vladalo je še nekaj socialistične miselnosti, da je treba za gradnjo države potrpeti. Če se v Zasavju ni kadilo iz vsakega dimnika, če delavci niso imeli močno umazanih rok, so imeli občutek, da ne delajo ničesar. Ko so ljudje zboleli, so pač potrpeli. Danes se ljudje vedno bolj zavedajo, da na koncu štejejo le zdravje in pogoji, v katerih živijo - torej kaj dihajo, kaj jedo. Ko človek zboli zaradi raka, si želi le še to, da bi bil spet zdrav.
Vas je v okoljevarstvene vode zaneslo v boju s cementarno Lafarge. Kaj se zdaj dogaja s to zgodbo?
Naša zgodba se je zaenkrat končala srečno. V cementarni so končali sežiganje odpadkov, ko je zmanjkalo premoga, sta svoja vrata zaprla rudnik in elektrarna. V okolju, kjer je prevladovala težka industrija, smo obrnili nov list. Vnaprej smo vedeli, da bo to zelo težko. Vmes so bili ljudje brez služb, žalostnih zgodb ni manjkalo. A prehoda brez težkih zgodb ni, na dolgi rok je to edina rešitev. Če bi sprejeli poceni delovna mesta, bi tako prižgali zeleno luč za vso umazano industrijo. Ko onesnaževanje dovoliš enemu, pridrvijo še vsi ostali. Ljudje živijo slabo in izgubijo zdravje. Danes Zasavje diha mnogo bolje in je bolj optimistično. V primerjavi z obdobjem, ko so mladi in izobraženi množično razmišljali o tem, kako pobegniti iz doline, imamo bistveno manjši beg možganov. Mlade generacije iščejo načine, kako ustvarjati, ne da bo škodile okolju.
Foto: SHERPA
»Če odpadek sežgeš, namesto da ga odložiš v naravo, zagotovo pridobiš nekaj energije. Bistveno več energije prihraniš, če ga ne zažgeš. Energija, ki je bila potrebna v proizvodnji, je bistveno več vredna od tiste, ki jo bo material dal pri gorenju. Največ energije prihraniš, če izdelek ponovno uporabiš.«
28
SKOZI OBJEKTIV
Urška Majer in Domen Kolšek na seznamu najbolj izstopajočih poročnih fotografov sveta
Fotografski oskar za zamrznjene trenutke sreče
Čeprav se družbena pravila rahljajo, je poroka za večino ljudi še vedno ena najbolj simbolnih prelomnic v življenju. Usodni trenutek si želimo ohraniti za vedno in zato je poročna fotografija že od nekdaj tako pomembna. Specializirani fotografi so iz obrti naredili umetnost. Med tiste, ki jim to uspeva na vrhunski ravni, je ameriška fotografska revija Rangefinder prvič uvrstila Slovenca, Celjana Urško Majer in Domna Kolška.
SASKA T. OCVIRK
Gre za ugledno ameriško revijo s sedežem v New Yorku, ki s svojimi vsebinami nagovarja predvsem poklicne fotografe. Njen seznam 30 vzhajajočih zvezd poročne fotografije od številnih podobnih odstopa zaradi pomembne podrobnosti. Gre namreč za natečaj, kamor se ni mogoče prijaviti. Fotografije lahko avtorji v oceno pošljejo le na izrecno povabilo. Komisija nato med približno 300 povabljenimi ustvarjalci izbere 30 najbolj izstopajočih. Urška in Domen sta s serijo črno-be-lih in sončno toplih fotografij
v drugem poskusu žirijo prepričala. Težko opišeta veselje ob tem priznanju. Še posebej ker je za večino ljudi to pač še vedno samo nek seznam, za njiju pa je dosežek enakovreden filmskemu oskarju.
Med obrtniki in umetniki
Poročna fotografija ima dolgo in pomembno tradicijo. Iz
Urška in Domen, vzhajajoči zvezdi poročne fotografije
naše podeželske dediščine so se številne družinske fotografije revnejšega sloja ohranile izključno zaradi takšnih priložnosti. Vsaj skupinska fotografija je bila za marsikoga edina priložnost v življenju, da je bil kdaj fotografiran. Generacije naših staršev so se med civilnim in cerkvenim obredom praviloma zglasile v ateljeju lokalnega fotografa, kjer so se postavile pred značilno tekstilno kuliso. Uniformirano podobo uradnih poročnih fotografij so prvi razbili fotografi, ki so šli na teren, se pomešali med sva-
»Prodreti na tuj poročni trg ni enostavno. V tujini vse niti v rokah držijo načrtovalci porok. Ko sva dobila prve reference, je bilo lažje. Predvsem je v dobi svetovnega spleta veliko lažje predstaviti svoje delo in se uveljavit tudi čez mejo,« pravi Urška.
Cena povprečne poroke v Sloveniji je med deset in 15 tisoč evri. Meje navzgor seveda ni. Cene poročnega fotografiranja se začnejo pri 600 evrih, storitve Domna in Urške stanejo 1.400 evrov, sicer pa cene priznanih fotografskih imen tudi nad dva tisoč evri niso nobena redkost.
te in ohranili utrip celotnega dne. Odtlej bi mladoporočence lahko razdelili na dve skupini: na prve, ki iščejo najcenejšega obrtnika, in na tiste, ki hočejo sebi na kožo pisanega umetnika. Lahko si predstavljamo, da je cenovni prepad med enimi in drugimi lahko tektonski. Če pomislimo, da delo poročnega fotografa lahko traja tudi 17 ali 18 ur, da se z obdelavo fotogra-
>
fij ukvarja še več dni, cene te storitve dobijo smisel. A naša sogovornika pravita, da si za-
radi cene fotografi ne skačejo v zelje. »Gre za tako različne storitve, za različen slog, da
stvari včasih niso primerljive. A v sodobnem svetu, kjer mlade neveste zbirajo zami-
sli na Pinterestu in pari svoje fotografije snemajo z mislijo na Instagram, je vedno manj tistih, ki na poročni dan karkoli prepustijo naključju,« pravi Urška, ki je z Domnom od leta 2012 zabeležila že približno 130 porok.
Usodni da v soncu ali dežju
Začelo se je seveda veliko prej. Urška je v začetku srednje šole za božično darilo dobila fotoaparat. Včlanila se je v fotografsko društvo, kjer je spoznala Domna. Tudi njega je fotografija že od nekdaj zanimala. Z nabiranjem znanja, veščin in izkušenj sta si tlakovala pot v svet profesionalne fotografije. Oba sta izbrala študij računalništva, ob čemer sta se zavedala, da sta po duši svobodnjaka in da bosta svoje delovno mesto najverjetneje ustvarila sama. Ko sta pred več kot desetletjem sprejela družinsko
»Se mi je že zgodilo, da mi je bodoča nevesta omenila ime oblikovalca in obleke, ki jo je izbrala, a sem natančno vedel, kako izgleda. Takrat sem se malo zamislil nad tem, kako globoko sva padla v ta posel,« se smeje Domen.
ponudbo za fotografiranje poroke, si nista zares predstavljala, v kaj se spuščata. »Na srečo se je tisti dan vse zložilo tako lepo, kot je le mogoče. Vreme je bilo krasno, časa je bilo dovolj, mladoporočenca in svatje so bili sproščeni. Če bi bilo takrat tako kot na najini drugi poroki, ko je cel dan deževalo, bi danes verjetno počela kaj drugega,« prizna Domen.
Oba znata biti pozorna na malenkosti in ohranjati odprtost, zaradi katere gledata izven okvirov. Tam je običajno prostor za kaj novega in
SKOZI OBJEKTIV
29
drugačnega. Predvsem sta se v teh letih naučila, da sta na porokah tudi sama del večje slike. In zato sta že zdavnaj vzela v zakup, da sta ženinu in nevesti včasih tudi prva pomočnika.
Metuljčki, uhani in
strgani gumbi
Ker sta običajno med redkimi ljudmi, ki so na poročni dan resnično ves čas ob ženinu in nevesti, sta v teh letih že šivala gumbe in bleščice na obleki, popravljala pričesko, pritrjevala venček, Domen je izkušen mojster v zavezovanju kravat in metuljčkov, Urška je nekoč tik pred zdajci nevesti še preluknjala ušesa, da si je lahko nadela uhane. »Včasih lahko mini šiviljski pribor ali nitka za zobe rešita dan. In za takšne malenkosti je treba imeti posluh, ker se vzdušja in čustev na fotografijah ne da ponarejati,« pravi Domen. Idealno se jima zdi, če ju par v načrtovanje poroke vključuje že od začetka. »Dobra fotografija potrebuje čas in zato je časovno usklajevanje še posebej pomembno. Če si nekdo želi poročno fotografi jo ob sončnem zahodu, je ob treh popoldne pač ni mogoče posneti. A kadar se prej dovolj pogovarjamo, lahko pričakovanja in realne možnosti zbliža mo. Enako je z lokacijami. Niso vse enako fotogenične. In če si nevesta želi tudi lepe fotografi je oblačenja, jih je v tesni sobici z močno pobarvanimi stenami res težko posneti,« dodaja Ur-
ška. Glede na vse, kar sta na porokah že videla in doživela, sta parom pri načrtovanju pogosto eden najbolj dragocenih virov informacij. »Sicer pa po nekaj porokah, kjer so bili sva-tje, večina čisto dobro ve, česa noče. To pa je že zelo veliko.«
Ko je smoking
delovna uniforma
Poročna industrija skoraj vse ponuja tudi z mislijo na dobro fotografijo. In tako ni neobičajno, če na poročni dan nevesto in ženina kot brenclji obletavajo trije snemalci in vsaj dva fotografa. V najbolj skrajni obliki se cel dogodek zdi kot filmska kulisa, pravo bistvo dogajanja pa zbledi. »To ni namen
poroke in tudi par je zaradi tega bolj obremenjen. Sama poskušava biti čim bolj diskretna in nevpadljiva.« Glede na to, da se dobro poznata, jima je prihranjeno veliko usklajevanja. Da prideta na poroko oblečena vsaj tako imenitno kot svatje, se jima zdi samoumevno. »Seveda so tudi poroke, kamor je primerno priti v kratkih hlačah, za večino klasičnih porok pa je kaj takšnega povsem nesprejemljivo. Glede na to, da duhovniki in matičarji najino opravo skoraj vedno izrecno pohvalijo, očitno na obredih vidijo marsikaj,« se nasmeje Domen.
Svoj pogled na poroke in tudi svoje delo sta še bolj spremenila, odkar se uveljavljata
na mednarodnem trgu. Njun prvi angažma se je zgodil skoraj po naključju, a ker sta se dobro odrezala, se jima vsako novo sezono odpre več vrat. Zdaj sta v Italiji, predvsem v Toskani, a tudi v Franciji in Nemčiji že skoraj doma. Ko ju je ameriška nevesta prvič najela za fotografiranje svoje poroke v Italiji, je bil občutek fantastičen.
Ne čevlji ali rože,
čustva štejejo
»Da nekoga najine fotografije tako navdušijo, da naju povabi več tisoč kilometrov daleč, je res neverjetno. V Italiji imava za tujce prednost pred lokalnimi fotografi tudi
zaradi izvrstnega znanja angleščine,« pravi Urška.
Pri tem večinoma sploh ne gre za poroke s prostaško visokim proračunom. Gre le za to, da pari bolj kot pri nas vedo, kaj zares hočejo in se ne bojijo tega tudi zahtevati. »Nikoli ne bova pozabila poroke v francoskem dvorcu, kjer je družba približno tridesetih svatov počitnikovala ves teden. Obred je bil povsem umirjen, na vsakem koraku se je čutilo, da so skupaj ljudje, ki se imajo res radi. Nobenega cvetja ni bilo. Za poročni šopek je nevestina mama na vrtu nabrala sivko. Ženin je svoj prstan na spletu naročil za 12 dolarjev, nevesta je imela šest let stare čevlje. Nevesti niso prav nič pomenile fotografije okrasja ali torte. Do konca življenja pa bo cenila, da sva ujela njun pogled, objem, občutek, ki sta ga imela,« se raznežita sogovornika. Cena poroke je vedno odvisna od števila svatov in pri nas so poro-
ke običajno drage tudi zato, ker ženin in nevesta nista dovolj samozavestna in pogumna, da bi tradicijo prilagodila svojim željam. Če ne plešeta rada, zakaj bi morala na plesni tečaj? Če nista ljubitelja tort, kje piše, da jo morata imeti? Okraski na avtomobilih so po opažanju sogovornikov povsem nesmiseln strošek. »Cvetje mi je sicer všeč, ampak a ga res potrebujemo toliko? In potem je tu še seznam gostov, ki je običajno zelo dolg zaradi nepravih razlogov. In kot fotografa vam lahko zagotoviva, da že od daleč prepoznava svate, ki so na dogodku zgolj iz protokolarnih in družinskih razlogov. Le zakaj si torej nevesta in ženin svojega najlepšega dne ne bi ukrojila po svojih željah?« In kako si bosta svoj poročni dan ukrojila naša sogovornika? »V četrt ure lahko narediva načrt. Samo datuma še nimava,« pravi Urška. »Ker so fotografi predragi,« v šali doda Domen.
Foto: Urška in Domen
30
TERAPIJA Z UMETNOSTJO
Fraktalna risba kot nova metoda (samo)pomoči z umetnostjo
Ko zaprete oči# nastanejo portreti duše
Pomen metode za človeka
Kot je na svoji spletni strani zapisala Deja Muck, »metoda fraktalne risbe pozitivno vpliva pri zdravstvenem okrevanju, vpliva na povečanje samozavesti in samospoštovanja, na razvoj socializacije in komunikacije. Prav tako pomaga obnoviti oziroma vzpostaviti harmonijo in ravnovesje na vseh področjih življenja. Aktivira latentne potenciale, spreminja nevronske mreže v možganih in nas odpre povsem drugačnim izkušnjam, priložnostim in čustvom, kot smo jih bili vajeni doživljati. Metoda odgovarja na vprašanja, kako spoznati samega sebe in podpreti svoje srčne želje, kako dostopati do informacij v globinah podzavesti, kako prepoznati in uresničiti svoje življenjske cilje, kako preobraziti škodljive miselno-čustvene vzorce in kako se dvigniti na novo raven v osebnem razvoju.
Fraktalna risba je energijska risba in njena vibracija prodira v naše telo, misli in spomine. Z risanjem fraktalov se odpiramo višji zavesti in osvobajamo kreativno energijo. Povezujemo se z višjim jazom, božanstvom v sebi, ki je izvor sreče, veselja, zadovoljstva in vseh duhovnih vrednot. Med sprehodi po abstraktnem svetu barv in linij pridemo do točke, ko misli izginejo, ostaja le duh, spojen z višjimi vibracijami. Ob risanju fraktalov preidemo v meditativno stanje, kjer obstajata samo mir in harmonija - idealna dimenzija za stikanje s samim seboj.«
Fraktale poznamo v matematiki, kjer gre za samopodobne geometrijske objekte, sestavljene iz približno ali popolnoma enakih kopij samega sebe. Številne primere najdemo tudi v naravi (snežinke, praprot ...)
