DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLFNJSKI LIST NOVOTEHNAti DNEVI NOVOTEHNE 92 Športna dvorana Marof, Novo mesto od 27. do 31. maja 1992 EHEESISSl w 1 AKCIJA NOVINARJEV dnevnika ega, nima namena reklamirati našča-“P's,« je dejala Nada Mavrič, kije bila l Turka pobudnica zbiranja in h"6’ ‘Pč’ Pra,nega praška, toaletnih in drug,h potrebščin za begunce, ki bili.,ki Pn slorot*n'kih. Akciji so se odzvala jubljanska trgovska podjetja Nama, Cern"3 °?ala K°Per’ Delikatesa in v-entromerkur ter podjetje Teol. Velik v iz ran®8a s° minuli četrtek pripreljali tJn^fVJe’ Preostal° Pa bodo v tem j dostavili še v Ribnico in na Bloke. ^°^evskim beguncem so se Hn,W |' ker s kočevskim odborom RK Hn n° so*lui<3° in jim zaupajo, da bo-pomoč razdelili tistim, ki jim je na-nh?jena’ pa tud' z310- ker je kočevska izražn3 'Zredno revna Ali, kakor se je gazila novinarka Maričeva: »V Kočev- kem UhCTSSMSlŽ!5 V kra5- ODSTRANJEVANJE eksploziva po in fv,^ D J A N A Z 20. majem seje Po informacjah republiškega ministr- nie nh 'nlornl!ranJe začelo razminira-voda R °^a ^etln^no remontega za-oda Bregana. Strokovnjaki bodo po- KOLIKO je beguncev ie vKgOČ,EVJE' ^ibNICA — Trenutno bevn °beVJU 477 be8uncev- 177 jih je v begunskem centru, 300 pa pri družinah. mntlT™ Je 270 olrok-157 žensk in 50 orA. ' 'v^nemu beguncu so zaradi iz-°v ze morali odreči gostoljubje v pegunskem centru. V Ribnici pa je bilo m j ^inulega tedna 408 beguncev, njimi 208 otrok. Zanje imajo or-g niziran pouk in otroško varstvo. Gozd zna kaznovati Ob letošnjem tednu gozdov, v zadnjem tednu meseca maja, I Povečamo pozornost temu našemu neprecenljivemu bogastvu v nič kaj prijetnih okoliščinah. Skorajda polovica slovenskega I gozda prenaša težo strupenih snovi, ki smo jih s svojih dvorišč tako brezbrižno naložili na njegova ramena, in mu kljub opaz-I mm razbremenitvam grozi, da se bo pod njo upognil Komajda si I je zalizal rane, ki smo mu jih prizadejali s cestami, koridorji, ur-j ionizacijami in melioracijami, mu v dobrobit napredka že grozimo z novimi. Komajda je okrepit svojo proizvodno moč, povečal z negovalnimi ukrepi svoj videz in umiril svoj notranji ustroj, zemu z razpadom ustaljenih pravil gospodarjenja in pretiranimi sečnjami grozimo, da mu vse to porušimo. Komaj se je s svojo naravno danostjo izvil vsem političnim pritiskom in se zaupal stroki, mu ponovno grozimo, da bo postal predmet strankarskega mešetarjenja in nestrokovnega gospodarjenja. Gozd, ta najvišja združba rastlinskega in živalskega sveta, nekako posmehljivo opazuje početje še višje razvite združbe, obdarjene z umom. Zavedajoč se svoje naravne danosti, samoohranitvene sposobnosti in dolgosti življenja, zaenkrat še mimo prenaša vse te tegobe. S svojo življenjsko močjo jih je v stanju preživeti, samo da ne bodo rane prehude in da tegobe ne bodo trajnejšega značaja Gozdar, načrtovalec razvoja, občasni obiskovalec gozda lastnik gozda, lovec, skrivnostni onesnaževalec in politik, prav je, da ob tednu gozdov preveriš vpliv svojih odločitev in svojega ravnanja z gozdom. Dobre zadrži, slabe popravi! Gozd zna biti hvaležen m poplačati vse dobrote, zna pa biti tudi krut in maščevalen. STANE ŽUNIČ, Novo mesto spet živi z grafiko 2. Bienale slovenske grafike Otočec minulo sredo zvečer v Dolenjski galeriji od-prl Ciril Zlobec, član predsedstva Slovenije — Nagrade podelil Michel Troche NOVO MESTO — 2. Bienale slovenske grafike Otočec, letos največja in najpomembnejša grafična prireditev v Sloveniji, seje začel s slovesno otvoritvijo v sredo, 20. maja, zvečer v Dolenjski galeriji. Bienale, to je več razstav in vse drugo, kar veže nase grafična prireditev, ki bo potekala vse do 15. septembra, je v imenu pokrovitelja, predsedstva Republike Slovenije, odprl njegov član, pesnik in akademik Ciril Zlobec. Takoj po otvoritvi je predsednik mednarodne žirije Michel Troche, umetnostni zgodovinar iz Pariza, razglasil nagrajence letošnjega bienala in jim podelil nagrade. Kulturni program je izvajal priznani glasbenik Lado Jakša. Ciril Zlobec je v slavnostnem nago- ja, in hitro si v razpoloženju, kije med voru dejal, da svetu že do zdaj ni bila neznana kakovost, po kateri slovi slovenska grafika in jo potrjuje tudi razstava drugega bienala. Menil je, da je to zelo spodbudno in kažipot za mednarodno uveljavljanje slovenskih dosežkov tudi na drugih področjih. »Pri tem uveljavljanju ni nikakršnega popuščanja, nihče ni pripravljen gledati skoz prste, konkurenca je ostra in velja samo kvaliteta,« je poudaril Zlobec. »Človeku je prijetno v takem okolju, kot je ta galeri- tolikšnimi razstavljenimi grafikami edino možno,« je nadaljeval, nato pa dodal, da ga je najbolj razveselila novica, da je več grafik že odkupil direktor dunajske Albertine in da bo šel izbor grafik tudi v Pariz. Spodbudne misli je Ciril Zlobec posvetil tudi Novomeščanom in sploh Dolenjcem, ki so se odločili organizirati bienale slovenske grafike. Ne le da je ta lahko pomemben del dolenjske kultur- SREDlSČE SLOVENSKE GRAFIKE — Pesnik in akademik Ciril Zlobec, član slovenskega državnega predsedstva, je minulo sredo, ko je v Dolenjski galeriji odpiral 2. Bienale slovenske grafike Otočec (v imenu predsedstva — pokrovitelja), dejal, da postaja Dolenjska središčni prostor slovenske grafične umetnosti in da bo zato bolj polno kot do zdaj zaživela tudi v slovenski nacionalni kulturi Na posnetku (od desne): Ciril Zlobec med otvoritvenim nagovorom ter oba domača govornika, Boris Dular in Marjan Dvornik. (Foto: J. Pavlin) ne revitalizacije, ki jo sam spodbuja s tem, da se naslanja na najboljše iz preteklosti, temveč lahko Novo mesto in Dolenjska z bienalom zaživita tudi v slovenski nacionalni kulturi, in to bolj, kot sta mogla do zdaj. Ob bienalu je bilo k rasti, k novim poganjkom in k oživljanju najboljšega v preteklosti spodbujenega toliko vsega, da je v Novem mestu prišlo do vseob-sežnega, celovitega kulturnega dogajanja, tako daje grafika samo jedro, ne pa vse, kar je vključeno v bienalna dogajanja. O tem sta na otvoritveni slovesnosti letošnjega bienala posebej govorila • V okviru 2. Bienala slovenske grafike Otočec, katerega dogajanje je preneseno v Novo mesto, je postavljenih enajst likovnih razstav: sedem grafičnih in štiri tematske. Na grafičnih je razstavljenih 285 grafičnih listov 62 avtorjev. Osrednja razstava bienala je v veliki dvorani Dolenjske galerije. Na ogled je izbor del, s katerimi so se avtorji odzvali na razpis; 47 umetnikov razstavlja 135 grafik, med njimi so tudi nagrajena dela. Po odločitvi mednarodne žirije so nagrade dobili: veliko nagrado — Grand prix Otočec Marija Starič-Jenko, pet enakovrednih nagrad Novega mesta za grafiko pa Janez Bernik, Andrej Jemec, Zora Stančič, Samuel Grajfoner in Ivan Mršnik. predsednik organizacijskega odbora Boris Dular in novomeški župan Marjan Dvornik. Slednji je celo izrazil prepričanje, da se s tem kulturnim razraščanjem ter k novi vsebini in kakovosti spodbujeno ustvaijalnostjo začenja obdobje nove, druge »novomeške pomladi«. I. ZORAN V Novem mestu ustanovlili regijski odbor sindikata , Neodvisnosti —Nujni prostori in pravna pomoč % ™ c,sl“ //////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu NOVO MESTO — »Sindikat pri nas je v veliki meri še inercija preteklega enovitega sindikalnega gibanja. Za uresničevanje delavskih pravic je izjemnega pomena, da ima tudi sindikat konkurenco. Ugotavljam, da so v podjetjih, kjer ni samo en sindikat, reakcije na nepravilnosti hitrejše in učinkovitejše,« je udeležence ustanovnega sestanka regijskega odbora Neodvisnosti za Dolenjsko preteklo sredo v Novem mestu pozdravil predsednik novomeške občinske skupščine Matjan Dvornik. Na ustanovnem sestanku so sprejeli osnutka statuta in programa regijskega odbora. Za predsednika so izvolili Igorja Sladiča iz novomeške Krke, za podpredsednika pa Vanjo Ljubca iz 1MV in Martina Zupančiča iz krškega Vidma. Med prednostne naloge so zapisali pridobivanje članstva in zagotovitev prostorov za sindikat ter pravne pomoči delavcem, ki so nemalokrat zgolj orodje v rokah vodilnih. Zadali pa so si še dru- ge: zastopanje in uveljavljanje interesov članov v podjetjih in v skupščinah, pomoč sindikalnim zaupnikom v podjetjih, pomoč pri stavkah, kontrolo uresničevanja kolektivnih pogodb itd. Sekretarka Neodvisnosti Alenka Orel je opozorila, da morajo misliti tudi na zaposlovanje, socialo, ekologijo in podobno. Predsednik Neodvisnosti Slovenije France Tomšič je na ustanovnem sestanku regijskega odbora za Dolenjsko izrazil zadovoljstvo z dosedanjim Siljenjem Neodvisnosti in s pozitivnimi spremembami v delu sindikata. Posebej je pohvalil sindikat v šentjernejskem Hipotu in v Adrii. Za slednjo je prepričan, daje odigral pozitivno vlogo sindikalni pluralizem in zgledno sodelovanje obeh sindikatov, dogajanje pa sicer • Na novomeško vprašanje, zakaj je v postopku drugačen zakon o lastninjenju, če sta dva skupščinska zbora sprejela prejšnjega, je predsednik Neodvisnosti France Tomšič odgovoril, da ni mogoče nobenega od zborov v slovenskem parlamentu prisiliti, da bi sprejel nekaj, česar noče. Kaže, da bo v bodoče takšen jeziček na tehtnici namesto zbora združenega dela zbor občin. označil kot edinstveno v Sloveniji. »Če bi uspel načrt vodstva z Adrio, bi bil to začetek umiranja, saj bi sčasoma tudi delovna mesta prenesli drugam,« je razlagal Tomšič in podučil, da bodo morali tudi v Revozu vrhu povedati, da je tovarna v Evropi in da jo je treba obravnavati enako kot tovarno na primer v Lyonu. Z. L.-D. r * y • Suhokranjsko mleko ni več sporno na 4. strani: ^ • Upočasnjena gradnja y na 5. strani: % • Zakulisne y• Spet ena ^ na 7. strani: y • Zdaj so v igri začasne rešitve ^ na 9. strani: % • Visoka kakovost slovenske ^ na 11. strani: % • Naša mladina na postajah % na 12. strani: ^ • Po jezeru blizu Štrita... y na 15. strani: 4, • Kočevske rokometašice v cviupi % NIHČE ZA CIVILNO SLUŽENJE RIBNICA — V Ribnici je bilo v času vojaških naborov vedno veselo. Vozove s konjsko vprego, s katerimi so prihajali fantje iz okoliških vasi, so resda skoraj povsem izpodrinile traktorske prikolice, vendar pa je harmonika ostala harmonika in tudi stare slovenske ljudske pesmi se niso prav nič spremenile. Toje minuli torek dokazalo okoli 70 mladeničev iz celotne ribniške občine, ki so že ali pa bodo v tem letu postali »polnoletni«. Tako kot lani, ko je bil prvi nabor za služenje vojaškega roka v naši novi slovenski vojski, tudi letos ni bilo nikogar, ki bi se izrekel za civilno služenje vojaškega roka zaradi ugovora vesti. BORCI SPL T NA BAZI 20— Več koli000 nekdanjih partizano v seje skupaj z ustanovitelji zaščitne enote vojaškopoli-ticnega vodstva NOV v soboto zbralo pri spominskem domu na Bazi 20 na proslavi ob 50-letnici ustanovitve zaščitne enote na Rogu. Prireditev je bila le dan potem, ko so mlado Slovenijo vključili med članice Organizacije združenih naro-dov, dogodek pa tako pomemben, da se ga je kljub pomanjkanju časa popoldne udeležil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. V govoru je omenil, daje bila ustanovitev enote nepozaben del gibanja NOB in boja slovenskega ljudstva protifašističnemu okupatorju. Nekdanjim borcem seje zahvalil za predanost in pogum ter dodal da so prav oni soustvarjali sedanjo državo, saj je partizanska izkušnja vtkana v temelje obrambnega koncepta naše države Zbrane je pozdravil predsednik izvršnega sveta novomeške občine Boštjan Kovačič in svoj kratek nagovor zaključil z besedami, da tisti, ki nima odnosa do preteklosti, ni vreden sedanjosti, kaj šele prihodnosti Dr. Dušan Plut, član predsedstva republike Slovenije, je dejal, daje ponosen na generacijo svojega očeta, kise je odločno uprla agresorju in prav partizanske izkušnje so nam pomagale, da imamo sedaj svojo državo. Osrednji dogodek, ko je preteklost podala roko prihodnosti, je bila tedaj, ko je Ivan Hiti-lgor, predsednik skupnosti bork in borcev zaščitne enote, dal v varovanje zastavo enote poveljniku specialne enote Moris polkovniku Tonetu Krkoviču. (Foto: J. Pavlin) Malikovanje in prah Ob stoletnici rojstva Josipa Broza Tita KUMROVEC — Letošnji 25. maj pomeni stoletnico Titovega rojstva in koledar velja, čeravno se pričkamo o tem, v kakšnega politika je malodane stoletje rasel »deček s Sotle«. Kako mineva obletnica, niti ne vemo. Trenutno ni spektaklov, v katerih si je pokojni predsednik svoj čas dajal izročat štafeto mladosti, ni zastav, razvitih v čast predsednikovega rojstnega dne. Medtem ko Tito kot pokojnik služi za povod za različne obračune živim, nastajajo nekatera nova tovrstna merila. Nudi jih Kumrovec. Mogoče, čeprav v to ne verjamemo, je bila ta v mesto spremenjena vas na dan stote obletnice Titovega rojstva spet v nekdanjem sijaju. Teden prej je bila daleč od tega. »Zdenac mladosti«, k i ga je »djeca Jugoslavije« 1987. leta podarila Titu, se je marmornato belil v sončni pripeki popolnoma brez vode. Na potkah do studenca in na parkiriščih je poga-njalatrava. V Rdečem drevoredu so bile razbite luči Prometni znaki, nekoč verjetno prepotrebni zaradi reke obiskovalcev Kumrovca, so bili zbledeli O blišču ali bedi stoletnice, Tita ali ljudi po njem govorijo tudi bližji kazalci V Posavju med Brežicami in Bizeljskem bi ta hip zlahka našli na tleh v travi in pesku obtolčeno spominsko tablo, posvečeno žrtvam protifašističnega boja, kakršnega je poosebljal tudi Tito, kot se mu je priznavalo v njegovem času. Skrajnost deluje v eni in drugi smeri: nekaj časa čaščenje do onemoglosti, potem v enaki meri zaničevanje. Mogoče se takemu stanju duha reče balkanizem, morda kako drugače, očitno pa je v ljudstvu na Balkanu nek nemir zaradi katerega znova in znova pohlevno postavlja visoko nad sebe idole vseh barv in jih potem ruši v prah k svojim nogam. M. LUZAR Slovenskemu narodu se je izpolnil sen Ob sprejemu v OZN LJUBLJANA — Včeraj je bila v Ljubljani v veliki dvorani Skupščine Republike Slovenije slavnostna skupna seja vseh skupščinskih zborov ob sprejemu Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Petek, 22. maja, je bil za Slovence poseben dan. V generalni skupščini OZN so Slovenijo sprejeli v članstvo Združenih narodov. Za Slovenijo so članice OZN z aklamacijo sprejele v OZN še Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Slovensko delegacijo je vodil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, kije za govorniškim odrom v slovenščini dejal:« S sprejemom v OZN se je slovenskemu narodu izpolnila zgodovinska težnja, da stopi v mednarodno skupnost.« Hkrati pa je še poudaril: »Samostojnost Slovenije ni usmerjena zoper nikogar. Vseskozi je priznavala in bo priznavala enako pravico tudi drugim narodom. S svojimi sosedi in drugimi državami želi Slovenija ohranjati in vzdrževati dobre in prijateljske odnose ter se tvorno vključevati v združevalne procese sodobnega sveta.« Trenutki slovesnosti in navdušenja ob vstopu v svetovno organizacijo pa so hkrati tudi velika odgovornost in obveznost. Milan Kučan je poudaril, da se bo Slovenija tudi naprej in enako zavzeto kot doslej zavzemala za odpravljanje jugoslovanske krize in zaustavitev nesmiselne vojne. LogiC©m Računalniški inženiring Tel.: (068) 22-552 ifOiK) S Do konca tedna se bo nadaljevalo spremenljivo vreme. DOLENJSKI LIST RSMIMjlfEfli Ul : ff EH323S3E33 ^ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Pobratimi so se dobro izkazali Srečanje predstavnikov metliške in dveh pobratenih občin — Še naprej pomač beguncem — Zaradi strahu pred vojno otrok v Metliko letos ne bo_ METLIKA — Pretekli teden so se v Metliki srečali predstavniki metliške občine ter pobratimov iz italijanskih Ronk in avstrijske Wagne. Metličani so letos namreč gostitelji srečanja prebivalcev vseh treh občin, ki bo 22. in 23. avgusta, ekstempora mladih likovnikov iz Bele krajine in pobratenih občin, julija pa naj bi letovalo v Metliki tudi po 10 italijanskih in avstrijskih otrok. O vsem tem in še čem je tekla beseda na omenjenem delovnem srečanju. SVETOVNI DAN NEKAJENJA 31. MAJ Vendar so gostje že na začetku jasno povedali, da staršev gotovo ne bodo mogli prepričati, da bi poslali svoje otroke na desetdnevne počitnice v Slovenijo. V sredstvih javnega obveščanja v sosednjih državah namreč po njihovih • Pogovora med predstavniki pobratenih občin seje udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Žakelj. Med drugim je dejal, daje Slovenija ob moriji v preostanku Jugoslavije, ki je brez primere v sodobnem svetu, prevzela eno največjih bremen, begunce. V Sloveniji smo zanje izčrpali prostorske, zdravstvene in finančne zmogljivosti. Zato bo RS skoraj gotovo morala zapreti južno mejo. »To bomo storili v skrajni sili, ker se zavedamo stiske ljudi, ki bežijo pred klavci. Če pa se že bomo odločili za ta korak, se bomo zato, ker ne bomo uspeli Evrope prepričati, da kriza v bivši Jugoslaviji ni le kriza tega prostora, ampak tudi grožnja miru v Evropi, in se tiče vse Evrope,« je dejal podpredsednik. Prav zaradi tega je bil mag. Žakelj še toliko bolj vesel humanih gest prebivalcev Ronk in Wagne. čudi, da si na metliškem Rdečem križu želijo še tesnejšega sodelovanja z organizacijama Rdečega križa iz Ronk in Wagne ter društvom krvadajalčev iz Ronk. Potrebe po tesnejšem sodelovanju pa so izrazili tudi predstavniki gasilskega društva, ribiške in čebelarske družine in Zveze prijateljev mladine. Martin Janžekovič, predsednik skupščine občine Črnomelj, ki ima že več kot desetletje prijateljske stike z italijanskim Terzom, pa je predlagal, da bi srečanja prijateljskih občin med seboj tesneje povezali. M. BEZEK-JAKŠE Ls\ S fr & & tr & & TUDI Tl ODVRZI ODVEČNO BREME, IN ZAČNI TEČI POGOVOR TREH ŽUPANOV — Župani treh pobratenih občin, Josef Bau-mann iz Wagne, Enzo Novelli iz Ronk in Branko Matkovič iz Metlike (od leve proti desni), med delovnim pogovorom v Metliki Gosta sta bila presenečena nad zagnanostjo Slovencev v novi drža vi in obljubila pobratimom kakršno koli pomoč. (Foto: M.B.-J.) Pesem utrla pot Sloveniji SEVNICA — »Mi čutimo, da ste vi del narodovega telesa. Ko prihajamo na srečanja z vami se ta vaša narodna zavednost zelo kaže. Eden tistih znakov, kije pravzaprav najbolj videnje ravno vaše zbiranje v kulturnih društvih in gojenje slovenske pesmi. Poznavalci narodnega bistva po svetu pravijo, da se narodno bistvo oz. duša najbolj kaže v njegovi pesmi. In Slovenci kažemo z našo pesmijo po svetu, da je to specifična evropska, pesem, daje ta narod kulturen, daje dostojen član evropske družine narodov,« je poudaril dr. Janko Prunk, novi minister za Slovence po svetu preteklo soboto v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom v svojem prvem javnem nastopu, ko je pred koncertom Združenega moškega pevskega zbora besedah ne prikazujejo takšnega miru, kot je v resnici v Sloveniji in kot so ga gostje tudi občutili. Zaradi bojazni pred vojno bodo otroke raje obdržali doma, pač pa so oboji ponudili počitnice Metličanom. Tako naj bi sredi julija otroci od 10. do 14. leta starosti letovali v Avstriji in Italiji. Nič pa niso imeli pobratimi proti, da avgusta obiščejo Metliko. Metličani so se pobratimom zahvalili za pomoč, namenjeno beguncem, ki so se lani zatekli k njim iz Hrvaške. Kot je dejal župan iz Ronk Enzo Novelli, je bilo po njihovem prepričanju največ, kar so lahko naredili to, da so pobratimom priskočili na pomoč, ko so ti zanjo prosili. Tako Novelli kot tudi župan iz Wagne Josef Baumann sta povedala, da njihovi občani še vedno sprašujejo, če v Metliki potrebujejo pomoč za begunce. Ko bodo v begunski center, ki so ga ravno ob prihodu gostov postavljali v Metliki, prišli begunci iz Bosne in bodo vedeli, kakšne pomoči so potrebni, bo za občane Ronk in Wagne dovolj le signal in po zagotovilih obeh županov bo pomoč takoj stekla. Prosila pa sta, da pri prevozu humanitarne pomoči ne bi imeli težav na meji. Kot je dejala predstavnica iz Wagne, pomeni sedaj pravo prijateljstvo - pomoč. Zato pa tudi ne ................... sečni osebni dohodki znašajo v po- = POSLANSTVO— Dr. Janko Prunk (na sliki) je položil na srce zdomcem iz Nemčije, naj še naprej gojijo slovensko pesem in slovensko nacionalno zavesL Naj bodo ponosni na slovensko državo, kijih ne bo pozabila in se bo bolj potegnila zanje kot pa prejšnja. (Foto: P. P.) Ljubljansko pismo Drnovškovo vlado čaka trdo delo Gospodarstvo na tleh LJUBLJANA — Dr. Janeza Drnovška, novega predsednika nove slovenske vlade, ne čaka hvaležno delo. Za Lojzetom Peterletom je podedoval 40-odstotno zmanjšanje menjave s tujino in 72-odstotno zmanjšanje menjave z drugimi nekdanjimi jugorepublikami v primerjavi z obsegom lanske menjave. Trdnost slovenskega tolaija, ki je bila dosežena z omejevalno denarno politiko, že močno ogroža izvoz. Stopnja brezposelnosti je dosegla 11,7 odstotka. Če primerjamo ta podatek z nezaposlenostjo v Avstriji, s katero bi se radi primerjali, je treba vedeti, da imajo tam le 5,8-odstotno, narašča pa po 0,03 odstotka na mesec. Slovensko gospodarstvo je po osamosvojitvi Slovenije izgubilo torej skoraj polovico tujega trga. V prvih mesecih letos je bil izvoz za petino manjši kot lani, prodaja v nekdanjo Jugoslavijo pa seje skrčila na 28 odstotkov nekdanje. Ko si bo Slovenija prizadevala vrniti se na te trge, pa se bo znašla pred povsem uničenimi gospodarstvi, to je pred močno zmanjšano kupno močjo tamkajšnjega prebivalstva. Pa tudi pri nas se meso, mleko, kruh in druga osnovna živila vsak mesec vprečju samo še 295 DEM po menjalniškem tečaju. Če nedavne odmrznitve osebnih dohodkov ne bomo podprli še s kakšnimi drugimi ekonomsko-političnimi ukrepi, bo njihova sprostitev nedvomno pospešila rast cen. Vsi ti podatki so le zunanji izraz upadanja nekdanje moči slovenskega gospodarstva. Tako je bila industrijska proizvodnja lani za 23,7 odstotka manjša od največje, dosežene v letu 1986. Samo v zadnjih dveh letih je industrijska proizvodnja upadla za 21,6 odstotka, znašla se je torej na ravni iz leta 1977. Realne plače zaposlenih pa so bile, razumljivo, kar za 43,5 odstotka manjše od največjih plač v letu 1979. Realni zaslužki delavcev so v zadnjih dveh letih upadli za 37,5 odstotka; zdaj so tolikšni, kolikor so znašali v letu 1963. Upadanje kupne moči zaposlenih je razumljivo, saj je upadala tudi dejavnost v posameznih gospodarskih panogah: v primerjavi z letom 1990 je lani upadla v prometu za 17 odstotkov, v gradbeništvu za 26 odstotkov, v turizmu pa kar za 39 odstotkov. Zmanjšuje se tudi obseg investicij v škodo gospodarstva, še posebej industrije, katere delež v celotnih investicijah seje zmanjšal od 40 odstotkov v letu 1989 na 23,7 odstotka v lanskem letu. Razmerje med aktivnimi delavci ter upokojenci in brezposelnimi je od 3,6:1 v letu 1975 upadlo na 1,6:1. Zaradi inflacije se nenehno zmanjšuje tudi obseg sredstev na žiro računih gospodarstva. Kar 44 odstotkov panog slovenskega gospodarstva, ki ustvarijo več kot polovico družbenega proizvoda države, že dalj časa posluje z izgubo, ki je večja od lastne akumulacije. VINKO BLATNIK Simon Jenko—Miško Kranjec iz Niim-berga in okteta Boštanjski fantje pozdravil zdomce. Dr. Prunk je opozoril, da so ravno oni odigrali veliko vlogo, zlasti lansko leto, ki je bilo za nas prelomno, ko je nemški narod kot prvi velik narod v Evropi spoznal naše politične zahteve po samostojni državi in naš pravični boj. Nemci so to lahko spoznali tudi s pomočjo naših delavcev, ki veljajo tam za zelo pridne in sposobne. Danes v Evropi velja delovna sposobnost, visoka kvalificiranost, storilnost, discipliniranost, delovna zavest in poštenje. To so vrline, ki krasijo Evropo in s katerimi se lahko ponaša slovenski narod, je še dejal dr. Prunk in izrazil rojakom veliko zahvalo za vse, kar so naredili doslej. Organizator koncerta — oktet Boštanjski fantje —je začel prijeten kulturni dogodek z Ipavčevo skladbo Slovenec sem, nato so gostje (zborovodja Alojz Tement) zapeli šest slovenskih pesmi. V enkratnem ambientu, nabito polni Lutrovski kleti, značilni renesančni arhitekturi iz srede 16. stoletja z renesančnimi freskami iz začetka 17. stoletja, ki spadajo v sam vrh naše umetnosti tega časa, je zatem oktet Boštanjski fantje pod vodstvom Jožeta Pfeiferja (mentor Emil Lenarčič) navdušil občinstvo z večino izmed 10 zapetih pesmi in še dodatne pesmi. Koncert pa so pevci družno zaključili z Zdravljico. Boštanjčani in gostje so si izmenjali priložnostna darila, posebej pa so se zahvalili Majdi Podlesnik, bivši tajnici Slovenskega kulturnega in športnega društva Simon Jenko iz Niirnber-ga ter tajniku sevniške ZKO Albertu Felicijanu, ki sta stkala tesnejše vezi med oktetom in zdomci v Nemčiji. Ti so Boštanjčane za prihodnje leto spet povabili v goste, tokrat v Erlangen. P. PERC Delovno mesto brez cigarete! Ob svetovnem dnevu neka j en ja — 31. maju Vemo že vse!Kajenje je dejavnik tveganja za nastanek malignih novotvorb in kroničnih pljučnih bolezni. Deset let je potrebno, da se pokaže rezultat kajenja — rak. Vendar pa za nekaj sto odraslih in otrok pride smrt tako rekoč iz druge roke — iz dima drugih ljudi — in zalo, ker so ženske kadile med nosečnostjo in ker so starši kadili v bližini svojih otrok. Samo zaradi pljučnega raka v Sloveniji umre vsako leto skoraj 1000 ljudi Med novotvorbami je rak pljuč glavni vzrok umrljivosti pri moških in kmalu bo to tudi pri ženskah. Delež kadilcev se nenehno povečuje. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da v Sloveniji kadi vsak drugi moški in vsaka tretja ženska v starosti od 18 do 44 let. Kajenje je na žalost moralna norma in še vedno statusni simbol, simbol moškosti in moči. Vrednote dominacija, blagostanje, poslovnost še vedno pripadajo svetu tobaka, ne svetu brez tobaka Zato kadimo tudi na delovnem mestu!? Čeprav je reklamiranje cigaret v naši republiki prepovedano, je možno v medijih zaslediti prikrito navajanje k tej razvadi Na srečo ni povsod tako. Preventivne kampanje (kijih bo kmalu tudi pri nas veliko) v Zahodni Evropi, ZDA, Kanadi, A vstraliji itn so obrodile sadove. Deleži kadilcev med ljudmi se vztrajno manjšajo in prišlo je do razvrednotenja tobaka. Olimpijske igre v Barceloni 1992 so igre, na katerih bo kajenje nezaželjeno (smokefree games). Vrednosti svoboda in gibanje pripadata svetu brez tobaka Storimo to tudi mi Za zažetek nehajmo kaditi na delovnem mestu! ZSMH Novo mesto V KRANJU ZAŠČITA 92 KRANJ — V prostorih Gorenjskega sejma bo od 2. do 5. junija specializiran sejem Zaščita 92 — Protec-tion 92. Vabljeni! • Oživljanje starih demono v kaže, da je komunizem na nek način ustavil zgodovino. (Havel) • Komunizem je bil ideologija, ki je na zelo preprost način znala vsakemu idiotu razložiti ustroj sveta (Michnik) Prva slovenska kartica? Nakupovalna kartica Adut naj bi do konca leta postala tudi prava kreditna kartica_ _ znatno podražijo. Ob tem naši me- šiimiiiiiiiiiiiiiiiimimniuiiimMiiiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiili LJUBLJANA — »Nakupovalna kartica Adut za brezgotovinsko plačilo je prva tovrstna slovenska kartica z elementi kreditne kartice. Do konca leta naj bi postala tudi to, podobna Dinners, American cardu, le da bi bila zaenkrat uporabna znotraj države Slovenije. Od doslej znanih zelo zaprtih nakupovalnih, plačilnih, klubskih kartic Mercatorja, JVC, Slovenca ipd. se bo kartica Adut razlikovala po široki mreži prodajnih mest. »Zdaj jih je čez 200, od Gorenjske prek Ljubljane do Dolenjske in Posavja, v kratkem pa bomo mrežo razširili še na diagonalo od Primorske do Štajerske in Prekmurja, predvsem na večje nakupovalne centre.« Tako je Ivo Longar, direktor Aduta d.o.o, Šentrupert, zadovoljen s promocijo kartice Adut v ljubljanskem Holiday Innu, strnil svoje vtise pred novinaiji. Poleg Stanovanjske zadruge Šentrupert in Posavske stanovanjske zadruge sta enakopravna lastnika podjetja Adut še Razvojni center Domžale in KVM Ribnica, v tej družbi z mešanim kapitalom pa je okrpg 200.000 mark vložka. V začetku je bilo več interesentov, na koncu so ostali ti štitje. Kartica Adut je bila sprva zamišljena, da bo nekakšno nadomestilo za naročilnice članov Stanovanjske zadruge Šentrupert, zdaj je več kot to — postaja univerzalna, bodisi za nakup gradbenega materiala ali življenjskih potrebščin. Pomembna poslovna partnerja podjetja Adut in njegove kartice sta zavaroval- no Longar:»Klubsko pripadnost bomo razvijali tudi z izleti, nagradnimi igrami in časopisom. Prva številka je izšla v 3000 izvodih, prihodnje številke pa bodo vsako trimesečje.« niča Tilia in Stanovanjsko-komunalna banka. Na njenih okencih bodo lahko imetniki kartice Adut že od junija dvigovali manjše vsote, žepnine, tisti, ki bo imel pri SKB tekoči račun, pa bo lahko dobil tudi večji limit. Sicer je zdaj s kartico Adut možen enkraten nakup v enem dnevu in na istem mestu v vrednosti do 500 DEM v tolarski protivrednosti, z odobritvijo centrale v Novem mestu (telefon 068 26—094 je odprt do 19. ure), kjer ima direktor Longar svoj sedež, pa je mogoče zapravljati s kartico Adut še dosti višje zneske. P. PERC C Naša anketa J Zbezljane cene učbenikov »Nikar se ne jezite na Modrega Janeza, ker ima tako drage knjige! Modri Janez res ni kriv, da imamo takšno inflacijo!... Izkoristite ugodnosti kataloške prodaje in še danes naročite učbenike po nižji predna-ročniški ceni!