V NAŠI DRŽAVL Slovo angleškega kralja od naše prestolice. Kakor znano, je prebil angleški kralj Edvard VIII. svoj letni dopust ob našem Jadranu. S svojo jahto je napravil izlet iia otok Krf, kjer se je sestal z grškim kraljem. Obiskal je tudi Carigrad. S posebnim vlakom se je odpeljal v Bolgarijo, kjer je imel sestanek s kraljem Borisom. Ob koncu dopusta, se je poipudil v Belgradu, kjer se je v spremstvu kneza namestnika Pavla sprehajal po ulicah, obiskal je knezov grad in iz Belgrada je nadaljeval pot na Dunaj. Zunanji ministri Male zveze so imeli od 12. do 14. t. m. v Bratislavi svoj sestanek. Zunanji ministri dr. Stojadinovič, rumunski Antonescu in čehoslovaški dr. Krofta so se razgovarjali o raznih važnih vprašanjih sedajnega resnega političnega položaja v Evropi, kolikor se nanašajo na tri države Male zveze. Dr. Korošec zastopa v odsotnosti predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je odpeIjal pred sestankom v Bratislavi v Bukarešto, kjer je bil 9. septembra prisrčno aprejet in ga je na kolodvoru pričakal mmunski ministrski predsednik z ministri in raznimi zastopniki tujih držav. G. dr. Stojadinovič je imel razgovore z rumunskim predsednikom vlade in z zunanjim ministrom Antonescom. Predsednika naše vlade je sprejel tudi rumunski kralj in ga je povabil na kosilo. Dr. Stojadinovič se je odpeljal 11. septembra v spremstvu rumunskega zunanjega mini- stra v Bratislavo na sestanek zunanjih ministrov Male zveze. V dneh odsotnostl je bil namestnik dr. Stojadinoviča notrajni minister dr. Korošec. Važni uspehi dr. Stojadinovičevih razgovorov v Bukarešti. Naš predsednik vla* de dr. Milan Stojadinovič se je na poti v Bratislavo ustavil v Bukarešti, kjer je imel s člani rumunske vlade važne razgovore, ki so se nanašali pred vsem na gospodarstvo. Eden teh sklepov, ki bode zelo mnogo koristil naši državi, je ta, da bo Rumunija nas oskrbovala z bencinom, mi pa Rumune z bakrom. Dr. Stojadinovič je dosegel v Bukarešti še tudi to, da bodo v kratkem zaključena pogajanja radi gradnje mosta, ki bo vezal našo državo z Rumunijo. Vzdrževanje osnovnih šol pade na bavlne. »Službene novine« so prinesle uredbo o prenosu vzdrževanja osnovnih šol od podeželskih občin na banovine. Doslej so plačevale občine popravila šolskih poslopij, najemnino za najeta šolska poslopja, kurjavo, razsvetljavo in čiščenje poslopij, vzdrževanje šolskih vrtov, nabavo in vzdrževanje opreme, učil in pisarniških potrebščin za šolo, nabavo učnih knjigza revne učence, stanarino učiteljem ter kurjavo za upravitelja in šolskega slugo, če stanujeta v šoli. Od nove prenešene odredbe so izvzete šole po mestih, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah. Ce bl dosedanji dohodki za te šolske izdatke ne zadostovali, smejo banske uprave uvesti nove doklade na vse državne davke« Povečane banovinske doklade po mestih", ki še bodo sama vzdrževala šole, se ne bodo pobirale. Ukinjena prepoved izvoza krme. Lani je bila zaradi slabe letine izdana prepoved izvoza za krmila, ki je bila pozneje deloma preklicana. Ministrski svet je sedaj sprejel sklep, s katerim se ukinja prepoved izvoza ovsa, ječmena in slame. Ta sklep je stopil v veljavo 14. t. m. S tem dnem je prenehal v celoti sklep ministrskega sveta od 6. decembra 1935 o prepovedi izvoza krme. V DRUGIH DRŽAVAH. Letni kongres nemške iiarodno-socijalistične stranke. Letni kongres narodnoBocijalistične stranke je otvoril v Niirnbergu 8. septembra ob milijonski udeležbi državni kancler Adolf Hitler. Udeležence kongresa je pripeljalo v svečano okrašeno mesto Nurnberg 3000 posebnih vlakov. Hitlerja so sprejeli z vsemi slovesnostmi in tudi z zvonenjem po cerkvah. Strankin kongres za leto 1936 se je vršil pod geslom: Nemčija gre v neizprosen boj proti boljševizmu! Hitler je napovedal v svojem govoru za Nemčijo 4letko, ki bi naj prinesla Nemcem popolno gospodarsko osamosvojitev. V teku štirih let bi naj Nemčija izdelovala vse sirovine doma in bi postala čisto neodvisna od drugih držav. Važna je tudi Hitlerjeva izjava, v kateri je naglasil, da se Nemčija kljub bodoči gospodarski osamosvojitvi ne odpoveduje kolonijam in bo on ta boj dobojeval do zmage. Težaven položaj francoske levičarske vlade. Francoski ministrski predsednik ima vedno hujše ežkoče s svojo ljudsko fronto, ki se krha na vseh koncih in krajih. Francoski konunisti so razljuteni, ker se je vlada