Ko sem na družabnem omrežju prvič zasledila fraktalne risbe, so se mi zdele nekaj posebnega. Preplet linij in barv je bil čudovit, vse je bilo videti skrbno premišljeno in natančno dodelano. Izdelek, kot bi ga ustvaril računalnik in ne človeška roka. Brskanje po spletu in odkrivanje, kaj je namen risanja teh risb, je zbudilo začudenje ob tem, da gre za risanje linij z zaprtimi očmi in na enak način za izbor barv. Risbe naj bi pomagale odkrivati človekov značaj in njegove težave, ob usmerjanju strokovnjaka naj bi risanje pomagalo pri reševanju teh težav. Priznajte, da se sliši nekoliko znanstvenofantastično.
Naključno odkrita metoda
O tej temi veliko ve tudi Celjanka Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja in vodja Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, kjer se veliko posveča otrokom s posebnimi potrebami. To metodo je našla po naključju. »Pri-
javila sem se na izobraževanje o diagnostiki iz otroške risbe in v enem od modulov je bila predstavljena metoda fraktalne risbe. Pojma nisem imela, kaj je to, a me je na koncu čisto pre-
vzela,« pravi sogovornica, ki je nato v približno letu opravila vrsto dodatnih izobraževanj in se pravkar pripravlja na zahteven izpit pri Tanzilijini učenki, likovni pedagoginji in mentorici fraktalne risbe Martini Kosec v Zagrebu. Metodo zdaj širi in ugotavlja, da ji risanje koristi tako pri premagovanju lastnih vsakodnevnih težav kot pri delu z otroki. »Želim, da bi metodo spoznalo čim več ljudi in da bi si z njo pomagali tudi drugi. Je enostavna, potrebuješ le papir za risanje in kakovostne barvice, črn kemični svinčnik, radirko in šilček.«
pomoči z umetnostjo, kot jo je pred več kot dvema desetletjema zasnovala Tanzilija Po-lujahtova, ruska klinična psihologinja in družinska terapevtka.
TATJANA CVIRN
A kot pravi na svoji spletni strani Deja Muck, ki je to metodo med prvimi prinesla v Slovenijo in jo sistematično širi, je sebi z njo pomagala pri težavah s tesnobnostjo, z depresijo, pri prehrambenih motnjah ... In če to trdi doktorica znanosti in redna profesorica na Naravoslov-notehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, verjetno ne moremo kar zamahniti z roko. O tem je napisala knjigo, v kateri je predstavila terapevtsko metodo (samo)
Barve in njihove frekvence
vplivajo na nas telesno in duševno. Zato morajo biti barve na risbah v pravih ravnovesjih, da imajo ugoden vpliv. Že stari Egipčani so zdravili z barvami. »Ko se začneš s tem ukvarjati, opaziš, kako intuitivno posegaš po
nekaterih barvah.«
Namenov risanja je več
Fraktalne risbe imajo več namenov, eden je diagnostični, drugi korekcijski, tretji umetniški, lahko so namenjene zgolj sproščanju tistega, ki jih riše, pri čemer lahko pri tem razvije čisto svoje pristope, pravi Sabina Korošec Zavšek.
Pri diagnostičnem risanju nariše oseba prve tri risbe po posebnem navodilu. Z zaprtimi očmi nariše mrežo, si na ta način izbere tudi barve in potem po določenih navodilih barva risbo. »Tisti, ki o tem nekaj ve, lahko iz te risbe marsikaj razbere o človeku in njegovih osebnostnih lastnostih ter težavah. Risba pride iz podzavesti človeka, zato temu rečemo portret duše,« pojasnjuje sogovornica, ki na osnovi dosedanjega dela ugotavlja, da se risbe res ujemajo z značajem in s težavami ljudi. »Iz risbe se vidi, ali je človek umirjen ali hiperaktiven, ali je natančen ali ne, vidijo se tudi druge osebnostne lastnosti. Avtorica met o -de Tan-zilija
Kvantni fraktal avtorice Sabine Korošec Zavšek
TERAPIJA Z UMETNOSTJO
31
Sabina Korošec Zavšek (Foto: Goga Fonda)
Polujahtova vidi še veliko več, ona te risbe bere kot odprto knjigo o njihovem avtorju. Srečala sem osebo, ki je narisala takšno risbo, da me je resno skrbelo za njeno duševno zdravje. Čez nekaj dni je bila ta oseba hospitalizirana na psihiatriji.«
Ko strokovnjak za fraktalno risbo ugotovi, kakšne težave ima nekdo, mu lahko s pomočjo risanja tudi pomaga pri odpravljanju teh težav, kar je najbolj dragoceno pri tej metodi. Pri risanju je pomembno
vse, tudi to, katere barve nekdo izbere, kako in v kakšnih kombinacijah jih razporeja ...
Pomoč sebi
Sabina ugotavlja, da je pomembno, da je metodo dobro preizkusila tudi na sebi. »Gre za to, da se osredotočiš vase, risanje miže predstavlja obliko aktivne meditacije.« Za izpite pripravlja številne zahtevne risbe po natančno določenih pravilih. »Za izdelavo mreže za risbo sem potrebovala včasih tudi tri, štiri ure, za barvanje
bolj zahtevnih risb tudi do 20 ur. Treba je barvati natančno, mikro polja sem barvala celo s povečevalnim steklom ... Ena od linij je na primer vibracijska, drobno valovita in te nikakor nisem mogla lepo narisati, če sem bila v stresu. Dve risbi sem morala narisati in pobarvati celo z levo roko, kar je bil poseben izziv,« razlaga in doda, da večerno risanje po 22. uri ne pride več v poštev, saj se potem zavleče skoraj do jutra.
A opaža pozitivne učinke risanja. »To me sprošča, če imam težavo, jo lažje rešim, doživljam jo manj dramatično in veliko bolj sem prilagodljiva pri njenem reševanju. Veliko bolj sem tudi ustvarjalna. Avtorica metode Tanzilija Polujahtova je iz mojih risb razbrala mojo ustvarjalnost, ki se ne kaže zgolj na likovnem področju, saj prej nikoli nisem risala, temveč nasploh v življenju.« To ni nič nenavadnega za tistega, ki ve, da je Sabina že kot otrok ustvarjala lutkovne igrice, igrala v gledališču Zarja, bila nato režiserka otroških predstav v OŠ Glazija v Celju, se v času študija preživljala s pletenjem izdelkov ... »Čutim, da se ta ustvarjalnost zdaj kaže na drugih področjih. Ustvarjam na primer knjigo in risanko za otroke z avtizmom. Ideje se kar nizajo,« je zadovoljna strokovnjakinja, ki pravi, da je tovrstna metoda pomembna za vse, ki želijo pri sebi spremembe. »Pri nekaterih stvareh v življenju nam vzorci, po katerih delujemo, koristijo, ker nam olajšajo vsakodnevne opravke. Pri reševanju zahtevnejših težav, kjer je treba najti nove rešitve, pa so lahko ovira. Če te težave rešujemo vedno na enak način, vedno dobimo enak rezultat.« Tudi zato je risanje fraktalnih risb
lahko način >prevzorčenja< in odlična priložnost za zaposlene v določenih poklicih, kjer sta zlasti pomembni osebna rast in ustvarjalnost.
Delo z otroki
Ker se Sabina ves čas predaja delu z otroki z avtizmom in je aktivna v Zvezi nevladnih organizacij za av-tizem Slovenije, želi metodo frak-talne risbe uporabiti tudi pri delu na tem področju. V nov projekt omenjene zveze, imenovan Avtizem - SAM z drugimi 2, ki ga je izbralo in potrdilo ministrstvo za zdravje, je tako vključen tudi program risanja fraktalne risbe za sproščanje staršev in sorojencev otrok z avtizmom.
Za vse otroke bo po njenem mnenju koristen poseben delovni zvezek, ki ga je izdala njena hrvaška mentorica Martina Kosec in ki ga namerava Sabina s soglasjem avtorice skupaj s kolegico, psihologinjo
Drevo obilja, fraktalna risba Sabine Korošec Zavšek
I
»Vsakemu prej povemo, da se iz fraktalnih risb vidi veliko stvari. Nekateri dovolijo vpogled vanje, drugi ne.«
Samiro Lah, prevedenega v slovenščino izdati tudi pri nas. Delovni zvezek sta skoraj v celoti že prevedli. V njem so vaje in navodila za risanje fraktalnih risb za otroke, ki jih je avtorica prepletla v čudovito zgodbico o pajku Vidu, ki plete mreže. Vanjo je avtorica delovnega zvezka Martina Kosec na zanimiv in otrokom privlačen način vključila vse o pomenu barv, velikosti polj, obliki mreže ..., torej vse, kar je pomembno pri risanju fraktalnih risb. Martina Kosec je na Hrvaškem delala raziskavo o vplivu risanja fraktalnih risb na uspeh otrok v šoli. Rezultati raziskave so še v obdelavi. Z uporabo te metode se pri otrocih razvijajo pozornost, grafo-motorika, natančnost, vztrajnost, vse tisto torej, kar potrebujejo za uspešno delo v šoli.
Na delavnicah v Žalcu namerava Sabina Korošec Zavšek vse, ki to želijo, naučiti osnovnih pravil risanja, da bo to koristno zanje, četudi bo namenjeno samo sproščanju.
Foto: osebni arhiv
32
USTVARJALNO
Marjeto Majnik iz Solčave zanimajo različni materiali, barve, kombinacije in izdelki	1 -«L ^^^	
		SHU \
Sreča v ročnem delu
»Marjeta Majnik vtisne izdelkom iz ovčje volne mojstrsko še svoj osebni pečat. Pomembno je, da to, kar ustvarja, ne odvzema, ampak v izoblikovanih podobah in všitih simbolih dodaja dragocenost osnovni vrednosti mehkobe in blagosti solčavske ovce,« je ob zadnji razstavi del Solčavanke Majnikove zapisal pater Karel Gržan. Razstava je imela zgovoren naslov Tapiserija, sedež, tepih.
BRANEJERANKO
Marjeti Majnik, ki je oblikovalka različnih materialov, največ pomeni polst, po domače »filc«. »Večkrat sem že prebrala, da so lahko tisti ljudje, ki opravljajo delo, ki jih zadovoljuje, srečni. Iskanje sreče je poslanstvo našega življenja. Jaz sem jo našla v ročnem delu,« je povedala Majnikova, ki je imela pred koncem leta razstavo v domačem Centru Rinka. »Zanimajo me različni materiali, barve, kombinacije ter izdelki, ki jih v trgovinah ni mogoče kupiti,« je povedala med obiskom ateljeja. Zelo rada kombinira z različnimi tehnikami oblikovanja tekstila. Pred več kot desetletjem je odkrila posebno vrednost polsti. Po njej postaja Solčavsko vedno bolj prepoznavno.
Na laneno platno
Ljubezen do ročnih del je nasledila od svoje mame, ki se je ukvarjala predvsem z vezenjem motivov planinskega cvetja na staro laneno platno. V starih časih so namreč na Solčavskem sejali lan in ga predelovali v grobo platno, v tako imenovano hodno platno ali tančico. O tem je v svoji knjigi pisal Robanov Joža. V Robanovem kotu so živeli tudi predniki Majnikove, ki je dobila nekaj zadnjih kosov tega platna. Marjeta je iz njega z mamo izdelovala zavese. Mama je nanje vezla planinsko cvetje, hči je zavese sešila in jim dodala čipke. Iz zadnjih kosov platna so v ateljeju Majnikove nastali prtički, ročno ob-kvačkani z laneno nitko. »Staro laneno blago je pridobilo veljavo šele takrat, ko ga niso več uporabljali za vsakdanje stvari. Grobo platno so včasih uporabljali za posteljne prte. Nato je postalo zaničevano, v novejšem času pa je spet iskano,« je obrazložila Marjeta Majnik.
Pridne roke Marjetine mame, ki je umrla pred petimi leti, so se začele v visoki starosti tresti. Tako so se tresle, da je težko zmogla pojesti juho. Ko jo je hči usmerila k vezenju, se je telo kot po čudežu umirilo in gospe je delo povsem uspevalo. Hčer je to zelo presenetilo, spoznala je izjemen pomen človekovega ročnega dela. »V mojem ateljeju so se mi izpolnile vse življenjske želje,« ugotavlja Marjeta. »Želim, da sem v eni osebi tako oblikovalka kot izdelovalka,« poudarja.
V svet polstenja
Majnikova je nato tehniko vezenja planinskega cvetja prenesla tudi na polst. Polstenje velja za predhodnika tkanja, polst pa so izdelovali iz dlak različnih živali. Marjetin prvi izdelek je bil polsteni obesek za ključe. Nato je začela izdelovati iz volne jezersko-sol-čavske pasme
copate. »Feri Lainšček pravi, >ne bodi, kot so drugi<. Tako sem začela na copate vesti motive planinskega cvetja. Ta tehnika vezenja je na polsti povsem drugačna kot na blagu,« ugotavlja Marjeta Majnik. Pri blagu je treba paziti, da ni zgrbančeno, na volni pa je pomemben tridimenzionalni učinek. Med drugim je začela iz polsti ustvarjati slike in oblačila, na primer jakne in brezrokavnike, blazine, klobuke, nakit, ovitke za knjige, albume, podloge za računalniške miške, kuhinjske krpe ...
Na polst je med drugim izvezla motiv tako imenovane svete geometrije, ki nepoznavalce nekoliko spominja na mandalo. Uporabila je barve čaker. Nato jo je začel zanimati svet simbolov, ki jih ni hotela prerisovati od drugih, ampak si jih je za svoje tapiserije izmislila. Pater Karel Gržan ji je dejal, da so to simboli, ki na človeka ugodno vplivajo. Majnikova ustvarja na starinski šivalni stroj, ki ga je prejela njena mama ob poroki za doto. Hči je začela na ta stroj šivati že kot osnovnošolka. Danes bi si lahko kupila sodobni šivalni stroj, ki je hitrejši, zmogljivejši in za delo priročnejši, vendar ga ne želi. »Na splošno je res, da je čas denar. V mojem ateljeju to zame
ne velja,« je poudarila Majnikova.
Pri šivalnem
stroju
V domači osnovni šoli je bila Marjeta odličnja-kinja, zato so od nje pričakovali, da bo šolanje nadaljevala na gimnaziji. Njena želja je bila drugačna, želela je v aran-žersko šolo. »Vprašali so me, kaj bom tam počela. Odgovorila sem, da bom oblikovala, risala vzorce za blago in krasila izložbe. To, kar sem si takrat želela, danes tudi delam,« je povedala Majnikova.