« Gre za del pisanja, ki sta ga Modri Janez in Bistra Metka naslovila na drage prijatelje, šolaije in starše. Naročilnico pričakujeta do konca maja, kdor kani učbenike plačati v več obrokih. Cene učbenikov pa so take, da jih bo prenekatera slovenska družina celo v več obrokih komaj zmogla. Samo obvezni učbeniki in delovni zvezki stanejo že za prvošolca blizu deset tisočakov. Kje je še vse drugo! Za višje razrede so knjige še precej dražje. Učbeniki, ki se tudi kar naprej spreminjajo, in druge šolske potrebščine so bile pri nas vedno vsaj nekoliko stvar zaslužkarstva. Brez njih pač ne gre, njihova izdelava in oskrba šolarjev z njimi pa je bila in je še stvar monopolistov. Iluzij o brezplačni šoli ljudje nimajo več, a močno navite cene zaradi vse večje revščine letos še posebej bodejo v oči. Novi šolski minister dr. Slavko Gaber je v ponedeljek na TV dejal, da bodo v bodoče proti visokim cenam učbenikov ukrepali s spodbujanjem konkurence pri njihovem pripravljanju in izdajanju, za letos pa ne morejo dosti storiti. Spet se moramo torej znajti sami. V promet bodo verjetno šle bolj rabljene knjige. Kljub temu si bodo za znanje morali marsikje dobesedno od ust odtrgati. MARIJA ŠKOF iz Boldraža pri Metliki: »Imam dva osnovnošolca in enega srednješolca, ki imajo šolske knjige drug za drugim ali pa kupimo rabljene. Sem samohranilka in živimo le od tega, kar pridelamo na kmetiji in od družinske pokojnine, ki jo dobijo otroci, zato nakupa novih knjig ne bi zmogla. Letos so njihove cene še posebej zbezljale, mislim, da neupravičeno. Še sreča, da so v metliški šoli naredili seznam najnujnejših učbenikov.« ZVONKA ŠTERBENC, pomočnica ravnatelja na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju: »Kot učiteljica se bojim, da jeseni vsi otroci ne bodo imeli šolskih knjig in delovnih zvezkov, ker so predragi. Pripravili bomo sejem rabljenih učbenikov, a bodo za nekatere najbrž še ti predragi. Predvsem pa je nerazumljivo, da na šolske potrebščine nabijejo davek in maržo. Zračunala sem, da bom morala za najbolj nujne šolske potrebščine za svoje tri šo-laije odšteti najmanj tri plače.« ANICA MEŠIČEK, ravnateljica osnovne šole na Blanci: »Vsi bi morali protestirati zoper predrage učbenike, starši in otroci. Učitelji smo nemočni ob monopolu Mladinske knjige in Državne založbe Slovenije, ki lahko dvigujeta cene učbenikov po mili volji. Ministrstvo za šolstvo bi moralo prispevati, da bi bili učbeniki cenejši. Na naši šoli imamo že deset let izposojo učbenikov, nabavimo pa delovne zvezke in zvezke, da dobijo otroci vse v šoli.« VIDA BLATNIK, uslužbenka na predstavništvu Zavarovalnice Tilia v Trebnjem: »Pridružujem se tistim, ki menijo, da se učbeniki spreminjajo tako pogosto, skoraj vsako leto, tudi zato, da nekateri mastno služijo. Če bi bili uporabni za več generacij, mastnih zaslužkov ne bi bilo. Prav bi bilo, da bi država poskrbela vsaj za cenejše učbenike za osnovne šole, saj je to izobraževanje obvezno.« | METKA MEDEN, vzgojiteljica v ribniškem vrtcu: »Učne knjige so predrage, posebno delovni zvezki. Ker v Ribnici nimamo knjigarne, smo se lani odločili za nakup prek Modrega Janeza, vendar nismo bili zadovoljni. Ne le, da so nekateri posamezne učbenike dobili tudi do dva meseca po pričetku pouka, marveč je bilo skoraj vse precej dražje kot v trgovinah, kjer prav tako lahko kupiš na obroke. Pogrešam organizirano prodajo in izposojo rabljenih knjig.« ŠTEFKA ULE, medicinska sestra v Domu starejših občanov Kočevje: "Navado imam, da že maja kupim vse potrebno za naslednje šolsko leto. Letos sem nekoliko zamudila in nisem dobila vseh knjig, medtem ko sem lani ob takem času dobila vse in to bistveno ceneje in prav tako pod ugodnimi pogoji kot tisti, ki so knjige naročili prek Modrega Janeza. Napaka Modrega Janeza je bila tudi v tem, da so pošiljali neustrezne zvezke, tako da so morali starši kupiti nove.« MILKA KASTELIC, kmetica iz Biš-ke vasi pri Mirni Peči: »Živimo od kmeti-je. V šoli imam štiri otroke, dva sta v I srednji, dva pa še v osnovni šoli, štipendij za nas ni. Samo knjige zanje bodo za to ^ našo brezplačno šolo stale dobrih sto ti- f j % soč tolarjev. Pravijo, da je pomembno k ji znanje, da bi se morali Slovenci več šola- ' L d. Za začetek naj za to kaj naredi država in naJ šolanje poceni. Začne lahko pri šol-skih knjigah.« ZORANKA VOGRINC, prodajalka iz Krškega: »Šolske knjige bi morale biti poceni. Dejansko so vse dražje, otroci pa morajo v šolo. Zato bodo vse bolj prihajale v poštev rabljene knjige. Težava pa je, ker jih tako pogosto spreminjajo, čeprav mislim, da sploh ne gre za kakšne bistvene spremembe. Tudi pri Modrem Janezu so cene absolutno previsoke. Od te oblike nakupa je manj ugodnosti, kot obljubljajo prodajalci knjig.« VIKA UREK, uslužbenka iz Kapel, Brežice: »Šolske knjige so drage. Hčerki v gimnaziji bosta kupili rabljene. Kako naj bi kupili nove? Nove učbenike smo kupovali do šestega razreda, potem rabljene. Denar za šolanje otrok pa se mora najti. Ne vztrajam pri tem, da bi morale biti šolske knjige zastonj, mislim pa, da bi morale biti veliko cenejše, kot so sedaj. Za to bi morala zagotoviti kakšna sredstva država, da bi bil nakup knjig manjši izdatek. Tudi Modri Janez ni več zanesljiv in poceni.« •nižice — »h s Suhokrajinsko mleko ni več sporno V KS Žužemberk in Hinje so 25 petindvajset sodobnih odjemnih mest za mleko — Krajani prispevali delo, zadruga gradbeni material, mlekarna pa bazene ŽUŽEMBERK — Znano je, da so imeli suhokrajinski živinorejci precej težav z oddajo mleka, predvsem z zagotavljanjem take kakovosti, ki bi upravičila trud ter prinesla potrebno premijo. Mlekarstvo je za Suho krajam Se kako pomebno, saj prenekateremu gospodinjstvu daje edini, čeprav pičli dohodek. • k Sarih dobrih čaaih smo prept-kmetpskopolideme rešitve od -w*jmke ruezg, v novih dobrih časih J* prepisujemo od Evropske zvene. V povprečju sedaj v Suhi krajini na območju kmetijske zadruge Suha krajina, ki pokriva krajevni skupnosti Žužemberk in Hinje, pridelajo letno 1,4 milijona litrov mleka. Od tega ga odvažajo dobro tretjino v Kočevje, ostalo pa v Stična Kot pravi direktor zadruge Janko Skube. so v Suhi krajini v enem letu napravili pri zbiranju mleka odločilen premik. Prej so imeli v obeh krajevnih skupnostih le tri urejene zbiralnice mleka. Lani spomladi pa so se odločili temu napraviti konec Na vseh odjemnih mestih v obeh krajevnih skupnostih so se odločili postaviti primerne zbiralnice Skrb za pridobitev prostora in iz- gradnjo so prevzeli pridelovalci mleka, zadruga je prispevala gradbeni material, mlekarna pa hladilne bazene. Kooperanti so se dela lotili zavzeto, in če ne bi bilo junijske vojne, bi bila celotna akcija verjetno končana že lani. Rešitve so različne, od adaptacij že obstoječih stavb do prizidkov in novogradenj. Vsi objekti so opremljeni z elektriko in vročo tekočo vodo. Ponekod so se krajani lotili tudi estetske ureditve zunanjosti objektov in okolice. Tako so zbiralnice ponekod tudi na zunaj lično opremljene in so postale neke vrste nova vaška središča, zbiralnica na Lopati pri tem še najbolj izstopa. • Ena. mphujših slovenskih nuattf da se vsak čud dolžnega r vse inos. (Cmkmuiji • V ‘mžmoifski dimžbi je kmečka stranka anahronizem. (Omam) • Sindikat je orgamzadpn kise bari da bi veaho več tjudi čethfye za vse■ več denarja. m°' da kmežjjamsd. (M. Logar) l MVBM&E T1ŽMB htmairijko«* tsžnkai Je Wa selu-paradižnikoma: rdieca* pa otarvainoL Sfedutjie so iž' Gonskk fordi ponujali po slastne' dJefoete- vrtne ja-paše v«hoi2eaap3SOlohr> jev Krepka m se pocenite sadtke ca- * *» 10 k**" 1301 kroiiEEptiižefc po Cwaa^a solata 1001. menca se-"*^&Qh50tohQr«.Yaqi*-«5*«*i 2eikaqffivesinma>sii piriljefežili cene: puicžiiSžsk [T^soŠa-129. temanDBoe* 119. po- SgSffiKiKss ssk&bssF2 Sejmišča METLIKA — Člani društva vinogradnikov Bde krajine so ob letošnji razstavi belokranjskih vin proslavljali več jubilejev: 16 let omenjene razstave, IS let svojega društva in 10 let prireditve Vinske vigredi v Metliki. Vsega tega so se spomnili tudi na svečani seji društva vinogradnikov, na kateri so podelili 247 diplom in priznanj za ocenjena vina. Kolje opomni predsednik skupščine društva vinogradnikov Milan Vajda, je bdo ob letošnjem ocenjevanju izločenih približno 40 odsL vzorcev, kar je ve-Kko, po drugi strani pa je bilo tudi obilo Kmetijski nasveti S plamenom nad plevel aUttramjfž grtevefa s plamenom, ki vsaj v nekaterih primerih m ■adkumesti ekološko spono kemično zatiranje, je na tej stra- •«—— “"ctesfa. Zsbjj, ko se je pojavil domači izdelovalec potrebne • 1 Tnsai, dthtK Rastete leL Sl-913 j. se seznanimo še z nekaterimi ptevellniii rasnim, to ustavi fotasnlezo in s lem rast Rastline ' »ekaji dttek. Oprana, ki je zdaj že na voljo na domačem ® nahrbtnika za prenos jeklenke v kateri je plin ^^-1>gr gonitota, ki ga držimo v roki in iz katerega izhaja vroč m tramutkopfazrino plevel in učinek je dosežen. Na-^s®*ws»onirai«a take 6 tisoč tolarjev, odvisno od tipa. Večji strošek g»crcmešbtiqjwniii^®»iCE65«lo I kg za en ar površine. Toda če upoš-5»^, ee®°‘ 5*”“ ■ skokorritoi naraščajoče cene kemičnih zaščitnih sred- spfefc .Jte** v korist toplotnega zatiranja, da ekološke prednosti Inž. M L. I s p p p p p p p p p p p 4 P P P P P P P P P P P p P P P P P P P p P P P P taljenja, pridelal dobro vino, ki ga mora dobro zaščititi tudiv pred ponarejanjem,« je dejal mag. Žakelj ter končal z apelom: »Spoštujmo delo! Tudi vino je sad trdega dela. Vinarji to najbolje veste.« Martin Plut iz Drašičev, katerega družina je za rumeni muškat-pozna trgatev dobila naj višjo oceno in s tem naziv šampion, pa je poprosil podpredsednika slovenske vlade, da bi tudi v vladi rekel kakšno dobro besedo v prid vinogradnikom. Poslanec v republiški skupščini dr. Stanko Busar pa je priporočil Belokranjcem, naj se pri zatiranju bolezni in škodljivcev obnašajo čim bolj ekološko. M.B.-J. NA ZDRAVJE S ŠAMPIONOM — Mag. Viktor Žakelj je nazdravil z Martinom Plutom (levo) s šampionom letošnje razstave belokranjskih vat. rumeniš; zviikatom-pozne trgm-vije (Foto: MJL-J.) dobro ocenjenih vin. Podelili so 5 plaket za vrhunsko vino, 19 velikih zlatih, 97 zlatih, 104 srebrne in 22 bronastih nmb^. Pohvalno je, da se vse bolj uveljavljajo mladi vinogradniki. Vinogradnikom je spregovoril tudi podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Žakelj, ki ni pozabil omeniti vloge metliške Vinske kleti pri pridelavi visoko kakovostnih vin, predvsem pa, daje prav iz te kleti prišlo prvo slovensko ledeno vina Vinogradnike je opozoril da mora biti njihov cilj kakovostno vina ki ga bodo lahko dobro tržili. Uspeh njihovega dela se mora odražati v dobrih vinskih kupčijah, ki bodo prispevale k nadaljnjemu gospodarskemu m družbenemu preporodu Bele krajine. »Na vseh nas pa je, da združimo energijo in znanje in se borimo za uspeh. Le iz dobrega grozdja bo lahko dober kletar, ki ga ni strah najnovejših načinov kle- Samo kleno zrnje daje dobro moko Katere sorte pšenice Da se moka od moke lahko še kako razlikuje, ve vsaka gospodinja, posebno, odkar smo začeli sejati intenzivne sorte pšenice. Le-te dajejo velik pridelek, žal pa je njih zrno manj kleno. Vsebuje več škroba, pa zato manj beljakovin, včasih tako malo, da testa ni moč zamesiti brez mleka in jajca. Taki pšenični sorti sta na primer lonja in Zagrebčanka 2, ki sicer dajeta obilen pridelek, a ju zaradi slabe kakovosti stroka več ne priporoča. V nasprotju z njima pa priporoča sorte ana, bal-kan, zrinka, džerdanka in žagi 87. Da ne bi kupovali mačka v Žaklju, se je koristno spoznati tudi na oznake moke, ki je v prodaji na drobno. Kakovost je označena z velikimi črkami A, B in C. A pomeni zelo dobro moko, B dobro in C slabo. Kot dopolnilo je še oznaka v rimskih številkah, pri katerih pomeni I dobro pecivnost, II srednjo in III slabo. Pecivnost je sjx>sobnost moke, da se da dobro gnesti, kar je osnova za dobro testo. Če je na vrečki z moko oznaka A-I, to pomeni, da je v njej najboljša moka, če pa je oznaka C-3, je najslabša. Odločiti seje treba ob upoštevanju razlike v ceni, vendar tudi tu velja preizkušeno angleško pravilo, da »nisem tako bogat, da bi poceni kujjoval«. Kot je bilo že neštetokrat povedano, postaja v razvitem svetu kakovost važnejša od količine. Pri nas sicer še odkupujejo pšenico le, oziraje se na količino, prej ali slej pa bodo upoštevali tudi kakovost. V to bodo odkupovalce prisilile razmere na trgu. (Karikatura- Boris Zupančič) Sedaj je akcija končana in nared je poleg prejšnjih treh še 25 sodobnih od-jemalnih mest. V povprečjuje stalo eno odjemalno mesto 300.000 tolarjev. Kaj hitro so se pokazali tudi že prvi pozitivni rezultati, saj je bilo ob zadnjem obračunu v tem delu Suhe krajine pobranih 126.000 litrov mleka in celotna količina je bila neoporečna. T. JAKŠE Čast vinogradnikovemu delu Svečana seja društva vinogradnikov Bele krajine TUDI ZADNJA POD STREHO — Zbiralnica v Praprečah pri Žužemberku je zadnja od petindvajsetih, ,ki so jih posuivili v Suhi krajini Zunanja podoba še ni čisto dokončana, znotraj pa je gotova. Prostor zanjo je na svojem zemljišču odstopil Anton Ilnikar, od njegove kmetije pa sta napeljani tudi voda in elektrika. (Foto: T. Jakše) NOČNI LOV NA GOSENICE Neko noč, ko je bila ura že deset, sva se z atijem odpeljala v vinograd, da bi našla gosenice, ki jedo trtne liste samo ponoči. Podnevi se skrijejo v zemljo, ker ne prenesejo svetlobe. Z atijem sva imela vsak svojo baterijo. Nekaj časa nisva našla ničesar, potem pa se nama je nasmehnila sreča. Našla sva kar dve naenkrat. Shranila sva ju v steklenico. Bili sta zelo grdi, rjavi s črnimi pikami in gladko kožo. Dolgi sla bili približno štiri centimetre. Iskala sva dalje. Našla sva še eno. Tudi to sva dala zraven drugih dveh. Ugotovila sva, da so gosenice naredile že precej škode v vinogradu, zato je bil ati slabe volje. SANDRA NOVAK novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče • Moder sin razveseljuje očeta, neumen sin pa je žalost svoje matere. (Salomon) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Kako kažejo vinogradi in kaj ukrepati Končal sem pregled vinogradov na celotnem območju ter ugotovil, da se povsod pojavljajo zelo podobni problemi. Razlike so včasih med sosednjimi vinogradi večje kot med vinogradi na različnih krajih. Krajevne razlike so bile vidne samo v začetku kot različni časi odganjanja, vendar zaradi takratnih dokaj visokih temperatur tudi te niso bile velike. Razlike so se začele opažati v neenakomernosti odganjanja pri posameznih sortah, še bolj pa na po-sameznem trsu med poganjki na • Zaradi izjemne aktualnosti današnjega prispevka smo prekinili serijo člankov o novi organiziranosti zadrug, ki jo bomo spet nadaljevali prihodnjič. Avtorju in bralcem se opravičujemo. Uredništvo DL osnovi rozge in na koncu šparonov. Nastajale so kot posledica napada tripsov ali rdeče in koprivne pršice (rečemo jim kar pajki). Škoda od pršic akarinoze in erinoze ni bila v nobenem primeru ekonomsko pomembna. Večjo škodo so utrpeli tisti, ki so ujx>rabili tiodan, tisti, ki so škropili kar s atomizerjem, in tisti, ki so dlje odlagali s škropljenjem. Vzroki so: napačen pripravek (tiodan), premalo škropiva je prišlo na prizadete poganjke; močno prizadetim poganjkom se ne da več povrniti nastavek, če je škropljenje zamujeno. Najboljši uspeh so dosegli tisti, ki so takoj, ko se prvi lističi niso normalno odpirali, temeljito poškropili s sistemičnim insekticidom. Dosedanja priporočila so bila usmerjena v zatiranje pršic, tripsov in plesni oz. oidija. Vsi, ki so ustrezno ukrepali, imajo sedaj primemo zdrave vinograde. Poslej moramo biti samo pripravljeni, da bomo v primeru potrebe pravočasno ukrepali. Vremenske razmere še niso omogočile razvoja peronospore. Ulov metuljev grozdnih sukačev kaže, da ne bodo mogli narediti občutne škode z ozirom na obilni nastavek. Če pogledamo vrtnice, se lahko prepričamo, da letos na njih ni pojave oidija. zato sklepam, da tudi za vinsko trto ni nevarnosti. Zaradi suhega vremena do sedaj je bil onemogočen razvoj črne pega-vosti. Pogosto je opazen pojav, kako vsa očesa proti koncu šparona ne odganjajo. Povsod je značilno, da sta pral prvim neodgnalim očesom les in skorja rjava. Kaj povzroča to škodo, mi še ni znano. Če se vremenske razmere bistveno ne bodo spremenile, bo trta začela cveteti prve dni junija. Koristno bo. če tik pred cvetenjem trto zavarujemo pred možnim napadom peronospore. Če bo kazalo na možnost večje okužbe, uporabimo lokalni sistemik (antracol combi), sicer pa kateri koli pripravek, ki deluje samo dotikalno. Proti okliju ni potrebno dodajati nobenih pripravkov, če smo letos vsaj enkrat uporabili kateri koli ustrezni pripravek. Samo tisti, ki imajo resnično skromen nastavek, naj uprabijo kateri manj ostri pripravek za zatiranje gozdnih sukačev. Predvsem se priporoča uporaba sredstev na osnovi Bacillus thuringiensis. Zaradi potrebe sočasnega zatiranja tripsov lahko izjemoma uporabimo zolon basudin ali fastac. Ker mikal (lahko tudi alliete v konc. prvič 20 dag., potem j» 15 dag na 100 litrov vode) deluje na več bolezni hkrati, svetujem njegovo uporabo pred cvetenjem in do konca cvetenja. Zgrešeno je mišljenje, da se med cvetenjem ne sme škropiti. Samo če ni nevarnosti, lahko škropljenje preložimo do konca cvetenja. Člani društva Belokranjskih vinogradnikov lahko pokličete tel. ŠL 58-151, kjer boste dobili kratka navodila o ukrepih, ki so ta čas potrebni. Inž. JOŽE MAUEVIČ Bodo tudi delavci čiani zadruge? V nedeljo referendum o sprejemu zadružnih pravil KZ Krka Novo mesto — Poslej obvezni delež in jamstvo — Prihodek v glavnem iz nekmetijskih dejavnosti Ivan Oman, prej predsednik zdaj podpredsednik SKD SLS, NOVO MESTO — V nedeljo, 31. maja, se bodo kmetje, člani novomeške Kmetijske zadruge Krka, na referendumu odločali o sprejemu novih zadružnih pravil. Novomeška zadruga šteje 880 članov. Na referendumu se imajo pravico o sprejemu novih zadružnih pravil odločati vsi, ki se niso v anketi, ki jo je zadruga opravila prejšnji teden, izrecno izrekli, da ne bodo člani na novo organizirane zadruge, v kateri bodo morali člani plačati obvezni delež in prevzeti jamstvo za uspešno poslovanje zadruge v bodoče. »Za tako anketo smo se odločili zato, ker so bili v preteklosti nekateri kmetje prisiljeni v članstvo zadruge, sicer se ne bi mogli pokojninsko-invalidsko zavarovati niti pridobivati nepovratna sredstva za intervencije v kmetijstvu,« pravi direktor KZ Krka Jože Starič. Tako je tudi tolmačenje ministrstva. Na referendumu nimajo pravice sodelovati delavci zadruge. Po novih zadružnih pravilih naj bi bila zadruga enovita organizacija s predvidenimi 9 zadružnimi in poslovnimi enotami, za katere se ločeno ugotavlja finančni rezultat. Člani zadruge bodo samo tisti kmetje, ki bodo prispevali članski delež v višini 700 DEM, jamstvo v petkratni višini članskega deleža ter se zavezali za letno poslovno sodelovanje v višini jamstva. Člani bodo po teh pravilih upravičeni do delitve do 58 odst. presežka, glede na obseg poslovnega sodelovanja, in sicer v obliki ristoma. Ker zakon o zadrugah ne preprečuje članstva delavcem zadruge in ker je poslovna uspešnost v mnogočem odvisna od motiviranosti zaposlenih delavcev, je v pravilih določeno, da mora občni zbor na prvi seji razpravljati o možnosti včlanitve zaposlenih delavcev zadruge. Struktura prihodka KZ Krka je sestavljena v glavnem iz nekmetijskih dejav- Samos/o/ha SLOVENIJA nosti. Tako je lani zadruga s 420 zaposlenimi in 880 člani ustvarila 1,4 milijarde tolarjev prihodka, od tega v sodelovanju s kmeti le 19 odst. »Za zadrugo, ki se bo morala dokazovati in potrjevati na trgu tako kot vsi ostali, bi bila velika izguba in pomanjkljivost, če ne bi bili njeni delavci vključeni tudi v upravljanje zadruge ter tako motivirani za čim boljše svoje in delo zadruge v celoti,« pravi direktor Starič. »Izključitev delavcev iz članstva zadruge je politična zahteva, ki lahko v zadrugi, kot je novomeška, povzroči slabšo poslovno uspešnost,« je prepričan Starič. Zakon o zadrugah in predlog zadružnih pravil omogočata, da se dosedanje temeljne zadružne organizacije do marca prihodnje leto organizarajo kot samostojne zadruge, tako da sprejem zadružnih pravil prav nič ne zmanjšuje možnosti oblikovanja novih zadrug iz sedanje. V KZ Krka pravijo, da bo glavni problem gospodarjenja nove zadruge ohranjanje in reprodukcija te zadružne lastnine. Zadruga po novem na Ugu in tudi sicer nima nobenih privilegijev, ampak se bo morala vključiti v tržno konkurenco in biti uspešna. A. BARTEU gospodinjski kotiček ■ Iz lonca naj lepo diši Dišavna zelišča so bila vedno močno spoštovana, saj ne vzbujajo samo tek, vsebujejo tudi eterična olja, vitamine in rudninske snovi, ki so telesu potrebne. Že od nekdaj so zelišča uporabljali ne le v kuhinji, ampak so imela pomembno mesto tudi v zdravstvu, v kozmetiki in pri raznih obredih. Za vse dišavnice velja, da jih hranimo dobro zaprte, saj se vonjave prenašajo ena na drugo. Prav tako jih uničuje vlažen kuhinjski zrak, ki slabo shranjene zeli raz-diši in zato ne dajo več prave arome, zmlete postanejo grudaste, zrna pa splesnijo. Vsak, kdor pripravlja jed, naj dobro ve, katera dišavnica je najbolj primerna in v kateri fazi pripravljanja jo dodamo. Seveda se oziroma na tiste člane družine, ki nekaterih dišavnih zelišč nikakor ne prenesejo. Verjetno skoraj ni hišnega vrta brez drobnjaka. In kako pripravimo DROBNJAKOVO MASLO? Potrebujemo 75 g surovega masla, 1 žličko gorčice, sol, zmlet beli poper in 2 šopka drobnjaka. Maslo penasto umešamo. Primešamo gorčico, sol, jxiper in sesekljan drobnjak. Drobnjakovo maslo serviramo k različnim vr- • 'S mata 1992 stam pečenega mesa in k pečenim ribam. Kot namaz na kruh ga jx>-nudimo z rdečimi redkvicami. Poleg ostalih zelišč lahko na domačem vrtu vzgojimo tudi sladki janež. Ker ima zelo izrazit okus, smo z njim bolj previdni. Uporabljamo ga za pripravo peciva in kruha, za sladke narastke, kompote, ribje jedi ter skupaj z mladim grahom in korenčkom. Za pripravo JANEŽEVIH UPOGNJENCEV potrebujemo 3 jajca, 120 g sladkorja, 100 g moke, cel janež za posij), malo olja in moke za pekač. Jajca penasto stepemo, dodamo sladkor in stepamo naprej, da dobimo kremasto maso. Narahlo ji primešamo moko. Z žličko polagamo testo v majhne kupčke na namaščen in pomokan pekač. Ko se kupčki razlezejo, jih potresemo z janežem in spečemo pri 200° C. Ko ob robovih rahlo porjavijo, so pečeni Še tople poberemo s pekača in vsakega upognemo preko valjarja ali steklenice. Pustimo jih, da se ohlade, ker jiostanejo nato nekoliko trši. Hranimo jih v dobro zaprti jiosodi. HELENA MRZLIKAR 1 IZ NKŠIH OBČIN r?m IZ NKŠIH OBČIN Evropski standardi za našo lastnino Ustanovljen odbor Sloven-ske gospodarske stranke NOVO MESTO — Pred tednom je bil v Novem mestu kot prvi v Sloveniji ustanovljen občinski odbor Slovenske gospodarske stranke, kije nedavno nastala na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jože Rangus iz Šentjerneja. Hkrati so bili ustanovljeni krajevni odbori te stranke za območja Šentjerneja, Dolenjskih Toplic in Mirne Peči. Stranka se bo zavzemala za razvoj gospodarstva, kmetijstva in podjetništva, svobodnih poklicev, tržnega gospodarstva in socialne družbe. Zavzemali se bodo za kulturo lastnine po evropskih standardih, razvoj, ki upošteva demografske in ekološke omejitve, preoblikovanje družbenih podjetij v zasebna, odpravo gigantov, povečanje uspešnosti podjetij, konkurenčnost kmetijstva brez večjih zaščit in za odpravo posrednikov, za razbitje monopolov itd. Njihova prizadevanja bodo usmerjena v čimprejšnjo izvedbo denacionalizacije ter v preprečitev zlorab družbenega premoženja. Stranka, katere temeljno načelo naj bi bila poslovna morala in vodilno geslo, da drži besedo, se bo borila tudi za na videz manj pomembne stvari, na primer za zaščito živali po zgledu razvitih evropskih držav. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. maja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Mercator—Standard PC Zagrebška • trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: • PERKO, mini market na Otočcu • Šentjernej: Dolenjka Market • Dolenjske Toplice: Mercator—Standard - Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka • Straža: Dolenjka Market • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11 ure: • Prodajalna Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 12. ure: • trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi • PERKO, mini market na Otočcu Dnevi Novotehne Razstava in demonstracija izdelkov ter vrsta prireditev NOVO MESTO — Zadnji teden v maju potekajo v Novem mestu dnevi Novotehne, ki jih ta novomeška trgovska hiša prireja že drugič. V teh dneh okoli 40 proizvajalcev iz vse Slovenije v športni dvorani Marof razstavlja svoje izdelke in predstavlja njihovo uporabo. V dnevih Novotehne gre za neposredno srečanje med kupci in proizvajalci. Ob razstavi in demonstracijah pa potekajo tudi strokovni razgovori. Včerajšnje otvoritvene prireditve v Športni dvorani v Novem mestu se je kot častni gost udeležil mag. Herman Rigelnik, podpredsednik slovenske vlade, ter več kot 100 gospodarstvenikov iz Slovenije in Hrvaške. Po otvoritvi je stekel pogovor o perspektivah slovenskega gospodarstva. Danes bo v prostorih zavarovalnice Tilia strokovno srečanje proizvajalcev in uporabnikov elektro opreme. V dnevih Novotehne so v vseh svojih prodajalnah in servisih Novotehne na voljo blago in servisne storitve s posebnim 10 do 30-odst. popustom, izžrebane kupce pa čakajo lepe nagrade. Več o tem lahko izveste v Novotehninih trgovinah in na prireditvenem prostoru Brez starih bremen bi bili uspešni Tovarna obutve se pod vodstvom novega direktorja bori za obstoj — Dodelavni posli — Brez večje produktivnosti in boljše kakovosti slabo kaže NOVO MESTO — Komaj dobro leto je tega, kar smo pisali o ambicioznih načrtih novomeške Tovarne obutve. Na zagrebškem velesejmu nagrajen zaščitni čevelj, narejeni po novi tehnologiji brizganja podplatov neposredno na čevelj, naj bi ji po besedah takratnega direktorja omogočil prodor na razvite zahodne trge in perspektivo. Namesto tega je tovarna zašla v velike težave in izgube. Sedaj si skuša opomoči pod vodstvom novega direktoija Jožeta Praznika. »Razmere v Tovarni obutve so težke. Zaradi slabega delaje bil lani izgubljen program Adidas, kije polovično zapolnjeval proizvodne zmogljivosti in ki ga skušam zdaj ponovno pridobiti. Program zaščitne obutve pa je zašel v težave, ker je bil v glavnem namenjen jugoslovanskemu trgu. Za tako veliko investicijo, kot je bil nakup stroja za brizganje podplatov, pa čas ni bil primeren. Stal je 1,5 milijona mark, medtem ko bi zdaj dobili zanj le okrog 400 tisoč mark. Poleg tega je bil plačan s krediti in so samo obresti zanj mesečno prek 4 milijone tolaijev, za plačo pa potrebujemo 7 do 8 milijonov. Še vednoje odprta teijatev 800 tisoč dolarjev do Rusije, kar za ta kolektiv ni malo. Sedaj gre naša proizvodnja vsa v izvoz, delamo le za znane kupce, saj nimamo denarja za obratna sredstva. Račun tovarne je blokiran že od novembra, delavci dobijo zajamčene plače,« pravi direktor Praznik, kije pred tremi meseci na pri- Jože Praznik VSAK DAN NOVI BEGUNCI NOVO MESTO — Doslej se je v novomeško občino uradno zateklo 631 beguncev iz Bosne in Hercegovine, prihajajo pa vsak dan novi, saj se v BiH odpirajo vedno nova vojna žarišča. 150 beguncev je v dijaškem domu v Šmihelu, vsi ostali pa so v družinah sorodnikov in znancev. Razmere so marsikje obupne, saj se po enosobnih stanovanjih gnete po 11 in več ljudi. Rdeči križ jim pomaga z družinskimi paketi s hrano. Za 125 hrvaških beguncev, ki se še nišo vrnili domov, pa v Novem mestu pripravljajo Pionirjeve barake. Varčnost kot način življenja LB Dolenjska banka ob neutrudnem delu mentorjev podpira delo hranilnic v vrtcih in šolah_ NOVO MESTO — »Kot mladi varčevalci v cicibanskih hranilnicah sodeluje z našo banko okrog 450 otrok v 16 oddelkih v dolenjskih vrtcih in njihova privarčevana sredstva, 100.000 tolarjev, niso zanemarljiva. V 16 šolskih hranilnicah je opravljenih prek tri tisoč pologov in dvigov mesečno, privarčevana vsota pa dosega kar 1,7 milijona tolarjev. Ti zavidanja vredni rezultati so plod vašega dela in dobrega sodelovanja med banko in svetom mentorjev,« je na sestanku sveta mentorjev šolskih hranilnic, ki ga poslej vodi Marija Bre-celnik, pred tednom dejala Marina Jazbec, direktorica sektorja za poslovanje z občani v LB Dolenjski banki. KAM Z OVIRAMI? NOVO MESTO — Komisija za gostinstvo in turizem pri Območni gospodarski zbornici za Dolenjsko je na novomeško vlado pred časom naslovila pobudo, naj bi pred turistično sezono za boljše počutje gostov umaknili betonske in druge protitankovske ovire, ki so ostale na raznih krajih ob cestah iz lanske vojne. Zadeva pa ni tako preprosta. O umiku ovir, kar je vseslovenski problem, navsezadnje povezan s precejšnjimi stroški, saj bi za to potrebovali težko gradbeno mehanizacijo, je pristojno odločati republiško ministrstvo za obrambo. Zdaj čakajo na njegovo mnenje, kako bo ukrepal. Z DEDIŠČINO V SODOBNOST — Pod tem naslovom je preteklo sredo popoldne v otoškem Gami hotelu potekala okrogla miza, za katero so sodelovali oblikovalci, gostje 17. svetovnega kongresa združenj industrijskih oblikovalcev v Ljubljani, in novomeški oblikovalci in poslovneži O svojih več kot dvajsetletnih oblikovalskih izkušnjah ter o nujnosti razumevanja spreminjanja kulturne identitete iz dobe v dobo in od dežele do dežele kot pogoj uspeha v 90-ih letih je go voril norveški obliko valeč Nils Tvengsberg (četrti desno), pogo vor pa je vodil novomeški arhitekt Jovo Grobovšek. Tuji industrijski obiskovalci — Novo mesto si je med osmimi regijskimi središči za obisk izbralo 35 udeležencev kongresa ICSID — so si tudi ogledali Krko, tovarno zdravil, kartuzijo Pleterje in sodelovali na otvoritvi 2. grafičnega bienala, sprejel pa jih je tudi novomeški predsednik vlade mag. Boštjan Kovačič. (Z. L-D.) Temeljni cilj cicibanskih in šolskih hranilnic je širjenje varčevalne in finančne kulture med mladimi oz. vzgoja in spodbujanje mladih za varčevanje oz. varčnost kot način življenja. Bistveno na tem področju naredijo (ali pa ne) seveda starši, dodatek prek vzgoje v vrtcu in šoli ob bančni pomoči pa je tudi nepogrešljiv. Pomemben je vsak vzgojni in prosvetni delavec, ki seje pripravljen ukvarjati s tem, ustaljena in učinkovita oblika sodelovanja mentorjev z banko pa je svet mentorjev mladinskega varčevanja. Svet mentorjev in LB Dolenjska banka, ki šolske hranilnice počasi opremlja tudi z računalniki, sta v preteklih letih naredila marsikaj za spodbujanje zgodnjega navajanja otrok k varčnosti. Vsako leto pripravijo srečanje mladih varčevalcev, letošnje bc 6.junija v Dolenjskih Toplicah. Za najbolj zveste in redne varčevalce so uvedli individualne nagrade. Letos bodo dobili posebno nagrado tisti, ki bodo imeli po šestih obiskih hranilnice privarčevanih vsaj 500 tolarjev. Tu so razna tekmovanja, širjenje mreže bančnih kotičkov v vrtcih itd. Pomembno je tudi prilagajanje obresti razmeram, saj morajo mladi videti, da bodo z varčevanjem lahko dosegli nek svoj cilj. Vse te oblike, dobro sprejete med mladimi varčevalci, bo LB Dolenjska banka ohranjala in podpirala tudi v bodoče. Načrtuje tudi razne oblike izobraževanja mentorjev. Z. L.