postavila na stališče, da bo varovala napram Španiji nepristranost in ne bo tamošnjih levičarjev vsaj očito podpirala z vojnim. materijalom. Komunisti se maščujejo nad vlado s hujskanjem na štrajke. Stavkujoči delavci so se že zopet upali nad javna poslopja in je moralo poseči v ogrožene kraje vojaštvo. Komunisti nasprotujejo vladnim socijalistom z nemiri in z demonstracijami kjerkoli se ponudi prilika. — Francosko levičarsko vlado močno skrbi dveletno vojaško slubovanje v Nemčiji. Kot odgovor na nemški razglas o raztegnitvi vojaške službe je izdelala Francija nov oboroževalni načrt, ki bi naj bil izveden v petih letih in so izdatki predvideni na 14 milijard frankov. Obiski inšpektorja poljske vojske. Infipektor poljske vojske general Rydz-Smigly je vrnil obisk šefu francoskega generalnega štaba. Iz Pariza pa se ni vrnil nazaj na Poljsko, ampak se je mudil v Benetkah, kjer je imel z italijanskimi državniki razgovore. Ta obisk spravljajo v stik z željo, da bi se naj prijateljska vez med Francijo in Poljsko izpopolnila še z Italijo. Omenjene tri velesile bi naj tvorile kljue do sprave med Poljsko z državami Male zveze. Med Poljaki in Čehoslovaki je že dolgoleten spor, ki se poglablja, ker se Poljska naslanja na Nemčijo, Čehoslovaška pa ima pogodbo z Rusijo. Koliko so vplivali obiski znamenitega poljskega generala na pomirjenje, bo pokazala bližnja bodočnost. Novo napredovanje upornikov v španiji. Najvažnejši dogodek v španskem uporniškem napredovanju v minulem tednu je zasedba zelo važne vojaške postojanke mesta San Sebastian na severu. San Sebastian so zavzele bele čete v noči od 12. na 13. septembra. Anarhisti so pred pobegom mesto na večih krajih zažgali, a je zgorelo le nekaj hiš. Ruski komunistični agenti so se osmešili na Portugalskem. Portugalska je očito na strani španskih upornikov in jim tudi nudi po možnosti pomoč. To zadržanje Portugalske hudo jezi sovjetsko Rusijo, ki je hotela po svojih agentih zanetiti vstajo med portugalsko mornarico. Posadki dveh bojnih ladij sta se uprli in sta začeli streljati na obalne baterije, ki so odgovorile in poškodovale obe ladji. Zadeti križarki sta se udali, posadki so zaprli in vlada je proglasila nad prestolico Lisabono obsedno stanje. Od komunizma iz Moskve nameravani upor je bil v kali zadušen in je ruske sovjete poučil, da Portugalska ni španija. Važne spremembe v Rusiji na pohodu. Stalin se je sicer znebil za vedno s streli stare Leninove garde, njegovi čekisti še neprestano zapirajo ter streljajo trockiste, po diktatorju Rusije pa je segla neizprosna roka bolezni. Rdeči car Rusije je tako nevarno obolel, da so poklicali na pomoč najboljše zdravnike iz inozemstva. — Da je Stalinovo zdravstveno stanje resno ogroženo, nam dokazuje tudi de.istvo, da se že imenuje njegov naslednik in sicer vojni komisar Vorošilov. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molo- tov, ki Stalinu že dalje časa ni po godu, je bil imenovan za poslanika v Mehiki, kjer stalinistom ne bo več nevaren. — Poleg bližajočih se sprememb na najvišjih sovjetskih mestih ogroža ruski komunizem lakota v letošnji zimi. Kolektivno državno gospodarstvo na deželi je čisto odpovedalo. Žetev je izpadla skrajno slabo in poleg tega so razni državni nadzorniki pokradli ogromne količine žita in ga prodali. Rusija ima letos mnogo premalo žita za lastno prebivalstvo in vlada kakega žitnega izvoza niti ne omenja. Kar bo preostalo od največjega zla od — komunizma po Stalinu, bo pomandrala lakota, ki sigurno grozi letos nepregledno razsežnim ruskim pokrajinam. Neprestani resni nemiri v Palestini. — Angleška oblast je zopet proglasila nad Palestino obsedno stanje in razne druge zakonske izjemnosti in je poslala tudi več vojaštva nad arabska plemena, ki hočejo nasilnim potom preprečiti naseljevanje Judov v Sveto deželo. V zadnjem času so Arabci poostrili boje z angleškim vojaštvom. Na več mestih so pobili angleške posadke z oficirji vred. Angleži pošiljajo nad srdite upornike vojna letala. Sirija v Mali Aziji samostojna. Nad Sirijo v Mali Aziji je vršila Francija pokroviteljstvo. Francija je sedaj priznala Siriji samostojnost. Izvedene bodo v novi samostojni državi volitve in tein bo sledilo osnovanje prve vlade. Francosko pokroviteljstvo nad Sirijo preneha, kakor hitro bo pristopila nova država k Društvu narodov. Dosedanji francoski nadkomisar bo zamenjan s poslanikom.