Morala je v gimnazijo, vendar je nato dokončala srednjo tehnično šolo. Hitro se je zaposlila, ves čas je tudi šivala oblačila. K temu je bila delno prisiljena, saj je zase potrebovala večje številke oblačil. Prav tako je šivala za svoje kolegice. »Na to, da sem si nekaj naredila sama, sem bila vedno ponosna. Oblikovanje je bilo zame nasploh izziv, med drugim z risanjem načrtov za pohištvo,« je povedala o sebi. Veliko se je ukvarjala z notranjo opremo, risala je na stene, izdelovala mozaike ... Poseben odnos ima do starih stvari, do ponovne uporabe tekstilnih izdelkov in njihovega oblikovanja. Zlasti do džinsa. Tako je nastala ena njenih razstav z naslovom Še enkrat. Iz kosov blaga, ki so ji ostali od dela, je začela izdelovati krpan-ke.
K polsti in polstenju jo je privabil tečaj v Solčavi, kamor se je pred leti vrnila za stalno. Med tečajem pred več kot desetletjem je iz polsti najprej izdelala torbico in baretko. Znanje, ki ga je tam pridobila, je po svoje nadgrajevala in povezala s tistim, kar je že znala. Pred tečajem je bilo namreč polstenje na Solčavskem že skoraj pozabljeno ... Tam je bila volna v starih časih zelo pomembna. »Mama mi je povedala, da so bile pozimi ženske zbrane okoli peči. Ena je volno krtačila, druga jo je prebirala, tretja je predla, spet druga jo je pletla,« je razložila Majnikova. Njena mama je pletla za domače puloverje in volnene nogavice, ki so med ljudmi spet cenjene.
Dobro hranjeni in oblečeni
Ovce strižejo dvakrat na leto. Volna jezersko-solčavske ovce je za izdelovanje polsti odlična. Najlepšo volno s hrbta ovce najprej operejo in pre-krtačijo. Iz preje jo tkejo, pletejo ali kvačkajo, iz volne pa polstijo. S pomočjo vode in detergenta se luske volne odprejo. Marjeta Majnik uporablja mila, ki so jih uporabljali že v starih časih. Med mokrim obdelovanjem se nitke prepletejo. »Blago nato ukrojim. Če želim končni izdelek, na primer klobuk,
ku-
e m na modelu,« je predstavila Majnikova.
Na Solčavskem je ovca že od nekdaj zelo pomembna žival. Ovca solčavske pasme ni izrazita mlekarica, ampak je koristna zaradi mesa in volne. »Tam, kjer so imeli v starih časih ovce, so dobro jedli in bili dobro oblečeni,« je izvedela Marjeta Majnik. »Ženske so skrbele, da so bili možje pozimi med sečnjo dobro oblečeni. Povsod, kjer so imeli ovce, so tako lahko nosili tople nogavice in tople puloverje,« je dodala. To so bili drugačni, težki časi, ko preprosti ljudje na primer o tapiserijah niso uspeli razmišljati.
Tudi lan je bil zelo pomemben. »Mama mi je tudi povedala, da so na kmetije zaradi lanu povabili tkalca, ki je prihajal na domove s svojimi statvami,« je povedala Majnikova. Ponekod, kjer so imeli veliko preje, so iz nje dali narediti blago, ki je bilo posebej cenjeno. Blago iz lanu je ljudi poleti hladilo in iz volne pozimi grelo. Iz volnenih tkanih materialov različne debeline so izdelovali različne izdelke. Majnikova se še spominja, da je videla, da je bil iz takšnega blaga narejen moški suknjič. Če so iz volnenega tkanja »vauhali«, torej so uporabili vroči postopek, so dobili zelo gosto platno, ki človeka ni prepihalo.
Marjeta Majnik tega postopka ni več doživljala, ampak je o njem le slišala. Takrat so bili že novi časi, ko je na primer postal moderen najlon in z njimi nadvse modne najlon srajce in ženske nogavice. Verjeli ali ne, ampak danes tako zelo cenjena volna je takrat postala zaničevana. Danes je na srečo drugače, po starem.
Foto: BJ in arhiv MM
Ш \
0*
USTVARJALNO
33
Marjeta Majnik je predstavila svoje izdelke že na več razstavah. Naslov zadnje Tapiserija, sedež, tepih je zgovoren. »Če na nek izdelek sedeš, lahko služi kot sedež, na tleh je tepih in na steni tapiserija,« je obrazložila Majnikova. Razstavo ocenjuje kot svojo pomembno prelomnico, saj je na njej predstavila tudi simbole, ki jih riše v zadnjem obdobju.
34
AKCIJA
NAJ MATURANTKA
1_ш ca
ep gu
IN NAJ Ш TURANT
Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake ' lUVU L*Z! Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi.	У'
nagradi se
pomerila junija na javni prireditvi.
center
Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večjih fotografijah v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov), tako da se do konca meseca zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki
Za februarske kandidate lahko
glasujete do vključno torka, 3. marca.
Vseh šest iz treh mesecev glasovanja (od februarja do aprila) se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Ob koncu akcije
bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih
glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
novi tednik radio celie
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU),
■	SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT)
■	ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) in
■	EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC).
1. Nastja Naglič 3 C, SŠHVU
2. Nina Gomilšek 3 C, SŠHVU

3. Mitja Frišek 3 CV, SŠHVU
4. Andraž Penič 3 CV, SŠHVU
bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista.
5. Tanja Kolman 4 AT, SŠHVU
6. Gašper Gaber 4 AT, SŠHVU
7. Sara Bohorč 4 HT, SŠHVU
8. Gašper Kunst 4 HT, SŠHVU
9. Nika Škruba 5 DHT, SŠHVU
10. Vid Podgrajšek 5 DHT, SŠHVU


11. Ana Marija Meh 12. Maj Zimšek 13. Patricija Šlenc 14. Lana Grešak 15. Bianca Thieme 16. Jan Šuberger 4 A, SŠGT	4 A, SŠGT	4 B, SŠGT	4 B, SŠGT	4 C, SŠGT	4 C, SŠGT
17. Tilen Kotnik
3 E, SŠGT
18. Tinkara Robnik 3 D, SŠGT
19. Dani Šmit
3 D, SŠGT
20. Teja Klinar
2 PTIŽ, ŠCŠ
21. Blaž Golež
2 PTIŽ, ŠCŠ
22. Mitja Novak
3 M, ŠCŠ
23. Nika Gobec 3 SP, ŠCŠ
24. Mitja Kramar 3 SP, ŠCŠ
25. Eva Gradič 4 T, ŠCŠ
27. Žiga Ošlovnik 4 T, ŠCŠ
28. Maruša Štancar 4 A, EŠC
29. Simon Obrovnik
4 A, EŠC
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
30. Eva Cakš 31. David Neuhold 32. Natja Kapitler 33. Staš Kalajdžiski 34. Andreja Berglez 35. Aljaž Mrak 4 C, EŠC	4 C, EŠC	4 E, EŠC	4 E, EŠC	2 APTI, EŠC	2 APTI, EŠC
AKCIJA
35
11. Ana Marija Meh
12. Maj Zimšek
v
13. Patricija Slenc
14. Lana Grešak
15. Bianca Thieme
Za nagrade se potegujejo
vsi, ki tekmujejo, in vsi, ki glasujejo!
v
16. Jan Šuberger
17. Tilen Kotnik
18. Tinkara Robnik
19. Dani Šmit
36
O RUSIJI OSEBNO
Ob robu razstave v Osrednji knjižnici Celje
V usodnem objemu lepe in mogočne države
V Osrednji knjižnici Celje je na ogled moja razstava Rusija osebno 2, ki je nadaljevanje podobne razstave, ki sem jo pripravil že leta 2013. Takrat so v knjižnici pripravljali projekt Mesec ruske kulture, pri čemer se mi je zdelo, da bi lahko nekaj prispeval k bogatejši vsebini dogajanja. Tisto leto sem namreč zasebno obiskal Rusijo in se vrnil z veliko fotografskega ter drugega gradiva. Ob potopisnem predavanju sem razmišljal tudi o tem, da bi pripravil razstavo, v katero bi vključil tudi gradivo s svojih prejšnjih potovanj v še takratno Sovjetsko zvezo. Ideji so v vodstvu knjižnice prisluhnili in tako je nastala razstava, ki je letos dobila nadaljevanje v okviru projekta Dnevi ruske kulture. Razlog za novo postavitev je tudi moje lansko potovanje v Ščjolkovo, ki je s Celjem pobrateno rusko mesto. In zakaj takšen naslov razstave? Ker skoraj vsi razstavljeni predmeti pripovedujejo mojo osebno zgodbo ukvarjanja z Rusijo in zanimanja za lepo ter mogočno državo.
jetskega bloka. Svoj pogled na dogajanje v tem delu sveta in v času tako imenovane železne zavese je strnil v imenitni knjigi Bele lise socializma, ki je od dragocenejših v moji knjižnici in sem jo postavil na ogled na razstavi Rusija osebno 2.
Priznam, tudi mene so zajele »gorbimanija« in vse te spremembe, ki jih je novi sovjetski voditelj sprožil v Rusiji in svetu. Na zahodu je bil zvezda, čeprav doma ni bil preveč priljubljen, saj se demokratično odpiranje države ni poznalo pri kakovosti življenja ruskih prebivalcev in na policah trgovin.
Iz opisanega je seveda logično, da ima tudi knjiga Mi-haila Gorbačova Perestrojka in novo mišljenje - v ruščini -posebno mesto na tej razstavi. Pri prvi izvedbi razstave
pred šestimi leti sem postavil na ogled članke iz Dela, ki so pisali o obisku Gorbačova v Sloveniji marca 1988. Še vedno se živo spominjam neskončne kolone črnih limuzin, ki se je vila po Celovški cesti in množice navdušenih obiskovalcev, ki so spremljali obisk sovjetskega voditelja.
Na tej drugi razstavi nisem mogel mimo knjige Borisa Jelcina Izpoved na zadano temo, v kateri nekdanji Gor-bačovov politični sopotnik in potem njegov politični nasprotnik ter kritik opisuje trenja v sovjetski politični oblasti, ki so avgusta leta 1991 privedla do prevrata proti Gorbačovu, ko je letoval na Krimu. To je bil eden zadnjih žebljev v krsto razpadajoče Sovjetske zveze in takrat se je začela politična vladavina Borisa Jelcina. Neuspeli puč
na razstavi prikazujem z reportažama iz kultnih časopisov tedanjega časa Ogonjok in Novoe vremja.
Bolečina Pravde
Ta časopisna primerka imata zame še večjo težo: poleg tega, da dokumentirata prelomne zgodovinske dogodke, blažita tudi mojo travmo, ker mi ni uspelo ohraniti primerkov legendarnega časopisa Pravda, glasila sovjetske komunistične partije, ki sem ga z izvodi drugih časopisov (Izvestija, Rossijskaja gazeta, Komsomolskaja Pravda ...) tovoril s svojih potovanj v Sovjetsko zvezo.
Temu so botrovali različni vzroki, med drugim stiska zaradi prostora in preselitve, a morda še najbolj prepričanje, ki se me je oklenilo v nekem obdobju življenja, da
ROBERT GORJANC
V študentskih letih sem veliko potoval v Rusijo oziroma še v tedanjo Sovjetsko zvezo, v letih 1988 do 1990 sem jo obiskal štirikrat. Razlog za moje pogoste obiske Rusije in zanimanje za to državo je bila poleg učenja ruščine na jezikovnih tečajih v Jaroslavu in še v takratnem Leningradu tudi priprava diplomske naloge na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer sem študiral novinarstvo. Za temo diplome sem si izbral t. i. »glasnost«, kar je pomenilo javno in demokratično obrav-
navo ter razpravo o odprtih vprašanjih in problemih sovjetske družbe, o učinkovitost političnega in gospodarskega sistema, kakovosti življenja, a tudi o mračnih zgodovinskih poglavjih, kot so bili stalin-ske čistke, zatiranje narodov, nacionalnih manjšin, onemogočanje disidentov ...
»Glasnost« je bila bila poleg »perestrojke« najbolj očitno znamenje novega vetra v sovjetski politiki, ki ga je sredi osemdesetih let kot takratni novi generalni sekretar KPSZ prinesel Mihail Gorbačov, ki
je bil, kot se je kasneje izkazalo, tudi zadnji voditelj nekdanje Sovjetske zveze.
Podlegel »gorbimaniji«
Diplomsko delo, ki je tudi eksponat na razstavi, sem ob mentorstvu dr. Mance Košir pripravljal v sodelovanju z žal že pokojnim publicistom in novinarjem Janezom Staničem, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dopisnikom Dela iz Moskve in izvrstnim poznavalcem nekdanjega vzhodnega, sov-
Po odprtju razstave Rusija osebno 2: z leve Galina Zamjatina, svetovalka ruskega veleposlaništva v Sloveniji, Darja Poglajen, profesorica ruščine na Gimnaziji Celje - Center, ki je bila s pripravo scenarija uvodne in zaključne prireditve nosilni steber uspešno izpeljanega projekta Dnevi ruske kulture - pri tem se ji tudi najlepše zahvaljujem za lektoriranje besedil za razstavo - Ana Metličar, profesorica ruščine na I. gimnaziji v Celju, ki je odlično pripravila svoje dijake na nastope, Polonca Bajc Napret, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo v Osrednji knjižnici Celje, ki se ji prav tako zahvaljujem za podporo in pomoč pri izvedbi razstave in odlično organizacijo Dnevov ruske kulture, ter Anna Kvyatkovska, kulturna atašejka na ruskem veleposlaništvu v Sloveniji. (Foto: GrupA)

f<Wt M)
; Г. mptvc*
aiH&iiuL

Obiskovalci si ogledujejo razstavo po odprtju Dnevov ruske kulture. (Foto: SHERPA)
Knjiga Puškinovih pesmi v ruščini, ki mi jo je s posvetilom podarila prijateljica Tanja iz Zagreba, s katero sva se spoznala na tečaju ruskega jezika v Leningradu leta 1989.
K/nini a Пушкние и другнх неликнк русских тшсателих Н псотах, Јсоторие д war кулнп. emÄ im совегскнм, инзким шшам. Срсдн ннх гоже книга o Пушкинс u eno творчестве, Korupuio мне подврнда нодруга Taim нз Загреба> с которон ми познакомилизд. на курсох русского дзика в Лснинградс в 1989 i-оду, на зкекурсии турисгнческого агентетва КЈготурс.
Knjige o velikih ruskih pesnikih in pisatetjib, kupljene Se po »sovjetskih*, «lo ugodnih cenah.
Knjiga o PuSkrnu, darilo prijateljice Tanje Iz Zagreba, s katero sva bila l. 1989 v organizaciji tedanje turistične agencije Yugotoura skupaj na tečaju ruKlr>e v Leningradu, danes Sankt Peterburgu.