-D. govaijanje zapustil manj težavno in mnogo bolje plačano delo vodje Plani-kinega obrata na Štajerskem, da bi pomagal kolektivu, kjer je delal 26 let, potem pa odšel, ker m mogel sprejeti nereda in nediscipline, ki sije utirala pot v tovarno. Sedanji glavni proizvodni artikel novomeške Tovarne obutve je pohodniški čevelj za zasebno firmo Tecnica iz Italije, kije pripravljena pri njih letno naročati izdelavo 150 tisoč parov in več. Za nemško firmo Lowo bodo delali notranji smučarski čevelj. O proizvodnji se pogovarjajo še z dvema nemškima in italijanskima firmama. Šlo bi za večje programe, v vsakem bi naredili prek sto tisoč parov čevljev. Dogovori še niso zaključeni. Iščejo tudi partnerja, s pomočjo katerega bi pognali stroj za brizganje podplatov. Sicer pa v Tovarni obutve delajo tudi še 20 tisoč parov čevljev za Rusijo, ki pomenijo čisto izgubo, saj je bila cena dogovorjena lani no-vetjjbra v tolarjih, a pogodba je pogodba. V bodoče bo vse, kar bodo delali, moralo prinašati dohodek. Da bodo konkurenčni, jih čaka zmanjševanje vseh stroškov, povečevanje kakovosti in hitrosti dela, že v juniju pa se bo moral del režijskih delavcev posloviti od pisarn, saj je 70 režijcev v 250-članskem kolektivu daleč preveč. »Za vsakega bomo našli delo v tovarni, ne bo pa mogel vsak delati istega kot doslej. Za šivanje nam delavcev celo primanjkuje, zato smo jih nekaj na novo vzeli prek skupnosti za zaposlovanje, šivalnico bomo okrepili tudi z notranjim prerazporejanjem. Za vodenje proizvodnje računam na katerega od «domačih« ljudi, saj je na spisku 15 tehnikov,« pravi Praznik, ki bi bil rad — ne zaradi se- • o Poseben problem Tovarne obutve Novo mesto so stare obveznosti in zaradi njih blokiran račun. Če bi lahko začeli od ničle, bi kljub nizki produktivnosti lahko pozitivno poslovali, starim bremenom pa niti s povečano produktivnostjo ne bodo kos. Zato upajo na razumen dogovor z upniki, ko bo nared sanacijski program. be, ampak zaradi ljudi — na čelu složne in uspešne tovarne, v kateri tudi plače ne bodo le zajamčene. To brez sprememb vseh in vsega v tovarni ni dosegljivo, posebno ne, ker na pomoč od zunaj m računati. z UNDi(\DRAGAŠ MODNA REVIJA NOVO MESTO — M-klub skupaj z Standard konfekcijo za torek, 2. junija, pripravlja predstavitev modnih izdelkov v blagovnici na Cesti komandanta Staneta. Istega dne ob 18. uri bo na Glavnem trgu pri vodnjaku še modna revija z bogatim dodatnim programom in pokušnjo vin. Upočasnjena gradnja porodnišnice? Zidava bolnišnične stavbe do tretje faze se končuje, za naprej še ni denarja staro porodnišnico še ni kupca — Obljubljen proračunski delež NOVO MESTO — Zidava stavbe za novo novomeško porodnišnico in ginekologijo, otorinolaringološki oddelek, kirurški blok in centralno sterilizacijo do tretje gradbene faze se bliža koncu. Po posebni pogodbi GIP Pionir dela še kanalizacijske in vodovodne priključke. Prevzem narejenega je predviden v prvih dneh junija, potem pa je treba po besedah dr. Toneta Starca, direktoija novomeške bolnišnice, računati z delno upočasnitvijo gradnje. Razlog je seveda pomanjkanje denarja. x'„ -: Doslej je največ denaija za to naložbo regijskega pomena prispevalo prebi- valstvo novomeške občine. Za plačilo sezidanega je bilo z novomeškim samoprispevkom zbranega 55 odst. potrebnega denaija, medtem ko naj bi bil po načrtih celotne naložbe samoprispevek njen približno 35-odstotni vir. Nadaljnjo slabo tretjino so prispevali prek prispevne stopnje za zdravstveno varstvo. Prispevek ostalih občin, katerih prebivalci uporabljajo storitve novomeške bolnišnice, je doslej zgolj simboličen ali pa ga sploh ni. Vsi dosedanji pbgovori z njimi, da bi vendarle prispevali za gradnjo bolnišnice, so ostali brez rezultata, vendar investitor ne misli odnehati z njimi. Sicer drži, daje zdravstveni denar sedaj skoncentriran v republiki. Le-ta je v letošnjem proračunu zagotovila denar za dokončevanje začetih investicij v Sloveniji in novomeška je po vseh zagotovilih upravičena do njegovega dela, vendar nakazila še ni. Prav tako še ni uspela prodaja stare porodnišnice, brez katere bo nadomestno gradnjo skoraj nemogoče dokončati. Načrti o prodaji stavbe notranjemu ministrstvu za potrebe policije so padli v vodo, zato ljubljanski Smelt, ki pri zidavi vodi inženiring, pa tudi drugi iščejo drugega kupca oz. najboljšo varianto, kako staro porodnišnico spraviti v denar. Za dela v letošnjem letu bi potrebovali vsaj okrog dva milijona mark, za dokončanje naložbe pa seveda še nekajkrat toliko. Z dvema milijonoma bi stavbo lahko zaprli, naredili fasado in opravili inštalacijska dela. Čeprav v ro- -Za kah še nimajo potrebnega denaija, že zbirajo ponudbe za nadaljevanje del, saj med letom računajo vsaj na denar iz proračuna, pa tudi samoprispevek se zbira naprej. Prednost bo imel izvajalec, • V novomeški bolnišnici so presenečeni nad rešitvami, ponujenimi za novomeško cestno omrežje. Obvoznica mimo novega dela bolnišnice, ki je zdaj v gradnji, se jim zdi nesprejemljiva in ji bodo nasprotovali. Predlagajo, da bi Partizanska cesta ostala, kjer je. Njena ureditev bi stala manj od obvoznice. Po dograditvi bolnišnice in obnovi sedanje »nove« bolnišnice bi se dalo delo znotraj bolnišničnega kompleksa urediti tako, da promet po Partizanski cesti ne bi motil bolnikov v bolnišnici. ki bo poleg drugih ugodnih pogojev ponudil tudi kreditiranje gradnje. Še vedno je v igri tudi prevzem gradnje s strani italijanskega partnerja, ki odlaša z dokončno odločitvijo. Z. L.-D. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe, društva in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 21.4.1992 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 23/92 z dne 15. 5.1992), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ZAZIDALNI NAČRT POLICIJE NA ROŠKI CESTI V NOVEM MESTU kot sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v času od 15. maja do 15. junija 1992 v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2,1. nad., JAVNA OBRAVNAVA osnutka tega dokumenta bo skupna, za vse mestne krajevne skupnosti, v sredo, 3. junija 1992, ob 19. uri v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Novi trg 6, II. nadstropje (vijoličasta dvorana). Do poteka javne razgrnitve osnutka programske zasnove lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo izdelovalci osnutka dokumenta podrobneje obrazložili dokument in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto TRANSPARENTI — Novo mesto te dni živi z 2. grafičnim bienalom, ki so ga odprli prejšnji teden. Tako je tudi prav, ne nazadnje je novomeški župan že pred časom napovedal, da naj bi bil bienale za dolenjsko prestolnico to, kar je za Bled znameniti grad ali za Postojno nič manj znamenita jama. Dogodku primerna je tudi reklama zanj, mesto je polno plakatov, panojev, transparentov. Enega so obesili tudi na koncu karteljevskega gozdička pred pričetkom Novega mesta, obešen pa je bil tako nesrečno, da sporočenega ni mogel videti nihče. Razen veveric in drugih gozdnih živali. DOPISOVANJE — Novomeški župan Maijan Dvornik je sicer eden najplodnejših dopisnikov tudi Dolenjskega lista. Skoraj vsak teden se oglasi s kakšnim daljšim razmišljanjem o naši stvarnosti. S tem nam vsaj posredno priznava, da le nismo kar za odpis in da prek Dolenjca lahko s svojimi mislimi pride do zavidljivega kroga ljudi. Navsezadnje gre tudi za racionalnost. Izdajanje Dramila, kjer se tudi pojavlja kot avtor, gotovo ni poceni stvar. Vsakega pisanja v njem niti ne bi mogel objaviti, saj ima premajhen obseg. POTRPEŽLJIV OST — Županstvo zahteva tudi precej potrpežljivosti. Gospod Dvornik jo je v obilici pokazal preteklo sredo, ko je skupaj z novinarji in seveda sindikalisti vztrajno čakal na ustanovni zbor regijskega odbora Neodvisnosti za Dolenjsko, katerega začetek je kasnil dobre pol ure. Krivca za zamudo sta bila predsednik Neodvisnosti France Tomšič in sekretarka Alenka Orel, ki sta predolgo žgolela po valovih Studia D. Posebno Tomšičeva prisotnost na seji seje izkazala za nepogrešljivo, saj je moral z nasveti izdatno prispevati k izvedbi volitev predsednika odbora. Napovedujoči se spor je zgladil s predlogom o tajnih volitvah, na katerih je slavil za predsednika najprej predvideni edini kandidat. ŠTEVILKE — Studio D je v petek po agencijskih vesteh povzel, da je na ozemlju bivše Jugoslavije ena milijarda dvesto tisoč beguncev. V beg so tako pognali celo bivšo Jugoslavijo, pa tudi sosede in bolj oddaljeno okolico. Sicer pa so že pravi podatki, po katerih je beguncev približno tisočkrat manj, dovolj hudi. Ena gospa je slišala, da dolenjski policisti vinskih prireditev ne obravnavajo enakovredno. Medtem ko so odhajajoči z novomeške cvičkarije v poznih večernih urah morali pridno napihovati balončke, so se z metliške Vigredi čez Gorjance pripeljali do domov brez vsake ovire. Teden mladih Mladi pripravljajo bo-gat in zanimiv program NOVO MESTO — Mladinski kulturni center od srede, 27. do nedelje 3 L maja, pripravlja Teden mladih NM ’92. Prireditev se bo pričela z okroglo mizo na temo »Dom JLA in Mladinski kulturni center« v prosto^ rih novomeške Gimnazije, kjer bo isti večer ob 20. uri nastopil akademski pevski zbor iz Maribora. Večji del programa se bo zatem odvijal na igriščih Loke. V četrtek ob 12.30 bo tema prireditve »Univerza se predstavi«, zatem pa nastop ansamblov The Madžar’s, Desert fox, Mercedes band in plesna skupina Terpsihora, del programa bodo prispevale tudi novomeške srednje šole. V petek bo ob 17. uri okrogla miza o štipendijah, ob 20-uri pa uradna otvoritev s koncertom skupine Lost Californians. V soboto dopoldan bo tekla razprava o mladinskem turizmu, v plesni delavnici se bo predstavila skupina Marte Štemberger, v literarni delavnici pa bo nastopil Jaša L. Zlobec. Gost glasbene delavnice bo Vlado Kreslin. Ob 20. uri bo v gledališki predstavi nastopila skupina KUD Rusli in plesna skupina Corana, zatem bo nastop skupin Damin gambit' The eyc, Lačni Franz, plesna skupina Teora in še nekaterih drugih. Nedelja bo v znamenju športa-Med seboj se bodo pomerile ekip® študentov iz Ljubljane in Novega mesta s pedagogi in direktorji novomeške občine. Ob 15. uri bo veselica z ansamblom Pop design. Generalni pokrovitelj je izvršni svet občine, pokrp; vitelji pa Krka, Pionir, zavarovalnic' Triglav in Tilia ter Kik Interiar »Mladi Novomeščani se poskušamo na la način zbližati in prisiliti sami sebe k večjemu ustvarjanju. Mladinski kulturni center želi na ta način pokazati vsej Sloveniji, da novomeška mladina potrebuje svoje prostore«.jc za Dolenjski list povedal predsednik MKC Primož Žižek. j p. Črnomaljski drobir FIČO — Črnomaljce že nekaj časa vznemirja neregistriran fičko, ki vozi po mestu in parkira, kjer se mu zazdi. Meščani zatrjujejo, da vse to počne tako rekoč pred očmi policistov. Zato se navadni smrtniki sprašujejo, zakaj morajo oni odšteti za registracijo svojih jeklenih konjičkov težke tisočake, drugim pa to pač ni potrebno. Poleg tega se boje, da se ne bi s tem tičkom kdo zapletel v nesrečo, saj niso popolnoma prepričani, da je neregistrirano vozilo tehnično brezhibno. In še nekaj jih zanima: so barve živo pisanega avtomobila sploh vpisane v prometno dovoljenje? Kaj pravijo na vse to policisti? ZASTAVA — V sejni sobi črnomaljske skupščine občine visi slovenska zatava, glede katere je padlo že nekaj pripomb. A ne zato, ker bi bila obrnjena narobe ali bi morda na sredi še vedno imela zvezdo, pač pa zaradi tega, ker je preveč vidno, kako je bila nekdaj zložena. Vendar pa se Črnomaljci od preteklega tedna nič več ne zgražajo. Ko so na TV videli, kako zmečkano zastavo naše države so obesili pred stavbo OZN, so sklenili, da bodo ob kakšni Podobni priložnosti pripravljeni posoditi svojo zloženo zastavo. JURJEVANJE—Komaj so se Metličani in vsa širša okolica oddahnili od vinske vigredi, že Črnomaljci napovedujejo juijevanje, ki bo od 12. do 14. junija. Seveda bi si Črnomaljci šteli vse Prej kot v ponos, če bi šli številni obiskovalci od njih žejni in lačni. Zato prosijo v*. ki bi želeli sodelovati na prireditvi z gostinsko ponudbo, da se do 1. jumja prijavijo pri Kseniji Khalil. Številki telefona sta 52-040 ali 51-736. Sprehod po Metliki ZA 20. JUNIJ PRIPRAVLJAJO veliko zabavo podzemeljski nogometa-*’ ‘J1 s‘cer na igriščih tamkajšnje osnov-pe šole. Pivo bo baje teklo v potokih, *8rah bodo ansambli, pele pevke razglašene slave, manjkale pa ne bodo tudi niazoretke, dekleta, ki znajo narediti iz jarcev prave mladeniče. S fešto želi ogometni klub Kolpa zbrati denar, da 1 tako ostalo več cvenka v žepih pokroviteljev, ki že gagajo zaradi velikih stroškov. . na daljši izlet bodo od- ' učenci metliške in podzemeljske osnovne šole, in sicer tisti, ki že osem let tekmujejo za bralno značko. Vožnja z avtobusom bo nagrada za njihov trud [.vztrajanju ob knjigi, ki se je sicer 'Judje izogibajo kot vrag križa. metliški gostilničarji so nS Li-tANI’ d* bodo njihovi lokali Poim kljub neprijaznosti, ki jo kažejo na vsakem koraku, in kljub kislici, ki jo P . ,uJ.rLf dobro vino. Kot dokaz za _„Kltv? ,ko P‘sec teh vrstic navede za-. k’ kl 8fe tako daleč, da prepove k^fntCf ”1 VS!°P v svojo beznico, ker so n ., n'm vogalom slabo govorile postrežbi in nikakršnem odnosu do gostov. Strastni pivci vin pa bodo dali « V,°genj za trditev, daje dobra pija-v Metliki prej izjema kot pravilo. , VS.E VEČ JE GORENJCEV in ugih prebivalcev države Slovenije, ki P telefonu sprašujejo, kam naj postavi-v«rV°if Počitniške prikolice, da bi uži-un ob Kolpi v prihajajočem poletju, a ostanejo v glavnem z dolgimi noso-’ m treba posebej poudaijati. Trebanjski e iveri J^JJA — Oficir bivše JLA, ki bi voHn c16^ dramatičnim izsiljevanjem rih like Gr.uJeyiča po mnenju nekatero-;,,, k° okrajšal dramo v skladiščih ^ Ciganski dolini vpriptnn 0J,rn!h .Podatkih naj bi imel zdaj _ vir, kije na stara leta prišel v Sloveni-tnaj za 35 mark pokojnine. stin!?^P C? Medtem ko številni go-nnv'J\d,kPjejo, da sejim ne splača kuni;. V buleJjčnih vin, ker si ljudje ob nri ‘h «p.h le še poredkoma lahko Dnln 5e'J° takšno razkošje, uspešno za-vrze* v ponudbi vinoteka praH -i Predsednik dolenjskih vino-V črSu Peter brcar se pomuja, daje p. 'f ,.u zmeraj dosti predikatnih vin. netil *1 č^riek je Brcar prijetno prese-Tjij ®ostp P° otvoritvi predstavništva tri; ,’ln Slcer z jagodnim izborom avs-ga ,vina’ letnik 1972, ki je na "»rednem ljubljanskem vinskem ki l°bil° veliko zlal° medaljo. Ta-J fJaCa Je bolj za »zdravilo«, zato so “a gostje dobili po kapljicah. top?5V!?J1 ~ Vladislav Kiderič, fo-in h Z "d|rne. ‘ma svoj atelje v Sevnici drno?!?3.' P°d°bno kot njegovi kolegi zanim K nekaJ čus3 ugotavlja, da je m ,anJ^ za črno-bclo fotografijo vse SDev i Gotovo so k temu veliko pri-zdai } P°dra?itve tega materiala, ki se t() 1 p. ar uspešno kosa z barvnimi fo-tufli ljam‘ Verjetno pa je nekaj resnice rpai v tem> da si hočejo ljudje kruto "bul PKJsn«|[ nek0lik0 ozali5ali z barv' IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NtkŠIH OBČIN Kombajnisti bodo lahko želi le doma Nič več na Hrvaškem ČRNOMELJ — Eden od delegatov je na aprilski seji skupščine menil, daje v črnomaljski občini dovolj kombajni-stov, da bi lahko poželi vse žito v občini, in ne bi bilo potrebno tega dela opravljati kombajnistu iz Hrvaške. Predlagal je, naj izvršni svet dovolj zgodaj pred žetvijo skliče vse lastnike kombajnov ter se z njimi dogovori, kako bi najbolj racionalno in uspešno poželi vse njive v občini. Ker gre za enake probleme tudi v metliši občini, naj bi jih reševali skupaj, predlagal pa je tudi, naj izvršni svet vse to uredi z odlokom. Delegat iz Vinice je ob tem opozoril, da štirje kombajnisti iz črnomaljske občine že nekaj let žanjejo v sosednjih hrvaških vaseh, kjer opravijo več kot 50 odst. žetev, kar ni zanemarljivo. Na oddelku za družbeni razvoj so odgovorili, da je doslej žetev potekala pod okriljem kmetijske zadruge, ki je vsako leto sklicala lastnike kombajnov ter se z njimi dogovorila o žetvih na posameznih območjih občine. To delo bo KZ opravljala tudi vnaprej. Vendar kombajnisti iz Hrvaške letos ne bodo mogli žeti pri nas, saj ne bodo mogli preko državne meje. Prav tako to velja glede žetve na Hrvaškem tudi za naše kombajniste. [ Spet ena vroča črnomaljska tema Tokrat je na paleti bencinski servis, ki naj bi ga zgradili v Kočevju — Pritožba krajanov, ki jo na oddelku za družbeni razvoj spodbijajo ČRNOMELJ — V črnomaljski občini se v valovih pojavljajo vroče teme, ki razburjajo krajane. Nekaj časa buri duhove odlagališče odpadkov pa avtobusna postaja, mestna obvoznica, čistilna naprava, sedaj pa je aktualna bencinska črpalka, ki naj bi jo zgradili v Kočevju pri Črnomlju. Tako je nedavno prispela na izvršni svet pritožba sosedov bodočega bencinskega servisa, ki se z lokacijo ne strinjajo. DAN METLIŠKE ŠOLE METLIKA — V soboto, 30. maja, bodo pripravili v metliški osnovni šoli dan šole, na katerem bodo največjo pozornost namenili dosežkom in oblikam dela pri pouku. Tako si bodo ne le starši učencev, ampak vsi občani lahko od 8. ure naprej ogledali predstavitev učne ure, projektnega dela pri pouku angleškega in nemškega jezika, učenci pa bodo pripravili tudi zanimiva projekta o divjih odlagališčih v metliški občini in o Metliki med obema svetovnima vojnama. Predstavili bodo tudi delo krožkov, na prireditvi na športnem igrišču ob šoli pa kulturno ustvarjanje. KATASTER MESTNIH POVRŠIN METLIKA — Na tukajšnji Komunali imajo v načrtu pripravo katastra zelenih in asfaltiranih površin v mestu. Kataster naj bi izdelala usposobljena strokovna institucija, Komunali pa bi služil predvsem za to, da bi vedeli, kako urediti mesto in s kakšnimi rastlinami zasaditi zelenice. ZEMLJA RAZDELJENA ČRNOMELJ — V Črnomlju so že pripravili seznam kmetov, ki bodo vzeli v zakup nekdanja vojaška zemljišča pri Gribljah. Interes za nakup je bil večji, kot je na voljo kmetijskih zemljišč. Da pa bi dobili vsi kmetje zemljo približno enake kvalitete, je skoraj vsak kmet dobil dve parceli, eno s slabšo in eno z boljšo zemljo. Tako so med 23 kmetov razdelili 37 parcel, ki se razprostirajo na skoraj 44 ha. Za zakup hektaija zemlje bodo morali zakupniki na leto v povprečju plačati 55 DEM v tolarski protivrednosti. ČASTNI METLIŠKI OBČAN — Pretekli teden je prejel iz rok predsednika skupščine občine Metlika listino o častnem občanu član predsedstva Republike Slovenije, sicer pa belokranjski rojak dr. Dušan Plut Dejal je, da je tega vesel zaradi več razlogov: ker je listino prejel prav na dan, ko je bila Slovenija sprejeui v OZN, zato, ker so ga imenovali za častnega občana v zahvalo za ekološki prispevek k razvoju metliške občine, in ne kot politika, pa tudi zato, ker je dobil priznanje na domačih tleh, kar je navadno najtežje dobiti Zato je obljubil, da se bo še toliko bolj potrudil, da bo upravičil zaupanje Metličanov. (Foto: M.B.-J.) SREDINSKI UDAR ČRNOMELJ — Ob nedavnem prevzemu republiške oblasti so stari oblastniki novim očitali, da gre za levi udar. Liberalni demokrati, ki so prispevali v novo vlado predsednika in nekaj ministrov, pa v črnomaljski občini ne morejo izvesti ne levega ne desnega udara. Zato pa so se odločili udariti proti Demosu v nogometu. Čeprav so bila tla zelo negotova in spolzka, jim je uspelo zabiti štiri gole, Demosu pa le tri. Menda so bili tokrat liberalni demokrati najbolj uspešni pri sredinskem udaru. Za pritožbo so imeli celo rešto razlogov. Navajajo, daje urbanistična politika v občini zgrešena. Za lokacijo takšnega objekta bi po njihovem morali izdelati strokovne podlage, variantne rešitve in študije. Ta lokacija ni pretehtana, ni bila izdelana prometna študija, lokacijo pa bi po njihovem morali sprejeti na podlagi prostorskega izvedbenega akta, ne pa z lokacijsko dokumenta- DELAVCI NE BODO ČLANI ZADRUGE ČRNOMELJ — Delavci, zaposleni v tukajšnji kmetijski zadrugi, so imeli pred nekaj dnevi sestanek, na katerem so pojasnili očitke, da je v organih zadruge dve tretjini delavcev in le tretjina kmetov. Takšno sestavo opravičujejo s tem, da več kot 80 odst. prometa v zadrugi ustvarijo z dejavnostmi, ki jih opravljajo delavci bodisi v trgovinah, delavnici ali lastni proizvodnji, le nekoliko več kot 16 odst. pa s kooperacijsko proizvodnjo kmetov. Kljub takšni sestavi pa so sklepi v organih zadruge sprejeti le, če zanje glasuje večina delavcev in večina kmetov. Na omenjenem sestanku so delavci zadruge sicer s težkim srcem pristali, da gredo na referendum zadružna pravila, po katerih delavci ne bodo mogli postati člani zadruge. Referendum bo 6. junija, in če bodo kmetje-člani zadruge pravila sprejeli, bo okrog 20. junija volilni občni zbor, kjer bodo izvolili člane organov v novi KZ. Sicer pa so zaposleni v črnomaljski KZ tudi odločno zahtevali uresničevanje določil po kolektivni pogodbi. cijo. Le tako bi se krajani lahko podrobneje seznanili s posegom v prostor. Ogorčeni krajani navajajo tudi, da se bodo zaradi povečanega prometa na Viniški cesti razmere na cesti še poslabšale. Poleg tega bo črpalka oddaljena od najbližjih hiš le 20 do 30 metrov, po njihovem pa bi sodila izven naselja, na primer v industrijsko-komunalno cono. Bojijo se tudi motečega hrupa, smradu in požarne nevarnosti. Opozarjajo pa, da so bili z mikrolokacijo bencinskega servisa seznanjeni šele ob zakoličbi me- KAKŠNI SO UČINKI MELIORACIJ? ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval tudi poročilo o agromeliopracijah, ki so jih v zadnjih petih letih opravili v črnomaljski občini. V deset agromelioracij v vaseh Lokve-Petrova vas, Semič, Črešnjevec, Maline, Štrekljevec, Tribuče in Nerajec je bilo zajetih 2.142 ha zemljišč. Sedaj zaključujejo agromelioracijska dela na območju Dobliče-Jerneja vas, ki zajemajo 347 ha. Niso pa še rešene vse pritožbe glede komasacije na področju Podturnščice, kjer je bilo hi-dromelioriranih tudi 427 ha kmetijskih površin. Čeprav so avtoiji poročila opozorili na težave, ki sojih v petih letih imeli pri melioracijah, so člani izvršnega sveta menili, da je poročilo vse prej kot popolno. Predvsem jih je motilo, da so navedene le agromeliorirane površine, ne pa tudi, kakšni so učinki posegov. Zanimali sojih tudi revalorizirani zneski. t* ■ ja, saj so bili na javno razpravo vabljeni le lastniki zemljišč, ne pa tudi sosedi. Seveda so na oddelku za družbeni razvoj pritožbo krajanov takoj proučili in ugotovili, da je le delno utemeljena. Zatijujejo, da so bile v skladu z zakonom bistvene strokovne osnove za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin plana javno razgrnjene in obravnavane. Z lokacijo pa se niso strinjali predvsem lastniki zemlje, in sicer • Hkrati na oddelku za družbeni razvoj navajajo, da so potrebe po novem bencinskem servisu v Črnomlju že dolga leta ter da sedaj ne gre izpustiti iz rok priložnosti, ki jo je ponudil Petrol, kajti vprašanje je, kdaj bi Črnomaljci lahko znova prišli na vrsto, če bi tokrat rekli »ne«. Na občini sicer priznavajo, da razumejo krajane, vendar je bil po drugi strani ves postopek speljan v skladu z zakonodajo in je sedaj že tako daleč, da si sploh ne morejo predstavljati, kako bi bilo, če bi ga morali prekiniti. Vprašanje je sicer, če bodo krajani z odgovorom in pojasnilom zadovoljni, očitno pa je tudi, da odgovorni na občini ne bodo odnehali, saj se je tudi izvršni svet strinjal, da ne začnejo iskati nove lokacije za bencinski servis, kakor so predlagali občani. zaradi neprimernih odškodnin za zemljišča. Na oddelku za družbeni razvoj zatijujejo, da se zaradi bencinskega servisa razmere v prometu ne bodo bistveno poslabšale, prav tako pa ne tudi kvaliteta bivanja sosedov. Če bi prestavili servis na novo lokacijo, bi bile morda razmere še slabše. Priznavajo pa, da je zemljišče že odkupljeno. M. BEZEK-JAKŠE Člani zadruge le pridelovalci METLIKA — Na dveh zborih zadružnikov, kjer so sedanji člani metliške kmetijske zadruge obravnavali pomembnejše pravice in obveznosti v bodočih zadružnih pravilih, so obravnavali predvsem vprašanje članstva delavcev v zadrugi. Sporazum med kmeti in delavci ni bil dosežen, zato so se odločili, daje pogoj za članstvo v zadrugi podpis pogodbe o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju. Najmanjši obseg sodelovanje pa bi moral biti 2.000 DEM v tolarski protivrednosti na leto v troletnem povprečju. Članstvo le na osnovi delovnega razmerja v zadrugi torej ne bo mogoče, pač pa bodo člani zadruge lahko delavci, ki so hkrati tudi kmetje. Tudi glede članskih deležev je bilo več predlogov, odločili pa so se za enkratni znesek 500 DEM v tolarski protivrednosti. Pol te vsote bodo morali člani plačati v petnajstih dneh po podpisu pristopne izja- ve. V prvi obrok bo vštet že plačani delež sedanjih članov, kije ovrednosten s 100 DEM. Jamstvo članov pa bo petkratni znesek članskega deleža. S temi zaključki seje strinjal tudi zadružni svet, kije sprejel predlog zadružnih pravil. Ta pravila pa bodo sprejemali na dveh zborih članov, in sicer 31. maja ob 8,30 v podzemeljski osnovni šoli in 7. junija ob 9,30 uri v jedilnici metliške vinske kleti. Vsi člani bodo dobili z vabili tudi predlog pravil, zaže-ljeno pa je, da se zborov udeležijo ter s tem omogočijo pravočasen sprejem pravil. Če bodo pravila sprejeta, bodo do 20. junija bodoči člani podpisovali pristopne izjave. Do tega dne se mora včlaniti najmanj 50 članov, izmed katerih bo zadružni svet oblikoval kandidatno listo za nove organe KZ. 28. junija pa naj bi bil občni zbor novih članov. M.B.-J. \§ 4 | S W U iSM H i. ___ NOVI PROSTORI TILIE — Direktor novomeške zavarovalnice Tilia, Janez Novak, je pretekli četrtek ob prisotnosti številnih predstavnikov trebanjskih oblasti in podjetij (na posnetku) v nekdanji šoli, zgradbi, kijo je na Barago vem trgu I v Trebnjem temeljito in lično obnovila Stanovanjska zadruga Šenrtupert, odprl nove prostore predstavništva Tilie. Ti so bili še kako potrebni, saj so se doslej delavci Tilie srečevali s svojimi vse številnejšimi strankami tudi v utesnjeni pisarni pri policiji Trebanjsko predstavništvo ima svojo podaljšano roko prek agencije Krik tudi v grosupeljski občini, delno pa pokriva Ljubljano, Kočevje in Ribnico. (Foto: P. Perc) Zakulisne igrice izbirajo ravnatelja Kdo bo junija postal ravnatelj trebanjske osnovne šole? — Svet šole je izbral kandidatko, ki nima podpore ________________med učitelji — Je politika pred stroko? — Predsednik sveta šole odstopil TREBNJE — Po več kot 4-urnem zasedanju komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Trebnje (vodi jo Božo Kravcar), ki smo seji smeli pretekli četrtek pridružiti ob njenem sklepnem delu, smo zvedeli, da bo komisija opozorila svet osnovne šole Trebnje, naj vendarle da vlogo za soglasje za novega ravnatelja omenjene šole in da v juniju poteče mandat sedanjemu vršilcu dožnosti ravnatelja Štefanu Kaminu. Tedaj bo občinska skupščina na seji morala rešiti zadevo, ki precej buri duhove. Posebej še od 4. maja, ko svet ob izbiri ravnatelja ni upošteval mnenja kolektiva niti zavoda za šolstvo. Na to je kolektiv opozoril v odprtem pismu več naslovov v občini, regiji in republiki. Sindikat zavoda po veljavnem statutu daje svoje predloge kandidatov za organe upravljanja in izvršni odbor sindikata je 10. februarja izvedel med učitelji tudi lajno izrekanje o podpori kandidatom za ravnatelja. Štefan Kamin je dobil 39 glasov, Zvonka Falkner in Ivanka Višček po 3 in Milan Rman 2 glasovtPTega dne so članice sveta mnenje kolektiva, se pravi učiteljev, posredovale na 2. seji sveta šole. To mnenje ni bilo upoštevano ne tedaj niti 4. maja na 4. seji sveta, ko je bila opravljena izbira ravnatelja. V odprtem pismu so menili, da bi moral svet šole delati v dobro kolektiva in upoštevati mnenje večine učiteljskega zbora. Kolektiv osnovne šole je z 59 podpisi v tem pismu potrdil, da se ne strffija z izbiro Ivanke Višček, svoje dolgoletne kolegice na šoli, profesorice slovenščine in srbohrvaščine, za ravnateljico šole. Od 53 pedagoških in strokovnih delavcev jih je pismo, po besedah Milene Ratajc, podpisalo 48. Navkljub temu da ustanovitelj šole, trebanjska občinska skupščina oz. njena komisija za volitve in imenovanja, ne želi, da bi se zadeva spolitizirala in negativno vplivala na potek šolanja, se vendarle je. Moramo pa takoj poudariti, da nam ni bilo niti najmanj omogočeno, da bi prišli do dna zadevi, da bi jo raziskali tudi s pomočjo vpogleda v zapisnike sej sveta šole, ki ga je doslej vodil Marjan Zupančič. Ta nam je namreč v četrtek popoldne, ko smo ga poklicali na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani, kjer je zaposlen, povedal, da ne želi dajati nikakršnih izjav, češ da ni več predsednik sveta, ker je odstopil, in da lahko dobimo ustrezno informacijo oz. gradivo kvečjemu pri njegovi namestnici oz. podpredsednici sveta šole Zvonki Falkner. Pojasnil je tudi, da je svet poslal omenjeni občinski komisiji vlogo za soglasje k imenovanju ravnatelja. Zupančič je še povedal, daje pismeno seznanil z odstopom tudi trebanjskega župana Cirila Pungartnika. Ta nam je to potrdil. Zanimivo pri vsej stvari pa je, da o tej tdogi in odstopu niso ničesar vedeli v omenjeni komisiji 21. maja, kije sejo začela ob 7. uri in jo končala po 11. uri. Na občini so kasneje potrdili prejem, zataknilo naj bi se menda na vložišču. Kaže pa, da zadeva ni le nedolžna tehnična nespretnost. Vprašanje je, zakaj je svet oz. njegov predsednik potreboval za to vlogo vse od 4. maja? Zakaj Falk-nerjeva ni vedela o kakšnih zapisnikih sveta in ni želela komentirati zadeve? Čemu skrivalnice in v čigavo korist, kakšno je ozadje zapleta, je vprašanje naslovljeno vsem vpletenim. Na nek način je že mogoče razumeti osebne pomisleke prizadetih, toda kako naj bo ob zapori informacij obveščenost javnosti količkaj celovita in pravočasna? P. PERC • Iz neuradnih virov smo zvedeli, daje bilo mnenje Zavoda za šolstvo od kandidatov za ravnatelja trebanjske osnovne šole še najmanj naklonjeno prav Viš-čkovi, ki jo je svet predlagal s preglasovanjem (5:4) za ravnateljico. Ustrezna telesa naj bi ugotovila, ali je predsednik sveta šole neupravičeno izločil članico sveta Falkneijevo iz odločanja, češ da kot kandidatka za ravateljigo nima pravice o glasovanju. Ponujena rešitev sveta naj bi bila odraz negativne kadrovske selekcije in predvsem razmerja sil predstavnikov političnih strank v svetu. Pri tem naj bi se prevladujoči krščanski demokrati ravnali po načelu, »ni važno, da je najboljši, pomembno je, daje naš,« v isti sapi pa isti »rdečim« očitajo, da se nikakor ne mislijo posloviti od oblasti. Kovali naj bi tudi zaroto proti predsedniku sveta Zupančiču, ki naj bi ga skušali »odstopiti«, ta pa jih je s svojim odstopom prehitel. Levica zavrača očitke desnice in pravi, da naj pač odloča stroka! ZA KAJ NAM ZMANJKUJE ČASA? Po vsaki kulturni prireditvi, kjer pa je vedno manj obiskovalcev, odidemo vsaksebi. Morda bi lahko malce poklepetali, se morda ob tem spomnili še ostalih pevskih revij, koncertov pevskih zborov, godbe na pihala in tako mimogrede vzdihovali za dobrimi in starimi časi, ko smo komaj dočakali kulturno prireditev. Vzeli smo si več časa zase, ker smo čutili, da moramo ven, med ljudi, med znance, na klepet, na kozarec vina. Čedalje manj je tistih, ki bi še radi od srca, z veseljem kaj naredili in prispevali, da bi bilo naše življenje bogatejše, popolnejše, prijetnejše. Izgovaijamo se na čas, na tistega, ki nam ga zmanjkuje v vsakdnevnem življenju. Pripravljeni smo poiskati nešteto izgovorov, nekoga, ki bi mu naprtili skrb za kulturo. Vendar naj bodo takšni ali drugačni časi, vedno je bila prisotna človekova ustvarjalnost, želja po izpovedovanju v pesmi, sliki ali plesu. In prav je tako, prav je, da tako tudi ostane. Naj nas ne moti politika, ostanimo zvesti sebi in našemu poslanstvu, širjenju kulturnih dobrin. REZKA MAJER • Naša zgodovinska dolžnost je, da na prihodnjih volitvah zmagamo in da preoblikujemo to od marksizma okuženo Slovenijo. (Marinček, SKD) [fl 11 IZ NtkŠIH OBČIN iffiin IZ NKŠIH OBČIN Siabi primeri izzvali nezaupanje Nekdanji obrat Vezenin pod novim lastnikom solidno posluje KOČEVJE — Lastnika podjetja Silk, d.o.o., brata Matjaž in Jure Fužir iz Ljubljane, sta bila prva privatna podjetnika, ki sta se lotila sanacije nekega družbenega podjetja in pri tem tudi uspela. Težave, ki sta jih imela, ker so takšni kot Grubelič in njemu podobni ustvarili nezaupanje, sta prebrodila, tako da danes njun obrat v Kočevju posluje povsem solidno, čeprav se še vedno ne moreta pohvaliti s popolnim zaupanjem vseh 55 delavk nekdanjega obrata Vezenin. dogovarjajo kar s tremi nemškimi firmami, da bi že junija pričeli s trimesečnim poskusnim delom. Tako bi že oktobra lahko imeli tri do štiri tuje partnerje, s katerimi bi imeli sklenjene dolgoročne pogodbe. Silk je že decembra izlicitiral in januarja kupil poslovno stavbo nekdanjega obrata Vezenin za 400.000 mark. Matjaž Fužir odločitev za takšen korak pojasnjuje takole: »Vsaka manjša firma si želi, da bi imela lastno proizvodnjo, za kar pa pogosto primanjkuje tako znanje kot kapital. Ko nam je občina Kočevje ponudila, da prevzamemo kočevski obrat Vezenin, smo to takoj sprejeli. Vendar pa brez njihove pomoči, pomoči republiškega ministrstva za delo in znanja našega odvetnika Stojana Zdolška ne bi uspeli.« Na nezaupanje so namreč naleteli povsod, tudi pri Vezenini upnici Gorenjski banki Kranj, ki se ni strinjala s takšno sanacijo firme. Vezenininih strojev v kočevskem RAZSTAVA PASEMSKIH MAČK KOČEVJE — Ljubljansko feliono-loško društvo je pripravilo v kočevskem Likovnem salonu prvo razstavo pasemskih mačk. Interes občanov je bil velik in vse kaže, da bo kmalo takšno društvo nastalo tudi na Kočevskem. DRAŽJI VRTEC RIBNICA — Nova ekonomska cena, ki sojo potrdili na zadnjem zasedanju ribniškega izvršnega sveta, znaša za vrtec 6.985 in za jasli 9.718 tolarjev hkrati z ekonomsko ceno pa seje povečal tudi prispevek za tiste starše, ki plačujejo polno oskrbo. Ta sedaj znaša za vrtec 3.842 tolarjev oziroma 55-odst. ekonomske cene in za jasli 5.053 tolarjev ali 52-odst. ekonomske cene. 350 LJUDI DAROVALO KRI KOČEVJE — Minuli četrtek se je zaključila dvodnevna krvodajalska akcija v Kočevju. Na akcijo seje odzvalo skupno 350 ljudi. Prvi dan je bila udeležba dokaj skromna, zato so aktivisti občinskega Rdečega križa naknadno klicali posamezne krvodajalce. V celoti so bili z akcijo zadovoljni, opažajo pa, da je tudi v kočevski občini vse manj krvodajalcev. Kljub temu so po številu krvodajalcev še vedno na republiškem povprečju. Nekaj krvodajalcev so morali tudi zavrniti. obratu Silk ni odkupil. Ker se izteka tri-oziroma šestmesečni najemni rok zanje, nameravajo v naslednjih dveh mesecih nabaviti 35 strojev, s katerimi bodo opremili šivalnico, krojilnico in likalnico. S carinskimi dajatvami bo celotna strojna oprema stala 250 tisoč mark. Stroje bodo dobili na lizing od nemške firme Brader, izplačati pa jih bodo morali v treh letih. To jim seveda ne bo uspelo storiti zgolj z denarjem, ustvarjenim v kočevskem obratu, zato bo moral Silk kot podjetje, ki se ukvarja z izvozom in uvozom tekstilnih izdelkov in zastopanjem tujih firm, nekaj denarja primakniti tudi iz ostalih svojih dejavnosti. Trenutno imajo v kočevskem obratu za okoli 70 tisoč mark celotnega prihodka mesečno. Usmerjeni so izključno v izvoz in v predelovalne posle, ki jih zaenkrat opravljajo za nemški firmi Fiirstenberg in Fashion products. Naročil imajo dovolj, računajo pa, da se bo proizvodnja povečala, brž ko bodo imeli na voljo nove stroje. Zato se sedaj tudi Matjaž Fužir O povečanju števila zaposlenih. Trenutno še ne razmišljajo. Delo imajo vse delavke nekdanjega obrata Vezenin, ki so še koncem preteklega leta prejemale le zajamčene plače, pa še teh ne redno. Danes prejemajo plače, ki so v povprečju med plačami v tekstilni industriji. M. LESKOVŠEK — SVETE Napoved umika iz politike Spomenka Hribar je na večeru, na katerem je sodelo-val tudi I. Bavčar, napovedala svoj umik KOČEVJE — Člani Demokratske stranke Kočevje so minuli petek zvečer priredili v zgornjih prostorih Name v OB TEDNU GOZDOV KOČEVJE V tem tednu so delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje v sodelovanju s kočevsko osnovno šolo pripravili učno uro v gozdu, in sicer za vje učence tretjih in četrtih razredov. Učence so peljali v naravo in jih tam seznanili s splošnimi funkcijami gozda. V okviru aktivnosti, kijih izvajajo v tednu gozdov, bo danes ob 19. uri v dvorani kočevske srednje šole prikaz diapozitivov Janeza Konečnika na temo »Gozd in okolje«. Sicer pa delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje aktivno sodelujejo z osnovnošolskimi učenci skozi vse leto. Tako so v letošnjem šolskem letu že organizirali naravoslovne dneve na OŠ Podpreska, v Stari Cerkvi, Loškem Potoku in Dobre Polju, aprila je bil organiziran ogled učne poti v Ribnici, nekatere naravoslovne dneve in druge oblike sodelovanja z učenci pa nameravajo še izpeljati. DEMOKRATSKI VEČER - Spomenka Hribar, Igor Bavčar in predsednik demokratske stranke Kočevje Franc Bartolme: (Foto: M. L.-S.) Kočevju demokratski večer s predsednikom Demokratske stranke in notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem in voditeljico poslanskega kluba njihove stranke Spomenko Hribar. V prvem delu večera sta gosta spregovorila o aktualnih političnih dogodkih. Gosta sta najprej čestitala vsem za sprejem naše države v OZN, pri čemer je Igor Bavčar poudaril, daje ta dogodek, do katerega je prišlo le nekaj dni po zamenjavi vlade, »dokaz, da si svet ne dela skrbi zaradi tega, ali gremo v levo, zaradi česar je bil pri nas zagnan tolikšen vik in krik.« V nadaljevanju je orisal dogajanja, znotraj Demosa, ki so privedla do ustanovitve njihove stranke in razpada Demosa. To je pripomoglo k nastanku posebne strankarske konsti-tuiranosti, ki se deli na tri pole, kar po njegovem mnenju ni slabo, saj je obstoj več strank in tudi razdelitev razmerja med pozicijo in opozicijo veliko bolj naravna situacija kot denimo tista, ki jo imajo na Hrvaškem. V času, ko so iz velikih strank, ki so nastale kot protiutež staremu režimu, nastale nove, so prehodi iz ene stranke v drugo normalni. Pred volitvami se lahko pričakuje, da se bodo stranke združevale, ob čemer je Bavčar še poudaril, da seje potrebno zavedati, da se vsi ljudje ne bodo strankarsko organizirali in da tudi na volitve ne bodo šli več vsi. Spomenka Hribar seje najprej vprašala, zakaj damo Slovenci tako malo nase, ko vendar na področju kulture, duhovnih in nekaterih drugih ved prav nič ne zaostajamo za drugimi. Očitki, da je Demokratska stranka kriva za razpad Demosa, so zanjo boleči in krivični. Ravno takšen pa je tudi odnos družbe do tako imenovanega malega človeka. Do zamenjave vlade je po njenem mnenju prišlo zato, ker ta ni več ustrezala novim časom. Ob poskusu, da bi pojasnila svoje pisanje pod naslovom • Udeleženci demokratskega večera so gostoma zastavili vrsto vprašanj, tudi povsem konkretnih, ki se tičejo življenja v Kočevski občini. Bogomir Štefanič je denimo vprašal, kaj je z zaseženo dokumentacijo iz Kočevske Reke, ali bo mogoče kdaj najti arhivsko gradivo in ali bodo s tem seznanili javnost. Bolj sebi kot gostoma pa je zastavil tudi vprašanje, ali je bila resnično potrebnejša posodobitev ceste Kočevska Reka —Jelendol kot ureditev poti, ki vodijo v Poljansko dolino in Osilnico. * V »Ustavite desnico,« in ob izraženem nezadovoljstvu g. Dežmana in podpredsednika SKD Kočevje Bogomira Štefa-niča nad takšnim pisanjem, pa je Hribarjeva povedala, da se namerava iz neposredne politike popolnoma umakniti, zato da se bo lahko posvetila pisanju tako, kot sama hoče. M. LESKOVŠEK — SVETE Milijon stolov na Norveško Firma Stokke bo vlagala v kočevski LIK KOČEVJE — Minuli četrtek so delavci podjetja LIK Kočevje skupaj s svojimi kooperanti in poslovnimi partnerji z Norveškega svečano obeležili izdelavo milijontega stola, kije na evropskem pa tudi japonskem tržišču znan pod imenom TRIP — TRAP. Ob tej priložnosti je kočevski župan dr. Mihael Petrovič LIK-ovemu partnerju z Norveškega podelil za dolgoletno uspešno sodelovanje z LIK-om priznanje mesta Kočevje. LIK Kočevje posluje z norveškim partnerjem že od leta 1974. Prvo leto je zanj izdelal 13 tisoč stolov, za letos pa imajo pogodbo za izdelavo 140 tisoč stolov, kar predstavlja kar 30-odst. vsega LIK-ovega izvoza. V 18 letih medsebojnega sodelovanja so v LIK-u naredili 460 km dolgo vrsto teh stolov, ki sodijo med izdelke visokega cenovnega razreda. Kljub temu daje ta izdelek na tržišču že celih 18 let, je po njem še vedno veliko povpraševanje oziroma povpraševanje celo raste, kar je prava izjema v pohištveni industriji. Zaradi neugodnega tečaja tolaija in izrednega porasta cen vhodnih materialov se jim ta izdelek trenut- • Svečanosti so prisostvovali tudi lastniki norveške firme Kare Stokke z ženo in s sodelavci; Mir- jan Kuhelj, generalni konzul Norveške v Sloveniji; Bernarda Salce, predstavnica ministrstva za zunanje zadeve Slovenije, predstavniki še nekaterih drugih republiških organov. Svečanost se je začela z intoniranjem himen obeh držav. Nato je najprej o 18-letnem sodelovanju s firmo Stokke govoril generalni direktor LIK Kočevje Janez Zalar, ki je najprej seznanil prisotne, c|a je bil milijonti stol za norveškega kupca izdelan že marca lani, svečanost je bila načrtovana za september lani, a sojo zaradi vojne in drugih zapet-Ijajev v zvezi z njo priložili na letos. no dohodkovno ne izplača najbolj. Vendar pa bodo v LIK-u vztrajali pri tem programu, ki daje kruh 581 delavcem v neposredni proizvodnji in vrsti kooperantov, ker je norveški partner izredno soliden in ker so pogodbe dolgoročne. M. L.-S. Poskus rušenja vlade ni uspel seje občinske skupščine Kočevje KOČEVJE — V ponedeljek je bilo v dvorani kočevske srednje šole skupno zasedanje vseh treh zborov kočevske občinske skupščine. Presenetljivo in razveseljivo je bik), daje bila skupščina po dolgem času spet enkrat sklepčna, manj presenetljiv pa je bil poskus »rušenja« občinske vlade. Potem ko so poslanci z manjšimi pripombami na časovne omejitve razprav po dolgem času končno sprejeli poslovnik o delu skupščine občine Kočevje in tudi zaključni račun občine Kočevje za preteklo leto, pa poročila o delu izvršnega sveta in upravnih organov v letu 1991, niso sprejeli. Ena glavnih pripomb je bila, tako kot že pri obravnavi zaključnega računa občine, da na veliki večini poročil ni bilo podpisov odgovornih oseb. Po odmoru, ki je sledil dveurni razpravi o prvih treh oziroma štirih točkah (poročilo o delu občinskega javnega pravobranilca Benjamina Turka so po dogovoru obravnavali kot prvo točko) dnevnega reda, je poslanec liberalne stranke Vinko Pintar, kije že pri obravnavi poročil o delu izvršnega sveta in upravnih organov vladi predlagal, naj odstopi, v imenu dveh poslanskih klubov predlagal odmor, da bi se lahko sestali poslahski klubi. Odločali naj bi se o izreku nezaupnice celotni občinski vladi. Poslanci predloga niso sprejeli, v nadaljevanju dela skupščine pa seje nezaupanje nekaterih poslancev v delo občinskega izvršnega sveta ponovno močno izrazilo pri obravnavi poslovnika o dodeljevanju službenih stanovanj. Poslanci so menili, da je vlada popolnoma ignorirala skoraj prav vse sklepe občinske skupščine, ki so se nanašali na že pred meseci obravnavani pravilnik o dodeljevanju občinskih kadrovskih stanovanj. Poslanci so pravilnik, ki se od predhodnega po njihovem mnenju pravzaprav sploh ni razlikoval, ponovno zavrnili. Sklenili so, da bodo ustanovili posebno skupščinsko komisijo, ki bo pripravila drugačen predlog oziroma pravilnik. M. LESKOVŠEK-SVETE UROŠ STEGENŠEK 5. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU HRASTNIK — Učenec 8. razreda boštanjske osnovne šole Uroš Stegenšek je v soboto, 16. maja,N Hrastniku uspešno zastopal barve sevniške občine na 1. državnem prvenstvu Slovenije Kaj veš o prometu. Uroš, kije doma iz Dolenjega Boštanja, je zasedel odlično 5. mesto. VIŠJE CENE ZA TRAKTORISTE SEVNICA — Kandidati z območja sevniške občine, ki se bodo prijavili za izpit za voznike traktorjev, bodo poslej za teoretični del plačali 490, za praktični pa 300 tolarjev. Kandidati, ki bodo opravljali izpit iz vožnje traktorja tretjič ali četrtič pa bodo morali plačati dvojno ceno. Za vsak preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivator-jev in koles z motorjem pa je nova cena 300 tolaijev. Na Bučki se premika na boljše V zadnjem poldrugem letu najbolj izdatna pomoč sevniške občine doslej — Za ________ceste so veliko naredili sami, za mrliško vežico pa bolj redki f fr* BUČKA — Tudi na Bučki, v krajevni skupnosti le'z nekaj več kot 600 prebivalci in okrog 180 zaposlenimi razvojni utrip le ni povsem zamrl. »Ljudje so veliko naredili sami, zlasti v zadnjem času za posodobitev cest, toda tolikšne podpore, kot smo je bili deležni v zadnjem poldrugem letu od sevniške občine, še ni bilo,« zatrjujeta predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Liberšar in tajnik, tudi šef krajevnega urada na Bučki, Franc Ilaš. RALLY GASILSKO TEKMOVANJE — Kar 26pionirskih in mladinskih ekip iz sevniške občine seje pomerilo v različnih, pretežno gasilskih spretnostih in znanjih na Blanci, Pokleku, Trnovcu in v Zabukovju. Med najštevilčnejšimi, devetimi mladinskimi ekipami, je zmagala Blanca (na posnetku), med osmimi pionirskimi pa Bučka (Foto: P. Perc) V bučenski krajevni skupnosti so do srede aprila dobili na lokalni cesti od regionalke proti Dulam in Čolniš-čku, na odseku Štrit—Dule in od regionalke do Zaboršta, skupaj kar okrog 6 km asfalta. Za 1,9 km lokalne ceste je 15 gospodinjstev prispevalo po 2000 do 2200 mark, sami so pripravili zemeljska dela ter uredili propuste in bankine. Krajevni samoprispevek ob zelo majhnem deležu aktivnega prebivalstva je bil bolj simbolično dejanje pripravljenosti, brez že omenjenega prispevka iz žepov in občinskega proračuna pa bi ostal program samoprispevka bolj mrtva črka na papirju želja. »Lani smo zbrali s krajevnim samoprispevkom 320.000 tolarjev, kar bi zadoš- čalo kvečjemu za 280 m2 asfalta,« ponazori Liberšar. Pred tremi leti so asfaltirali odcep od reginalke Jerman Vrh—Sleme, pred štirimi leti v Dolenjih Raduljah, tako da so že posodobili večino odsekov. V načrtu ostajata še posodobitev Franc Liberšar Anton Ilaš 2000 metrov ceste Dolenje Radu-lje—Sela—Križe in 1.000-metrski odsek ceste Bučka—Laze—Močviije. Letos bi radi ta dva odseka vsaj razširili in posuli gramoz, to pa ne bo preprosto, ker so večino gramoza, ki so ga za posodobitev že omenjene lokalne ceste pripravljali skupaj z ostalim materialom, že porabili. Pri tem na kakšno pomoč novomeških ce- • Še letos bodo na Bučki Odprli novo mrliško vežico. Nanjo so lani položili še zadnje strešnike ravno med letalskimi grožnjami mladi slovenski državi. Če so se že tedaj krajani morebiti bali za svojo kt£fe>, bi pričakovali, da se bodo v večjem številu odzvali vsaj ob urejanju okolice vežice. Nekaj časa za takšno pomoč in sodelovanje je še na voljo. starjev, ki se bodo pojavili kvečjemu spet ob zaključnih delih, verjetno ne morejo računati. P. PERC Drobne iz Kočevja SKUPEN NASTOP — Ob skorajšnji otvoritvi carinske izpostave v Ribnici Kočevci verjetno ne bodo preveč veseli. Prav tako je zelo verjetno, da se vodilni možje v kočevski občini ne bodo mogli izogniti očitku, da so si premalo prizadevali, da bi bila izpostava v Kočevju. Nihče namreč ljudem ni jasno predočil, da je carinska izpostava v Ribnici v veliki meri rezultat skupnega in odločnega nastopa vodilnih mož ko; čevske in ribniške občine. Če bi občini nastopali ločeno in pri tem trmasto vztrajali pri svojih predlogih, po mnenju direktorja republiške carinske uprave Franca Koširja »ne bi imeli prav veliko, ali pa celo sploh nobene možnosti«. Odločitev o tem, da bo izpostava v Ribnici, pa je sprejela republiška carinska uprava na podlagi opravljene analize celotnega stanja gospodarstva, predvsem pa gibanja, tokov blagovnega prometa v obeh občinah. RAZSTAVA PASEMSKIH MAČK — V nedeljo je bila v Likovnem salonu v Kočevju pasemska razstava mačk. Razstavljenih je bilo okoli 40 mačk različnih pasem. UREDITEV ŽELEZNIŠKE PO: STAJE — Krajani krajevne skupnosti Stara Cerkev se pritožujejo nad neurejenostjo stavbe železniške postaje v Stari Cerkvi. Moti jih predvsem napis v cirilici, zato od Železniškega gospodarstva zahtevajo, naj napis zamenjajo in hkrati uredijo tudi samo zgradbo. To je dokaj razumljivo, nekoliko manj paje razumljiva njihova zahteva, naj jim Železniško gospodarstvo dovoli, da uredijo okolico postaje. Ni sicer jasno, kaj mislijo pod »ureditvijo okolice«, veijet-no pa ne gre za tako grobe posege v sam prostor, da bi takšno akcijo lahko krajanom kdorkoli preprečil. Ribniški zobotrebci BOLEZEN ČEBELARJEV — V nekaterih čebelnjakih v Ribnici seje pojavila izredno močna invazija nosema-vosti. To je kužna bolezen, pri kateri masovno umirajo odrasle čebele. Ker je kot pogojna bolezen prisotna v vsakem čebelnjaku in izbruhne v določenih za čebele neugodnih okoliščinah, zanjo pravijo, da je bolezen čebelaijev, in ne čebel. Vendar pa veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič pravi, da vzrok za pojav nosemavosti ni vedno in izključno v »zanemarjenosti čebelnjakov«, zato tudi ne kaže vedno s prstom kazati na tiste lastnike čebeljankov, v katerih seje pojavila nosemavost. CARINARNICA — Že v prvih dneh junija bo v nekdanjih prostorih In-lesovega salona pohištva v Ribnici pričela delati carinska izpostava. Čeprav bi se lahko dela na izpraznitvi prostorov in njihovi ureditvi za potrebe delavcev carinske službe nekoliko zavlekla, pa je več kot pribito, da carinarnica v Ribnici bo. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kdo se bo pojavil kot špediter. Skoraj ne gre dvomiti, da bo to Interevropa, ki je tudi sodelovala pri pripravi študije o možnostih odpiranja carinske izpostave na območju občin Kočevje in Ribnica. Sevniški paberki INTERESI — V preteklosti je bilo dostikrat slišati, da bi Bučka po svoji zemljepisni legi in gospodarski odvisnosti prej sodila v novomeško kot pa v sevnišico občino. Za večjo tudi politično in upravno odvisnost so menda navijali zlasti tisti, ki imajo službo v bližnjem Škocjanu. V (ne)upravičeni bojazni, da ne bi izgubili delovnih mest, se ti še zdaj bolj ogrevajo za priključitev krajevne skupnosti Bučka k novi občini Škocjan. Tako so se zdaj vaščani Bučke razdelil' na dva močno nasprotujoča si tabora. Jodo zmagali tisti, ki so za občino Škocjan, ali oni, ki so proti temu, da bi Škocjan zapravljal njihov denar za kakšno drago občinsko palačo in so zadovoljni s posluhom sevniških oblastnikov za tegobe Bučke? RED — V sevniškem zbirnem centru je bilo v ponedeljek 315 razseljenih oseb, beguncev, ki so prilrežali Pre“ strahotami vojne iz Bosne. Število beguncev v centru se ves čas suče oko11 številke 300. Begunci so zvečine zelo hvaležni Sevničanom, ker so jim da11 streho v dokaj udobnem samskem 6°'. mu Savskih elektrarn, v katerem je v enJ sobi največ 7 beguncev, in ker jim Pn" našajo oblačila, hrano, igrače... Pr' likšni množici paje potreben tudi usti®" zen red v centru. Dve begunki se s tem nista mogli sprijazniti, zato soju s p*11 mi otroki vred odpremili v zbirni cente v Ribnico. MOJCA — Napovedovalko Moje® Blažej-Cirej, kije bolj z levo roko p0" zovala spored sobotnega koncerta v L trovski kleti, je minister dr. Jan, Q Prunk povzdignil v slavno televizij5"^ zvezdo. Minister jo je verjetno s te in evniim llfflžilCfl' zvezdo. Minister jo je verjetno ^ *. komplimentom in svojim uglajen' nenapisanim nagovorom zmedel, saj J Mojca napovedala, da bodo zdom zapeli tiste pesmi, ki naj bi jih Boštanj) ^ fantje. Publika je s koncertnimi hsti Krške novice TEŽAVE z IMENI — Krško obrtno združenje misli, da bi bilo dobro preimenovati Ulico mladinskih delovnih brigad v Leskovcu. Po novem naj bi seji reklo Obrtniška ulica. Na videz skoraj ni nikakršne razlike med sedanjim in priporočenim novim imenom, kajti MDB in obrtniki so simboli garaštva in požrtvovalnosti. Ker gre za garanje v različnih obdobjih, so zdaj na vrsti obrtniki, da se kaj imenuje po njih. Podobnost je tudi v »horukarstvu«. MDB so po horuk-metodi kopale in zidale, ljudje v Krškem in Leskovcu se tako lotevajo imen. Če bi zdaj šlo vse bolj zlagoma, bi kateri odkril, da se »Obrtniška« ulica težko izgovori, posebej v belem svetu, kjer ne poznajo takega »š« kot mi. Nemško govoreči podjetniki, na Primer, ne obvladajo te naše črke in v najbolj prijateljskih pismih tolčejo tako, daje zanje prav. Morda pa je pravopis °b obravnavani temi samo neopazna malenkost. STRELJANJE — Po nekaterih informacijah je bilo v torek popoldne streljanje članov krškega izvršnega sveta. . e ve se, ali gre za streljanje vseh članov Kvršnega sveta ali samo nekaterih. O iz-.u streljanja še ni poročil, vendar bo javnost o njem pravočasno obveščena, v* bo šlo za kaj neobičajnega. SMETI — V kratkem naj bi v Krškem imeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. O njem je krška skupščina že razpravljala, a seje celotna ^deva zavlekla in je malo manj kot pristala na smetišču premalo dobrih urad-tjm predpisov. Skorajšnjega sprejetja odloka bodo predvidoma zelo veseli tudi v Brestanici in ga bodo veijetno vzeli kot kažipot, ki pove, kam dati smeti. Zdaj jih krajanstvo med drugim k0Piči ob vpadnici pri železniški postaji, Pri čemer je vestno, da bi bila dva tovornjaka premalo. Novo v Brežicah KAM? — v Dobovi že odštevajo nh?e’ k‘ ^ manjkajo, da bo polno Bansko ‘komunalno smetišče v tem [aju. Našteli, jih bodo predvidoma j0g 60, če se ne bo zgodilo kako dru-® . • Gre za to, daje na smetišču že sko-aj pošel prostor, namenjen odpadkom. 0 J ko ne je čudno, da na uradno deponijo prispe toliko navlake. Po različic" skritih kotih lepega posavskega onca je toliko dobro založenih nenadnih smetišč, da bi človek mislil, da 0 vse smeti na črnih odlagališčih. bVETLOBA — V Cerkljah ob Krki s° vsaj nekatere ceste razsvetljene, to pa 2a*°> ker imajo javno razsvetljavo. Jav-ua razsvetljava namreč deluje, potem oje bila daljši čas v okvari. Ljudje zdaj rzlično iščejo vzroke za to, da so stro-pripravili luči do tega, da gori-1°; Me"da nekateri že mislijo staviti, da °,v, .raj dopotoval kakšen pomemb-luči’ mu~*c trc'ba vse pokazati v lepši (^OPISOVANJE — V Brežicah se podobno kot na Kitajskem uveljavlja Psovanje po zidu. Primeren prostor j?, °resPondenco so si zainteresirani beri. P®'1'. Tam lahko na zidu pre-r, e bokaj sveža sporočila, ki pa jih ki 1,'r*0 samo določeni krogi, pač tisti, Don friafde- Dogaja se tako: nekdo jru', nckaj napiše s sprejem, nekdo dohLu P°rinevi prebarva z apnom in snei bnim' pripravki. Naslednjo noč Don.n?stanc napis in tako se zgodba sova ■ a' Morda ne gre samo za dopi-del o-b'\ampak tudi za zametek javnih lavccv^1 ^Posleni so različni profili de- 'zmenahln l° V dveb a*‘ ce*° treh %čani najboljši priia^^bA — Tukajšnja osnovna šola s 20 m Jen!m Programom Ane Galeje bila rica nrJf , bra gostiteljica in organizato-ufence r°*"n**1 ^P°rtn'b iger Dolenjske 92 SamomTt0!111.11'!01 s Pnlagt?jenim pro- gaji , . športnih igrah so ekipno zma-ni m.,1, za njimi so se zvrstili Sevniča-C;nZ°,me54an>. Brežičani, Mirenčani in ekin,^3 JCL.V at|etiki so bile med šestimi Sevni«ankeJh?Ne "J™' pa Pa sn k ! Ke !n Novomeščanke, pri fantih so se m" najboljši Sevničani, za njimi pa Še n T Urbani in Novomeščani. ki «i,„, j posamičnih uvrstitev v atleti-Žibert t c bab'n0 —fantje: 1. Eržen, 2. škoj -l0?* Jevnica), 3. Žakmajster (Kr-2. Kre.„°,k ,v babino dekleta 1. Kodrič, ca) Tee obe Krško), 3. Motore (Sevni-Meziz , Pa t,0 m — dekleta: 1. Kodrič, 2. tek na so KrSk°)> 3- Krejačič (Brežice); mesim , ™ — fantje: 1. Černič (Novo (Krškni^ Motore (Sevnica) in 3. Stanič niča) ~) v ros.