»Tak vsoj načalosj« (Tako se je začelo) ... Knjige, ki so predstavljale navdih za preučevanje burnega političnega J dogajanja v nekdanji Sovjetski zvezi vse do priprave diplomske naloge. (Foto: SHERPA)
O RUSIJI OSEBNO
37
Rusijo sem doslej obiskal šestkrat. Prvič poleti 1988, ko sem se udeležil tečaja ruščine in turističnega potovanja v Ja-roslav. Na podoben način sem leto pozneje obiskal takratni Leningrad (danes Sankt Peterburg). Potem sem s povabilom ruskih prijateljev (priglaše-nje), kar je bil pogoj za vizo za zasebni obisk, poleti in pozimi 1990 še zadnjič obiskal Sovjetsko zvezo. V Rusijo sem se spet vrnil po
več kot dveh desetletjih, leta 2013, ko sem obiskal Jaroslav, Sankt Peterburg in Moskvo, moj zadnji obisk v Rusiji je bil lani v Ščjolkovu, ki je s Celjem pobrateno rusko mesto.
(Foto: SHERPA)

_ PIFA WORLD CUP л
R(JSSIA2013
ШШШШШ
Ћ
RUSIJA OSEBNO 2 Г)КТРЛ TT
POCCIШ ЛИЧНО 2 i-^-J
RUSKE
KULTURE
Robin (irnj:v PofiejT Горкнв
Razstava Rusija osebno 2 bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled še do konca februarja.
Obe razstavi Rusija osebno posvečam svojima prezgodaj umrlima staršema, ki sta v mojih študentskih časih finančno podprla moja potovanja v Sovjetsko zvezo ter podpirala moje zanimanje za Rusijo.
teh časopisov (in še marsičesa drugega zanimivega, na primer sovjetskih plakatov) nikoli več ne bom potreboval. Seveda tudi odnos do vrednosti takšnega gradiva, ki ga v življenjski vihri in ob naravi novinarskega dela žal nisem uspel zgraditi.
Ko sem lani ob razstavi novinarskega kolega Alija Žerdina z Dela videl, kakšno
čudovito razstavo je mogoče postaviti iz naslovnic časopisov, me je res bolelo srce. No, seveda si ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja tudi nisem mogel misliti, da bom kdaj sam imel razstavo o Rusiji.
Bolečine zaradi »poterja-nih« (izgubljenih) Pravd sem zdravil tudi z uvrstitvijo novejših ruskih časopisov na
razstavo, ki sem jih iz Rusije prinesel z zadnjih dveh potovanj. Časopisi so morda res moj neke vrsti fetiš, a hkrati sem po vseh omenjenih izkušnjah tudi vedno bolj prepričan, da so tudi enkraten spominek, ki pridobiva vrednost.
Med ključne spominke s potovanja v Rusijo štejem tudi monografije in »putevo-ditelje« (turistične vodnike),
ki so prav tako našli svoje mesto na tej razstavi. Enako tudi kakšna literarna knjiga, kupljena še na potovanjih v sovjetskih časih, med njimi tudi Puškinova knjiga, ki mi jo je s posvetilom podarila prijateljica Tanja iz Zagreba, s katero sva se spoznala na tečaju ruščine v še takratnem Leningradu (danes Sankt Pe-terburgu) leta 1989.
Sanje o
dopisniškem mestu
v Moskvi
Kdo ve, morda bi tudi te Pravde ostale, če bi uspel uresničiti svoje »mečti« (sanje), da bi nekoč postal dopisnik iz Rusije. Tako pa je od sanj o dopisništvu ostal le obisk Antona Rupnika, nekdanjega dopisnika Dela in RTV Slovenije v njegovem stanovanju v Moskvi, ki je seveda bil tudi delovni prostor, poleti 1988, ko sem prvič obiskal Rusijo. Seveda je zato povsem logično, da je tudi Tonetova knjiga o Rusiji Tretji Rim našla mesto na tej razstavi, enako tudi prevod knjige nekdanjega ruskega premierja, tudi že pokojnega, Jegorja Gajdarja Propad imperija. O tej knjigi sem pred šestimi leti v Osrednji knjižnici Celje okviru Meseca ruske kulture imel pogovor prav z Antonom Rupnikom in njegovim dopi-sniškim kolegom Andrejem Stoparjem, ki je iz Moskve poročal pred leti, zdaj je dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona.
Nekaj želja po tem, da bi poklicno poročal o dogajanju v Rusiji, sem vendarle uspel uresničiti v prejšnji službi, pri spletnem portalu Siol. Zanj sem napisal niz reportaž s potovanja v Rusijo leta 2013, ki sem jo ponovno obiskal po triindvajsetih letih. S predstavami še iz sovjetskih časov sem bil kar šokiran, ko sem prišel v čisto drugo državo, ki je doživela prehod iz trdega socializma v turbo-kapitalizem. Ti članki so bili poleg številnih fotografij ponovnega snidenja z mogočno državo del vsebine moje prve razstave Rusija osebno.
Poročanje iz Rusije
še brez slutnje o
razstavi
Zgodbo s potopisnimi in z drugim članki s poti v Rusijo in njihovo uporabo za razstavo mi je uspelo ponoviti tudi pri letošnjem projektu Rusija osebno 2, in sicer predvsem po zaslugi in posluhu naše odgovorne urednice Novega tednika Marjetke Raušl Lesjak. Urednica je bila naklonjena mojim predlogom za članke s potovanja, maja lani, v Ščjolkovo, ki je s Celjem pobrateno rusko mesto. Takrat sicer nisem niti slutil, da bodo članki našli svoje mesto na razstavi, o kateri sploh še nisem razmišljal. Takrat sem kot novinar Novega tednika in Radia Celje spremljal delegacijo Mestne občine Celje ter dijake Gimnazije Celje - Center in I. gimnazije v Celju, ki so se v Ščjolkovu udeležili festivala kulture in športa.
Ob razstavljenih člankih iz Novega tednika so na ogled tudi izvodi ruskega časopisa Vremja (Čas), ki tako kot naš časopis izhaja tedensko in je ključno tiskano glasilo okrožja Ščjolkovo. Redakcijo tega časopisa sem tudi obiskal in naletel na čudovit sprejem ruskih novinarskih kolegov ter tam zaposlenih uslužbencev.
S potovanja v Ščjolkovo je na razstavi Rusija osebno 2 na ogled tudi fotogalerija, ki prikazuje podobe Ščjolkova, utrinke s festivala v kampu Junarmejec, obisk Moskve, muzeja letalstva v Moninu, središča ruskega pravoslavja v Sergijevem Posadu ...
Nepozabni spomini,
nova prijateljstva ...
Ob postavljanju razstave sem podoživljal vse te lepe trenutke in nepozabna doživetja iz Ščjolkova ter s prejšnjih potovanj v Rusijo, vseh prijateljskih stikov, ki sem jih navezal in ki jih še vedno negujem. Si lahko želim še kaj več? Ob tem, da delam pri regionalnem mediju in lahko pišem ter razstavljam o Rusiji, se res ne bi smel pritoževati.
Če že imam občasno sveto-bolje zaradi neizpolnjenih sanj o dopisniškem mestu in zaradi izgube dragocenih časopisnih izvodov, se vsekakor moram spomniti tudi svoje legendarne črne kučme. Tudi to sem kupil na prvem potovanju v Sovjetsko zvezo, na zadnjem v to nekdanjo državo sem jo žal tudi zapravil. Tik pred Šmarjem pri Jelšah (kjer sem desetletje živel) sem utrujen od enoinpoldnevnega potovanja z vlakom iz Rusije zaznal, da je kučma ostala v Kumrovcu, in sicer pozabljena med prestopanjem z vlaka. Da mi je lažje, ko se spomnim na to, se tolažim, da sem Titu prinesel darilo iz Moskve. To čudovito kučmo lahko zdaj občudujem le še na plakatu za razstavo, tudi zaradi tega bo vreden hrambe.
Veseli me, da se po vseh teh življenjskih turbulencah zanimanje za Rusijo še vedno navdihuje, celo vedno bolj, pri čemer mislim, da me nikoli več ne bo minilo, čeprav to ne pomeni, da bo zaradi tega nastala tudi razstava Rusija osebno 3. A hkrati tudi ne pomeni, da je ne bo. Upam in verjamem, da če mi bosta zdravje in sreča mila, da bom še kdaj odpotoval v Rusijo novim zanimivim zgodbam naproti.
Dnevi ruske kulture
Foto: Polonca Bajc Napret, Osrednja knjižnica Celje
Razstava Rusija osebno 2 je bila del letošnjega projekta Dnevi ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje, ki ga je minulo soboto, na dan kulturnega praznika, sklenila prireditev Prešeren in Puškin, sodobnika in pesniška velikana. Na odlično obiskanem dogodku so dijaki Gimnazije Celje - Center in I. gimnazije v Celju pod mentorstvom profesoric ruskega jezika Darja Poglajen in Ane Metličar brali pesmi velikih poetov ter predstavili njuno viharno življenje. To je bil prva tovrstna skupna predstavitev Prešernovih in Puškinovih pesmi ter prav posebno doživetje ob kulturnem prazniku, ki so ga obogatili tudi obiskovalci, ki so tudi sami recitirali pesmi.
Ob projekciji filma Puškin - poslednji dvoboj ter predavanju Skrivnostna ruska duša, Olge Kupljenik, direktorice turistične agencije Ruski ek-spres, je Dneve ruske kulture zaznamoval tudi pogovor z naslovom Rusija iz moje izkušnje. Na njem so mladi predstavili svoja doživetja iz daljšega bivanja v Rusiji, kjer so bili zaradi šolanja, študija, preselitve in drugih razlogov. Na pogovoru so sodelovali Jerneja Čerenak, Matija Kovač, Katarina Rošer Salihović, Mitja Suvajac in Valerija Koval.
38
OSEBNO
Marta Podkrižnik iz Hotunj pri Ponikvi
»Za dobro skuto moraš imeti občutek in nekaj skrivnosti stare mame«
Ko ob sobotah malo pred osmo zjutraj dvigne roleto in odpre stekleno okence svojega kioska na celjski tržnici, jo običajno že čaka prva skupina zvestih kupcev. Večkrat si kar »v zraku« obleče belo haljo in nadene belo čepico, jutranjo kavo, ki ji jo na polici pusti katera od sosednjih prodajalk, spije šele potem, ko je že hladna. Do pol desetih so posode s kislo in sladko skuto že prazne, tudi lončkov s kislo smetano ni več, sira za žar je le še za vzorec. Že pred poldnevom je običajno spet doma, na svoji kmetiji v Hotunjah pri Ponikvi.
JANJA INTIHAR
V družini Marte Podkrižnik je ljubezen do izdelovanja skute očitno zapisana v genih, saj se prenaša iz roda v rod. Začela je njena stara mama, nato je pred petdesetimi leti predelovanje mleka v svoje roke vzela mama, zdaj se s to »obrtjo« že dolgo ukvarja tudi ona. »S predelovanjem skute se pravzaprav ukvarjam že trideset let. Najprej sem pomagala mami, po njeni smrti sem posel nadaljevala sama. Leta 2006 sem v Biotehniškem centru v Naklem pridobila poklicno kvalifikacijo za pridelovalko mleka in priglasila dejavnost,« pripoveduje Marta Podkrižnik in dodaja, da sta pridelava in prodaja skute že ves ta čas pomemben vir dohodka kmetije.
Odločila se je za
kmetijo
Marta Podkrižnik se je izšolala za trgovko, a v svojem poklicu ni dolgo vztrajala. Ko so prišli otroci, ima sina in hčer, se je morala od-
»Na Ponikvi imam samo jaz zavarovane krave. Treba je pač biti dober gospodar.«
ločiti - ali se bo še naprej vozila v Šentjur, kjer je delala v eni od trgovin, ali bo ostala doma. Odločila se je za družino in za delo na kmetiji. »Nikoli mi ni bilo težko trdo delati. Tega sem vajena že od malega, a tudi starša sta mi ves čas govorila, da brez dela ni nič. Že zelo zgodaj sem začela pomagati mami, pogosto sem z njo hodila tudi na celjsko tržnico. Spominjam se, da sva poleg skute prodajali tudi solato, ko je bila sezona zanjo. Mama je v Celje pripeljala polne vreče motovilca in ga prodala. Takrat še ni bilo velikih trgovskih središč in diskontnih trgovin, zato so ljudje zelenjavo in sadje v glavnem kupovali na tržnici,« se spominja. O tem, da bi poleg skute tudi sama prodajala zelenjavo, ki jo pridela na kmetiji, ne razmišlja. Se ne splača, pravi.
Krog zvestih kupcev
Gospa Marta zelo rada prihaja v Celje na tržnico. Pravi, da jo ljudje, ki kupujejo pri njej, polnijo z energijo. Ustvarila si je velik krog zvestih kupcev in za vsakega od njih
Za skuto je pred leti na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju dobila pet zlatih priznanj in eno srebrno ter znak kakovosti.
ve, katero skuto bo kupil in koliko. Zato je najbolj pogost stavek, ki ga je mogoče slišati pri njenem kiosku: »Kot ponavadi, kajne?« Tako kot si Marta polni baterije na celjski tržnici, kamor pride vsako sredo, petek in soboto, tudi ona mnogim polepša dan. Vedno je nasmejana in dobre volje. In kaj je lepšega kot začeti dan s prijaznim klepetom? Zato imajo tudi celjski ljubitelji skute radi Marto. Pred štirimi leti, ko je nenadoma, kar čez noč, izgubila moža, je marsikdo od njenega kioska odhajal s solznimi očmi.
Pet zlatih priznanj
Kmetija Podkrižnikovih, na kateri poleg Marte živi še njena hči z družino, ima šest hektarjev obdelovalne površine, tri gospodarska poslopja, v hlevu sta trenutno poleg šestih krav molznic še dve telici. Živali so njena prva jutranja skrb. Kadar gre v Celje, vstane že ob petih, ostale dneve si »privošči« spanec do šestih. Vsak dan namolze trideset litrov mleka in vsega tudi predela. Največ v kislo in sladko skuto, nekaj malega še v kislo smetano in sir za pečenje. V sirarni, ki je ločena od glavne stavbe in jo je opremila tudi s pomo-
Brez Marte Podkrižnik bi bili sobotni dopoldnevi na celjski tržnici manj prijazni in tudi manj veseli.
čjo sicer skromne vsote državnih sredstev, vsak dan naredi šest do deset kilogramov skute. »Vse, kar znam, sta me naučili stara mama in mama. Zaupali sta mi tudi nekaj skrivnosti, zaradi katerih je najbrž moja skuta tako priljubljena,« pravi Marta Podkrižnik. Kot poudarja, sta za uspešno pridelavo in prodajo pomembni dve stvari -živali je treba pitati z dobro hrano
in brez dodanih krmil, poleg tega mora skuta vedno priti do kupca še sveža.
Da je Martina skuta res kakovostna, dokazuje tudi pet zlatih priznanj in eno srebrno, ki jih je pred leti dobila na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Leta 2006 je za kislo skuto prejela tudi znak kakovosti. Na vprašanje, zakaj ne sodeluje več na ocenjevanju,
preprosto odgovarja, da je pač treba dati priložnost še drugim.
Večje povpraševanje od ponudbe
Lahko bi prodala veliko več skute, kot je izdela, saj je po njej zelo veliko povpraševanje. Naročila dobiva od gostincev, tudi iz šentjurskega vrtca so jo že klicali. »Vse po vrsti sem morala zavrniti, saj sem se že pred časom odločila, da količin ne bom povečevala. Nočem postati industrija, čeprav bi to pomenilo večji zaslužek,« pravi in dodaja, da je s tem, kar ima zdaj, zadovoljna. Skrbi jo, kaj bo takrat, ko dela ne bo več zmogla. »Nabrala sem si samo osem let delovne dobe. Ko je umrl mož,
»Izdelovanje skute ni lahko delo. Ne samo zato, ker je treba vsak dan prekladati težke lonce z mlekom, tudi tempo je naporen in ves čas moraš biti doma.«
pokojnine po njem nisem mogla dobiti, ker nisem izpolnjevala pogoja o starosti. Samo eno leto mi je manjkalo. Zdaj že nekaj časa plačujem prispevek za kmečko pokojnino, ki bo, ko jo bom začela dobivati, zelo skromna. Pa saj bo šlo, saj sem navajena na skromno življenje.«
Na dopustu le tri dni
Poleg molže in dela v sirarni, ki jo tako pritegneta, da pozabi na zajtrk, ima Marta Podkrižnik še veliko drugih ljubezni. Na prvem mestu so seveda njeni trije vnuki, potem je še vinograd s sedemsto trsi, v katerem vsako leto za družino in za prijatelje pridela tisoč litrov vina, rada ima tudi rože. »Pred tremi leti je bila naša kmetija izbrana za najlepšo na Ponikvi,« se pohvali. Rada poje, rada se srečuje s prijateljicami, rada ima televizijske prenose športnih tekmovanj. Ce se le da, ne zamudi nobenega, na katerem sodelujejo slovenski tekmovalci. Že več kot trideset let je gasilka in pri gasilcih je tudi spoznala svojega moža. Zadnja štiri leta na svoji kmetiji za sosede in znance organizira lička-nje. »Ta star običaj ohranjajo le še redki, zato sem se odločila, da bom poskušala tudi sama narediti kaj, da ne bo odšel v pozabo,« pojasnjuje.
Kaj pa dopust, si ga sploh kdaj privošči? »Saj grem nekajkrat na leto na morje ali v toplice, vendar nikoli dlje kot za tri dni. Sem že poskusila za kakšen dan podaljšati, a ni šlo, ker sem četrti dan postala nervozna in se začela spraševati, kako je doma,« odgovarja v smehu.
Foto: GrupA
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
39
Pozitivni učinki so že tu
Skupina v Akademiji zdravega življenja se je na drugem testiranju odrezala fantastično. Skupaj so vsi udeleženci izgubili že skoraj 20 kilogramov, čeprav odvečna teža skoraj pri nikomer ni izrazita težava. Izgubili so 15,9 odstotka maščobe in pridobili 6,2 odstotka mišične mase. »Pridno delo v prvih tednih se torej že odraža,« pravi mag. kineziologije Matevž Klevže iz 24alife.
Majčke. Da bomo vsi usklajeni!

/AKADEMIJA ' ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
J?
SIMONA SOLINIC
Seveda je to tudi posledica tega, da vsi upoštevajo do zdaj prejeto znanje s področja prehrane in pravilne vadbe. Za telovadbo, počasi se namreč akademija že preveša
v drugo polovico, je značilno, da postaja nekoliko bolj naporna in intenzivnejša. Do zdaj je skupina pri vadbah in vadbah doma delala predvsem vaje za moč, se ogrevala


"V ■ <&
»Dobri so,« pravi mag. kineziologije Matevž Klevže iz 24alife. Čeprav mora med vadbo biti strog in dosleden, ne more л skriti, da je na letošnjo skupino prav ponosen. Tudi mi smo.
Treba je piti dovolj tekočine. Vsaj dva litra dnevno. Med vadbo še posebej. Za vodo poskrbimo mi. Voda Novega tednika
in z dejavnostmi izboljševala kondicijo. Zdaj bodo udeleženci to počeli malo drugače. Še intenzivneje.
Za boljše zdravje in počutje
Intenzivna vadba izboljša delovanje srčno-žilne-ga sistema, poveča vzdržljivost mišic, vpliva na izgubo telesne teže, a tudi izboljša počutje. Povečuje sproščanje hormonov sreče in je pomembna za ustrezno raven krvnega sladkorja. Zato že vsak v skupi-
ni ve, da mora tudi za domačo nalogo »opraviti« več hoje, teka, kolesarjenja ali plavanja. In zanimivo, med ponedeljkovim pogovorom, ko se je skupina ponovno srečala v prostorih 24alife v Žalcu, je bilo mogoče slišati, kako so se pravilne vadbe in priprave na vadbo že navadili. Tako že zelo dobro vedo, kako pomembna sta ogrevanje in raztezanje.
Z ogrevanjem pripravijo telo na povečan napor, pri čemer se ogrejejo pred vsako telesno dejavnostjo. Ogrevanje naj bi pred začetkom napora trajalo od sedem do deset minut. Po vadbi je ključno tudi raztezanje. To poveča gibljivost v sklepih, sprosti mišice, poveča elastičnost tkiv, zmanjša možnost poškodb in hitreje obnavlja mišice.
Foto: GrupA
Tudi hamburger lahko pojeste brez slabe vesti, prepričajte se nI lastne oči. ШШ

Аш •
№И'374-652 »-nv.oliva.sl
SESTAVINE: puran na žaru, avokado, rukola.
40
ŽIVALSKI SVET
Lastnik živali nima stroškov s testiranjem krvi svoje živali, saj te stroške pokriva Veterinarska zbornica Slovenije. Za žival, ki prejme transfuzijo, mora lastnik to storitev plačati po ceniku.

Krvodajalstvo pri živalih
Tačka daruje. Kaj pa vaš pes in muca?
Če se nam pri skrbi za zdravje ljudi zdi samoumevno, da nam je v primerih, ko potrebujemo transfuzijo, vedno na voljo kri naše krvne skupine in da so krvodajalske akcije namenjene temu, da zalog ne zmanjka, je v veterinarski medicini drugače. Stroški obdelave in shranjevanja krvi so namreč visoki, zato v majhni Sloveniji veterinarji verjetno nikoli ne bodo imeli možnosti, da bi v nujnih primerih poklicali in naročili vrečko krvi. A možnost hitrejšega iskanja primernih darovalcev v zadnjem času obstaja in je nekaj posebnega tudi v širšem evropske prostoru.
TATJANA CVIRN
Vsaka veterinarska organizacija se trudi po svoje zagotoviti primerne krvodajalce, ko se znajde v situaciji, da mora na ta način reševati težave svojih živalskih bolnikov. Veterinarji najprej preverijo možne darovalce krvi med svojimi strankami, nato pri živalih svojcev, znancev, prijateljev ter vseh sledilcih na družbenih omrežjih. A včasih tudi to ni dovolj, pri čemer klicanje in iskanje primernih kandidatov vzameta veliko dragocenega časa. Do nedavnega veterinarji niti niso preverjali krvne skupine živali, kar je še dodatna ovira, ko je treba najti kri, ki se ujema s krvjo živalskega bolnika.
Tako so se štiri veterinarke, dr. Metka Šimundić, Alenka Kropivšek, doc. dr. Darja Pavlin in dr. Tina Roškar, domislile, da bi ustvarile enoten spletni portal, kjer bi bili zapisani vsi pasji in mačji krvodajalci v Sloveniji. Projekt je podprla Veterinarska zbornica Slovenije, ki zagotavlja tudi denar za to, da je testiranje krvi za lastnike živali brezplačno. Tako je nastala spletna stran Tačka daruje (www.tackadaruje.si), kjer lahko lastniki živali najdejo vse informacije in prijavni obrazec za sodelovanje.
Možnosti je še
veliko
Kot pravi ena od pobudnic portala dr. Tina Roškar, je mo-
žnosti za razširitev mreže še veliko, saj je med krvodajalci doslej vpisanih le približno 180 živali. 30 jih še čaka na testiranje v različnih veterinarskih ambulantah. Postopek je namreč takšen, da lastnik ob izpolnitvi prijavnega obrazca na spletni strani Tačka daruje označi tudi, v kateri ambulanti želi žival testirati za določitev krvne skupine in preveriti, ali je sploh primerna za uvrstitev na seznam krvodajalcev. Skrbnica strani te prijave redno nadzira in pozove izbrano ambulanto, naj lastniku sporoči, kdaj lahko pripelje žival na testiranje. Ponavadi lastniki izberejo svojega veterinarja, ki opravi testiranje in podatke posreduje skrbniku spletne strani. Na ta način se žival znajde na seznamu krvodajalcev, ki ga lahko vidijo vsi veterinarji.
V regiji vpisanih le
15 psov
Baza podatkov je razdeljena po regijah. Celjska regija ima prijavljenih le 15 psov krvodajalcev in nobene mačke, medtem ko je najmočnejša ljubljanska regija z 62 prijavljenimi krvodajalci. »Tistim, ki se prijavijo, smo hvaležni, pri čemer se tudi odzivajo, ko jih potrebujemo. Želimo, da bi se več lastnikov odločilo za vpis, a mnogi niti ne poznajo te možnosti. Zato želimo, da bi veterinarji bolj spodbujali lastnike
in jih seznanjali s to možnostjo. Vpisujemo namreč pse, stare od enega leta do osmih let, kar pomeni, da to ni dolgo obdobje in da se baza prazni. Zato želimo, da bi čim več lastnikov to sprejelo kot neko solidarnostno gesto, kot pomoč v primerih, ki se lahko zgodijo vsakomur,« pravi dr. Tina Roškar (na sliki).
Brez kranjske klobase
Pri svojem delu se pogosto srečuje s primeri, ko njeni bolniki potrebujejo kri. Pri tem ne gre samo za nesreče, pri psih je največ različnih zastrupitev in hemo-lize krvi, ko eritrociti razpadajo zaradi različnih dejavnikov. Takrat pogosto ni časa za poglobljene laboratorijske preiskave, zato
X
Kakšen pes je primeren za krvodajalca?
primerna teža več kot 25 kg starost od 1 do 8 let vitek vrat, ni pa nujno potreben
priporočljiva mirna narava
zdrav, v dobri kondiciji
redno cepljen, dobiva redno zaščito proti notranjim zajedavcem zaščiten proti dirofilariozi (tj. srčni glisti) brez predhodnih transfuzij
Kakšna mačka je primerna za krvodajalca?
telesna teža več kot 4 kg zdrava, v dobri kondiciji notranja mačka
redno cepljena in brez črevesnih zajedavcev FeLV- in FIV-negativna, brez znakov FIP redno zaščitena proti bolham
»Pozivamo veterinarje, naj bolj spodbujajo idejo krvodajalstva med svojimi strankami. Vabimo jih tudi na predavanja, kjer jih naučimo postopkov, vpisov in pojasnimo nejasnosti. Možnosti za izboljšave je še veliko.«
je nujno, da imajo veterinarji bazo pasjih krvodajalcev, ki imajo vnaprej določeno krvno skupino in opravljene potrebne preiskave, tako da lahko v nujnih primerih takoj dobijo ustreznega dajalca in ne izgubljajo časa s predtransfuzijskimi testiranji. Kri je pogosto nujna tudi pri večjih operacijah, kot so na primer odstranitev vranice, ledvice ali dela jeter in operacije na srcu. »Včasih že vnaprej vzamemo kri, da jo lahko nadomeščamo v primeru večjih krvavitev med posegom.«
V skrajnih primerih, ko je ogroženo življenje živali in veterinarji nimajo na voljo ustrezne krvi, lahko mačka dobi enkratno transfuzijo pasje krvi. Ta ima le nekajdnevni učinek, saj pasje krvne celice organizem hitro uniči. Ponovna transfuzija pasje krvi je za mačko usodna.
Psu lahko vzamejo največ 15 do 20 ml krvi na kilogram telesne mase, najpogosteje na tri do štiri tedne. Najlažje in najhitreje je, da veterinarji kri jemljejo iz vratne vene. Odvzem 450 ml krvi pri večjem psu traja manj kot 10 minut, pri čemer mora žival v prisotnosti lastnika mirno ležati na boku. Če gre za poslušne pse z mirnim značajem, ni težav in ne potrebujejo pomirjeval. Odvzem krvi ne pusti posledic pri dajalcu. Namesto kranjske klobase, ki so jo včasih dobili ljudje na krvodajalskih akcijah, dobi kosmati dobrodelnež kakšno dobro konzervo, veterinarji pa za kakšen dan odsvetujejo bolj naporne dejavnosti.
Krvne skupine pri
psih
Kot pojasnjujejo na spletni strani Tačka daruje, je sistem krvnih skupin pri psih nekoliko drugačen kot pri ljudeh. Pri psih so krvne skupine klasifici-rane v t. i. DEA-sistemu. Trenutno je opisanih že več kot deset različnih skupin, vendar jih je le nekaj klinično pomembnih, od njih najbolj krvna skupina DEA
1. Zanimivo je, da ima pes lahko več različnih krvnih skupin. Za razliko od ljudi in tudi mačk se protitelesa začnejo tvoriti šele v stiku z neustrezno krvjo. Zato mnogi napačno menijo, da lahko pes prvič v življenju dobi katerokoli transfuzijo. To namreč ne drži. Takojšnjega transfuzijskega odziva sicer res ne bo imel, lahko pa pride do poznega odziva. Pes ima lahko težave tudi ob naslednjih morebitnih transfuzijah. Zato je tipizacija krvi oziroma določitev krvne skupine prejemnika in dajalca vsekakor nujna. Obstajajo različni testi za določanje krvnih skupin pri psu, ki so lahko dostopni tudi veterinarjem v Sloveniji, cenovno ugodni in so hitro izvedljivi ter zelo preprosti za uporabo. Zato ni razloga, da tako dajalcem kot prejemnikom transfuzije ne bi mogli določiti krvne skupine, menijo avtorji spletne strani.
Mačje krvodajalstvo
Tudi pri mačkah se veterinarji občasno srečajo s potrebo po transfuziji. Mačke kri najpogosteje potrebujejo zaradi slabokrvnosti, bodisi zaradi razpada krvi (hemolize) ali kroničnih bolezni, kot so kronična ledvična bolezen, okužba z virusom FeLV ali FIV ali ko jih močno ogrozijo bolhe. Postopek odvzema krvi je v primerjavi s psom nekoliko bolj zapleten. Večini mačk je treba dati pomirjevala, saj le redke zdržijo nepremično toliko časa, da bi jim lahko varno in kakovostno vzeli kri.
Sistem krvnih skupin je pri mačkah zelo podoben človeškemu. Pri mačkah je zato še bolj nujno, da pred izvedbo transfuzije določijo krvno skupino prejemnika in dajalca, saj lahko že s prvo napačno transfuzijo resno ogrozijo zdravje prejemnika. Mačka lahko dobi izključno kri iste krvne skupine, kot jo ima sama. Večina mačk ima krvno skupino A.