~T dekleta: 1. Kozinc (Sev-(Kršlini n ranJbič (Novo mesto) in Kerin ca) -> kros — fantje: 1. Kozinc (Sevni-(Mirnai xllak,ovif (Krško) in 3. Piškur (SevnifiiiV ž?,g!ce — dekleta: 1. Motore &rWnikrVrfi,lJsdov'C (Novo mesto), 3. SrnaiBi r!k°); met ž°g'ce - fantje: L “j G^,TELJ, PREMOČNI bjublian;kJ^^. ~~ Pred dnevi sta se v k'ntnai,i,vi„ ?kviru slovenske pionirske farti/ana Vičf„ef°merili ekipi domačega Z|c. Gosi/. rC n športnega razreda iz Bresta Pa ““‘J'so zmagali s 50:29, prvame-k°nkuren^lnii pr-.Padia ludi v posamični sta si rtoi»I'i ,*^ana Malus in Vučanjk •delila četrto mesto. B ŽNIDARŠIČ PSI il IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN »Pomagaj si« v teoriji in praksi Avtoservis Brežice za zdaj ostaja serviser BREŽICE — Politikov in tudi gospodarstvenikov so polna usta »prestrukturiranja« gospodarstva, ko dajejo napotke za skupno slovensko rešitev iz grozečega bankrota. Koliko je stvarnih možnosti, da bi splet podjetij in podjetniških odnosov na naših tleh postavili nanovo? Kaj o prestrukturiranju menijo v brežiškem Avtoservisu, eni izmed številnih firm v Sloveniji, ki so z razpadom Jugoslavije izgubile dosti trga. »Da bi proizvodnjo na veliko preusmerjali na nova delovna področja, ni prav veliko možnosti. Se podjetja, ki so že leta v določeni branži, danes nimajo dela, kako ga boš dobil, če si v panogi popoln začetnik. Lahko prodreš s kapitalom, tega pa v državi ni. Kot rešitev ponujajo tuji kapital, vendar velja razmisliti o tem velikem interesu tujcev. Ali niso za takim denarjem morda pričakovanja velikih dobičkov, ali pa ekološko umazana proizvodnja, ki bi jo z investicijo radi sejili od tam k nam,« se sprašuje Marjan Žibert, po odhodu Miroslava Suše vršilec dolžnosti direktorja v brežiškem Avtoservisu. Na področju servisiranja tovornih in tudi drugih vozil Avtoservis sploh ni začetnik, vendar se srečuje s težavami. Probleme gre nekolikanj pripisati dejstvu, daje firma v preteklosti opravljala 85 odst. popravil za naročnike zunaj Slovenije, največ iz Hrvaške, in da zdaj naročil od tam, razen nekaj s Hrvaške, iz različnih razlogov ni več. Tudi v Sloveniji so pred časom stvari krenile v neugodno smer. Marsikatera podjetja, ki so prej naročala servise v Brežicah, so vozila iz svojih avtoparkov tako ali drugače razdelila med svoje voznike, ki se s popravili znajdejo po svoje. V seštevek neugodnih dejstev med drugim • Razlog več za vztrajanje med serviserji ima omenjeno podjetje v tem, da sije v preteklosti sodobno opremilo lakirnico in tudi druge delavnice. • Spolnost je najbolj poceni in kako vosten deja vnik v boju proti stresu. (M. Kožuh) Večkrat premajhna Brestanica Kako po bencin in kako (z mašo) k večnemu počitku? BRESTANICA — Nekaj, kana hip velja za več zadev v Brestanici, je prostorska stiska. V krški skupščini je pred časom bil govor o bencinski postaji v Brestanici. Senovški delegat Jože Požun je opozoril, da je potrebno pri obnovi »črpalke« narediti dovolj prostora za promet, da ne bi prihajalo do zastojev na bencinski postaji in na cesti, ob kateri stoji brestaniška točilnica goriva. Po nekaterih poznejših informacijah je ljubljanski Petrol, ki bo predvidoma letos prenovil brestaniško »črpalko«, obljubil, da bo upošteval vse pripombe o nemotenem prometu. Poleg stiske na sedanjem in kot upajo, ne tudi na novem bencinskem servisu je opaziti podobne razmere tudi na brestaniškem pokopališču. To, kako na zgornji strani prehaja večnemu počitku namenjena površina v gozd, govori hkrati celo o dveh rečeh. Da je pokopališče premajhno in da na njem ni miru, če ga mrtvim lahko kratijo srne in lisice. Pokopališče je na zgornji stran i, kjer so grobo vi že zakopani v hrib, namreč brez ograje, kar je nekoč ponekod veljalo za neobičajno in neokusno. Kar zadeva prostor, pričakujejo nekakšno izboljšanje. Z nekaterimi posegi bi sicer lahko dobili nekaj dodatnega prostora na sedanji lokaciji, vendar vsi načrti kažejo na to, da bo kraj pridobil novepokopališčne po vršine drugje. To bo na splošno prava poteza, v nekaterih rečeh pa bo morda pomanjkljiva Tako se bo mogoče pojavilo vprašanje, kje bodo maše za pokojnikom, ko bodo pogrebi že na novem pokopališču. ^ l V Libni delajo po nemških normah Po zaslugi izvozne naravnanosti Labodova tovarna zaenkrat ne zmanjšuje proizvodnje in ne števila zaposlenih — Desetletnica dela za Erfo_ KRŠKO — »V tovarni računamo, da se bomo letos z dejansko proizvodnjo približali planu za to leto. To pa pomeni, da bi dosegli nekako tak obseg fizične proizvodnje kot lansko leto,« napoveduje Edo Komočar, direktor Laboda, Tovarne Libna Krško. To pomeni, da tovarna kljub splošni gospodarski krizi ima delo. Rešujejo izvozna usmeritev, kot ocenjuje Komočar: »Libna izvozi celotno proizvodnjo. Edina sreča, da smo v preteklih letih zasnovali tako tržno filozofijo. V tem obdobju smo si nabrali veliko izkušenj in znanja in naučili smo se izvozu primernega tehnološkega reda in discipline, skratka navzeli smo se vsega tistega, kar danes pri nas predstavlja ideja »Evropa«. Ker izvažamo v Zahodno Evropo, nas tudi ni toliko prizadel razpad jugoslovanskega trga.« Kot uspešen izvoznik, ki opravlja izključno t.i. lohn posle za nemške partnerje, je Libna sposobna dosegati zahtevano kakovost in rok dobave. Dobro delo praviloma pomeni tudi zanesljiv zaslužek, vendar postajajo cene, ki jih je še pripravljen plačati zahodnoevropski trg krškim tekstilcem, zdaj »nekoliko trša stvar«. Raste namreč ponudba oblačil iz vzhodnoevropskih držav, kar bi v Nemčiji lahko zbilo ceno ženskim bluzam in DOBER PLES KRŠKO — Plesni studio Krško je dosegel na regijskem tekmovanju v družabnih plesih za osnovnošolce v Novem mestu v končni ekipni razvrstitvi 2. mesto. V kategoriji 3. in 4. razredov so krški plesalci postali prvaki. Par Sebastjan Vodlan in Urška Klako-čar je bil v skupini 3. in 4. razredov drugi, Kristina Žibert in Karolina Očkerl sta bili v isti kategoriji četrti. Med 5. in 6. razredi sta Gregor Peterkovič in Vesna Vučajnk zasedla 7. mesto. Plesni Studio Krško je imel 14 polfinalistov, kar štejejo za lep uspeh. spadajo tudi vse neplačane Avtoservi-sove terjatve do naročnikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Kot pooblaščeni servis za nekatere znamke tovornih in osebnih vozil bo podjetje zaenkrat iskalo možnosti za preživetje znotraj panoge, s tem da bo iskalo dodatna naročila v Sloveniji, kar najbrž ne bo lahko, saj dela ni v izobilju. Trenutno ima Avtoservis 81 zaposlenih, od katerih jih je približno 25 na občasnem prisilnem dopustu. L. M. KONCERT ZA POMOČ BEGUNCEM KRŠKO — V soboto ob 19. uri bo dobrodelni kocert, ki ga organizirata ansambel Felix K. in občinski odbor Rdečega križa iz Krškega. Če bo lepo vreme, bo koncert pri bazenu Videm, če bo slabo, bodo koncert pripravili na Senovem v domu 14. divizije. Na prireditvi bodo nastopili poleg Felixa K. še ansambli Rdeči baron in Continent iz Ljubljane, zagorski Orlek, D Joker Band iz Krškega, Imagine s Senovega in Zadnji dan Pompejev iz Brežic. Izkupiček koncerta namenjajo za pomoč beguncem iz BiH. KABLI — V Dolenji Pirošici pri Cerkljah ob Krki so takole zloženi kabli za telefon. Čakajo mojstro v, kijih bodo položili v tla ali na drogo ve in s tem s vet z desne strani Krke telekomunikacijsko povezali s svetom na levi strani Krke. Če se obiskovalec te »razstave kablov« obme za sto osemdeset stopinj, bo odkril približno enako veliko zbirko enakih primerkov, ki so jih domačini kupili sredi 80. let tega stoletja prav tako z namenom, da bi po njih kdaj telefonirali Kabli propadajo na soncu in snegu. V državi, ki takole zavrže nekaj ton dragocenih izdelkov, morajo biti zelo bogati, neznansko neumni ali izjemno krivični do naivnih nesojenih telefonskih naročnikov. (Foto: L. M.) Zdaj so v igri začasne rešitve Hrvaške pokojnine, ki jih prejemajo Slovenci, so v tolarjih dosti nižje kot v dinar-jih — Obljubljeno doplačilo — V Sloveniji prek 2.000 »hrvaških« upokojencev OBREŽJE — »Približno .300 upokojencev iz občine Brežice, ki prejemajo pokojnino iz Republike Hrvaške, je bilo ob zadnjem izplačilu zelo presenečenih in razočaranih. Ko so jim pokojnine preračunali iz hrvaških dinarjev v slovenske tolarje, so bile v primerjavi z aprilom skoraj za polovico manjše.« je trenutno zakonit, ni pa pravičen. močnik slovenske ministrice za delo ne ve, najbrž pa se to ne bo zgodilo že Tako je zapisala brežiška socialdemokratska prenova na vabilo za okroglo mizo v Obrežju, na kateri so pred dnevi obravnavali problem v zvezi z izplačevanjem hrvaških pokojnin slovenskim državljanom v Slovenijo. Dobro obiskan javni pogovor, nekateri telefonski klici v uredništvo časopisa in solze posameznih omenjenih upokojencev kažejo na zelo bolečo točko našega vsakdana. Način izplačila hrvaških pokojnin Po oceni Marka Štravsa, ki seje udeležil okrogle mize v Obrežju, bodo v pristojnih organih slovenske vlade izplačali razlike, s katerimi bodo hrvaške pokojnine »dvignili« do najnižjih slovenskih pokojnin. Ukrep pomeni samo začasno rešitev v sili in neke vrste državno dobro voljo, kajti po veljavnem zakonu taka povečanja pokojnin niso potrebna niti možna. Kdaj bodo upokojenci omenjene pokojninske razlike dobili v žep, po- • Oseb, ki prejemajo hrvaške pokojnine, je v Sloveniji 2.094. Slovenija nakazuje pokojnine 8.511 upravičencem na Hrvaško, navaja Ljudmila Terček, direktorica celjske območne delovne enote SPIZ Slovenije, tj. ustanove, v katere pristojnost spadajo brežiške pokojninske zadeve. V brežiški občini prejema hrvaško pokojnino, kot rečeno, okrog 300 oseb, od teh jih polovica živi v obmejnem območju Jesenic in Velike Doline. ob prvem naslednjem izplačilu pokojnin. L. M. izdelkom iz džersija tovarne Libna. Za zdaj so razmere za Libno še kolikor toliko nespremenjene, kar je dobro za nadaljnje poslovanje. Po Ko-močatjevih besedah v tovarni ne razmišljajo o odpuščanju delavcev, čeprav bo veijetno prišlo do nekate- SKUPNO DESETLETJE — Ko so na nedavni slovesnosti v Krškem proslavili desetletno sodelovanje med Labodovo tovarno Libna in nemško Erfo iz Nord-horna, so izročili poslovnemu partnerju tudi kristalno vazo z vgraviranimi šestimi Labodi, simbolom šestih tovarn novomeškega Laboda. Po slovesnosti je iz Nordhorna prispeto pismo, v katerem se firmi Labod in gospodu Komočarju zahvaljujejo za topel sprejem na slovesnosti »Vaši Guenter Schmidt, Heinrich Lichtenborg in Friedhelm Jaeger, kar nedvomno priča o ravni doseženega medsebojnega sodelovanja in zaupanja. (Na posnetku: direktor Libne Edo Komočar (na fotografiji desno) izroča kristalno vazo lastniku Erfa Guenterju Schmidtu. (Foto: L. M.) rih notranjih prerazporeditev. Pri tem je razveseljivo in že kar malce neobičajno, da se bo v krški konfekcijski tovarni najveijetneje našla stalna zaposlitev tudi za sedanje pripravnike in štipendiste. Labodove delavke - od 350 zaposlenih je v Libni 95 odst. žensk - šivajo enako dobro in hitro kot njihove kolegice v Nemčiji v tovarnah Guen-terja Schmidta, lastnika firme Erfo, s katerim Libna poslovno sodeluje že deset let. »Mislim, da v nekaterih primerih naše delavke celo presegajo nemške normative. Upam si trditi, da v tovarni nimamo bistvenih notranjih rezerv v organizacijskem smislu in tudi po delavčevem naporu smo že čisto pod plafonom. Moram poudariti, da imamo v naši tovarni zares pridne roke, in v tolikšni marljivosti zaposlenih vidim veliko garancijo za prihodnost,« pravi Edo Komočar, direktor Libne. Razmeroma mladi kolektiv, saj je povprečna starost delavcev vsega 31 let, skuša obdržati ob enakem delovnem tempu 40-urni delavnik in išče tudi vse možnosti in oblike, da bi prešel na eno izmeno, ne da bi bilo potrebno odpuščati delavce. MARTIN LUZAR KRVODAJALSKE AKCIJE KRŠKO — V krški občini bojuni-ja nekaj krvodajalskih akcij. Devetega bo odvzem krvi v Leskovcu, dan pozneje v Krškem, 11 .junija bo akcija naŠenovem, 12. junija pa bodo organizirali odvzem krvi v Kostanjevici. Rdeči križ Slovenije vabi občane na krvodajalske akcije. Darovalci se prijavijo na občinski organizaciji RK in v podjetjih aktivistu Rdečega križa. ZASEBNA MENJALNICA V BREŽICAH BREŽICE — V torek so na Cesti prvih borcev 20 odprli zasebno menjalnico — poslovalnico novomeškega Tradetour d.o.o., katere lastnik je Mojca Hotko. KUP SMETI — Ob pokopališču sredi Cerkelj ob Krki se grmadijo odpadki, med katerimi so poleg sveč, cvetja in podobnih pokopaliških zadev tudi zavržene kartonske škatle in drugo. Mogoče bi te smeli pristale v zabojniku in ne na robu kraja večnega počitka in hkrati nedaleč od gostilniških vrat, če bi bil kontejner na voljo. Vse kaže, da so ga pozabili pripeljati nazaj, če je tu sploh kdaj stal. (Foto: L. M.) Roke v aplavz, usta v smeh ___Z Lojtrce domačih, ki je bila v Krškem KRŠKO — Je čas koncertov in čas, ko instrumenti utihnejo in pevci molčijo. V Krškem je zdajle čas med dvema koncertoma. V soboto bodo pripravili glasbeno prireditev, nekako posvečeno beguncem, pred časom pa so organizirali v krškem kulturnem domu letošnjo Lojtrco domačih. Tej verjetno lahko velja pozornost še danes, saj jo je takrat prišlo poslušat in gledat gotovo čez šest sto ljudi in velika dvorana je bila povsem zasedena. Lojtrca je bila ljubiteljem verjetno dogodek za ušesa in oči. Česar niso za prebujanje davnih spominov in nekakšnega skrivnostnega hrepenenja po neznanem in zato vabljivem svetu dovolj uspešno naredili Štirje Kovači, Štajerskih sedem in Verderberjev obkolpski ansambel, so popravili »malček« postarani Beneški fantje z ravno pravšnjim odmerkom v glasbo zajete zasanjane Benečije. Potrdil je aplavz, in to približno enako vsakič, ko je utihnila glasba iz glasbenih instrumentov in elektronskih naprav. V dogajanju na odru so našli kaj zase tudi tisti, ki dajo nekaj na to, da imajo in poznajo v soseščini glasbe- nike. Na Lojtrci v Krškem je namreč muziciral tudi ansambel Tonija Hervola iz brežiškega konca, čeprav je »več po svetu kot doma«, kot je Hervolovo glasbeno udejstvovanje ocenil na Lojtrci Boris Kopitar, skupaj s Srečkom Pavkovičem najboljši napovedovalec na prireditvi. Sicer so poleg navedenih muzikantov nastopili še drugi. Sodeč po aplavzu pretežno vzradoš-čenega občinstva, sta organizatorja Radio Posavje — Studio Brežice in Kulturni doma Krško z vsemi nastopajočimi ansambli in napovedovalcema publiki močno ustregla in v vseh podrobnostih. Na Lojtrci so namreč dobile svoje mesto tudi slednje. Za intermezzo jih je skozi besedilo nepoznanih in tudi starih dobrih smešnic cel večer sipal naokoli Kopitar. Ko je že kazalo, da je prireditve konec, je celotno zadevo »zabelil« živahni pihalni orkester Videm iz Krškega. Iz takega okolja so se obiskovalci *Lojtrce napotili proti izhodu in na poti domov so se nekateri zadržali v avli kulturnega doma, kjer je bila priložnostna veselica. L. M. DOMAČINI — Ansambel Tonija Hervola na Lojtrci TOREK, 2. VI. TELEVIZIJSKI SPORED X*. ČETRTEK, 28. V. SLOVENIJA 1 9.45 — 12.10 in 14.50 — 1.40 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP STARE JAPONSKE PRAVLJICE 10.55 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 15.15 NAPOVEDNIK 15.20 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBU DRAME ZA OTROKE: VOZIČEK ZA VODO ŽIV ŽAV 18.28 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 PNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 BOBENČEK, glasbena oddaja 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 MALI KONCERT 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. na-niz., 5/22 23.35 HOBOTNICA, italij. na-dalj., 4/12 0.35 ŠINGEN, japonska nadalj., 11/12 1.30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.40 Video strani — 15.50 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper; Slovenska kronika — 19.00 Video lestvica — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Simpsonovi (amer. naniz., 8/13) — 20.30 Zelena ura — 21.30 Umetniški večer (Cannski filmski festival; Bežno srečanje, amer. ČB film) — 0.20 Video strani PETEK, 29. V. SLOVENIJA 1 9.25 — 2.00 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE ČIRA ČARA JELENČEK 10.50 ZELENA URA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEOSTRANI 13.15 VIDEOSTRANI 13.25 NAPOVEDNIK 13.30 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.30 W. M. Thackeray: SEMENJ NIČEVOSTI, angl. nadalj., 3/8 21.30 EX LIBRIS 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA; 22.50 PRI HUXTABLOVIH, 44. epizoda amer. naniz. 23.20 HOBOTNICA IV, italij. nadalj., 5/12 0.10 GOREČA SLAMA, nemški film 1.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 Video strani — 15.40 Sova (pono- vitev) — 18.00 Regionalni programi -Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Jazz in blues — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert orkestra SF (prenos 1. dela) — 20.40 Večerni gost: Andrej Kikelj -Avadhuta Das — 21.35 Dobrodošli —22.05 Umetniški eksperimentalni program: Studio City — 23.05 Video strani SOBOTA, 30. V. SLOVENIJA 1 7.55 — 2.30 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 IZBOR 8.20 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 51. lekcija 8.40 RADOVEDNI TAČEK 8.55 LONČEK KUHAJ: OCVRTI ZREZKI IZ LEČE 9.05 KLUB KLOBUK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK, TOK, ponovitev 14.00 VEČERNI GOST, ponovitev 14.55 VIDEO STRANI 15.50 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 IZZIV ZA ROBINA HOOODA, angl. film 18.35 GOLICA, poljudnoznan. oddaja, ponovitev 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.35 S. King: ZLATA LETA, amer. nadalj., 3/8 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 7? ss snvA- 22.55 MURPHY BROWN, 26. epizoda amer. naniz. 23.20 HOBOTNICA IV, italij. nadalj., 6/12 0.20 DEKLE NI IGRAČKA, amer. film 2.00 NOČNE URE, 11. epizoda amer. varietejskega programa 2.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.10Sova(ponovitev)— 17.30 Da ne bi bolelo — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Videomeh — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Klasika — 20.30 Vesoljska brodolomca (amer. film) — 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Akcent — 23.45 Video strani NEDELJA, 31. V. SLOVENIJA 1 9.05 — 13.20 in 13.45 — 0.20 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV EBU DRAME ZA OTROKE: VOZIČEK NA VODO 10.45 LJUDSKA GLASBILA 11.05 KRONIKA, kanadska poljudnoznan. serija, 6/26, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.40 VIDEOMEH, ponovitev 70. oddaje 13.10 VIDEO STRANI 14.00 NOČNA IZMENA, amer. film 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 SLOVENIJA - UMETNOSTNI V predvsem pa, ko so od hiše do hiše vodili Zelenega Jurija. (Foto: M.B.-J-) RAZSTA V A, KI PRITEGNE — »Ko sem stopil v to dvorano in si ogledoval razstavljene grafike, sem bil v enakem razpoloženju kot drugi, ki so vstopili pred mano, ‘n videl sem, da se enako prijetno, praznično počutijo kot jaz,« je dejal pesnik in akademik Ciril Zlobec, član slovenskega predsedstva, po ogledu grafičnih listov slo-vf tiskih avtorjev v Dolenjski galeriji Na posnetku: Ciril Zlobec si skupaj s soprogo m °°rtsom Dularjem, predsednikom organizacijskega odbora bienala slovenske Sfafike, ogleduje razstavo. (Foto: J. Pavlin) Petroff ni več vzdržal Klavir Petroff v novomeškem Domu kulture je bil svojčas, ko so ga kupili edini »javni« koncertni klavir v Novem mestu. Ves čas je bil Pod skrbnim varstvom in nadzorstvom, tako da nanj ni smel igrati vsakdo, ki bi se mu to zahotelo. Lahko bi rekli, da je bil rezerviran sa prave pianiste oz. le za mojstre klavirske glasbe. Redno so skrbeli tudi za to, da je bil pravilno uglašen, se posebej pred nastopom zelo zna-nega umetnika. Takšen nastop je bil najavljen za torek, 19. maja, zvečer, v Domu kulture pa naj bi koncertirala Dubravka Tomšič-Srebotnjak. S to prire-dilvijo so hoteli svečano napovedati začetek drugega bienala slovenske grafike, kije po programu sledil naslednji večer. Ko so že prodali kar tepo število vstopnic in pričakovali, da se bo dan prevesil v večer, ki naj bi ga z glasbo obogatila slavna pianistka, pa je prišlo nekaj, česar so se najmanj nadejali Koncert so morali nenadoma odpovedati, ker klavir ni več stal na treh, marveč le še na dveh nogah. Ena noga je namreč popustila, ko so popoldne hoteli klavir malo premakniti, da bi stal res na najboljšem mestu na odru in da bi bilo to prav tudi koncertantki Pa sicer težkega glasbila niso prestavljale robustne nerode, temveč ljudje, ki to znajo. Nevšečni pripetljaj s klavirjem je vsekakor bolj razburil organizatorje koncerta kot samo pianistko, ki je že prišla v Novo mesto in menda tudi že preizkušala Petroff a, ali, čeprav posebej uglašen za najavljeni nastop, dobro in pravilno poje. Dubravka Tomšič-Srebotnjak se je lahko le sprijaznila, da koncerta tokrat pač ne bo, ker očitno tudi novomeški Petroff ni več to, kar je bil Lozar v miniartu I ČRNOMELJ — V črnomaljski ga-nJ‘ Miniart bodo jutri, v petek, 29. ben*’ 2*\ur‘ odprli razstavo del Ro-al.j Kozarja iz Črnomlja, študentka tademije za likovno umetnost v Ljub- jun^ja.RaZStaVa ^ na ogled d0 '5- PESEM POSAVJA 92 SENOVO — V Domu 14. divizije ob 0nn°V*m do-iutn’ v petek, 29. maja, rov P Un območna revija pevskih zbo-Po„,e?em Posavja 92. Revijo prireja niem 7i?^evs*(0 združenje s sodelova-obfi„ ? brežiške, krške in sevniške zbori'6 k^er so tudi nastopajoči °ANES: ROČEVARSKE PESMI in balade — Ob 1. slovenskem em ^onu pripravlja Muzej lad ple veoer kočevarskih pesmi in ba- maia nk iJJev bo danes- v četrtek. 28-dom.’ °p , ■ ur' v Klubu Cankarjevega Sram k . rnova 10, v Ljubljani. Pro-pina pevsko-folklorna sku- varjev iz Celovca. Revija končno dosegla slovensko raven Zdru1,ARTfNO PRI LITIJI -ja jn folklornih skupin Posav-or.an:Pa0l.e"Jske. Zveza kulturnih Pina In ClJ. *ti4? 'n folklorna sku-minuio?? 'Z Smartna P" Litiji so klornjh “b“‘° Priredili revijo fol- našnTb° S0 Pr'^eli s povorko vseh dnnv>*af?d'b 'n "ekaterih starejših ob r« ,'nk v ^radskih nošah, ki sojo Ti * po?dravili številni gledalci, nili h ma'° P°zneje povsem napol-PajnxVOr.ano 'n vzpodbudili nasto-nosti ■?’ da 50 5c z veilj0 prizadev-min, i P°Lazali rezultate svojega kazal'6®3 ?e'a- Trboveljčani so pri-obiZo' Prekmorske ljudske plese in jz j* 1®’ Pečani gorenjske, skupina okoliin6ePleSe 'z SVOJCga kraj3 in tičan ^enov^ani kozjanske, Ar-ple ferske, domači folkloristi ja t,."1 ob.k-aje iz Litijskega hribov-sku^.ebioa dolenjska folklorna sta r!!'j’ f j' ”Kres« iz Novega me-dolenjsko plesno izročilo. kovmVlJ°jSla s‘ ogledala tudi stro-nih sl sode'avca pri Zvezi folklor-in A„?'n Slovenije Meta Benčina skuoi fej Ocenila sta, da so clovai”6 V zadnjem letu zelo napre-B. D.-G. Visoka kakovost slovenske grafike »Nacionalna identiteta se uveljavlja tako, da se razkriva svetu,« je poudaril Mic-hel Troche iz Pariza, predsednik mednarodne žirije, ki je na letošnjem bienalu slovenske grafike podelila nagrade — Dogajanje bo teklo do jeseni_ NOVO MESTO — Če vse, kar smo v sredo, 20. maja, lahko videli, slišali in sploh doživeli na 2. Bienalu slovenske grafike Otočec, pravzaprav v Dolenjski galeriji kot središču dogajanja tega dne, dopoldne na novinarski konferenci in zvečer na otvoritvi, strnemo v vtis in poudarimo bistveno, potem moremo zapisati, da so kakovost in raznovrstnost razstav in eksponatov ter reprezentativni monografski katalog, res odlična knjiga, tisto, kar najbolj velja na tem bienalu in ob čemer se bodo tudi strokovnjaki prav gotovo najdlje zadržali in poglobljeno razmišljali. Osrednja pozornost seveda velja prikazu del slovenskih avtoijev, tistim grafikam, s katerimi so se umetniki odzvali na javno povabilo oziroma na razpis drugega bienala. Kot je na novinarski konferenci povedal novomeški akademski slikar in grafik Branko Suhy, predsednik letošnjega bienala, se je na več kot 600 poslanih vabil odzvalo 97 slovenskih grafikov; med temi je tudi več Neslovencev (npr. Kitajci, Iračani, Albanci in drugi), ki živijo in delajo v Sloveniji in so včlanjeni v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. V izbor, ki ga je opravila komisija pod predsedstvom Berislava Valuška z Reke (v njej so bili še Meta Gabršek-Prosenc iz Maribora in trije profesoiji Akademije za likovno umetnost v Ljubljani: Lojze Logar, dr. Jožef Muhovič in Branko Suhy), je prišlo 44 avtoijev s 126 deli. Vsa ta dela, ki tvorijo eksponate osrednje razstave 2. Bienala slovenske grafike Otočec, postavljene v veliki dvorani Dolenjske galerije, kažejo visoko raven slovenske grafike. Ob velikem številu kvalitetnih in malone enakovrednih del je prišla mednarodna žirija v veliko zadrego, komu naj podeli veliko nagrado in še pet enakovrednih LITERARNI VEČER S TONETOM KUNTNERJEM DOLENJSKE TOPLICE — Ta teden poteka v tukajšnjem Zdravilišču jubilejni, že 10. Topliški knjižni sejem. Danes, v četrtek, 28. maja, bo v Malem salonu Zdravilišča ob 20. uri literarni večer osmošolcev topliške osnovne šole, na katerem bo kot gost sodeloval pesnik in igralec Tone Kuntner. POSAVSKI PEVCI SNEMAJO ZA RADIO SLOVENIJA KRŠKO — Kot nam je povedal predsednik Posavskega pevskega združenja Ernest Ferk, bodo v sodelovanju z uredništvom glasbenega programa radia Slovenija pripravili v petek, 5., v soboto, 6., in nedeljo, 7. junija, v Kulturnem domu v Krškem snemanje 10 pevskih zborov in vokalnih skupin. Snemali bodo, vsaka skupina največ dve uri, mešani pevski zbori Viktor Parma iz Krškega, Primož Trubar iz Loke, PD Oton Zupančič iz Artič, Lisca iz Sevnice, moška pevska zbora Svoboda iz Brestanice in iz Kapel ter oktet Boštanjski fantje, dekliški nonet iz Artič, ženski oktet iz Brestanice in vokalna skupina Glasbene šole Brežice. Trebnje zlato, Novoles srebrn TREBNJE, NOVO MESTO — Za dolenjske, belokranjske in posavske godbenike je letošnje po vrsti že 13. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji, in to v koncertnem programu, končano. Med vsemi sedmimi tekmujočimi orkestri s tega območja so se najbolje izkazali člani Občinskega pihalnega orkestra iz Trebnjega, ki so pod vodstvom dirigenta Igorja Teršarja nastopili na 4. tekmovalnem koncertu v nedeljo, 24. maja, v trebanjskem kulturnem domu, torej pred svojim občinstvom, in za doseženih več kot 85 odstotkov možnih točk prejeli zlato listino. Enak uspeh so na istem koncertu dosegli Mozirjani, medtem ko so godbeniki iz Sevnice z dirigentom Francem Zupancem za doseženih več kot 65 odstotkov možnih točk dobili bronasto listino. Orkester iz Loč pri Dobovi, ki ga vodi Jože Rus, in orkester iz Prebolda, pa sta prejela priznanje za sodelovanje. Dan prej, v soboto, 23. maja, je bil v novomeškem Domu kulture 3. tekmovalni koncert, na katerem se je v najlepši luči predstavil Pihalni orkester Novolesa iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta, ki je za več kot 75 odstotkov zbranih točk prejel srebrno listino. Bronasto listino so dobili godbeniki iz Trebč nad Trstom (za več kot 65 odstotkov točk). Mestna godba Metlika (dirigent Ivan Jerina), Godba na pihala Črnomelj (Tonev Kralj) in Pihalni orkester Iskra iz Šentjerneja so prejeli priznanja za sodelovanje. I. Z. 5. Linhartovo srečanje V treh krajih na Štajerskem — Na srečanju otroških gledaliških skupin tudi učenci OŠ Grm Ta teden se na Štajerskem začenja 5. Linhartovo srečanje, tradicionalna republiška gledališka prireditev, ki se je razvila iz srečanja gledaliških skupin, predhodnica tega pa je bila revija. Prvo je na vrsti srečanje lutkarjev in to že poteka v Rušah, nastopa pa enajst skupin s prav toliko predstavami. Na prireditvi, ki se končuje danes, sodelujejo tudi mladi lutkarji iz Gornjega Senika na Madžarskem. Med nastopajočimi ni nobene skupine južno od Ljubljane, na območju, ki ga pokriva Dolenjski list. Obe s tega območja prijavljeni lutkovni skupini, iz ribniškega in brežiškega vrtca, je selektor Saša Jovanovič izločil. Konec tega tedna, 29. in 30. maja, bo v Ptuju srečanje mladih slovenskih gledališč. Nastopilo bo dvanajst gledaliških skupin, ki delujejo v raznih krajih, pretežno na šolah, kot gost pa skupina Derevo iz Sankt Petersburga v Rusiji. Dolenj- sko bo zastopala gledališka skupina Boldrik III. iz Grosupljega, ki seje tudi edina prijavila za Linhartovo srečanje in ji je selektor Uroš Trefalt prižgal zeleno luč. Večje zanimanje so mladi Dolenjci pokazali za sodelovanje na srečanju otroških gledaliških skupin, ki bo I. in 2. junija v Pesnici pri Mariboru. Območnega srečanja se je udeležilo kar šest šolskih skupin, od tega pet iz grosupeljske in ena iz novomeške občine, a bosta na republiški prireditvi v Pesnici nastopili (po odločitvi selektorja Vilka Ravnjaka) le dve, ena od teh je gledališka skupina OŠ Grm iz Novega mesta. Novomeški učenci se bodo predstavili s priredbo dela Julesa Verna V osemdesetih dneh okoli sveta. V predstavi, ki jo je režirala Katja Bricelj, sooblikovati pa jo je pomagala vrsta sodelavcev, nastopa 130 učencev grmske šole. I. Z. nagrad. Mednarodno žirijo je kot predsednik vodil Michel Troche iz Pariza, člani pa so bili dr. Konrad Oberhuber z Dunaja, dr. Siegfried Salzmann iz Bremna, Kathleen Slavin iz New Yor-ka, Igor Zidič iz Zagreba in Bogdan Borčič iz Slovenj Gradca. Predsednik žirije Michel Troche je visoko ocenil organizacijo in dejal, da se mu zdi še zlasti prav to, da so organizatorji bienala vključili mednarodno žirijo. Pri tem je poudaril, da se nacionalna identiteta uveljavlja tako, da se razkriva svetu, se z njim sooča in povezuje. Visoko kakovost slovenske grafike je potrdil tudi dr. Konrad Oberhuber in povedal, daje za GRAND PRIX OTOČEC MLADI UMETNICI — Glavno nagrado 2. Bienala slovenske grafike Otočec je dobila akademska slikarka Marija Starič Jenko iz Ljubljane, stara še ne 32 leL Na posnetku: nagrajenka, za njo (desno) novomeški umetnik Branko Suhy, predsednik letošnjega bienala. (Foto: J. Pavlin) dunajsko Albertino, katere direktor je, odkupil 18 del, med drugim nekatera dela nagrajencev Marije Starič-Jenko, Ivana Mršnika, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Samuela Grajfonerja in Zore Stančič ter grafike Bogdana Borčiča, Branka Suhyja, Jožefa Muhoviča, Erike M. Bajuk, Vladimirja Makuca, Adriane Maraž, Nataše Ribič in drugih. Na osrednjo razstavo, ki kaže prevlado klasičnih tehnik, poudarja pa avtorski pristop do grafike, se navezujejo tri samostojne razstave slovenskih umetnikov: Gabrijela Stupice v atriju Dolenjske galerije, Jožefa Muhoviča v Študijski knjižnici Mirana Jarca in Štefana Galiča, prvonagrajenca prvega bienala, na Otočcu — to je tudi edina prireditev letošnjega bienala zunaj Novega mesta — ter razstava izbora hrvaške grafike v mali dvorani Dolenjske galerije. Izbor, ki gaje opravil Igor Zidič, obsega 28 del 10 avtoijev in je pač takšen, kakršnega je bilo moč opraviti v vojnih razmerah na Hrvaškem. Posebna mikavnost sta razstavi dveh svetovno uveljavljenih ustvaijalcev in častnih gostov 2. Bienala slovenske grafike Otočec, postavljeni v Dolenjskem muzeju. To sta Johnny Friedlaender iz Pariza, ki je predstavljen z 20 deli, in Jasper Johns iz New Yorka, katerega ustvaijalnost prikazuje izbor 18 grafik. Pričakovali so, da se bo Johns osebno udeležil otvoritve, pa ni mogel priti iz Amerike, medtem ko je Friedlaender hudo bolan in ga niti niso poskušali pripeljati v Novo mesto. Hkrati z navedenimi razstavami grafike, jedra letošnjega bienala, so bile odprte še štiri tematske oziroma vzporedne razstave bienala. V galeriji Krke v Ločni se s svojimi deli predstavlja oblikovalec Peter Skalar, od letos prodekan Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. V