Mački lahko naenkrat vzamejo nekoliko manj krvi kot psu, približno 10 ml na kilogram telesne mase, in vedno jo jemljejo iz vratne žile.
IZ SVETA ZABAVE
41
Tereza Kesovija za Novi tednik
»Na koncertu sta moja in ljubezen občinstva večji od vsega«
Na glasbeni sceni je že šestdeset let, je edina glasbenica z območja nekdanje Jugoslavije, ki je kar štirikrat nastopila pred razprodano pariško dvorano Olympia. Pri 81 letih ima še vedno neverjetna glas in energijo, s katerima dvigne občinstvo na noge. Pred kratkim je javnost presenetila zaradi sodelovanja z reško skupino Let 3. V skupnem projektu so člani kultne skupine s Kesovijo obudili trideset let staro uspešnico Sam u vodi.
SIMONA SOLINIC
Čeprav se morda na prvi pogled zdijo nezdružljivi glasovi, je pesem na Hrvaškem že uspešnica. Zaradi svoje nenavadnosti. »To je nekaj, kar je totalno odbito,« je dejala nasmejana Tereza Kesovija. Z njo smo se pogovarjali v Celju, ko je pred dnevi nastopila v Plesnem forumu Celje. »Pesem Sam u vodi je rok skladba. In navdušena sem, da so jo ljudje na Hrvaškem v tej izvedbi tako dobro sprejeli v tako kratkem času. Sodim po neverjetnem številu ogledov na spletu,« še dodaja Kesovija.
V Plesnem forumu Celje, ki je bil pred dnevi nabito poln, so hrvaško glasbenico pričakali z navdušenjem. »Svojemu občinstvu želim dati vse najboljše. Vsakemu posebej, ki pride na koncert zaradi mene. In to je razlog, da pojem z ljubeznijo že šestdeset let. Največ mi pomeni, da so poslušalci zadovoljni. In pogoj za to je, da sem tudi sama zadovoljna in da v petju uživam,« Kesovija odgovori na vprašanje, kako je možno, da
je toliko let na slehernem njenem koncertu mogoče čutiti ogromno ljubezni.
Nikoli ne bo
drugače
»Moram občutiti mir v sebi. Vso to ljubezen, ki jo čutim do ljudi. Morda sem bila še pet minut pred prihodom na oder slabe volje, morda sem imela slab dan, ampak občinstvo za to ni krivo. In to je fenomen v mojem poslu, ki ga niti sama ne znam razložiti: kot da se angeli zberejo okoli mene in naenkrat vse slabo izgine. Ko stopim pred ljudi, je vse dobro. Mora biti. Ljudje, ki so me prišli poslušat na vsak
koncert, si zaslužijo vse najboljše. In to jim moram dati. Oni so prišli, da uživajo. In vedno bom naredila vse, da bomo ljudje z mojega koncerta odšli domov srečni in veseli. Kajti na koncertu sta moja in njihova ljubezen večji od vsega,« pravi Kesovija. Bistvo svojega uspeha in neverjetne priljubljenosti vidi v tem, da poslušalci enostavno verjamemo vanjo. »Toda podlaga za to je, da verjamem v prvi meri sama v to, kar jim dajem, kar pojem. Vseh šestdeset let je tako. In nikoli ne bo drugače,« dodaja.
»Bodite to, kar ste«
Prizna, da ta občutek pogreša pri nekaterih mlajših pevcih. »Včasih pride kdo k meni in me vpraša, kaj naj naredi, da bo takšen kot jaz. In vprašam, zakaj želijo biti kot jaz, saj to ni dobro. Oni morajo biti oni. Tudi jaz nikoli nisem želela biti nekdo drug. Odgovorijo največkrat, da zato, da bi imeli denar in da bi bili slavni,« pojasnjuje Kesovija.
»Toda v tem primeru so se obrnili na napačen naslov,
Tereza Kesovija je ena izmed mnogih znanih glasbenic, ki je nastopala v Plesnem forumu v Celju. Do zdaj so med drugim v forumu gostili tudi Massima Saviča, Oliverja Dragojevića, Radeta Šerbedžijo. Že sredi marca pa bo v Plesni forum prišla zasedba URBAN & 4.
jim povem. Kajti če bi jaz kadarkoli v karieri razmišljala o denarju in slavi, ne bi nikoli dosegla ničesar. Samo ljubezen moraš imeti v sebi. Samo to. Če tega nekdo ne čuti, mora delati nekaj drugega. Tisto, v čemer bo dober, tisto, v čemer bo čutil sebe in svoja čustva,« dodaja glasbenica.
Kesovija ni popolnoma naklonjena raznim glasbenim televizijskim šovom. »Saj so dobri, ker dajejo mladim možnost, toda ko se končajo, kaj mladim glasbenikom organizatorji šova lahko ponudijo? Ker mladi, še posebej če zmagajo, nekaj pričakujejo. In vsi bi se tega morali zavedati. Tudi pevci. Pojejo včasih angleške pesmi. Dobro. Mislijo, da razumejo besedilo, toda kljub dobri izgovorjavi, ali čutijo pesem? Zakaj ne pojejo v svojem jeziku, dajo pesmi svojo energijo, del sebe? In če čutiš to, kar poješ, približaš pesem občinstvu. Samo takrat je cilj dosežen. Ampak tega je malo. Zelo malo. In to je to, kar sva omenili na začetku. Pesem s skupino Let 3 je rok. Ampak začutila sem jo. Sploh ni pomembno, ali je rok ali je balada. In ko jo približaš ljudem, je to iskrenost. Kaj je iskrenost?« nas vpraša ob koncu našega pogovora. »Ljubezen,« odgovorimo. »Tako je. Če ni iskrenosti, ni ljubezni. In obratno. Ko se to združi, je uspeh tu,« se nasmeji.
Foto: SHERPA
od m
DODLSIT
Obsedenost
»Varuška v paranormalnem.« Obsedenost je film, ki izrablja idejo paranormalnega, da spregovori o boju žensk z igranjem igric nevidnega spolnega nadlegovanja. Scenarij na žalost ne najde ravnotežja s to idejo: moral bi biti bolj osredotočen na tvorjenje likov in njihove misterije. Nesmiselno ohranjeni šoki v mraku so najnižja točka filma. Škoda je igralcev - predvsem Mackenzie Davis res nosi nekaj gotskega v sebi in bi morala igrati ali v povsem nasprotnih filmih ali pretirano gotskih (filmana različica knjižnega hita Gideon The Ninth bi bila dober primer).
OCENA: 4 / 10
Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!
»Psički na avtomobilski dirki.« Preprosto ni res, da bi filmi za najmlajše morali biti tako enostavni, da možgani odraslih ugasnejo, ko jih začneš gledati. Spomnite se Mojega soseda Totora (Tonari no Totoro) režiserja Hayaa Miyazakija: primeren je za vse starosti in večen. A se s tem nekako ne strinjajo ustvarjalci filma Tačke na patrulji. Vse, kar premore njihov pogled na to, kar bi otroški film moral biti, so transformerski avtomobili, pisane barve, scene ter dialogi, ki žvigajo mimo hitreje kot avti v seriji Hitri in drzni. OCENA: 3 / 10
PETER ZUPANC
V KINO PRIHAJA
Ježek Sonic
Najhitrejši ježek galaksije po naključju pade na Zemljo in se začne boriti proti kriminalu. Pomembno: animirani film je posnet po slavni videoigri.
Fantazijski otok
Na otoku z imenom Fantazija se uresničijo vse vaše želje. Toda nekdo mora za to plačati ceno s svojim življenjem. Pomembno: v grozljivki med drugimi igrata Maggie Q. in Lucy Hale.
TukajSem
Tih francoski kuhar Stephane se tako zelo zaljubi v Soo z Instagrama, da se jo odpravi iskat v njeno rojstno Korejo ... Pomembno: francoska komedija režiserja Erica Lartigaua.
(PZ)
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen
www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
(1838-1892)
(6)
Narodna tiskarnica Franca Skaze in drugov - prva slovenska tiskarna v Mariboru
Ob ustanovitvi časnika Slovenski narod leta 1868 se je Franc Skaza že zanimal zanj in ga tudi močno podpiral. Po dveh letih izhajanja, ko je nemški tiskar grozil, da bo ustavil tiskanje slovenskega časnika, se je urednik Anton Tomšič obrnil na svojega prijatelja Franca Skazo in mu ponudil sodelovanje s finančnim vložkom pri ustanovitvi slovenske tiskarne v Mariboru. Anton Tomšič se je zavezal, da bo pridobil tiskarniško koncesijo, a ko so že potekale priprave za delo v novi tiskarni, je nenadoma umrl. Na Tomšičevo mesto je stopil Franc Rapoc, takrat notarski koncipient v Mariboru, ter s Francem Skazo in Hugom Tančičem vložil prošnjo, da bi se koncesija, podeljena na Tomšičevo ime, prenesla na komanditno družbo Skaza, Rapoc, Tančič. Franc Skaza je prevzel lastništvo Slovenskega
naroda od prejšnjih lastnikov dr. Vošnjaka in drugov.
18. julija 1871 je začela obratovati novo ustanovljena tiskarna, ki je bila prva slovenska tiskarna v Mariboru z imenom Narodna tiskarnica F. Skaze in drugov. Ko je začela tudi tiskati časopis Slovenski narod, ga je z istim dnem prevzela v svojo last. Glavni urednik časnika je postal Josip Jurčič. Tiskarna je imela sedež na Koroški cesti št. 229, v njen inventar so spadali en velik in en manjši tiskarski stroj ter 12 do 14 regalov stavka. Opremljena je bila z najnovejšimi črkami in najpopolnejšimi ročnimi ter brzotiskalnimi stroji. Ob ustanovitvi tiskarne je bila njena skupna vrednost ovrednotena na 12.400 gld.
Tiskarna je dobila
nove lastnike
Že na začetku delovanja je Narodna tiskarnica F. Skaze in drugov prejemala toliko naročil, da je morala vsak mesec zaposliti več novih delavcev. Na koncu leta je tiskala že tri slovenske časopise in mnogo drugih tiskovin. Zaradi velike-
ga obsega dela in pomanjkanja prostora se je pokazala potreba po širitvi podjetja. Sloven-
ski narod, ki je izhajal trikrat na teden, so želeli razširiti v dnevnik, za kar so potrebova-
li več kapitala. Zaradi mnenja, da tako pomemben slovenski časnik ne more izhajati v kraju ob slovenski meji, temveč v središču države, so se odločili komanditno družbo razširiti v delniško družbo s sedežem v Ljubljani, da bi bil časnik dostopen vsemu slovenskemu narodu. Za preoblikovanje družbe sta se najbolj zavzemala Josip Jurčič in Franc Ra-
poc, ki je v ta namen pridobil približno 200 delničarjev iz vse Slovenije. Leta 1872 je tiskarna Franca Skaze in drugov prešla v roke delniške družbe Slovenskega tiskovnega akcionarnega (delniškega) društva v Ljubljani in postala podružnica Narodne tiskarne v Ljubljani. Se nadaljuje ...
Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Oglas Narodne tiskarnice F. Skaze in drugov v časniku Slovenski narod, 1872
ALBUM S CELJSKEGA
atrij Celjskega mladinskega centra
od 10:00 do 14:00
poslikava obraza in
animacija
Vi
nagrade za najbolj izvirne maske
cirkuška predstava


»Ne, svojega pujska že ne bom jedel«
Kot je bilo v času po drugi svetovni vojni povsem običajno, je tudi celjska družina Škoflek na Cigonci (Hudinja), kjer je bila nekoč opekarna, danes sta tam celjski Center Mercator in štadion Petrol, gojila kokoši, zajce in prašičke. Mali Marjan je z veseljem pomagal staršem pri krmljenju živali. A ko je prišel čas zimskih kolin, ki so se ga domači zelo veselili, je bil to zanj predvsem žalosten dogodek. Dobrote zimskih kolin, ki so bile za vse zelo cenjene, njemu niso dišale. »Ne, svojega pujska pa že ne bom jedel,« je dejal.
Prispevala: Cvetka Škoflek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: 03-426-17-00 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
] 4Kd M
THERMANAIosJto
novi tedniki	
rad	io celje 1
MLADI ZA MLADE
43
Teden pisanja z roko v Ekonomski šoli Celje
Teden pisanja z roko je bil med 20. in 24. januarjem. Izbran teden ni naključje, saj 23. januarja obeležujemo mednarodni dan pisanja z roko. Naša šola je že drugo leto zapored vključena v vseslovenski projekt društva Radi pišemo z roko.
Osrednja tema tedna je bila V naši družini pišemo z roko. V naši šoli smo pripravili različne dejavnosti. V projekt smo bili vključeni dijaki in učitelji. Pri pouku smo pripravili ure lepopisja, pri katerih smo spodbujali zapisovanje s pisanimi črkami. Poudarek je bil na čitljivosti in lepem zapisu. Dijaki so spoznavali pomen pisanja z roko, saj pisanje z roko spodbuja ustvarjalnost, poleg tega zaradi pisanja z roko ostanejo informacije dlje časa v spominu.
Na Facebook strani Ekonomske šole Celje smo objavili rokopise sodelujočih dijakov, ki so na list z logotipom društva Radi pišemo z roko zapisali: »To je moja pisava. Nihče nima takšne.« Vsak dijak se je na svoj list tudi podpisal.
Za dijake prvih letnikov so bile organizirane delavnice na temo Pišemo s svetlobo. Vodila jih je Melita Podgoršek, prof. Dijaki so se seznanili z osnovami pisanja s svetlobo in so s pomočjo lučke z roko oblikovali svoje svetlobne zapise. Na podlagi delavnic je nastala razstava.
Osrednji dogodek smo izvedli v ponedeljek, 27. januarja. Namenili smo
ga srečanju z umetnikom Alešem Hofmanom, profesorjem, ki poučuje v naši šoli. Dijakom je slikovito predstavil svojo življenjsko zgodbo in jih
seznanil s svojim umetniškim ustvarjanjem. Njegova umetnost ima več obrazov, saj kipari, slika, piše pesmi, prebira knjige in pleše. Povedal je, da
svoje pesmi piše z roko. Ob tej priložnosti nam je narisal umetniško skico divjih konj, ki simbolizirajo svobodo. Konji so njegov najljubši motiv, saj so
pogosto navdih za njegovo umetniško ustvarjanje. Srečanje smo obogatili s pesmijo. Dijakinja Ema Jagrič iz 2.e nam je zapela avtorsko pesem Kaj pa če. Zapeli sta nam tudi dijakinji 1.a-ra-zreda, Julija Dermol in Nika Praznik. Predstavili sta se s pesmijo Med iskrenimi ljudmi. Dijakinja Manca Avsec iz 2.e-razreda je vodila pogovor z njim. Prisotne dijake in profesorje je prireditev navdušila.