razstavišču Pioniija v Br-šljinu razstavlja novomeška arhitektka Jelica Kupec (s sodelavci) svoje projekte za hotele v Krakovu. Znani novomeški fotograf Bojan Radovič pa se s svojimi fotografskimi stvaritvami predstavlja kar v dveh razstaviščih: v zavarovalnici Tilia in fotogaleriji Vista 21. V razstavišču SDK v Kandiji je razstava otroških, osnovnošolskih in srednješolskih risb. Razstavlja 38 učencev OS Center, 17 učencev OŠ Šmihel, 5 učencev OŠ Bršljin, 7 učencev OS Dolenjske Toplice, 12 učencev OŠ Šentjernej, 2 učenca Gimnazije Novo mesto in 42 otrok iz Vzgojnovarstvene-ga zavoda v Novem mestu. Celotno razstavno dejavnost bodo dopolnilna dogajanja, imenovana novomeški poletni kulturni utrip, pomenijo pa poživitev kulturnega, se pravi ustvarjalnega in poustvarjalnega dela od junija do septembra. Junija se bodo zvrstile štiri prireditve, in sicer bodo gimnazijski gledališčniki nastopili s predstavo Arktična zgodba Norge (na gimnazijskem starem telovadišču), novomeški simfonični orkester bo imel koncert v atriju kapiteljske proštije, v atriju doma obrtnikov (na Glavnem trgu) bo recital ciganske poezije, na kresni večer pa na Recljevem hribu kresovanje s sodelovanjem folklorne skupine Kres. Julija bo v Dolenjski galeriji koncert, ki ga bosta izvajala Milko Bizjak (špinet) in Igor Grasselli (violina), na muzejskih vrtovih (pri Dolenjskem muzeju) pa bo plesni večer s sodelovanjem Freda Lasserra in Fabienne Brčtho iz Pariza ter novomeške plesne skupine Terpsihora. Avgusta bo vokalna glasbena skupina Vox nova, ki jo vodi mag. Mirko Slosar, izvajala slovenske podoknice. Septembra bo na muzejskih vrtovih večer slovenskih pesnikov, v atriju kapiteljske proštije pa koncert Straškega pihalnega orkestra Novoles. I. ZORAN Najboljše tudi v Metliki METLIKA — Razstava oblikovalca Oskarja Kogoja v tukajšnjem Ganglo-vem razstavišču, ki jo je pretekli petek, prav na zadnji dan Švetovnega kongresa oblikovalcev ICSID 92, ki je bil v Ljubljani, odprl član predsedstva RS dr. Matjaž Kmecl, je dogodek, kakršnih Metlika ni imela veliko na razpolago. Poleg užitkov, kijih bodo številni obiskovalci še dolgo nosili v sebi, pa bodo mnogim, zlasti Metličanom, ostale v spominu Kogojeve besede, daje počaščen, ker je lahko poklonil Metličanom to razstavo. Hkrati seje vprašal, zakaj bi moralo biti vse najboljše prav v Ljubljani. Razstava Oskarja Kogoja je bila skoraj v celoti prenesena z Milanskega trienala, za katerega so v enem od italijanskih časopisov zapisali, da so najkvalitetnejši paviljoni, torej tisti, ki imajo največ povedati, prav švicarski, nizozemski in slovenski. Kot je ob otvoritvi dejal avtor razstave dr. Stane Bernik, pa je ravno v jedru razstave, kolekciji »Bela krajina«, kije nastala v sodelovanju z Janezom Filakom s Talčjega Vrha pri Črnomlju, najbolje izražen odnos oblikovalca Kogoja pri njegovem delu. Etnolog dr. Janez Bogataj je pristavil, da je Filak s svojim izdelkom, ki mu je dal dušo in obliko Kogoj, vnesel v Belo krajino kakovost in blagovno znamko Filak, za katero ni potrebno na izdelek lepiti nalepke »Made in Slovenia«, ampak je »berljiva« sama po sebi. Zato je po njegovem lahko cela Bela krajina ponosna, da je kot prva slovenska pokrajina dobila takšen vrhunski izdelek. Ob tej priložnosti je Filak dobil v dar metliško ptico, namenjeno vrhunski žgani pijači, ki jo znajo tako dobro zvariti v Beli krajini. Oblikoval jo je seveda Kogoj, izdelal pa vrhunski slovenski lončar Franc Kremžar z Gmajnice pri Komendi na Gorenjskem in jo še ne-žgano prinesel z lončarskega vretena. Član predsedstva RS dr. Matjaž Kmecl pa je, predenje odprl vrata Gan-glovega razstavišča dejal, da je potem, ko sta se srečali primorska in belokranjska sončnost, nastalo to, kar je jedro razstave v Metliki. Gre za plodove belokranjske zemlje, podjetnosti, poguma in iskrivosti ter oblikovalske genialnosti mojstra Kogoja. Iskrivost Kogojevega duha se namreč srečuje s svetlobo in sončnostjo belokranjske zemlje. M. BEZEK-JAKŠE kultura in izobra- ževanje Bienale priložnosti NOVO MESTO — Novo mesto, iz katerega je izšel Božidar Jakac, eden naših najpomembnejših utemeljiteljev grafike, tako rekoč klasik v tej zvrsti likovne umetnosti, in kjer zdaj kot slikar in grafik deluje Branko Suhy, ki je tudi izredni profesor za grafiko na A kademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je že drugič pripravilo bienale sodobne slo venske grafike. S tem se je zno va potrdilo kot sposoben in zanesljiv organizator, ki zna več kot solidno izpeljati takšno prireditev, pa tudi, da zmore v celoti prevzeti vlogo republiškega središča za grafiko. O pripravljenosti Novega mesta, da to vlogo obdrži in breme bienala, ki gotovo ni majhno in lahko, tovori tudi v prihodnje, sta na otvoritvi letošnjega bienala govorila novomeški župan Marjan Dvornik in predsednik organizacijskega odbora Boris Dular. Oba sta poudarila, da je bienale srce, s katerim utripa vsa kultura v Novem mestu ter spodbuja kulturno delo k še večji vsebinski pestrosti in k višji kakovosti. Marjan Dvornik je še dodal, da seje Novemu mestu prav z bienalom ponudila priložnost, da po sedmih desetletjih doživi novo, svojo drugo »novomeško pomlad«. Pesnik Ciril Zlobec, od nedavnega podpredsednik SAZU, ki je odprl bienale v imenu pokrovitelja, predsedstva Republike Slovenije, kot njegov član, je v monografski katalog zapisal, da bi Dolenjska brez te grafične prireditve ostala še naprej na obrobju slovenskega kulturnega utripa, z bienalom pa se je odprla možnost, da »ta čudovita slovenska pokrajina s prav tako čudovitimi ljudmi bolj polno kol doslej zaživi v slovenski nacionalni kulturi«. Nekatere svoje v katalogu zapisane misli je Zlobec ponovil v krajšem slavnostnem govoru v Dolenjski galeriji na otvoritvi. Govoreč o občutkih, ki jih je dobil ob ogledu grafik, pa je dejal, da ga je najbolj razveselila novica, da je direktor dunajske Albertine z razstave slovenske grafike izbral za svojo galerijo dela kar sedemnajstih avtorjev in da gre izbor le grafike tudi v Pariz. Menil je, da prav zanimanje tujine za slovensko grafiko kaže, da je res kakovostna. Iz tega bi se lahko marsičesa naučili in spoznali, da je v svetu zanimanje res samo za tisto, kar je dobro. »Pri uveljavljanju velja samo kvaliteta, nikakršnega popuščanja ni,« je poudaril Zlobec. I. ZORAN ČERNAČ EVA RAZSTAVA V KOČEVSKI REKI KOČEVSKA REKA — V tukajšnji galeriji, preurejeni Butinovi hiši, bodo jutri, v petek, 29. maja, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Janeza Černača, magistra biotehniških znanosti. Černač, ki je član Društva likovnih umetnikov Slovenije, bo razstavljal okoli 50 svojih del, ustvarjenih v različnih tehnikah (voščena kreda, pastel, akvarel, olje). BELOKRANJSKA SRAJCA ZA OBLIKOVALCA — V Ganglovem razstavišču metliškega gradu gotovo še ni bilo razstave, ki bi na otvoritev privabita toliko obiskovalcev kot prav razstava oblikovalca Oskarja Kogoja. In medtem ko je nekaj visokih gostov dobilo za spomin »ledeno steklenico«, kijo je oblikoval razstavljale:, je Kogoj dobil darilo, ki ni plod industrijskega, ampak pristnega domačega belokranjskega oblikovanja: srajco iz domačega platna. Sprejema jo iz rok kustodinje Belokranjskega muzeja, Andreje Brancelj-Bednaršek. (Foto: MB. J.) POTA Ii\ STU/ dežurni poročajo IZGINJAJO AVTORADII — V noči na 22. maj ie nekdo v novomeški Ulici Slavka Gruma vlomil v osebni avto R 4, last A. T., in tega prikrajšal za 30.000 tolarjev. Toliko je namreč vreden izginuli radiokasetofon. Podobna pripravica je te noči izginila tudi iz vozila, parkiranega na Cesti herojev. Lastnik Vito R. je oškodovan za 25.000 tolarjev. Tretji, kije bil tisto noč ob glasbene užitke, je Robert Š. iz Novega mesta, njegova katrca je izgubila na vrednosti za 25 tisočakov. V noči na 24. maj pa je bilo vlomljeno v katrco Branka M. iz Stopič, kije imel vozilo parkirano pred osnovno šolo. Tudi ta je bil avtoradiokasetofon, vreden 15.000 SLT. POŠKODOVANO STEKLO — Nekdo je 23. maja zvečer skušal na novomeških Mestnih njivah vlomiti v jugo, last Franca K. Bilje nestrokoven in je pri delu poškodoval prednje vetrobransko steklo in steklo vraL Storilca je pregnal lastnik sam. Škode je za 30 tisočakov. ŠE DVA OB GLASBENE UŽITKE — 18. maja zvečer je iz avtomobila, ki ga je Jože Bajuk z Radoviče parkira) pred gostinskim lokalom v domačem kraju, izginil 15.000 tolarjev vreden avtoradiokasetofon. Le nekaj ur kasneje je podobno tatvino prijavil Stanko Vene iz Travnega Dola; avto je bil parkiran v Semiču. IZGINILA OKRASNA OBROČA — V noči na 21. maj je nekdo šaril okoli osebnega avtomobila Peugeot, ki ga je imel Milan R. parkiranega v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu. S koles sta izginila dva okrasna obroča, vredna pet tisoč tolarjev. UKRADEL MARKE MARINDOL — 18. maja je nekdo na še nepojasnjen nadn prišel v stanovanjsko hišo v Marindolu in tam zmaknil 1820 nemških mark. Da tečaj slednje na slovenskem borznem trgu vztrajno pada, zmikavt še ni slišal. Vlomilci podvojili storilnost Na Dolenjskem se je zelo povečalo število vlomov v avtomobile in vikende — Dejanja zoper življenje in telo raziskana — Mladoletniki in otroci opozarjajo NOVO MESTO — Domala za četrtino se je v letošnjem prvem tromesečju povečalo število kaznivih dejanj na Dolenjskem v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Policisti sojih obravnavali kar 544, od tega jih je ostalo neraziskanih 222. Brez dvoma so zelo zaskrbljujoči podatki, vedeti pa je ob tem potrebno, da se je v Sloveniji število kaznivih dejanj povečalo kar za 43,8 odst. in le krška UNZ je tista, kjer kriminal letos ni pretirano širil svojih lovk. Velik delež dolenjskega kriminala odpade na premoženjske delikte, po besedah Zdenka Prizmiča, vodje urada kriminalistične službe na UNZ Novo mesto, ta dejanja vztrajno naraščajo že tretje leto. »Vse več je tatvin osebnih vozil, rezervnih delov zanje, zlasti ve- Traktorist in motorist mrtva na krajih trčenja Minuli teden dve hudi prometni nezgodi na dolenjskih cestah MIRNA GORA, ČATEŽ — Kar dve smrtni žrtvi so po krajšem zatišju minuli teden zahtevale dolenjske ceste. Prvi se je v črno kroniko zapisal 49-letni Slavko Rožič iz Naklega pri Črnomlju. 20. maja okoli 5. ure zjutraj seje na traktoiju brez kabine in varnostnega loka peljal po gozdni poti proti planinskemu domu na Mimi gori. Vozil je po neutijeni poti, ki jo gozdaiji še popravljajo, tako da je traktor med zavijanjem v desno zdrsnil po 2,8 metra visokem kamnitem vseku in se pri tem prevrnil. Traktorje pod seboj pokopal tudi voznika, ki je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode. V nedeljo, 24.maja, ob 14.05 pa sije 38-letni Alojz Jurman s Čateža pri gostilni Ravnikar sposodil prijateljevo neregistrirano motorno kolo Jawa 350 in se z njim odpeljal po regionalni cesti od gostilne proti Dolenji vasi. Zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti pa je v ovinku izgubil oblast nad motorjem, zapeljal najprej v okrasni grm, nakar gaje vrglo v zrak, nato pa je treščil v zid stanovanjske hiše. Jurman je bil takoj mrtev. trobranskih stekel za avtomobile Jugo. Tudi število vlomov v vozila narašča: predlani jih jih je bilo 8, lani 12, letos pa že 44. Očitno je, da so slovenske trgovine z rezervnimi deli Zastave slabo založene in črna kupčija z njimi lepo cveti. Omenim naj ob tem še tatvine goriva iz rezervoaijev, lani smo jih v prvem trimesečju obravnali vsega tri, letos že 16. Vse bolj na trnih pa so tudi lastniki vikendov; število vlomov vanje letos je porastlo za 100 odst., našteli smojih 25, storilci pa odnašajo predvsem hrano, tu in tam tudi kakšne tehnične predmete.« Ni odveč temu na rob dodati, da so se dolenjski policisti izkazali pri odkrivanju največjih premoženjskih deliktov, zlasti vlomov, saj so navzlic večjemu številu teh kaznivih dejanj izboljšali raziskanost. In ko smo že pri raziskanosti: vsem tridesetim kaznivim dejanjem zoper življenje in telo so odkrili storilca. Naslednji razveseljiv podatek pa je ta, da prvi trije meseci niso prinesli enega samega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo, lani jih je bilo v tem času že šest. Gozdne tatvine in krivolovi, ki po kdove kakšnem ključu spadajo med gospodarsko kriminaliteto, so poglavitni krivci za rdeče številke tudi na tem področju, saj se je njihovo število od lanskih 25 povzpelo letos že na 46. Zato pa je pravega gospodarskega kriminala letos nekaj manj, kriminalisti so obravnavali primer nevestnega gospodarjenja, dve sklenitvi škodljive pogodbe, štiri zlorabe položaja, eno poneverbo, pet UKRADEL AVTOMOBIL ORNUŠKA VAS — 34-letni Marjan P. iz Omuške vasi je 19. maja popival z Uubljančanoma Vilijem D. in Metodom Č. Ko se mu je zazdelo, da sta možakaija primemo okajena, ju je velikodušno povabil še na svoj dom in pridno polnil kozarca. Ljubljančana sta omagala in zaspala, Matjan P. pa je odšel iz hiše, se usedel v njuno lado karavan in se zdenatjem, devizami, dokumenti in vinom v njej odpeljal neznano kam. neupravičenih uporab ter dva primera ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Zaradi gospodarskih kaznivih dejanj je bilo letos tožilcu ovadenih 56 oseb. Mladoletniki so poglavje zase: letos so skupnemu številu pripisali 58 kaznivih dejanj, v domala vseh primerih gre za premoženjske delikte, medtem ko so otroci v letošnjih treh mesecih zakrivili 16 tatvin in vlomov. Zavoljo tega seje na seznamu, poslanem socialnim službam, znašlo 24 imen, medtem ko je bilo temeljnemu javnemu tožilcu ovadenih 78 mladoletnikov. Vse te številke so krepko nad lanskimi, kar je bržkone dovoljšen vzrok za alarm. B. B. • Janez Pavlič iz Vratnega pri Šentjerneju je 20. maja zjutraj pogrešaljato desetih rac in sedemindvajsetih piščancev. Policisti pravijo, da je škode za šest tisočakov ali dobrih 160 tolarjev po osebi Je za tak izračun kriv napačen cenik, težavnost računske operacije ali kaj tretjega? • Janeza K., ki je 19. maja dopoldne iz novomeškega Revoza odpeljal goro odpadnega papirja, so ustavili policisti Ugotovili so, da bi Janez za odpadni papir iztržil prek 80.000 tolarjev. V kupu je bilo namreč več rezervnih delov za petico; kako jih je zamenjal s papirjem, bo Janez K. težko pojasnil _ • V vasi Zalisec pri Žužemberku je iz obcestne kapelice izginil kipec Marije z detetom. Kazen za tovrstne grehe je pekel • V KPD Dob pri Mirni imajo zmikavta 19. maja dopoldne je v livarski delavnici obsojencu Jerneju S. ukradel radiokasetofon, vreden tri tisočake • Z vigredi gredoč proti domu je nekdo s krulečim želodcem minule dni spraznil vikend v Dolah pri Ju-gorju. Odnesel je več kilogramov mesa in nekaj konzerv, lastnik iz Velenja si bo moral obnoviti zaloge hrane. rit BOJAN BUDJA Le tole v popotnico pričujočemu feljtonu. Nedolgo tega sem napisal stavek: »Ko si zunaj, ljudi izza zaporniških zidov obsojaš, ko si z njimi jih pomiluješ. * Vetiko jih tega drugega ni razumelo, njim in vsem drugim v premislek so vrstice, ki so jih pisale različne usode. Pristal sem na to, da zaporniško obleko zamenjam za vojaško suknjo. 2. aprila 1985 sem se moral oglasiti v vojašnici Lukovica v Sarajevu, v danes zloglasni kasarni, iz katere srbski vojaki tolčejo po mestu in ubijajo nedolžne ljudi Zaporniškega vedenja se nisem mogel zlahka odvaditi, za rešetkami je pač tako, da tam vlada zakon močnejšega. Tudi vojsko sem jemal za neke vrste zapor in moje obnašanje v kasarni je bilo temu primerno. Že prvi večer je prišlo do konflikta. Sp ' sem se z nekimi Beograjčani; beseo. »mangup« nisem mogel preboleti in sem tistega, ki jo je izrekel, treščil v obraz. Da bo mera polna, meje raz-kačil še dežurni oficir. Besen sem sklenil, da vcjske ne bom služil. Ko so naslednjega jutra razdeljevali opremo in orožje, nisem hotel sprejeti ničesar, tudi uniforme nisem hotel obleči. Sprva so mislili, da sem jehovec, šele pozneje so izvedeli, kdo in kaj sem, k sebi meje namreč poklical komandir. V njegovo pisarno sem stopil s cigareto v ustih in z rokami v žepu. Rekel Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljlor gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodje in upraio. upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. sem mu, da vojske enostavno ne bom služil, da sem tej državi dal že dovolj; mislil sem seveda na celih šest let in pol kehe. Šele takrat je izvedel, da sem v vojsko prišel naravnost iz zapora. Nemudoma je kurirja poslal po moj osebni karton, tam je bilo vse črno na belem. Pričakoval sem, da ga bo to razkačilo, a je nenadoma postal prijaznejši. Celo prosil me je, naj oblečem uniformo. Ko sem mu očital, da teh ponošenih cunj ne bom nosil, je poklical vodnika in mu naročil, naj me odpelje h krojaču, da mi naredi uniformo po meri. Še to mi je rekel, da bom odslej njegov osebni kurir. Tako so me pregovorili, da sem ostal v vojašnici. Šole o tem, kako ravnati z orožjem, nisem potreboval, vsega tega sem se naučil v zaporu. Sprijaznil sem se s takšnim razpletom. Po mesecu dni so me iz Lukovice poslali v šolo za rezervne oficirje in dobil sem čin vodnika stažista. Z našitki na ramenih sem se vrnil v matično kasarno in prevzel vod mlajše vojske. Vse je bilo v redu do tistega večera, ko smo se z vaje vračali v vojašnico. Vojaki so bili lačni, za njimi so bili trije dnevi marša, kuhinja pa je bila zaprta. Da bi čakali do jutra, nisem dovolil, dežurni oficir pa se za moje prošnje ni zmenil. Ni mi preostalo drugega, kot da sem si v spomin priklical stare veščine: vlomil sem v kuhinjo, odšel po pet vojakov, jim naložil polno naročje kruha in ribjih konzerv, nakar smo se vrnili do ostalih vojakov v spalnico in se spravili k večerji. Po nekaj minutah nas je zmotil dežurni oficir. Zanimalo gaje, od kod kruh in ribe. Vojaki me niso hoteli izdati, ko pa mi je bilo njegovega tečnarjenja dovolj, sem vstal in povedal, da je to moje maslo. Oficir je pričel kričati name in je poklical stražo, toda predno je končal ta stavek, sem ga treščil po zobeh. Potem sem pograbil svojo puško in iz osebne omarice pobral nekaj saržeijev bojne municije. Tako oborožen sem sredi noči stekel na podstrešje, od tam pa v svoje skrivališče, ki sem ga imel pod streho. Tod sem imel še nekaj municije, cigaret, alkohola. Slednjega sem tihotapil v kasarno za vojake, sam alkohola v življenju še nisem poskusil. Kot vodnik sem lahko večkrat hodil v mesto, ob prihodu me nihče ni kontroliral in to sem pač izkoriščal. Ob jutranjem zboru vojakov seje sredi dvorišča kasarne pojavil komandant vojašnice. Zbranim je povedal, kaj sem naredil, ter me proglasil za dezerterja. Bil je prepričan, da sem pobegnil. Ko so zatem na drog dvigali zastavo, sem splezal iz skrivališča na streho, repetiral orožje in z rafalom prestrelil jugoslovansko trobojnico. Vseh tisoč vojakov je bilo z oficirji vred v hipu na tleh. Že čez nekaj minut je bilo dvorišče prazno, pojavili pa so se pripadniki vojaške policije in specialne enote. Hoteli so, da jim predam avtomat, jaz pa tega nisem hotel. Strahu nisem nikoli poznal, jasno, da se jim nisem uklonil. Udal sem se šele pred svojim prijateljem vodnikom, človekom, za katerega bi takrat naredil vse. Prosil meje, naj predam orožje in šel proti meni. Če bi bil to kdorkoli drug, bi nanj streljal, njemu sem avtomat izročil. Odpeljali so me na poveljstvo, v sobo, kjer je nasproti mene sedel varnostni oficir. Nič ni rekel, le gledal me je celo uro. Njegove edine besede so bile tiste, ko je poklical stražaije in jim rekel, naj me odpeljejo. Z džipom so me potem odpeljali v vojaško bolnišnico in me postavili pred zdravnika, pravo karikaturo. Bilje plešast, z debelimi očali. On me je gledal, jaz pa sem se mu smejal. Besen meje napodil iz ordinacije. Kmalu je za menoj prišla v čakalnico še medicinska sestra. V rokah je nosila modro kuverto in mi jo izročila, rekoč: »Fant, žal nam je, toda vi niste sposobni za vojsko, potrebujete zdravljenje.« Slekli so mi uniformo, mi nadeli neke cape, podobne pižami, in zaprli v nek prostor. Šele ko je k meni prišel nekdo in me pričel božati po glavi, drugi pa me mazati s slino, mi je bilo jasno, da sem v psihiatrični bolnišnici. Dajali so mi nekakšne injekcije, me zvezanega kot Frankesteina pregledovali Zlatko Sadikovič na mizi, me provocirali, spravili celo na rob živčnega zloma. Končno so le uvideli, da ne sodim sem in me po treh tednih premestili v vojnomedi-cinsko ustanovo na Verudi pri Pulju. Tam je bilo drugače, bilo je več svobode, že po nekaj dneh meje psihiater poklical k sebi, rekoč, da bi bilo dobro, če bi se lotil kakšnega dela. Ko je slišal, da sem po poklicu natakar, me je poslal na Brione, kjer je imela vojske svoje objekte. Odšel sem kot civilist. Zaposlili so me kot natakarja v hotelu Brioni, še prej sem jim moral dostaviti potrdilo o svoji izobrazbi. Na srečo so bili v celjskih zaporih le toliko dobri, da so mi diplomo — gostinsko šolo sem namreč končal tam — poslali kar po pošti. Leto in 29 dni sem delal v tem hotelu, nobenega kaznivega dejanja nisem storil v tem času. Nesreča pa je hotela, da sem med natakarji srečal osebe, ki bi rade do denarja še kako drugače, ne le z delom. Še danes ne vem natančno, kaj meje pripeljalo v Postojno, zdi se mi, da sem odšel tja iz Pulja obiskat neko dekle. Z menoj sta bila tudi prijatelja natakarja. Pred nikomer nisem skrival svoje preteklosti, tudi njima sem povedal, da sem bil v zaporih, da sem kradel in vlamljal. Da sta imela tudi onadva podoben življenjepis, mi nista povedala. Sedeli smo na terasi pred hotelom Jama. V šali sem pokazal na bližnjo Kdo je noč« vtomitec? Odgovor na to vprašanje najbolj zanima Mim-čane, ki sumijo, da je k njim prišel izletnik z Doba MIRNA — Na Mirni je bil 20jnaja zjutraj preplah. Kraj je ponoči obiskal vlomilec, kije pridno slikal zdaj tu, zdaj tam. Škodo, Idjojp napravil, so ocenili na okoli 70.000 tolarjev Vrstni red dogajanj še ni povsem razvozlan, zalo pa nbkactera dejstva držijo nesporno, denimo to, daje nepridprav vlomi v trgovino z mešanim blagom, last Maksa K. iz Šentruperta, Idje v predalu registrske blagajne pogrešal tisočaka. Štirikrat večja pa je bila škoda, narejena z vlomom. Taisto noč je bilo vlomljeno tudi v Dolenjkino trgovino z mcšsrtmi blagom, od koder je nočni obiskovalec odšel s! &5GS lobiji v žepu, ob vloma narejena škoda pa je ocenjena na 25.00&tolarjev. Tarča vlomilca je bila tndi minska mesnica, last Andreja R. Od vseh razpoložljivih dobrot seje zmikavt odloči 35J000 tolarjev v registrski blagajne kjerjeodkri še 50 nemških mark, skupne de pa je po oceni policistov kar na 30 tisočakov . Ro neuradnem vrstnem redu je bda naslednja na vnti trgovina Bansa Š, vendar je bila za vlomilca očitno pretrd oreh. Najsi se je še tako mudi, kaj več od.desetih tisočakov škode, kolikor bo potrebno odšteti maatju in fcjjmčavmčaijii, mu ni uspelo narediti. Sicer pa je imd testni izlet na Mirno vlomilec noč poprej, fcoje v bližnji Brezovici vlomil v zajčruk in odnesei s seboj šest dojgoahcev. PREHITRO V OVINEK — V nedeljo. 24. maja, ob 3.50 se je 18-kmi Magaž Gričar iz Preloga pdjal z osebnim avtom P-126 iz Gorenjega Vrhpolja proti Šentjerneju. V ostrem levem nepreglednem ovinku v Šmarju gaje zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v betonsko ograjo Voznik jo je odnesel brez ran. ne pa tudi sopotnik, 174etiii Boštjan Zupančič z Vrha nad Mokronogom, ki se hudo ranjen zdravi v novomeški boinišnid- H1TROST IN MOKRA CESTA — 24. maja ob 9.45 seje 19-letni Janez Nose iz Straže pod Srebotnikom peljal s svojo stoenko po cesti iz Mirne Peči proti Novemu mestu. V kraju Rogovila ga je ra mokri in spolzki cesti zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, avtomobil je bočno drsel po cesti, takrat pa seje nasproti vgoj-fu pripeljala 45-lema Rozalija Skobe iz Novega mesta. Slednja je sicer zavirala ic se umikala, a trčenja m uspda preprečili ODNESEL ELEKTRIČNO KLADIVO NOVO MESTO— 18. maja je neznan storilec iz trgovine KZ Krka na Cesti komandanta Staneta ukradel električno kladivo s priborom, vredno natanko 144.000 tolaijev. Kako je lahko tolikšen plen neopazno odnesel, ni niti približno znana Nase im Skdbetema sta se v nezgodi hudo tanila m se zdravita v novomeški tnbušniti Materialne škode je bilo kar za <50 tisočakov. ZAPELJAL MED PEŠCE IN POBEGNIL OTOČEC — V soboto, 23. maja, ob 430 seje 43-ilemi Dušan Prudič iz Novega mesni peljal zasebnim a vlom Mazda 129 po cesti od Otočca proti Novemu mestu. V naselju Otočec je dabhd skupino (treh pdicev, ki so hodih po desnem robu vozišča v smeri proti Mačkovcu. Ker je Prudič vozil preblizu desnega zoba ceste, je zapeljal med pešce. Najhuje jo je skript 18-tetni Novomeščan Mitja Zupan, ki gajje vozilo zadelo, padel je na pokrov motorja .in vemobranskosteklo. nakar gaje vrjjlo na bližnji Otavnik. Poškodovanajjc bila nudi 9 7-:letna Saša Pavček iz Novega mesta, medtem ko jo je žrega pešaikinja odnesla brez poškodb. Ibudič je po nezgodi, ne da bi se zmenil za posledice m .ranjene, odpeljal naprej prod Novemu mestu, vendar so ga pdhcisti še istega dne izsledili. Hudo rapjeni Zupan se zdravi v novomeški bolnišnici zlatarno, rekoč, kako enostavno bi bilo vanjo vlomiti in iz nje pobrati nakit. Prijatelja sta za te besede zagrabila. Rotila sta me, naj to naredim, da imata onadva zlatarja, ki bo ukradeno robo odkupil, itd. In res, toliko časa sta me nadlegovala, da smo počakali noči, nakar sem »odklenil« vrata zlatarne, onadva pa sla pobrala dati nakit — zdi se mi, da ga je bilo za poldrugi kilogram — in odšli smo domov na Brione. Seveda nas niso dobili. S tem denatjem sva s punco kar nekaj časa lepo živela. Nekega jutra ob štirih, ko sva se vračala iz diska, sem na vratih srečal staro druščino. Da naj se znova odpravimo na kak posel, da potrebujeta denar in podobne stvari. Nisem bil za to, še posebej potem ne, ko sta rekla, naj bi se vrnili v Postojno, češ daje tam vsega dovolj in kjer ne bo težko znova priti do bogastva. Bolj ko sem jima razlagal, kako je to tvegano, še posebej, ker smo tam že vlomili, bolj sta me prepričevala, kako je kraj blizu meje. kako je tam dovolj denarja. Medtem ko smo pili kavo, sem pričd premišljevati. Če ju pustim sama, bosta padla v roke policiji in slej ko prej bosta izdala tudi mene. Nisem imel izbire, odšli smo skupaj. Ustavili smo se v Sežani. V zavetju noči smo vlomili v neko hišo. Sam sem bil znotraj. Vzpenjal sem se po stopnicah, ko sem pred seboj zagleda! lastnika v spodnjem perilu. Ote sva bila zbegana, toda prvi sem se znašel jaz. Predstavil sem se za izterjevalca dolgov. Možakarje bil res zadolžen ib pričel se mi je celo opravičevati, da denaija nima pri sebi. Kdo ve, kako bi se vse končala ako se takrat ne vratih ne bi naga pojavila njegova žena. Lastniku sem rekel da ga bom obiskal podnevi, in odšel. Očitno sem ga bil zmotil sredi nočnega dela. . Kakih sto metrov naprej smo vlomili v drugo hišo. Bila je prazna, brez opreme, v garaži pa golf s ključi v ključavnici. Poklical sem pajdaša, da sta vozilo odpeljala. Slabih petdeset metrov naprej je bila tretja hiša, pred njo pes čuvaj. Dovolj sem bil izkušen za to oviro, pes ni niti enkrat zalajal. Brez težav smo vlomili še v to stanovanje, le da nismo imeli sreče. Pajdaša sta očitno pravi čas zavohata nevarnost — vlomili smo namreč v hišo policaja — in jo popihala Ko seje policaj pojavil pred mana sem zbežal skoz okno, med tekom padel in se ra- nil Dohitel meje in prijel. Nisem se mu upiralčepravje M manjši in š£t> kejS od mene. Kmalu so prijeli tnd> pajdaša. Da smo trjjeje namreč pob-tastojm povedal možakar, ki sem se mu M predstavil za iztetjevalca dolgov. Sprva smo bili osamljeni le trti poskusov vlomov, po opravljeni pt*-iškavi pa se je obtožnica razširila še a* teto dni star vlom v zlatarno. Na postopišfco sodišče smo stop® po devetih mesecih pripora. Dejan)* smo priznaii. Senat me je obsodil tri leta zapora, moja pajdaša pa £* dobila poldrago lato fcdbe m to pogojno. Čakala me je Zenica. Če verjamete ah ne, škuvenski zapori so v primesjavi z Zenico botrih'!. Zapore*' v Sloveniji sploh nisem občutil T*-® jjebdo vsedrti^ače. V Zenici sem tip® Veto in poJ, več nisem mogel Pob^*® sem in punca meje odpeljala doto®* v Veliko Kiaduša kjer sem se J®*" obJefcetod tarna sem se se vmS w varijo. Ce sem se itotril preživetiJ*?® moral spet krasti, drtjge izbire mi t*"® Iskanje službe bi pomenilo samoffl^ Nikoli se msem branil drila, »oda krt ubežnik, ki so ga iškaih s ririhca f zaposžštue »risera mogril privefij® Kradril sem in vlam^al nekaj poj^ savju, Dolenjskem, Ljubljani, so tne po enajstem kaznivem dej***?®' Nisem se bal nove kazni pač p* B** da tne kot ubežnflea vrnejo v Ze®0® in res. rekli so ml da bom v ijani počakal ma sojetpe za tatvine ** vlome, nakar 'bodokazen združili **' sto, id bi jo moraš odsedeti v Bos®- ^ me vrnili v Zenico. Vedel sem, d* tam čaka pekel, tam nisi človek žival in * teboj' drilaja kar se ko® zljubi. Ce te utrpejo/rečejo, dsjejrt za nesrečo pri delu. Garaš od P*®® zjutraj do sedmih zvečer, v prob®^ Sni, niti zakašfjati ne smeš, kaj pokaditi cigareto. Dobesedno p®*® . Ko sem torej izvedel, da bom nazaj v ta zapor, sem prvič v ži'jje*9* pomisli na samomor. Iška! p* tudi drugačno rešitev Zapore na P®" všrtovi sem poznal kot svoj žep, njih sem preživel kar lep'del Ko sem bil na svobodi, sem jih »eMr fcral opazoval s starega ljubljanski** gradu. Točno sem vedel, kod i® stopili, da bi pobegnil to sera razrifr tudi' sozapornikom, a so se trn sme?