Sama sem pripravila kulturni dogodek. Podobo konj Aleša Hofmana smo povezali z izbranimi verzi Ferija Lain-ščka in pripravili razstavo z naslovom Več kot besede so pesmi in slike. Posebnost te razstave so bili verzi, zapisani s pisanimi črkami. Zapisala jih je dijakinja Nika Praznik iz 1.a-razreda. Pripravili smo krajši recital Lainščk-ove poezije. Pesmi sta recitirali Manca Avsec in Ema Jagrič, obe sta dijakinji 2.e-razreda. Ob tej priložnosti sta Julija Dermol in Nika Praznik, obe iz 1.e--razreda, zapeli Lainščkovo pesem Ne bodi kot drugi. Recital smo posneli in ga v video obliki objavili na šolski spletni strani. Za snemanje in obdelavo je poskrbel Srečko Robek, prof.
Na koncu smo pripravili razstavo starih rokopisov, katerih posebnost so rokopisi fevdalcev Attemsov iz 19. stoletja.
MAJDA LESJAK, koordinatorica Tedna pisanja 2020 v EŠC
Mladi planinci na Gori Oljki
Že vrsto let OŠ Polzela in PD Polzela sodelujeta z roko v roki, saj sta tudi letos, ko zima ni radodarna s snegom, mlade planince OŠ Polzela spet povabila na že tradicionalno zimovanje na Goro Oljko.
Mladi planinci od tretjega razreda so se v petek, 24. januarja, po pouku odpravili z nahrbtniki na rami na Goro Oljko na tridnevno zimovanje. Spremljali so jih mentorice planinskega krožka in vodniki PD Polzela.
Na zimovanju so spoznavali osnove planinske šole, živali in rastline v gorah, ustrezno planinsko opremo za pohod v gore, orientacijo, planinske vozle in opazovanje večernega neba s teleskopom. Seveda ni manjkalo pohodov, igre in večernih zabav.
TT
Visokošolski študij strojništva v Celju
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo. Študij traja 3 leta, strokovni naziv, ki si ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva.
2.	Študij je učinkovit. Delo poteka v manjših skupinah.
3.	Študij izvajajo visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja. Visokošolski učitelji iz gospodarstva z bogatim znanstveno-raziskovalnim delom.
Visoka šola za proizvodno inženirstvo, Mariborska cesta 2 / 3000 Celje, telefon: +386 3/428 79 00, e-mail: info@vspi.si
internet: http://www.vspi.si
4.	Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih. Dobro opremljeni laboratoriji in računalniške učilnice. Tesna povezava z razvoj-no-raziskovalnimi centri v regiji.
5.	Prijazne in dostopne strokovne službe, ki so pomembna podpora pri vašem študiju.
6.	Odlične zaposlitvene možnosti. Diplomirani inženirji strojništva spadajo med deficitarne poklice, tako v regiji kot v celotnem slovenskem prostoru.
7.	Razumni in transparentni stroški študija.
Vabljeni na informativna dneva v petek, 14. februarja, ob 16. uri in v soboto, 15. februarja, ob 10. uri!
44
MLADI ZA MLADE
Skupina Sled poskrbela za nepozaben glasbeni večer
Izvrsten akustični koncert skupine Sled še vedno odmeva. Plesno-glasbena predstava v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška Slatina je navdušila številno občinstvo in presenetila z vrhunsko izvedbo ljudskih, domačih in tujih pesmi.
Skupina je v regiji tudi v resnici že pustila izrazito sled. Sled je bila ustanovljena leta 2001 v Kostrivnici na predlog župnijskega pastoralnega sveta. Pevci in inštrumentalisti so širšo
javnost nase opozorili na Klicu dobrote leta 2007, ko so se predstavili s pesmijo Srca odprite, dobri ljudje. Leto pred tem jih je občina Rogaška Slatina že nagradila z občinskim priznanjem. Po dveh izdanih zgoščenkah in dveh ducatih avtorskih skladb je vodenje skupine za svojim očetom Martinom prevzela Jasna Druškovič, a tudi članstvo skupine se je pomladilo, trenutno jih je v skupini 16. S člani Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica so
se leta 2013 lotili avtorskega projekta in uprizorili muzikal Izgubljeni zaklad. Ob 15-letnici so leta 2016 pripravili koncert v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. Leto kasneje so se spet predstavili na samostojnem koncertu Pridi v Rogaško Slatino, ki so ga naslovili po istoimenski avtorski skladbi. Isto leto so na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb v Celju prejeli srebrno priznanje. Lani so za omenjeno skladbo posneli tudi videospot.
Na tokratnem koncertu so vokalne točke popestrili pianistka Sandra Čepin, Špela Do-šler z violino, Mojca Čepin s kitaro, balerine Anja Justin, Lara Ekart Grlj in Katarina Če-govnik ter tolkalista Matic Koražija in Laura Krajnc. Gostje večera so bili še člani skupine Artistik, rdečo nit lepe besede je vmes prepletala Alenka Vodušek.
SO
Matej Praprotnik z razstavo lesenih kipov
V soboto, 1. februarja, so v Občinski knjižnici Braslovče postavili razstavo lesenih kipov. Gre za razstavo treh izdelkov mladega Mateja Praprotnika iz Spodnjih Gorč, ki je svoje ustvarjanje začel februarja 2019.
Najprej je nastal kip sv. Florjana iz vrbovega lesa. Nedolgo zatem je odkril hrastovo deblo, iz katerega je nastala trdnjava, ovita v kačo. Še posebej mogočen je grad iz nežno rumenega lipovega lesa. To, da gre za izključno ročno delo 13-letnika, resnično prevzame. Matej prihaja iz lesarske družine in je predstavnik četrte generacije, ki dela z lesom in živi zanj. Njegova ljubezen do lesa je odkrila nekaj povsem novega. Ustvarjalno izražanje sebe, okolice in domišljije. Obiskuje sedmi razred osnovne šole. Je velik ljubitelj zgodovine in rad raziskuje svet kamnin, fosilov in davnine. Čeprav so dnevi kratki, njegove roke ne počivajo. Ni redkost, da z naglavno lučko še pozno v noč dolbe, reže, brusi ... Ti trije kipi so šele začetek odkrivanja in razvijanja njegovega talenta. Nastajata še dva. In verjamemo, da ne zadnja. Razstava bo na ogled do 3. marca.
TT
novi tedniki radio celie
Odlična zaposljivost diplomantov Visoke zdravstvene šole v Celju
Zakaj izbrati študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju?
Zato, ker nudi:
•	kakovostno in prilagodljivo izvedbo študijskih programov 1. stopnje Zdravstvena nega in 2. stopnje Paliativna oskrba;
•	študijski proces v sodobnih predavalnicah in specializiranih učilnicah zdravstvene nege z najsodobnejšo opremo;
•	klinično usposabljanje v učnih zavodih, ki spodbujajo aktivno učenje in vključevanje študentov v izvajanje aktivnosti zdravstvene nege, pod mentorstvom usposobljenih kliničnih mentorjev;
•	raziskovalno delo študentom pod mentorstvom visokošolskih učiteljev;
•	dobro razvit sistem tutorstva in nudenje individualne pomoči ter podpore pri soočanju s študijskimi izzivi in težavami;
•	pestro obštudijsko dogajanje (ekskurzije, druženja študentov, mednarodne študentske konference, ipd.);
•	možnost opravljanja dela študijskih obveznosti na partnerskih institucijah v tujini;
•	78 % diplomantov VZŠCE po končnem študiju napreduje na delovnem mestu, vsi diplomanti, ki v času študija niso bili zaposleni, se zaposlijo v šestih mesecih po diplomiranju.
Vabljeni na informativna dneva v petek, 14. februarja, ob 10. in ob 16. uri ter v soboto, 15. februarja, ob 10. uri v prostore šole na Mariborski cesti 7, Celje.
BRALCI POROČEVALCI
45
Pisan svet poezije Mateje Mohorko
Lansko in letošnje leto se je za Savinjčanko Matejo Mohorko iz Griž končalo in začelo na najlepši način. Širši javnosti je predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Pisan svet, v poezijo ujet.
Na predstavitvi v Domu svobode Griže so bralci lahko slišali ganljive pesmi o njeni družini, presunljive ljubezenske pesmi, razmišljujoče pesmi o svetu, preprosta voščila. Mateja jih je izvedla z mamo Alenko, očetom Andrejem in bratom Primožem Drevenškom, ki je poskrbel tudi za uvodni nagovor in predstavitev svoje sestre. Prijateljica Neja Jelen je večer bogatila s petjem in z igranjem na kitaro.
Za Matejino ustvarjanje je »kriva« učiteljica slovenščine v OŠ Griže Vesna Družinec Pilko. Navdušila jo je za književnost in njene pesmi prijavljala na natečaje. Na enem od njih je bila izbrana med štiri najboljše osnovnošolske poete v Sloveniji. Ta dosežek ji še danes pomeni največ. Vsekakor je češnja na vrhu torte njenega ustvarjanja knjiga Pisan svet v poezijo ujet, ki jo je Mateja izdala v samozaložbi ob pomoči družine. Z likovnimi dodatki sta knjigo obogatili likovnici Katja Škor-janc in Laura Ličer. Ta likovna dela je bilo mogoče videti na razstavi ob predstavitvi knjige.
DN
Mateja Mohorko s svojo knjigo poezij
Odprite oči - lažne novice so med nami
Od 14. do 16. januarja so v UPI -ljudski univerzi Žalec v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Open your eyes (Odpri oči) izvedli 3-dnev-no strokovno usposabljanje.
Udeležili so se ga učitelji iz šestih različnih držav (Bolgarije, Italije, Španije,
Belgije, Romunije in Slovenije), ki so spoznavali številna orodja na področju prepoznavanja lažnih novic. Orodja bodo uporabili pri poučevanju in učenju ter z njihovo pomočjo pri učečih se spodbujali razvoj kritičnega mišljenja v vsakodnevni poplavi novic in informacij.
V UPI Žalec tako za prihajajoče mesece napovedujejo izvedbo dveh brezplačnih delavnic o tem, kaj so lažne novice, kako jih prepoznamo, kako se jih ubranimo ... S partnerji iz tujine bodo izdali tudi priročnik za učitelje.
BNH
Ajda Štajerska z novim predsednikom
Zima je čas za izobraževanje vseh, ki se ukvarjajo z zemljo in rastlinami. Tako je Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, ki ima od decembra lani sedež v Žalcu, pripravilo v četrtek, 23. januarja, svoje prvo predavanje letos.
V dvorani Kmetijske zadruge Petrovče je zanimivemu predavanju z naslovom Preparati so srce biodinamike prisluhnilo več kot 40 slušateljev. Uvodoma jih je pozdravil novi predsednik društva Silvo Marič, nato je dr. Maja Kolar iz Biotehniškega centra Naklo predavala na temo biodinamičnih preparatov.
Osvetlila je osnove pridelave hrane po metodi biodinamike, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner in ki postaja vedno bolj uveljavljena po celem svetu. Posebno pozornost je namenila izdelavi in uporabi preparatov (gnoj iz roga, kremen iz roga in kompostni preparati), ki so srce biodinamike. Podrobneje je predstavila raziskave, ki prikazujejo, da uporaba biodinamičnih preparatov izboljšuje rodovitnost tal, pridelek in njegovo kakovost.
TT
Novi predsednik Silvo Marič in predavateljica dr. Maja Kolar
Študirajte varstvo okolja in pridobite veščine, ki so pri delodajalcih cenjene
Področje varovanja okolja je eden od ključnih izzivov sodobne družbe. Zato je študijski program Varstva okolja in ekotehnologij gotovo tisti, ki daje potrebna znanja za spopad s temi izzivi. Delodajalci pri izbiri zaposlenih ne iščejo samo strokovnih znanj, pač pa čedalje več pozornosti posvečajo izpopolnjenemu jezikovnemu znanju, komunikacijskim spretnostim ter medkulturnim in mehkim veščinam.
Tega se na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju dobro zavedamo, zato študentom nudimo obštu-dijske vsebine, ki jih pripravijo na uspešnejši nastop na trgu dela, za lansiranje lastnih podjetniških idej ali pa se v konkretnih projektih šole naučijo poteka izvedbe projektnega dela. Naši študenti se strinjajo, da izjemno veliko uporabnih izkušenj pridobijo na mednarodnih izmenjavah, ko del štu-
dija ali prakso opravljajo v tujini, pa tudi kot tutorji tujim študentom, ki pridejo k nam. Zato imamo najbolje razvit program mednarodne dejavnosti, večinoma v okviru programa Erasmus+, za katerega smo prejeli že dve nacionalni priznanji zlato jabolko kakovosti.
Zato z VŠVO razširite svoje obzorje in poglejte v svet: v Španijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, na Portugalsko, Norveško, Islandijo...
Pridružite se nam in pridobite izkušnje, ki so izredno pomembne ob vstopu na trg dela.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Komaj čaka
Komaj čakam valentinovo.
A si zaljubljen?
Ne, imam cvetličarno.
Zrači
Pride sosed na obisk. »A se sezujem?«
»Ni treba, prej pometem kot pa prezračim.«
Brez prepirov
V nekem manjšem mestu je živel par, ki je proslavljal 30. obletnico poroke. Daleč naokoli sta bila mož in žena znana, da se v 30 letih niti enkrat nista sprla. Novinarji in TV-ekipe so prihajali z različnih strani, da bi preverili, v čem je skrivnost tako uspešnega zakona.
Če si samski, praznuješ 14. februarja dan neodvisnosti.
Ko si popolnoma na dnu in ne vidiš več izhoda, vedi, da je še vedno nekje nekdo, ki sam sebi všečka slike.
Če oseba, ki jo ljubiš, drhti,
ko jo objameš... Če so njena usta na tvojih vroča kot žar... Če težko diha v tvojem objemu... Če so njene oči solzne in imajo tako čuden sijaj...
BEŽI... IMA GRIPG!!!
Včeraj sem spil toliko vodke, da sem se danes zbudil z ruskim naglasom.
Novinar je vprašal: »Gospod, dejstvo, da se 30 let nista nikoli sprla, je neverjetno! Kako vam je uspelo? Povejte, v čem je skrivnost?«
On pa je odgovoril: »Vse se je pričelo na poročnem potovanju. Uživala sva v najrazličnejših dejavnostih. Nekega dne sva se odločila za jezdenje konj. Vzela sva vsak svojega konja. Moj je bil umirjen, tisti, ki ga je jezdila žena, pa povsem nor. Že po nekaj minutah jo je vrgel iz sedla, da je poletela na glavo. Ona ga je samo potrepljala po hrbtu in mu umirjeno in tiho rekla: >To je bilo prvič! < Znova se je povzpela nanj in jezdila. Ni bilo dolgo, ko jo je konj spet vrgel s sebe. Spet je le vstala, ga potrepljala po hrbtu in mirno rekla: >To je bilo drugič!< Opazoval sem jo in se nisem mogel načuditi njeni mirnosti. Ko jo je konj še tretjič vrgel s sebe, je mirno vstala, izza pasu izvlekla pištolo in ga na mestu ustrelila.
Prepaden sem zavpil: Ali si ti normalna, trapa! Ubila si ubogo žival! < Ona pa me je samo mirno pogledala in z nežnim glasom rekla: >To je bilo prvič! < To je to. Od takrat sva živela srečno brez enega samega prepira.«
Vprašanje
Vprašanje na FB: »Punce, kje priporočate, da si dam narediti obrvi?«
Odgovor: »Najbolje bi bilo nad očmi.«
Golf nogavice
»Draga, daj mi prosim tiste moje golf nogavice.«
»Katere so to?«
»Tiste z devetimi luknjami.«
PIKA NA I
V Sloveniji večkrat pade vlada kot sneg.
Oven
Tehtnica КШ
Šel sem na srečanje teh, ki vedno zamujamo in ugotovil, da je bilo srečanje prejšnji teden. Da znoriš ...
ŽENSKA Z VROČINO 39,2
MOŠKI Z VROČINO 37,1
Tablica mi je padla na tla z vključenim
Facebookom.
Ali ste vsi v redu?
Novim nalogam boste zlahka kos, saj ste si zastavili cilje, ki jih nikakor ne boste zgrešili. V dopoldanskih urah bodite v komunikaciji taktni, uporabite diplomacijo in svoj prirojen občutek za šalo. Vaš vladar bo v tem tednu še bival v znamenju strelca, zato izkoristite priložnost za kakšne konkretne spremembe.
3\k

Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
90,6
Uravnotežili boste kar deli-katno zadevo in se s tem izognili težavam, ki bi slej kot prej lahko nastopile. Izkušnje, ki ste si jih v preteklosti nabrali, vas bodo usmerjale na nove poti, vpliv vaše vladarice v znamenju ovna vam bo pomagal, da boste odlično uskladili nasprotja, ki se pojavljajo v vašem življenju.
škorpijon
Bivanje Urana v vašem znamenju bo še močneje okrepilo vaša čustva in plavali boste na oblaku sreče. Na delovnem področju boste imeli veliko naporov, zato vzemite zadeve v svoje roke in pokažite in do-kažite, kdo ste. V ljubezni se bodo še vedno dogajale spremembe vse do takrat, ko boste končno ugotovili, kaj želite.
Prihranite si lahko nepotrebne poti in hkrati naredite načrt, kako izpeljati zadeve. Na čustvenem področju se bodo pojavile skrbi, lahko strah pred prihodnostjo, zato se morate truditi za pozitivno delovanje. Vpliv Marsa v ognjenem znamenju vam je lahko v odlično oporo in pomoč.
Dvojčka
Počasi se vrača energija v vaše življenje, zato boste razigrani in polni pričakovanj, ki se ponovno obujajo v vaši domišljiji. Oddajali boste magnetično privlačnost, zato vam oboževalcev ne bo manjkalo. Še malo, pa se bo vaš vladar Merkur postavil v retrogradno gibanje. Takrat boste lahko popravljali napake iz preteklosti.
Rak
Strelec
Prav razmišljali boste, na katero pot morate zaviti. Nekaj delikatnih zadev ste že rešili, zato si zaupajte in nadaljujte v istem tempu. Sreča bo tokrat na vaši strani, kar vam zagotavlja bivanje Marsa v vašem znamenju. Dajal vam bo vso potrebno energijo in priložnosti, ki jih nikakor ne smete zamuditi.
Kozorog
Oddajali boste lepo, privlačno energijo in čutili, da se na vas ustavljajo pogledi, kar vas bo navdalo z občutkom zadovoljstva. Sonce v zračnem znamenju bo odlično vplivalo tudi na vaše počutje, zato boste polni energije in elana tudi na delovnem področju. Vpliv Venere v znamenju ovna bo pozitiven na vaše ljubezensko področje.
Dvakrat morate premisliti vse, česar se boste lotili. Starih napak ne smete več ponavljati, saj ste drago plačali zanje. Spremembe so tiste, ki bodo popotnik skozi čas v naslednjem obdobju. Jupiter v vašem znamenju vam bo pomagal, da boste imeli več sreče pri svojih korakih.
Vodnar
Vaše organizacijske sposobnosti bodo velike, zato se boste odlično znašli na delovnem področju. Vpliv Venere bo tudi vam pomagal, da se boste odločali za manjše spremembe, ki vam lahko prinesejo vidnejše rezultate. Veselili se boste novih uspehov, prejeli boste tudi pohvale, ena izmed njih vam bo še posebej pobožala dušo.
Odpirajo se vam nove dimenzije, zato je pretok energije velik. Vaš vladar se nahaja v znamenju bika, pravi čas je za akcijo. Prav dobro se boste znašli v novih okoliščinah in naredili nekaj odličnih potez. V ljubezni se vam obeta lepa sprememba, tudi vam bo Venera v ovnu prinesla večje spremembe.
Ribi
Devica
Več časa boste namenjali načinu življenja in razmišljanja in naredili kar nekaj korenitih sprememb. Zadovoljno boste zrli v svoje dosežke in se veselili srečanja z nekom. Izkoristite močan vpliv Venere v ovnu, saj izraža moč in prodornost. Vaš vladar biva v znamenju ribi in vam prinaša odlično intuitivno zaznavo.
Počasi, korak za korakom boste ponovno obvladali situacijo in se ob tem prav dobro počutili. Pred vami so nov izziv, novo veselje in tudi nove poti, zato imate veliko razlogov za veselje. Energije boste imeli veliko, Mars biva v ognjenem strelcu, zato bodo akcije sprožile večje spremembe.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
95,9 100,3
radio celie
Vedno? 2 Ш\ЛОј1
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
VODILNI MO TIV V UMETNIŠKEM DELU
NASPROTNO OD ZADAJ
Križam Ke &
uganKe
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PREDPONA, KI POMENI PROTI
DOLGO-LASEC
SUROVINA ZA PLATNO
HRAVAŠKI
PEVEC VITASOVIĆ
3CK
RODODEN-
DRONU SORODNA LONČNICA
NEGOVALKA NOHTOV NA ROKI
BORIS CAVAZZA
MAJHNE RIBE
MAJDA SEPE: RIBIČ RIBIČ ME JE ...
DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ
NEUGODEN
OBČUTEK POSPLO- PECIVO Z TELESNE ŠEVANJE NADEVOM NEMOČI
11
12
POROČEN (MOŠKI)
SOSEDA ZDA (ORIG.)
ABRAHAMOV IN SARIN SIN
VAS V SUHI KRAJINI
OBRAMBNI IGRALEC PRI NOGOMETU
18
JE
DATOTEČNI FORMAT ZA MULTI-MEDIJO RIM. CESAR
EMIL ZATOPEK ILOVICA (STAR.)
NAJVEČJI
PTIČ WILLIAM MCNAMARA
17
KDOR JE CEPLJEN ZASLON S TEKOČIMI KRISTALI
VANDOTOV JUNAK
16
VRTEČI SE DEL MOTORJA
DERIVATI AMONIJAKA
TRIGLAVSKA, PLITVIŠKA
GLAVO-NOŽEC IZ DRUŽINE MEHKUŽCEV
URADNI POSTOPEK
BRITANSKI
PEVEC STEWART
... ŽIVILO, ŠOLA
DESNA ROKA NE VE, KAJ ... LEVA KRAJ NAD LOGATCEM
IRENA POLANEC
ZNAM. NEM GOSPODINJ APARATOV
AM. IGRALEC ARKIN
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
NASEDE SZ OD LJUBLJANE
OLIVIA MUNN
NAGNAL MU JE STRAH V .
PRIPADNIK IROKEZOV
NAJDALJŠI VZPOREDNIK
PREDMETI, K PRIVLAČIJO KOVINE
PREBIVALEC ETONA
ANGLEŠKI
FIZIK (WILLIAM)
10
22
FRANCOSKA IGRALKA AUBERT
19
ANGLEŠKI PEVEC (BILLY)
MESNI IZDELEK RIMSKI HIŠNI BOGOVI
NASPROTNO OD SIT
KILOKALO-RIJA
SINJSKA VITEŠKA IGRA
TV-ZASLON MEDNARODNA OZNAKA EGIPTA
AMERIŠKA PISATELJICA BUCK
ČLOVEK V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA TALNA OBLOGA
PREDEL LJUBLJANE POD ŠMARNO GORO
. SORTE PTIČI SKUP LETIJO
Povsod z vami
EVROPSKO GOROVJE KANADSKI JELEN
IGRALEC CAR
PRIPOMOČEK ZA KUHANJE HRANE
FIGURA PRI ČETVORKI
14
NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA
PREBIVALKE DANSKE
VRSTA PIVA
ETILNI ALKOHOL
13
PERJE PRI
REPI SMUČAR KRANJEC
IZREDNA LEPOTA
20
12
PAULA ABDUL STAREJŠI
DEL KENOZOIKA
PRIPOVEDNIŠTVO
PRIPADNICA NEKE ORGANIZACIJE
REZI SE KOT PEČEN ...
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA IZDELKA
SLOVENSKA IGRALKA KOMLJANEC
NENASIČEN OGLJIKOVODIK
GLAVNO MESTO GRČIJE
15
SUDOKU 400
	1							9
			8	3	9		1	7
				2		3		5
7			2	8	3			
6			4	5				
3	4					8	5	
	8	6						
						2	9	1
			5	4	2			
SUDOKU 91
	9		7	8				6
	4							7
	5			2				9
			3			1		
9			6			2		
1				9	8	6		
3					1			
		6			3		5	
		5			2	7	8	
REŠITEV SUDOKU 399
REŠITEV SUDOKU 90
9	6	1	2	8	4	3	7	5
7	3	4	6	5	9	2	8	1
5	2	8	3	7	1	9	6	4
4	9	2	7	6	3	5	1	8
8	7	5	1	4	2	6	3	9
3	1	6	8	9	5	7	4	2
1	5	7	4	2	6	8	9	3
2	8	3	9	1	7	4	5	6
6	4	9	5	3	8	1	2	7
5	7	2	3	8	9	4	1	6
9	8	4	1	5	6	7	3	2
1	3	6	7	2	4	9	8	5
2	1	3	4	6	8	5	7	9
6	4	5	9	3	7	8	2	1
8	9	7	5	1	2	6	4	3
3	5	8	6	4	1	2	9	7
4	6	9	2	7	3	1	5	8
7	2	1	8	9	5	3	6	4
N POČEZ
MET
9
4
ODMEV
21
3
KDOR VLADA
2
IRIDIJ
DAVID NIVEN
6
7
8
5
novi tednik
Vedno г илтој /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. nagrada: majica in platnena nakupovalna vrečka
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
NT&RC
2.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 18. februarja.
Geslo iz številke 6: Pred praznikom kulture
Izid žrebanja
1.	nagrado, majico in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Marija Završnik z Vranskega.
2.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Jože Manfreda iz Celja.
3.	nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in darilni paket Rocky rolls in What snack, prejme: Majda Jelen iz Višnje vasi.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
48
RUMENA STRAN
Vsi so prihajali, njega ni b'lo
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je nedavno vstopil v novo desetletje svojega življenja. Županski kolegi iz regije so mu želeli ob pesmi predati prav posebno voščilo, a so bili, kot se je izkazalo, precej prezgodnji.
Ubran županski zbor v sestavi Jože Kužnik (Polzela), Marko Diaci (Šentjur), Marko Semprimožnik (Tabor), Peter Misja (Podčetrtek), Miran Jurkošek (Štore), Martin Brecl (Dobrna), Tomaž Žohar (Braslovče), Branko Petre (Vojnik), Janko Kos (Žalec), Franc Zdolšek (Laško), Slavko Vetrih (Vitanje) in Franc Leskovšek (Dobje) je že ob sedmi uri zjutraj vkorakal v prostore celjske občine, misleč, da bo župana Bojana ob osebnem prazniku presenetil s pesmijo. A slavljenca ni in ni bilo. Skoraj tri ure so se opevali in ogrevali glasilke, se vmes tudi nekoliko podložili in sprali grla, preden so ga dočakali. Kot kaže vstajajo v podeželskih občinah župani skupaj s petelini.	Foto: SHERPA
Medtem ko so čakali na slavljenca, je dirigentsko paličico mešanega županskega zborčka prevzela direktorica celjske občinske uprave
Ingrid Mastnak.
Za prešerno vzdušje je skrbel Peter Misja, vselej pripravljen na »fešto«.
Ko je veter župane že skoraj odpihnil vsakega v svojo občino, so ga dočakali. Najprej s pesmijo, nato s stiskom rok in priložnostnim darilom.
Zgledno sodelovanje »rivalskih« gimnazij
Pa naj še kdo reče, da sta si I. gimnazija v Celju in Gimnazija Celje - Center tako hudi tekmici, da težko zmoreta kakršnokoli sodelovanje. Da to res ne drži, so v minulem tednu ponovno dokazali Dnevi ruske kulture v Osrednji knjižnici Celje. Na njih so dijaki obeh gimnazij na dan kulturnega praznika pripravili izvrsten recital Puškinovih in Prešernovih pesmi, na odprtju prireditve so med drugim predstavili tudi program, ki so ga izvedli ob lanskem obisku v Ščjolkovu na festivalu kulture in športa. Simboličen dokaz dobrega in pristnega druženja sta tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in nekdanji dijak Gimnazije Celje - Center Mitja Suvajac, zdaj študent fizike v Moskvi, ki sta skupaj spremljala uvodno prireditev Dnevov ruske kulture.
Foto: SHERPA
Igor&Igor
Odprtja Dnevov ruske kulture v Osrednji knjižnice Celje sta se udeležila tudi (z leve) Igor Inkret, znan celjski odvetnik, nekoč dijak I. gimnazije v Celju, in Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje ter nekdanji profesor telesne vzgoje na I. gimnaziji v Celju, sicer lani tudi član delegacije Mestne občine Celje na športnih igrah v Ufi. O tem je na dogodku v knjižnici tudi spregovoril nekaj besed. Za oba Igorja je bilo srečanje priložnost za obujanje spominov tudi na čase, ko je bil pouk telesne vzgoje na gimnaziji v precej drugačnih pogojih, kot je danes v imenitni sodobni telovadnici.
Foto: SHERPA
Zadovoljna
Dovolj razlogov za zadovoljstvo ob koncu Dnevov ruske kulture sta imela tudi Darja Poglajen, profesorica ruščine na Gimnaziji Celje - Center in ena od ključnih oseb za uspešno organizacijo obsežnega in zahtevnega projekta, ter Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center. Za dijaki šole je še en pomemben »ruski projekt« v nizu mnogih, ki jih pripravljajo med letom in ki je morda tudi nekaj prispeval k priljubljenosti ruskega jezika, za katerega je med dijaki vedno več zanimanja. Tako ni bojazni, da tudi prihodnje generacije dijakov na Gimnaziji Celje - Center ob podpori ravnatelja in profesorice, ki je lani prejela visoko priznanje Ruske federacije, ne bi še naprej pripravljale zanimivih in uspešnih ruskih čajank in večerov, kot je Poezija iz samovarja, ter drugih projektov.
Foto: SHERPA