® češ iz pripora na Povšetovi nidodSI mhče ubežal. Naša mladina na postajah smrti -Raja pa ni, nebes ni nobenih, sploh pa ne potem, ko si nekaj časa noter. Potem je prej pekel, kot nebesa, P°1 rabiš samo še, da živiš. Pol samo še funkcioniraš..." Pravi eden od narkomanov v knjižici Postaja Death Pisateljice Marinke Fritz - Kunc. n Narkomanija, ki vse bolj mi,?k v'talnemu delu člov( .1 p1)1’ je zakorakala tudi na ‘h Slovenski organi za not so lani zasegli 790 feroma 94 dag kokail?a) 700 v m-tri dag hašiša in 300 rnam-,Uane- Zarili prevelike letr, I a,le *an* umrlo 5 narkom; srl?r J,h J? toliko umrlo že bj|„ 'n®. aprila. Po izračunu n nar.v Sloveniji približno 1000 p narkomanov, čePrav krimin Kal f’ da jih je dejansko še tretJin' naših uživalcev celn ajŠ,h od 25 let- mamila se ! vspmV osnovr>ošolske klopi, i te it v ;jedme in osme razrede. vse„ lke pa še zdaleč ne po v irPredvsem ne pokažejo t Katerem se znajdejo narkom; nje8°vi najbližji. Droge v naših krajih Dni °V?rice se širijo, da je tuc se« e'l skem vse več mladih m,!? P° mehkih drogah (ti ru 1 mana, hašiš) pa tudi po i [heroin, kokain, LSD). Janez Š< 0(l .n.(,,Von'eškega kriminalistič Dn|C k3i Pr' IdNZ pravi, da ji Dren njiSk?m več uživalcev mami kr:,;. 'etl> vendar stanje ni Se no> k°t se govori. "Menin dm ?adnjem času veliko govc jrogah tudi zato, da se jen’ Dei- 1 jmpularizira," razlaga Še nam * °le na novomeškem obn trave Tnrhke dr°ge’ Pre* • *udi pri nas se je stare struktura uživalcev droge že zelo znižala, travo kadijo tudi nekateri osnovnošolci. Sicer pa na UNZ podatkov o tem, koliko mladih je na mehki drogi nimajo, medtem ko beležijo 4 uživalce trde droge, od tega se trenutno dva zdravita v psihiatričnem dispanzeiju, ki ga vodi dr. Cveto Gradišar. "Naši zakoni so jasni, vendar se zavedamo, da bi morali več skrbi posvetiti predvsem preventivi. Pogrešamo organizirano sodelovanje s šolami, zdravstvom. Kot prvo bi morali na ravni republike sprejeti potrebno politiko glede drog," meni Šercelj. Drogam podlegajo tako uspešni kot tudi manj uspešni učenci. Na srednjih in osnovnih šolah so zadnje čase pozorni tudi na te pojave, vendar pregleda nad tem nimajo, čutijo pa, da je droga tudi med njihovimi učenci. Psihologinja Jana Hosta iz novomeške gimnazije pravi, da je problem mamil med gimnazijci močneje začutila pred dvema letoma, vzporedno z alkoholom in nastankom novih gostjnskih lokalov po Novem mestu. Šla je med učence in ugotovila, da se o drogah želijo pogovarjati, da želijo biti s tem podrobneje seznanjeni. Zbrala je skupino dijakov in se z njimi pogovarjala o vsem, kar jih ie težilo, pa tudi o drogah. "Ugotovila sem, da se v svet droge mnogi podajo iz radovednosti, ponujeni drogi pa podležejo predvsem tisti, ki so občutljivejši, mani samozavestni." Psihologinja meni, da so se njihovi j dijaki srečali zaenkrat le z mehko drogo in še to višja dva letnika, medtem ko trde droge še ni. Je pa tudi ta že na pohodu. Na srednji šoli tehnične in zdravstvene usmeritve v Novem mestu menijo, da mora biti šola tudi na tem področju predvsem preventivna. Saj raziskave kažejo, da mladostniku ponudi drogo v 74 odst. prijatelj, in ne neznan razpečevalec. V zadnjem letu domnevajo, da so nekatere vrste drog zašle tudi med njihove učence. Zaenkrat so imeli okrogle mize in posvete o drogi za učitelje. Na šoli konkretnega primera še niso odkrili, učenci pa pravijo, da predvsem mehke droge ni težko dobiti, se pa pogosto srečujejo z alkoholom m tobakom. Za prihodnje leto načrtujejo dodatne aktivnosti na šoli med odmori, ki bodo učence zaposlili. Vendar še najbolj učinkovito preventivo vidijo v povezavi z ostalimi, ki se ukvarjajo z mladostniki od društva prijateljev mladine do šol, zdravstva in policije. Sedaj dela vsak sam. Tudi na osnovnih šolah čutijo, da postaja droga pereč problem in da se tu in tam verjetno že pojavlja med učenci sedmega in osmega razreda. Za učence že pripravljajo okrogle mize na to temo, na grmski šoli pa so imeli tudi naravoslovni dan na temo mamila. Nevarno tveganje V mnogih predstavah mladih je droga simbol poguma, upora, neodvisnosti in odraslosti, sredstvo, ki spremeni puste dneve v doživetja. Tisti, ki so čez kalvarijo drog šli povedo, da je vse kaj drugega kot to. Ostane le še golo iskanje denaija, doze, eno samo trpljenje. Droga je tesno povezana s samopotrjevanjem, ki je v dobi odraščanja zelo pomembno. Velik vpliv v teh letih imajo na mlade zabavna glasba in predvsem glasbeniki, po katerih se najstniki radi zgledujejo v dobrem in slabem. Mladi so prepričani, da je zelo pomembno, da si drugačen. To drugačnost pa lahko dosežeš s pomočjo drog, alkohola, cigaret. Takšna drugačnost žal ubija. Samo takšen, kot si, brez pretvar, si edino neponovljivo bitje in s tem še najbolj drugačen. Raziskave kažejo, da se mladina ne spusti v drogo zaradi nekakšnih težav, ampak zaradi radovednosti in zaradi pritiska vrstnikov.Na srečo se veliko mladostnikov ustavi še ob pravem času. Droge jemljejo predvsem mladi, ker še nimajo zgrajene osebnostne strukture, na žalost segajo po tem vse mlajši. Najmlajše uživalce uživanje drog najbolj prizadene, saj je njihovo telo še v razvoju. Predvsem tisti, ki preidejo na iglo, boj z drogo skorajda zanesljivo izgubijo. Zelo težko se začnejo zdraviti, ozdravijo pa nikoli, za vedno ostanejo le zdravljeni narkomani povrhu še s kopico drugih bolezni. Uspejo le tisti, ki sami V sebi prelomijo iglo in si rečejo: "Ne, nikoli več!" Droga se silovito širi z Zahoda na Vzhod, kjer se odpira veliko tržišče. Na tej poti smo tudi mi. Kako preprečiti? Po svetu so poskušali s strogimi prepovedmi in z legalizacijo mehke droge, nobeden od teh načinov pa se ni izkazal za učinkovitega. Mogoče lahko še največ storimo s preprečevanjem tako, da naučimo otroke reševati življenjska vprašanja in živeti s posledicami njihovih odločitev ter jim pomagati razvijati zdravo samospoštovanje. "Izbiraj! Dokler si svoboden, lahko izbiraš sam. Potem izbirajo drugi. Preprodajalci mamil, miličniki, psihiatri...Na koncu zopet izbereš sam...Počasno umiranje, skozi lažna upanja, do konca...1 je zapisala Marinka Fritz - Kunc v svoji knjigi Postaja Death. JOŽICA DORNIŽ priloga dolenjskega lista "Srebrni" leteči čuvarji reda Slovenski policisti so tudi v zraku, kjer za nadzor prometa, varovanje državne meje, odkrivanje požarov, odkrivanje in zasledovanje storilcev in še za druge naloge skrbi policijska letalska enota. Letos praznuje 25. obletnico ustanovitve. "Naše delo je tako raznolično, da je vsak dan posebno doživetje, zato ne bi mogel zdajle izločiti kakega izredno napetega trenutka," pravi Marjan Žerjal, najstarejši aktivni pilot policijskega helikopterja tako po letih kot po stažu, v helikopterski posadki slovenskega ministrstva za notranje zadeve na Brniku, ko ga povprašamo, naj nam pove kaj posebnega iz svojega pilotskega življenja. Marjan je od petnajstega leta, ko je pričel delati pri postojnskem aeroklubu, predan letalstvu. Znanje je potem poglabljal na vojaški letalski akademiji in v petnajstletnem letenju v vojaškem letalstvu. Kot vodja trenaže za slovenske rezervne pilote je prišel na Brnik, že dvanajst let pa je v tamkajšnji policijski enoti, tako da bi letos, če bi hotel, že lahko odšel v pokoj, saj bo dopolnil sedemindvajset let pilotske službe. Marjan Žerjal je eden od dvanajstih pilotov slovenske letalske policijske enote, ki šteje še osem mehanikov, v sestavi pa imajo pet sodobnih helikopterjev znamke Avgusta Bell, in sicer dva AB 206 Jet Rangcr, namenjena predvsem za naloge v zvezi s prometno varnostjo in snemanjem iz zraka, AB 109, ki je preurejen izključno za prevoz bolnikov in ponesrečencev, ter dva dvomotorna AB 212 in AB 412, ki lahko poleg posadke prevažata še od 12 do 13 potnikov, primerna pa sta za gorsko reševanje, gradnjo na težje dostopnih mestih in prevoz tovora. Prvi helikopter AB 47, ki ga je pričela uporabljati slovenska policija, pa že dolgo ne leti več. Nahaja se že v tehničnem muzeju v Bistri, kajti letalska policijska enota ministrstva za notranje zadeve republike Slovenije praznuje za to dejavnost že kar častitljiv srebrni jubilej, ustanovljena je bila namreč 13. maja 1967. Udeleženci v cestnem prometu pojavo policijskega helikopterja nad močno obremenjeno prometnico gotovo že dobro poznajo in vedo, da ima na voznike kar močan psihološki vpliv, da se brzdajo in postanejo bolj pozorni do dogajanja na cesti. Silhueta helikopterja nad cestiščem namreč lahko pomeni tudi, da sc je v bližini zgodila nesreča. Le redko pa se zgodi, vsaj zaenkrat, da bi helikopter poletel zgolj na rutinsko kontrolo prometa. Helikopterji in njihovi piloti imajo namreč dovolj drugega dela. S čim vse se ukvarjajo, so pripovedovali prejšnjo soboto, ko so na Brniku novinarjem pokazali svojo zračno floto in vajo z gorskimi reševalci, s katerimi zelo pogosto sodelujejo na često zelo težkih reševalnih nalogah v slovenskih gorah. Prav pri takih operacijah so doslej izgubili življenje že dva pilota in en zdravnik. Med zadnjo vojno bi slovenski policisti skorajda ostali brez svoje flote, a so bili bolj premeteni od nasprotnika, ki je skoraj popolnoma razdejal hangar, v katerem se običajno nahajajo helikopterji. Prizadejana je bila velika materialna škoda, uničenega je bilo veliko orodja in rezervnih delov, a helikopterji so bili že na varnem in izven sovražnikovega dosega vse do konca vojne. Po vojni so dobili še novo nalogo: nadzor slovenske meje, kar je zelo zahteven posel, saj meja marsikje poteka po težko dostopnih terenih. Če odštejemo klasične policijske naloge, kot so nadzor prometa, odkrivanje in zasledovanje storilcev kaznivih dejanj in nadzor meje, so helikopterji zaradi svoje gibljivosti in preglednosti nenadomestljivi tudi pri drugih varnostnih operacijah organov za notranje zadeve, tako pri že omenjenih reševalnih akcijah, pravočasnem odkrivanju gozdnih in drugih požarov in še bi lahko naštevali. Kako zelo uporabno reševalno sredstvo je helikopter v gorah, pove že dejstvo, da je bilo od obstoja letalske enote izvedenih 459 gorskorcševalnih akcij, v katerih so prepeljali v dolino 496 ponesrečencev, od tega 396 živih, in preko 100 ton najrazličnejše reševalne opreme. Za tako reševanje sc je do sedaj usposobilo preko sto reševalcev, od teh je kakih 30 v stalni pripravljenosti za akcijo, med njimi tudi 11 zdravnikov. Podatek, ki sta ga povedala Vinko Črnič in Brane Čopi, ki sta v bovški gorskorcšcvalni postaji izurjena za helikopterske akcije, potrjuje umestnost take specializacije: "Samo na našem območju posredujemo letno v desetih do petnajstih reševalnih akcijah in vse so zelo dramatične, saj gre pogosto za težke poškodbe in tudi smrtne primere." Pri takih posredovanjih je pomebno, da so ekipe dobro izurjene in usklajene, važna je strokovnost ekipe, ki nudi prvo pomoč, pa tudi kvalitetna in enotna oprema. Vse to so v vaji, ki je bila prvotno načrtovana v Vratih pod Triglavom, a je bila zaradi slabega vremena prenesena na Brnik, tudi preverili in ugotavljali po pomanjkljivosti. Prav je, da na koncu poudarimo tudi "civilni" pomen helikoptreskih enot naše policije, ki ni samo v nujnih prevozih bolnikov in dojenčkov v inkubatorjih, o čemer smo ponavadi iz javnih občil dobro obveščeni, pač pa tudi v prevozu hrane, vode in gradbenega materiala na težko dostopne kraje, na primer na gorske postojanke, pomoči pri gradnji radijskih in televizijskih oddajnikov in daljnovodov ter pri kontrolnih delih na težko dostopnih terenih. Konec koncev, da se jih najeti celo za turistične polete nad našo lepo, a malo Slovenijo, ki jo najhitrejši od njih preleti od enega konca do drugega že v eni uri. TONE JAKŠE JAKŠE Po jezeru blizu Štrita... Gorenjska nima trte, Dolenjska pa jezer, pravimo, kadar primerjamo zgornji in spodnji del nekdanje Kranjske. Vendar to ne drži, saj Dolenjska le ni povsem brez jezer. Blizu kraja Štrit leži naravno jezero, ki sicer ni veliko, a na zemljevidih le nosi ta naziv. "Na Dolenjskem ni pravega jezera, ki bi imelo navadne lastnosti jezera," je zapisal naš slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor, ko je v svoji Slavi popisoval dolenjski del vojvodine Kranjske in njene naravne značilnosti. Tako, kot je zapisal Valvasor, misli je dandanes večina Dolenjcev in Slovencev. Če že govorimo o jezerih v naši domovini, vsakdo najprej pomisli na slavno presihajoče Cerkniško jezero, potem pa na turistična bisera, na Blejsko in Bohinjsko jezero, ter na Triglavska jezera, in že je konec običajnega vedenja o slovenskih jezerih. Tudi različni priročniki navajajo le ta znana jezera, zraven kvečjemu naštejejo nekaj umetnih zbirnih jezer, ki so nastala za pregradami vodnih elektrarn, kot so Mariborsko, Zbiljsko, Tolminsko, Plave in Završnica, ali jezera, ki so jih naredili za ribnik, vodovodno zajetje ali proti poplavam in v turistične namene, kot sta Lcdavsko in Bukovniško jezero na Goričkem. Na Dolenjskem pa še teh nimamo. Se naj kar sprijaznimo ž dejstvom, da je Dolenjska dežela brez jezer? Ne! To namreč ne drži. Na Dolenjskem imamo tudi jezera, pravzaprav dvoje jezerc: eno naravno in eno polumetno: Štritovsko in Kočevsko jezero. Kočevsko jezero bi lahko uvrstili med rudniška jezera, kakršnih je nekaj v Velenjski kotlini in so nastala zaradi ugrezanja tal nad nekdanjimi rudniškimi rovi, tako je deloma sad človekovih posegov v naravo ter delovanja naravnih sil. Edino pravo naravno dolenjsko jezcrce pa je najbrž le Štritovsko. Jezerce, ki je dolgo kakih 250 in široko nekaj čez 100 metrov, kot smo ocenili na oko, leži na skrajnem južnem delu sevniške občine, nekaj kilometrov daleč od Bučke ob zaselku Trdiica blizu kraja Štrit, po katerem je dobilo ime. Luža, ribnik, jezero Ob jezeru je tabla, na kateri piše, da gre za_ ribnik; domačini mu pravijo dokaj nespoštljivo kar "luža", na podrobnejših zemljevidih pa je zapisano, da gre za jezero. Tako v Atlasu Slovenije kot na preglednih kartah občine Sevnica in Krško je jezerce označeno z imenom Štritovsko jezero. Najbrž bo treba kar verjeti uradnemu imenu na zemljevidih in v tem primeru spregledati domači naziv. Navsezadnje pa, kdo je še videl, prirejajo ribiška tekmovanja? Vse to pa se ■ dogaja na Štritovskem jezeru. Ida Gradišar, ki že devet let živi v eni od dveh domačij, ki stojita nad jezerom, se je v ta kraj primožila. Povedala je, da jo je kot dekle prav tako begalo, ko je slišala svoje sošolke iz teh krajev govoriti, da so se kopale v luži, da so se v nji naučile plavati in da v luži lovijo ribe. "Le kakšna čudna luža je to, da se da v nji plavati," se je čudila, potem pa jo je življenjsko naključje pripeljalo kot nevesto v dom nad "lužo" in se je dodobra seznanila z njo. 'Ta naša luža je lepa in idilična, vendar je lahko tudi nevarna. Poleti se na površju dobro ogreje, da je voda skoraj vroča, vendar je takoj pod toplo plastjo zelo mrzla voda. Zato se bolj poredkoma kopljemo v jezeru," pripoveduje. Pred leti je Štritovsko jezero vzelo življenje eni od kopalk in jo za cel teden skrivalo v mrzlih globinah^ da je tudi potapljači niso mogli najti. Šele po šestih dneh so truplo nesrečne ženske iztrgali jezerskim vodam. Morda tudi ta dogodek odvrača ljudi od kopanja. "Voda je bolj motna, včasih rjavkasta, včasih pa bolj zelenkasta," pripoveduje Ida, "ostaja pa ves čas nekako enako visoka. Le kadar je močnejše deževje, nekoliko naraste, usahne pa nikoli ne. Pozimi, če je seveda prava zima, jezero zamrzne." Ida Gradišar je povedala tudi legendo, ki je še živa med tukajšnjim prebivalstvom in govori o nastanku jezera. Nekdaj je bil v dolini med hribi vodni izvir, h kateremu so domačini hodili po vodo. Neka ženska pa je v izvir vrgla živo srebro. Zakaj je to storila, se ne ve, a posledica njenega dejanja je bila ta, da se je izvir zaprl, dolinico je zalila voda in nastalo je jezero. Obiskujejo ga predvsem ribiči Jezero nima veliko obiskovalcev, četudi je idilično in primerno za izlet. Poredkoma ga obišče kakšna družina ali manjša skupina izletnikov, še najraje pa ga obiskujejo ribiči, ki namakajo v njem trnke in lovijo krape, rdečeočke in linje, ki domujejo v jezeru. Ribiči pravijo, da je v te vode nekako zašla tudi ščuka, ki skrbi za naravno ravnovesje. Prerokba se je uresničila Ubogi naš slovenski rod izgnali so ga vsepovsod. Naš jezik mora vstran, tak ukaz je bil izdan! To je ena od kitic Taboriščne himne, ki jo med številnimi orumenelimi papirji, dokumenti iz izgnanstva v Nemčiji, hrani Jože Žibert iz Rovišč pri Studencu. Ne spominja se več, kdo jo je pravzaprav sestavil, verjetno pa je bilo več avtorjev, med njimi tudi on sam. To s papirji in dokumenti je imel Jože vedno dobro urejeno. Kmečki sin je, doma z bližnje vasi Brezovo, kjer je bil najmlajši med šestimi otroki. Ker kruha doma za vse seveda ni bilo, je odšel v svet. V Ljubljani je končal trgovsko šolo, in ker so mu pisanje in računi šli dobro od rok, je že pred vojno postal pomožni tajnik na takratni občini Bučka. To s tajništvom mu je postalo nekako v krvi, saj je bil po vojni tajnik v številnih ljudskih, občinskih in krajevnih odborih, skupnostih in društvih, zato ni čudno, če njegovi hiši, ki si jo je po vojni sam zgradil v bližini cerkve na Rovišču, pravijo po domače kar Pri tajnikovih. In ni čudno, da je veža, sicer polna najrazličnejših trofej, kajti Jože je vseskozi predan lovstvu, polna tudi številnih priznanj in odličij. Vendar tudi sedaj, ko je že zdavnaj upokojen, Jože ne miruje. V krajevni skupnosti je še treba marsikaj postoriti pa tudi z izgnanstvom računi še niso čisti: "Borili se bomo, da bi od Nemčije izterjali odškodnine za izgubljena leta in imetje," pravi odločen Jože Zibert, ki je aktiven tudi v društvu izgnancev. To, da se je vedno zavzemal za pravico in za tiste, ki jim je bila kratena, pa bi ga včasih lahko drago stalo. "Že ko sem prišel iz Dresdena, kamor so nas najprej poslali, v taborišče Reute pri Ravensburgu, mi je neka ženska prerokovala, da me bodo Nemci na koncu ustrelili. Dejala je tudi, da me lahko reši le moj najhujši nasprotnik. Na take marnje nisem dosti dal. Ob koncu vojne pa sem se še kako spomnil njenih besed. Nemški oficirji, ki so nas tik pred koncem držali v šahu, so zapustili taborišče in že smo se veselili skorajšnjega prihoda zaveznikov, ko so se zvečer Nemci vrnili. Nekaj moških so postavili pred zid. Poveljujoči ofjgir je rekel, da bodo mene kot vodjo taboriščiprvega ustrelili. Zatrjeval sem mu, da nismo ničesar zakrivili, nato pa me je prešinila prerokba ženice. Spomnil sem se svoje velike nasprotnice, taboriščne kuharice, ošabne Nemke, s katero sva si bila na bojni nogi. Rekel sem oficirju, naj jo pokliče, pa bo ona pričala o naši nedolžnosti. Kuharica je res prišla in nas zagovarjala, tako da so nas pustili žive in odšli. Se predno pa so odšli, mi je kuharica šepnila: 'Danes sem jaz rešila tebe, jutri boš pa ti mene.Tn tako je tudi bilo." Jože je v letih izgnanstva, od tistega usodnega petega novembra enainštiridesetega, ko so prebivalce Brezovega odpeljali v Brestanico in od tam naprej v Dresden, doživel marsikaj. Najprej ponižanja in lakoto, gospodovalno obnašanje, a tudi tiho podporo nekaterih Nemcev, kar je kazalo, da se z ravnanjem nacistične oblasti vsi le niso strinjali. Po dveh letih so bili preseljeni v taborišče Reute, nekdanji samostan, kjer je bilo precej Slovencev. Ko je taboriščna oblast zahtevala, naj izmed sebe izvolijo zaupnika, so Slovenci izbrali Jožeta. Bil je še mlad, a znal je nemško in za pravice traboriščnikov se je znal postaviti. To pa je tudi pomenilo, da se je venomer gibal na ostri konici noža, ki bi ga kaj lahko pokončala. Zlasti proti koncu, ko se je taboriščnikov polotila slutnja skorajšnjega konca vojne, Nemcev pa nemir in nervoza, je bilo usklajevanje zelo zahtevno. Nekako je zvozil skozi to razburkano obdobje, tako da Slovencem hujša škoda ni bila prizadejana. Tudi potem, ko so prišli Francozi in je bila življenjska nevarnost mimo, je bilo potrebno veliko diplomatskih sposobnosti, da so Slovenci ostali skupaj in ohranili skromno imetje, ki so si ga v tistih letih pridobili. V taborišče so prihajali francoski agenti, ki so fante snubili za tujsko legijo, pa tudi ubežniki, ki so jih strašili pred vrnitvijo v domovino. Eni in drugi brez uspeha. Jože je sestavil načrt za vrnitev, sestavil poimenske sezname, ki jih še sedaj hrani v svojem arhivu, in vse je potekalo mirni in načrtno. Taboriščniki so se vrnili skupaj s prtljago. Čeprav so Francozi hoteli, da bi jo poslali posebej. Tisti, ki so na to pristali, svojih stvari niso nikoli več videli. Bilo je dobro imeti nekaj svojega, kajti doma so jih je čakale izropane domačije in polja v pušči. Jože se je v taborišču tudi poročil. Vzel je Lekšetovo Milko iz Pijane Gore, s katero sta se poznala "e prej. V Nemčiji se jima je rodila hčerka Marija, ki je sedaj učiteljica na Raki, potem pa še štirje otroci, sama brhka in pridna dekleta, ki so Milki in Jožetu podarila že devet vnukov in dva pravnuka. Brez Jožeta si je krajevno življenje še danes težko zamisliti. Ljudje so se na nekdanjega tajnika in matičarja tako navadili, da še sedaj radi potrkajo na njegova vrata. Nikoli zaman. TONE JAKŠE j. S 'fV Sicer pa za ribji zarod redno skrbijo člani ribiškega društva iz Sevnice, ki občasno ob jezeru prirejajo ribiška tekmovanja in z njimi povezana družabna srečanja. Takrat je ob jezeru bolj živahno, sicer pa v njem prepevajo le žabe in se oglašajo race, ki se skrivajo v obrežnem ločju. Jezerce je skoraj nedotaknjeno. Niti pot ni utrta ob njegovem bregu. Pred časom so postavili nekaj klopi, kot je povedala Ida Gradišar, a so jih sicer redki obiskovalci polomili. "Razmišljali smo, da bi okoli jezera naredili stalno pot, vendar smo se premislili in sklenili, da jezero pustimo tako, kot je, saj je še najlepše povsem naravno. Razmišljamo ga, da bi na domačiji vpeljali kmečki turizem. Ze zdaj lahko ponudimo obiskovalcem pijačo in po potrebi tudi kaj za pod zob. Če bomo uredili kmečko sobo in še kaj, bo za obiskovalce jezera bolje poskrbljeno. Morda bo potem tudi izletnikov več," je povedala Gradišarjeva. MILAN MARKELJ Razvaline v gozdu Na obronkih Kočevskega Roga, ki segajo v črnomaljsko občino, je nekdaj stalo 28 kočevarskih vasi. Danes z izjemo Planine, v kateri počasi vznika življenje, vse ostale zarašča gozd. Ena od takšnih vasi, od katere so ostale le ruševine, ki pa jih prav po zaslugi skrbnih gozdarjev še ni zaraslo nadležno grmovje, so Ponikve. Malo je Belokranjcev, ki vedo za to nekdanjo kočevarsko vas. še manj pa tistih, ki bi jih pot zanesla na Ponikovsko planoto, ki velja za najlepšo na roškem področju in ki jo je gozdarjem uspelo ohraniti takšno, kot je bila pred desetletji, ko so tam še živeli Kočevarji. Prav iz Ponikev je najlepši razgled na najvišji vrh v Beli krajini, 1.077 metrov visoko Kopo, ki se ponaša s 14 ha pragozda. Franc Janež, ki je leta 1953 prišel kot gozdar na približno 2 kilometra oddaljeno Planino, v svoji vedoželjnosti in ljubezni do gozdov pod Mirno goro ni mogel mimo razvalin v Ponikvah, zlasti onih skrivnostnih v bližnjem gozdičku. Toliko časa je poizvedoval, da je končno lahko zaokrožil zgodbo o vasi s šestimi hišami, cerkvijo sv. Trojice, na katero spominjajo še vedno dobro vidni temelji, ter žago, ki ji pripadajo skrivnostne razvaline v bližnjem gozdu. Sin bivšega lastnika žage Antona Brin-skelleta, ki živi v Nemčiji, je pred nekaj leti poslal Janežu pismo, v katerem popisuje spomine na žago v Ponikvah. “Žaga je bila zgrajena v letih 1935-1936, poganjal pa jo je plinski generator z močjo 36 konjskih sil. V začetku smo imeli žago venecijanko na šest listov, trije delavci pa so na dan razžagali 7 do 8 kubičnih metrov hlodov,” piše v svojem pismu Brinskelle. “Žaga je leta 1939 pogorela, nikoli pa nismo ugotovili, zakaj. Oče jo je obnovil in marca 1940 je znova začela obratovati. Takrat smo imeli 7 do 8 delavcev, ki so na dan razžagali 15 do 20 kubičnih metrov hlodov. Tri četrt leta je šlo delo dobro od rok, potem pa je začel nagajati motor, ker so se zaradi vročine ob požaru na glavi motorja pojavile razpoke. Vendar je do junija 1941 še nekako šlo, takrat pa je bila nabava novega motroja neizbežna. Ko so začeli govoriti o izseljevanju, se oče ni več zanimal za žago. Lesni trgovec Kunstelj z Vrhnike se je odločil, da bo žago na novo preuredil. Naredil je že temelje za nov dieselski motor. Konec novembra 1941 pa smo se izselili in kakšna je bila nadaljnja usoda žage, ne vem,” piše Brinskelle, ki je bil, ko so odhajali iz Ponikev, še deček, a kljub temu da je od takrat preteklo že pol stoletja, še vedno precej dobro piše slovensko. Kot je zvedel gozdar Janež, so se prebivalci Ponikev ali po kočevarsko Šporcb-na ukvarjali z živinorejo, poljedelstvom in vinogradništvom. Vinograde so imeli predvsem v Semiški gori. Ker pa je bila planota zelo zaprta in težko dostopna, se je domačin Brinskelle odločil postaviti žago, saj so razžagan les lažje odpeljali iz vasi. Precej težav jim je povzročal predvsem breg proti Planini, po katerem so morali vleči vozove celo po trije pari vprežne živine. Franc Janež pravi, da se je lastnik žage Anton še pred dvema letoma, ko je bil na obisku v Sloveniji, tega klanca s trpkostjo spominjal. Takrat je Janežu tudi pripovedoval, kakšne težave so imeli, da so motor za žago sploh spravili v Ponikve. Kupili so ga bili v Samoboru, kjer je poganjal mlin, in ga z vlakom pripeljali do Semiča, potem pa z vozovi najprej po strmini navzgor do Planine pa še po strmini navzdol do Ponikev. Tudi Janežu ni uspelo zvedeti, kaj je bilo z žago. Ugotovil je le, da so med vojno motor odpeljali nekam v Belo krajino, a ne ve,v kakšne namene je služil. Res pa je, da je bilo leta 1953, ko je prišel Janež na Planino, ob žagi v Ponikvah še vedno zloženih okrog 30 kubičnih metrov hlodov iglavcev. Vendar pa je razvaline žage, ki jo je med vojno požgal okupator, že začelo zaraščati grmovje m mladje iglavcev. Grmovje so odstranili, na ruševinah žage pa so zrasle debele smreke, že primerne za na žago. Vendar tako gozdarji kot tudi na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine menijo, daje najbolje, da vse ostane nedotaknjeno. -’e vedno je prav po zaslugi gozdarjev dobro ohranjeno tudi jezerce, ki je nekdaj sluzi ° kot zbiralnik vode, sedaj pa je dobrodos0 napajališče. Po Janeževem zagotovilu okolice žage nikakor ne želijo uničiti z nobeniUj posegom v naravo, upajo pa, da je ,u . obiskovalci ne bodo uničili. Kotiček je prcceJ skrit očem in množičnega vala obiskovalce tudi v prihodnje ne bo. Kako redko pa si ogledali to svojevrstno zanimivost doscJ’ pove že to, da je - vsaj po Janeževi zagotovilih - pričujoča fotografija smrek n razvalinah žage prva fotografija žage p<> 1939, ki jo Franc skrbno hrani v gozdarske domu na Planini. „jc M. bezek-jakse 1 2 priloga dolenjskega lista □ NAGRADA V ŠENTJERNEJ IN LJUBLJANO Žreb je izmed reševalcev 19. nagradne križanke izbral DRAGICO ŽNIDARŠIČ iz Šentjerneja in JOŽETA BRIŠKEGA iz Ljubljane. Žnidaršičevi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Briški pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 8. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 211$ REŠITEV 19. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 19. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: GOS, URBAN, FORMULA ENA STORM, LOT, TETA, RIDA, NIGEL, ALAN, MIŠAR, DNO, PLAŠČ, KAJ, MP, RAN, ERGOM-ETER, ORSK, TIRANIJA, SFEROID, SKRAD, TALIŠČE, KASKO. • %r i# a ■ ■ rgisce misli Vsakdo je pokopališče svojih misli L. KOVAČIČ Človek se razvija le, če krepi svoje korenine preteklosti A. LOfVEN Nekaterim je privatno podjetje krvoločni tiger, ki ga je treba ustreliti, nekaterim je krava, ki se da molsti, samo peščici pa je to, kar v resnici je - močan vlečni konj. W. CHURCHILL nagradna križanka 21 3? **!*!, n DOLENJSKI UST POZNAVALEC VINA LUKNJIČA- VOST AVGUST FR. PIŠA TEU (SADIZEM) AVTOR: JOŽE UDIR KEM. SIMBOL ZA CEZIJ ODJUGA VEČKRAT- vaZenje GEOMET- RIJSKI POJEM &8535S ga® 5s£s5 |05; ligi A PRIPOVED- NA PESNITEV ANGL POMOREC (JAMES) NOR. BOG MORJA NOTARIAT MORSKA RIBA ŽENSKI GLAS PREPIR NOVOTAR NADAV 1 176 MEHKUŽEN ČLOVEK NEODLOČEN POL PRI ŠAHU DOLENJSKI UST TATINSKA PTICA MASAKER IND. BOG. OGNJA HAZARDNA IGRA S KARTAMI MEJNI PAS KOPNO -MORJE TOPOTA- NJE MESTO ZDRUŽITVE DVEH KOSOV KNJIŽNI FORMAT VALIČ ALEŠ VSADITEV REDKEJŠE MOŠKO IME NEOLIKAN ČLOVEK TRAVA DR. KOŠNJE RIM. BOG. RODOVIT- Nosn SKALA IZRAELSKA LUKA SLOVEN. REVIJA OKLEPNO VOZILO PLENO NOMINE DERMOTA ANTON SLOVEN. MEJNA REKA PODOLŽNA DOLINA OTOČJE V BALTSKEM MORJU AVTOMO- BILSKI ZAGANJAL- NIK Vzroki in zdravljenje visokega krvnega pritiska Pri hipertenziji je žal približno v 80 odstotkih vzrok za nastanek bolezni neznan. Pri mnogih tudi odkrivamo, da boleha ali pa je za visokim krvnim pritiskom bolehal kdo °d prednikov ali ožjih sorodnikov. Glavne bolezni, pri katerih lahko pozdravimo visok krvni pritisk z operacijo, so nekatere bolezni ledvic. Raziskave so pokazale, da pri človeku poraste krvni pritisk, če se kaka ledvična žila močno zoži. Pri sumu na takšno obliko hipertenzije zdravnik odredi slikanje ledvičnih Ob pozitivnem izvidu bolnika operirajo. Kirurg odstrani zoženi del žile. Navadno se krvni pritisk zniža oziroma pade na normalne vrednosti kmalu po operaciji. Podoben oeinek je po odstranitvi obolele ledvice, če Je ,seveda preostala ledvica zdrava. V redkih primerih se krvni pritisk močno zveča zaradi tumorjev v nadledvičnih žleZah. Če gre za nenevarni (benigni) tumor, z odstranitvijo novotvorbe normaliziramo tudi krvni pritisk. Pri veliki večini pa gre za takšno obliko ipertenzije, ki je z operacijo ne moremo 0 praviti. V teh primerih je visok krvni pritisk posledica delovanja številnih dejavnik-°.V' ^cr_ še nimamo zdravil, ki bi v krajšem a 1 daljšem času docela pozdravila bolezen, Jc edini izhod dosmrtno zdravljenje. Vendar Pa le redno jemanje zdravil po zdravnikovem navodilu še ni vse! Izkazalo se jc, da poteka ipertenzija težje, če bolnik boleha še za ttrugimi boleznimi ali če ima nekatere slabe navade in razvade. V to skupino rizičnih bolezni spadajo predvsem sladkorna bolezen, debelost in ne atere presnovne motnje (povečana količina maščob ali sečne kisline v krvi). Uspeh 7, rrivljcnja hipertenzije bo večji, če bomo skrbno zdravili tudi te bolezni. Pri zdravljenju visokega krvnega pritiska jc vazna tudi skrb za opustitev slabih navad n razvad. Mednje spada predvsem KAJEN-■ Le zdavnaj je znano, da nikotin deluje “0 kvarno na žile, zlasti pri razvoju ateroskleroze. Med slabe navade spada tudi prekomerno uživanje^ hrane, predvsem zelo slane, čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kave. o negativno deluje tudi nezdrav način življenja. Pritiska^ moramo na pregled krvnega Če zdravnik ugotovi normalen krvni pritisk, zadostuje kontrolni pregled čez eno leto. Če je krvni pritisk mejen (med 140/90 in 160/95 mmHg) ali pa je zdravnik v dvomih, bo presledek do naslednje meritve krajši. Če se izkaže, da ima bolnik visok krvni pritisk, so potrebne še dodatne preiskave zaradi ugotovitve stopnje in vrste hipertenzije. Predvsem je važno, da bolnik spozna, da je visok krvni pritisk kronična bolezen, ki jo mora zdraviti takoj in vse življenje! Na voljo so številna, učinkovita zdravila. Vendar pa je njihov učinek kratkotrajen, zato jih je treba redno jemati. Le hipertoniki, ki se redno zdravijo, lahko pričakujejo, da bo njihovo življenje potekalo enako kot pri zdravih osebah. Lahko se tudi nadejajo, da ne bodo zboleli za srčnim infarktom, za možgansko kapjo ali za odpovedjo ledvic pogosteje kot ljudje z normalnim krvnim pritiskom in da njihova življenjska doba ne bo krajša. Pri jemanju zdravil proti visokemu krvnemu pritisku se bolniku zgodi, da se slabše počuti, kakor če jih ne bi jemal. Vendar običajno te začetne težave kmalu izginejo. Nujno potrebno je, da jemljejo zdravila v predpisanih količinah in redno kontrolirajo krvni pritisk, tudi če se počutijo dobro. Kdor samovoljno preneha jemati zdravila proti visokemu krvnemu pritisku, znova izzove močan dvig pritiska. Pogoste prekinitve zdravljenja lahko zmanjšajo občutljivost za zdravilo. Prav tako ima samovoljno spreminjanje doze zdravila zelo neprijetne posledice! In nič manj nevarno ni beganje od enega zdravnika k drugemu, ki dostikrat po nepotrebnem prične z novimi zdravili in drugačnim zdravljenjem. Krvni pritisk naj si merijo bolniki tudi sami in sicer vedno sede, na isti roki in v enakih okoliščinah. Ugotovljene vrednosti naj beležijo v izkaznico za hipertenzijo, lahko pa uporabljajo kar koledarček v katerega po datumih vpisujejo vrednosti krvnega pritiska in zaužito količino zdravil proti visokemu krvnemu pritisku. "STORIMO VSE ZA ZNIŽANJE VISOKEGA KRVNEGA PRITISKA!" mr.sc.dr. TATJANA GAZVODA Tisoči umorjenih otrok V Braziliji se po ulicah velikih mest klati okrog 200.000 malih brezdomcev, otrok, ki žive ne samo v hudi revščini, marveč tudi v stalni življenjski nevarnosti. Vsak dan se dogodi, da neznanci ubijejo katerega od njih, včasih pod streli padejo trije, včasih še več. Odgovor na vprašanje, kdo ubija male brezdomce, pa leži zakopan z žrtvami na mestnih pokopališčih v kotičku za reveže. Po podatkih brazilske policije je bilo v zadnjih štirih letih umorjeno v poimrcčju 1500 otrok na leto. Lani so zabeležili “samo" tisoč umorov otrok, kar imajo za pomembno izboljšanje. S temi grozljivimi številkami sc Brazilija uvršča med države, v katerih so otroci najbolj ogroženi. "Po številu umorov otrok je Brazilija izjemen primer," pravi predstavnik Unicefa Agop Kayayan. Pravzaprav se ve, kdo so morilci, le imen ni. Otroci-ldateži se preživljajo, kakor sc kdo znajde; eni čistijo čevlje ali avtomobilske šipe, opravljajo kakšno priložnostno delo, večinoma pa kradejo po trgovinah in hišah ali celo ropajo. Prav to je tisto, kar je sprožilo umore. Lastniki trgovin, črpalk, menjalnic in drugih lokalov plačujejo tajne odrede smrti, katerih naloga jc očistiti mestna okrožja od kriminalcev. Posebna vladna raziskava je odkrila, da deluje kar 180 takšnih enot. Samozvani "čuvarji reda" pznajo en sam učinkovit način boia proti kriminalu -ubijanje. Pri tem ne delajo razlik med odraslimi in mladoletnimi tatovi in roparji. V zadnjem času pa morijo otroke in mladoletnike tudi morilci, ki jih plačujejo trgovci z mamili. Otroci so namreč vse bolj vpleteni v prodajo in razpečevanje mamil. Pri tem poslu pa tudi ni milosti. Od ponesrečencev do carja Prstni odtisi so bili vse do pred kratkim najbolj zanesljiv način ugotavljanja istovetnosti posameznika. Z razvojem genetike pa so prišli do odkritij, ki omogočajo enako natančno identifikacijo s pomočjo vzorcev dedne snovi. Metoda ima pred prstnimi odtisi nekaj odločilnih prednosti, saj jo je mogoče uporabiti tudi v primerih, ko ugotavljanje istovetnosti s prstnimi odtisi ni mogoče. Pogosto sc dogodi, da v hudih nesrečah ali ko gre za posmrtne ostanke, stare veliko let, ni mogoče priti do prstnega odtisa, da pa se dobiti vzorec dedne snovi. Analizo dedne snovi oziroma genetskih prstnih odtisov, kot pravijo, so razvili za dokazovanje krivde v sodni medicini, vendar se jc hitro izkazalo, da jc širše uporabna. Kot jc poročalo svetovno časopisje, so ugotavljanje istovetnosti s pomočjo genetskih mm "prstnih" odtisov prvič uporabili januarja letos pri identifikaciji žrtev nesreče potniškega ictala Airbus A 320 blizu Strasbourgu. Strokovnjaki za sodno medicino niso mogli prepoznati več žrtev zaradi hudih opeklin in poškodb. Vodja identifikacijske komisije Patrice Mangin si je priskrbel vzorec dedne zasnove 87 žrtev ter genske odtise staršev in sorodnikov žrtev, nato pa odtise primerjal. Tako mu je uspelo identificirati vse žrtve nesreče razen treh. O drugem zanimivem primeru uporabe genskih odtisov za ugotavljanje istovetnosti pa poročajo iz Rusije. Tamkajšnji arheologi so našli posmrtne ostanke zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Romanova in članov njegove družine. Carsko družino so, kot je znano, likvidirali boljševiki pred 75 leti in posmrtne ostanke skrivno zakopali. O likvidaciji in tajnih grobovih se je veliko govorilo in pisalo, s spremembami v nekdanji Sovjetski zvezi pa so nastale razmere, ko so se tudi tega vprašanja lahko lotili strokovnjaki. Arheologi so našli grobove s kostmi carja, njegovih petih otrok in štirih dvorjanov. Ali gre res za posmrtne ostanke carske družine, pa bo pokazala analiza genskih vzorcev. Prav zdaj teče primerjava dednih zasnov iz okostij in vzorcev iz ohranjenih las carske družine. Vračanje beguncev Ko so začeli prihajati k nam begunci iz Hrvaške in nato še iz Bosne in Hercegovine, smo sc prvikrat srečali s problemom, ki pa v svetu ni novost in zaradi katerega boli glava vlade mnogih držav. Ko namreč neka država sprejme begunce in jim ponudi najnujnejše, da si ohranijo golo življenje, je to začetek pogosto zelo dolgotrajne poti do vrnitve nesrečnih ljudi. Poglejmo si dva primera vračanja beguncev. Te dni sta britanska in vietnamska vlada po treh letih razgovorov le sklenili sporazum o vračanju "ljudi s čolnov", kot pravijo beguncem, ki so pribežali iz Vietnama v britansko kolonijo Hongkong. V begunskih taboriščih jih je okrog 55.000, vrniti pa se jih bo moralo najmanj 52.000, če ne drugače, tudi na silo. Vračanje bo potekalo štiri leta. Vrnitev v domovino čaka tudi četrt milijona muslimanov, ki so pobegnili pred pokoli in nasiljem v Burmi in se zatekli v Bangladeš. Ta država je že tako in tako gosto naseljena in revna, zato begunskemu bremenu ni kos. Sporazum o repatriaciji je bil sklenjen in vračanje beguncev naj bi se začelo kljub temu, da se begunci nočejo vrniti, ker se bojijo, da jih bo ponovno doletelo to, pred čimer so zbežali. r—----------K praktični križ a ___________Z J Mornarska moda Ko zapihajo toplejši vetrovi, se moda nikakor ne more ogniti klasiki, poznani kot mornarska moda. Letos ni dosti drugače, čeprav so modne smernice napovedovale bistveno manj temne mornarske modrine. Sicer pa je to za nekaj tudi dobro. Brez občutka nemodernosti ali ponošenosti se da ponositi lanska in predlanska mornarska garderoba. Posebno veliko novega na letošnji mornarski modi namreč ni, morda jc le nekaj več črt. Jadrnice, sidra in drugi mornarski emblemi so tu in tam na puloverjih in tunikah, pogosto zelo dolgih, velikanski. Se vedno je tudi precej zlatega leska v obliki gumbov, sem in tja pa bo prišla prav tudi zlata verižica od gumba do gumba. Sicer so v mornarskem stilu lahko kratka krilca ali daljša, široka krila, bermude, ozke hlače, kratke, oprijete obleke itd. Kruhov narastek Če bi radi na hitro pripravili kosilo, potem se lotite priprave kruhovega narastka. Tri žemlje narežemo na kocke. Razpustimo 4 do 6 žlic margarine in na njej zlatorjavo prepražimo žemeljne kocke. Na kocke narežemo 10 dag salame in 12 dag gnjati. Olupimo dve čebuli in ju drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo 2 žlici olja na njem stekleno prepražimo čebulo, dodamo narezano salamo, gnjat in ocejene šampinjone iz slanice, pomešamo, malo dušimo in začinimo s soljo in poprom nato pa zmešamo z žemeljnimi kockami,) nekaj kock pustimo), s tremi žlicami sesekljanih zelišč (timijan, peteršilj, majaron) ter naložimo v pekač. Razžvrkljamo tri jajca, jih z metlico za vtepanje vtepemo v 20 dag skute, porazdelimo po zmesi v pekaču, povrh pa potresemo preostale žemeljne kocke. Pečemo približno 30 minut. Ponudimo k mešani solati. Sil V Bonton pri mizi Čeprav sc s časom spreminja tudi bonton pri mizi, pa kljub različnim modnim muham še vedno velja nekaj, za nekatere morda staromodnih, a vedno uporabnih pravil lepega obnašanja pri mizi. V ta železni repertoar sodi tudi pravilo o tem, da krožnik postavimo pred gosta z desne in ga, ko jc prazen, odnesemo z leve. Prav tako ponudimo jedi na pladnju gostom z desne, z desne pa jim natakamo tudi vino in vodo. Po glavni jedi odnesemo z mize sol, poper in omake, medtem ko sir in sladico lahko pustimo na mizi tudi še potem, ko smo že postregli s kavo. Majsko vrtnarjenje Najpomcbncjše vrtnarsko opravilo v maju jc vsekakor oskrbovanje in nega rastlin. Z okopavanjem in hkratno plctvijo rahljamo in zračimo tla ter odstranjujemo vse nezaželjcnc vsiljivce. Z okopavanjem v tleh tudi zadržujemo vlago, zato je pomebno, da okopavamo po vsakem močnejšem dežju. Maja pa moramo tudi že skrbeti, da rastline ne bodo trpele suše. POscbno pozornost moramo posvetiti rastlinam, ki smo jih posadili ali posejali pred kratkim. Le rahlo škropljenje ne koristi dosti. Rastline je treba temeljito zaliti. Zapomnimo si pravilo: vsak kv. meter površine moramo zaliti z 8 do 9 I vode. Šele takemu zalivanju lahko zares rečemo temeljito. Ko obstanemo Ko obstanemo z vozilom na cesti in si sami ne moremo pomagati, jc najboljša rešitev v sili najbližja baza AMZS. Službo Pomoč informacije bomo kjerkoli v Sloveniji poklicali na telefonski številki 987. Tam vam bodo pomagali bodisi s popravilom, bodisi z vleko vozila. Služba razpolaga z vse več vlečnimi vozili, na katerih jc sodobna oprema italijanske firme Andrci. Na to je moč naložiti dve vozili, na posebnem nastavku pa vleči vleči še eno, kar je zlasti gospodarno pri prevozih na večje razdalje. S to opremo brez težav lahko naložimo tudi sorazmerno nizka vozila. Cena vleke pri AMZS je 37 tolarjev za kilometer, člani pa imajo 20 odstotkov popusta. preteklost u gosteh Iz agrarne Dolenjske in Bele krajine je bilo vse od druge polovice 19. stoletja zelo močno izseljevanje. Številni kmečki sinovi so si iskali dela in zaslužka v velikih industrijskih središčih in rudnikih Severne Amerike. Mnogi so ostali v tujini, drugi so se po nekaj letih vrnili domov. Značilna oprava povratnikov iz Amerike so bili trunki (angl. kovček), veliki leseni zaboji, polni nalepk, kovanega okrasja in z velikimi ključavnicami, v katerih so iz tujine prinesli svoje imetje. Na marsikaterem podstrešju še danes lahko najdemo te neme ostanke iz nekega drugega sveta in minulega časa. (Pripravila umetnostna zgodovinarka: Marinka Dražumerič) jT Silna neprevidnost — Dolenjska neprevidnost v vseh rečeh je silna, od todpogostoma požari, utopi, ostreli, ogoljufanja.Kdor ima denar, ga razposodi često brez premisleka, komu ga da, pa tudi sam dela dolg brez preudarka. Narodni dom začel se zidati tje v en dan brez kake goto vosti uspeha, kar tako na korajžo. Zaradi bližnjice gre se čez nevarne strmce, zamete, trhle brvi, na Gorjancih že več jih je poginilo od tega. V žeji se pije, kar se dobi - precej od tod pljučnice in druge bolezni Pozimi hodijo moški često v tenkih jaknah z vročim šalom krog vratu. Pohotnikifuke-vajo vse vpreko, bogatejši bi dobili lahko tudi kaj zdra vega, pa ne pazijo nič in če ulove kaj na kurac jim zopet ni mar, da bi se precej zdravili. Takojjavka — Služabnice so grozno štoraste in ne store drugega ko to, kar ravno morajo - treba jih je pehati in vedno za petamijim stati, sicer niso za nič. Vzrok, ker menjajo prepogostoma službo in jih gospodinje ne podučujejo potrpljivo. Če kakega posla le količkaj kaka bolez-nica prime, strašno javka, brž izvedo vsi, dagaščiplje, da ne more srati etc. Mehki so neizrečeno ti Dolenjčki, mesto da bi stregli oni drugim, zahtevajo za vsak drek samo postrežbo. Vsi so kurbirski — Dolenjski boker-možje so sicer različnega značaja, ali se ujemajo v tehle rečeh vsi: kurbirski in kvantarski so vsi, denar posojajo na velike obresti ali ne zahtevajo novcev ampak in natura, češ da ubožec kmet, ki se jim strašno smili, ne bi tako občutil bremena, zlasti kak lep hrastič, kak cent suhih sliv, nekoliko veder dobre kapljice jim diši, ali se ne branijo niti kakega prašička ali telička. V veri so mlačni, je sicer ne zametajo popolnoma, ali sem ter tja pa jo le oščipljejo in oglodajo, da pokažejo svoj liberalizem v društvu. UK SO I N GUI a er' so -N SO UK SO N ona o ca cr1 so so UK SO črnimi bleščečimi jagodami. Kriči v nemi grozi: "S kakšno pravico vlečeš v temo enkratno življenje? Kdo ti je dal oblast? Kaj te je pahnilo v CTQ O CL. cr SO ■N so CK SO brezno brezupa? Kam greš, kam...?” Tiho grem naprej in nenadoma postane vse tako dmgače. In za nad krošnjami drevja spremlja to zmedenost drobna ptička, nenehno poje svojo skromno pesmico, polno življenja in radosti. Na jasi se samotni koraki in pojoča ptica ločijo in iz vasi, oddaljene za nekaj hipov, plane petje petelinov, ki kličejo pod večer dež, lajanje psa, ki ga je gospodar privezal na verigo, doli ob hosti vabi krava na paši svojega mladiča, ki ji je ušel i & med pisano grmovje. In spet je tu, sredi življenja z vsemi njegovimi značilnostmi, vrednostjo in srečo biti in živeti. Poslavlja se dan, poslavljajo se trenutki, eden za drugim, kot ogrlica, nanizana na tenko, krhko nitko, trenutki, ki jim čas kaže zdaj pisano mavrico in trenutek zatem črnino. N CQ 0 01 cr sa > sz> u:< as i ca Gti a $ ‘coš x» a o* JOB Monografija o Plečniku Ime Jožeta Plečnika se je v zadnjem času vsadilo v kulturno zavest Evrope in sveta močneje in globlje kot ime katerega koli drugega slovenskega ustvarjalca. Od leta 1986, ko so v galeriji pariškega kulturnega centra Pompidou odprli Plečnikovo razstavo, ki je potem nekoliko okrnjena obšla še druga velika mesta Evrope in Amerike, se je zanimanje za Plečnika in njegovo delo močno povečalo, naš mojster pa se je dokončno vpisal med velika imena evropskega arhitekturnega modernizma. Ob tem Plečnikovem vstopu v svet se je v domačih razmerah pokazalo, da nimamo knjižnega dela, v katerem bi bil naš slavni snovalec predstavljen na primeren način. To vrzel je te dni zapolnila izdaja razkošne in obsežne monografije Jože Plečnik, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. Monografijo je napisal umetnostni zgodovinar in ravnatelj slovenskega arhiteturnega muzeja dr. Peter Krečič, ki se s Plečnikovim delom raziskovalno ukvarja že več kot petnajst let. Namen knjige je, kot avtor pojasnjuje v obsežni uvodni besedi, postaviti teoretska izhodišča in ogrodje formalnih opredelitev Plečnikovih del v razvojni črti in hkrati v vsej širini njegovih ustvarjalnih zanimanj, od arhitekture in urbanizma mimo oblikovanja pohištva in opreme do vsakovrstnih sakralnih predmetov in povsem drobnih izdelkov, grafičnega oblikovanja in krasitev. Pri tem "branju oblik" in "osvetljevanju Plečnikovega ustvarjalnega slovarja" je avtor sledil umetnikovi življenjski poti, njegovim razpoloženjem in razmišljanjem od zgodnje mladosti in študijskih let mimo vseh pomembnejših življenjskih in ustvarjalnih postaj vse do njegove smrti. V pretres je vzel domala vse mojstrovo delo, naj gre za izvedena dela ali samo načrte. Ker je Plečnikov opus izredno obsežen in raznovrsten, je dr. Krečič opravil zares zahtevno delo, hkrati ko to pojasnjuje tudi zajetnost izdane monografije, ki obsega 479 strani velikega formata. Besedilo in okrog 400 ilustracij je v lepo, a žal tudi zelo drago knjigo oblikovala Ncna Gabrovec. M. MARKELJ Papeževe pesmi To, da je Karol Wojtyla pisal pesmi, je presenetilo celo Poljake, izmed katerih je ta mož, ki ga svet bolj pozna pod njegovim papeškim imenom Janez Pavel II., izšel. A bi te pesmi prezrli, preslišali njegov glas, če jih ne bi, kot je zapisal esejist Tadeusz Nowak, potrjevalo pesnikovo življenje. Zdaj lahko Woytilove oz. papeže pesmi prebiramo tudi v slovenščini. Izbor njegovih pesmi je v prevodu Lojzeta Krakarja izdala Mohorjeva družba v Celju skupaj z Goriško Mohorjevo družbo, knjiga pa je v opremi in z ilustracijami Mateja Metlikoviča izšla pod naslovom Pesem o neizčrpanem soncu. O čem govori in kako nas nagovarja poezija Karola Wotylc? O ljubezni in lepotah božjega stvarstva ter zoper zlo, ki ga poznamo že iz razmerja svetopisemskih bratov Kajna in Abela, v našem 20. stoletju pa se je znašalo nad nedolžnimi ljudmi v nacističnih taboriščih, najhuje v Auschwitzu - v okupirani Wojty!ovi domovini, in se v takšni in drugačni obliki še vedno vklinja med ljudi. In sodobni Abel še kar naprej preliva kri zaradi Kajnove zavisti in sovraštva. Wojtyla je s svojimi pesmimi odplaknil umazanijo iz nemirnih valov sodobnega morja zla, ki butajo ob Petrovo skalo, obenem pa v šum gozdov vpletel svoj vsakdanji brevir pred lesenimi križi ob poteh, po katerih je nekdaj hodil. Woytilovc pesmi se bero kot psalmi, molitve, ne nazadnje so tudi napisane v jeziku, ki je drugačen kot govorica drugih pesnikov 20. stoletja. Je svetopisemski: "Vzemi me, Učenik, s sabo v Efrcm/ in dovoli, da ostanem tam s tabo,/ kjer sc na daljne bregove tišine/ spuščajo ptičja krila..." I. ZORAN TELEGRAMI - Pri Studia humanitatis je izšla gospodarska zgodovina predindustrijske Evrope - CAS SVETA Fernanda Braudela. _ - Nova revija je ob svoji desetletnici začela izdajati zbirko Hicron, prvi knjigi v nji sta: Mircea Eliade KOZMOS IN ZGODOVINA in KOPTI Emme Brun-ner-Traut. Pri isti založbi je izšlo tudi delo Alenke Puhar SLOVENSKI AVTOPORTRET 1918-1991, študija o razvoju slovenske identitete. - Pomurska založba in DZS sta izdali najnovejše delo Ferda Godine GLAS SAMOTNE PTICE. - Arneža uspešnica Susane Page KAKO POIŠČEMO PRAVEGA PARTNERJA je v prevodu na voljo tudi slovenskim bralcem. Izšla je v samozaložbi, naročite pa jo lahko po povzetju na tel. 061-443-877. Izkupiček od prodaje je namenjen za humano akcijo. ppl m Njegovo voljo in ozdravitev so posredovali svečeniki in po-svečenci. So tudi ti verovali v nadnaravne čudeže ali so se raje zanašali na lastno zdravniško znanje in kirurško spretnost? Domišljija pričara nočne prizore, ko je mesečina osvetljevala tempelj in množice ljudi na njegovih dvoriščih. Odmevi vzdihovanja in stokanja ter upanja polnih molitev in hvalnic so pomešani z vzkliki in klici. Noč je dolga, post neprijeten, upanje pri marsikomu šibko. Spremljevalcem bolnih preseda nenehno tarnanje, iščejo zabave in na različne načine preganjajo hlad in dolgčas nočnih ur. Na kamnita tla rišejo sheme za različne igre, kamenčki se kotalijo po označenih poljih, vzkliki zmagovalcev, tiho ben-tenje poražencev. Okoli igralcev se zbirajo kibici in vzpodbujajo igro. Mogoče tako tudi bolniki vsaj za nekaj varljivih minut pozabijo na svoje težave. Nočne ure čakanja in posta so krajše. Okoli pripovedovalcev zgodb se zbirajo radovedneži. Z odprtimi ušesi in z velikimi očmi poslušajo zgodbe o bogovih, o neverjetnih ozdravitvah, ki so le njihova zasluga, o daljnjih deželah zlata in kadila. Med množico čakajočih senc svečenikov in njihovih pomočnikov, ki tolažijo, vzpodbujajo upanje in vero v ozdravitev. V knjižnici svetišča obsežna zbirka medicinskih zapisov, ki opisujejo simptome bolezni in izkušnje svečenikov pri njihovem zdravljenju, navodila za mumficiranje ljudi in svetih živali, opisi anatomije in posameznih delov človeškega telesa. V majhnih prostorih ob naosih božanstev se v tihi zbranosti sklanjajo svečeniki nad telesi bolnikov in postavljajo diagnoze. S primitivnimi pripomočki zbrano opravljajo zahtevne kirurške posege. Neverjeten preplet mistike in čudežev, velikega medicinskega znanja in kirurške spretnosti, drznega ekspe- rimentiranja, vere v bogove, v lastno znanje in sposobnosti. Srebrni žvenket tamburina utihne, nenavaden obred belopoltih tujcev je zaključen, palčke potonejo v žepih puhovk. Odhajajo zadovoljnih obrazov in srečnih oči ter se ne menijo za gručo radovednežev, ki sojih privabili ritmični glasovi. Tudi staregipčan-ski romarji so že zdavnaj zapustili tempelj v Kom Ombu. Za njimi so ostale v kamniti tlak vrezane predloge za igre, v stene svetišča vpraskani zapisi njihovih imen, risbice ladij in dreves. V kapeli ob vhodu je razstavljena mumija velikega krokodila. Ogledujem v rumenkaste povoje povito žival. Veliki plazilec samuje v praznem prostoru, kije kar premajhen za veliko mumijo. Marje mogoče, da v tej, skoraj dva tisoč let stari mumiji svetega krokodila še živi duh boga Seketa in bdi nad tvojim svetiščem? V odgovor se svetlo zaiskri že zdavnaj ugaslo oko velike živali in rahlo pomežikne. Veličino starega Egipta simbolizira faraon Ramzes II., kije vladal od 1290 — 1224 pred našim štetjem. Skoraj sedemdeset let je vodil veliki imperij in svojemu ljudstvu zagotavljal mir in blagostanje. V dolgi dobi vladanja je dal popraviti, povečati in na novo zgraditi več svetišč kot katerikoli drug faraon, umetniki so ga upodobili večkrat kot kogarkoli drugega, pisarji so največkrat zapisali njegovo ime. Z gradnjo njegove prestolnice Pi — Ramzes (Ramzesovo mesto) je povezan eksodus Hebrajcev, ki jih je Mojzes iz Egipta povedel v obljubljeno deželo. Ramzes je bil tisti, ki sije po bitki s Hetiti pri Kadešu v Siriji, v kateri ni bilo ne zmagovalca in ne poraženca, prilastil bojno slavo ter postal strah in trepet sovražnikov. Ramzes je bil faraon, kije po očetu prevzel znova obujeno antično tradicijo in njegov poklic je bil biti božanstvo, posrednik med svetom bogov in človeško družbo. Zaradi njegovih verskih ritualov je vzhajalo sonce in je Nil poplavljal, od njega je bila odvisna sreča in blaginja dežele in njenih prebivalcev. Kaj neki je občutil mladi Ramzes, ko je kot osemleten deček spremljal očeta po ogromnem tempeljskem kompleksu v Karnaku? Njegov oče Set I. je takrat zavladal kot faraon, nekdanji smrtnik je postal božanstvo in se je šel poklonit sončnemu bogu Amonu, svojemu božanskemu očetu. Deček Ramzes je skupaj z njim stopal skozi ogromna dvorišča do najsvetejšega, bivališča Amona, največjega boga starega Egipta. Seje zavedal pomembnosti dogodka in odgovornosti, kije legala tudi nanj, na očetovega dediča in naslednika? Mu je bilo tesno pri srcu, ko je korakal med kololalnimi piloni in kipi, vedoč, da bo tudi sam postal bog? Ko sta veliki Set in mladi Ramzes stopala po svetišču v Karnaku, je bil tempelj v žalostnem stanju. Kraljestvo si je komaj opomoglo od velikih pretresov, ki so sledili po smrti faraona Ehnatona, nepomembni vladarji so se hitro menjavali na prestolu, deželo je zadela nesreča. Šele Set I. je staro kraljestvo vojaško utrdil, njegov sin Ramzes pa je prinesel de- želi pravo blagostanje. Amonovemu svetišču v Karnaku, ki so ga številni faraoni skozi dolga stoletja gradili, širili, popravljali, lepšali in krasili, je vrnil staro veljavo in sijaj ter mu dodal nov lesk. Veliko in sijajno je bilo tempeljsko mesto v Karnaku. Mogočne razvaline, izkopane iz puščavskega peska, še danes vzbujajo občudovanje. Množice obiskovalcev iz svega sveta se valijo skozi monumentalne ostanke največjega tempeljskega kompleksa na svetu, kamere brnijo, fotoapatari škljoca-jo, turistični vodniki hitijo z razlago in ogledi. Aleja sfing z ovnovo glavo drži do prvega pilona, tu se odpre ravna pot do najsvetlejšega, naosa, v katerem biva sončni bog Amon. Pot do njega je dolga in vodi preko številnih dvorišč in dvoran, mimo ogromnih pilonov, kipov in obeliskov, bogato okrašenih z reliefi in hieroglifi. Pod nogami obiskovalcev se dvigajo oblački prahu, žarki popoldanskega sonca osvetljujejo posamezne prostore, v drugih vlada skrivnosten polmrak. Dobro poznana dvorana s stebri, ki so na vrhu zaključeni v obliki papirusovega cveta. Sto štiriintrideset stebrov iz peščenca, razporejenih v šestnajstih vrstah, najvišji visoki enaindvajset metrov, deset metrov v obsegu in dobre tri metre v premeru, oblikuje mogočen gozd. Na njih obledeli sledovi barv, na stenah reliefi, ki prikazujejo Setovo zmago nad Libijci in Ramzesovo nad Hetiti, velike trenutke njunega življenja. Bojni vozovi drdrajo, konji divje hrzajo in se vzpenjajo v zrak, izpod njihovih kopit se dvigaj o oblaki prahu. Zrak parajo divji bojni kriki, med njimi pomešano ječanje ranjencev in poslednji vzdihljaji umirajočih. Faraon na čelu vojske drvi od zmage do zmage, preganja in uničuje sovražnike Egipta-Vojni ujetniki, zvezani in ponižani klečijo pred za-mgovalcem, ki odloča o njihovem življenju in smrti- 1 4 priloga dolenjskega lista H-Zl Akademija za življenje Lanskih 162 zadovoljnih mladih obrazov je zagotovilo, da tudi letos ne bo drugače — Se pestrejše _______ OTOČEC — Lanska premiera je faia uspešna, o tem je pričalo 162 zadovoljnih mladih obrazov in nič čudnega če se je -Akademija za življenje-, poletna šola tujih jezikov, tenisa ■ zdravega SvUenjs, stisnila za vselej itdomm na Otočcu. Letošnja ponovitevbo po besedah dr. Ota Kugovnika, ki ga ljubitelji tenisa poznajo kot direktorja domžalskega challenger turnirja, sicer idejnega tvorca in direktorja akademije, še pestrejša bogatejša in Turistična agencija Pionirtours in Krkin hotel Grad Otočec, ki sta v sodelovanju z ljubljansko univerzo lani anunno zaorala ledino tovrstnega počitnikovanja mladih, sta letos še bo-jje pripravljena na akademijo. Resda je tovrstnih poletnih šol po Sloveniji Se nekaj, todd otoška je enkratna poudarek v njej je na vzgoji mladih, na pripravi otrok za zrelo življenje. Navsezadnje ni bistvo otoške Akademije a življenje njen program, pač pa ljudje, ki ga izvajaja Gte za mlade asistente, predavatelje na univerzi, absolvente, ki znajo čutiti in živeti z mladimi, vzpostaviti z njimi pristen stik. Seveda si kakšno besedo zasluži tudi program, ki bo v desetih dneh zajel vsaj SO ur aktivnega izobraževanja. Od lega jih bo 36—40 odpadlo na začetno *h nadaljevalno učenje tujega jezika (angleščina ah nemščina), 12—24 na (do tenisa, vse ostale aktivnosti pa bodo prilagojene starosti in znanju udeležencev. Med njimi omenimo le Šoto jahanja, čolnarjenje, plavanje, ajuash, lokostrelstvo, pohodništvo, wnqo z gotskimi kolesi, šolo lepega, kulturnega in poslovnega vedenja, kulturne večere itd. Prijave za akademijo sprejema Pionirtours, starši in otroci pa lahko izbirajo med več termini; prvi bo od 1. do 11. julija, drugi od 12. do 22, julija, tretji Gu 23. julija do 2. avgusta in četrti od 2. do 12. avgusta. Organizatoiji pričakujejo v letošnjo šoli zdravega življenja na Otočcu od 340 do 380 otrok, omenimo pa za konec še ceno. Desetdnevna akademija resda ni poceni, za udeleženca bo potrebno odšteti tolarsko protivrednost 850 nemških mark, toda dr. Oto Kugovnik pravi, da gre za naložbo v znanje in življenje mladega človeka, ki se bo • Letošnja novost je program za odrasle, ki bo v okviru Akademije za življenje potekal v Dolenjskih Toplicah. Ob učenju tujega jezika in šoli tenisa bo odraslim na voljo kulinarično usposabljanje, degustacija vin, mešanje pijač, vse seveda ped strokovnim nadzorom, pohodništvo, pikniki, gobarjenje, kolesarjenje, rafting in še kaj. • Ceno za akademijo je moč poravnati v treh obrokih, moč pa je zanjo najeti tudi posojilo na SKB banki Novo mesto, kjer ponujajo šest- do dvanajstmesečni odplačilni rok. vsekakor obrestovala. Otroci, naj gre za osnovnošolce ali srednješolce, bodo razdeljeni v skupine po štiri ali pet udeležencev, z njimi pa bodo ves dan, od 7. do 22. ure, delali mentoiji in predavatelji. Predvsem zato je otoška akademija daleč pred ostalimi sorodnimi poletnimi šolami. B. B. Za Studio D v soboto tekma leta Za tarnanje nad prvim pomladanskim porazom, ki so si ga privoščili v Kranju, ni časa — Še dve točki prednosti za prvo ligo — Z Ilirijo v soboto ob 16.30 Bojazen seje uresničila. Nogometaši novomeškega Studia D so izgubili prvo prvenstveno tekmo v spomladanskem delu II. državne lige: v Kranju jih je z I.-O premagal Triglav in tako razliko do prvega mesta, ki ga že poldrugi mesec držijo radijci, zmanjša! na vsega dve točki. Finiš prvenstva — do konca so namreč še vsega tri kola — bo tako nenadejano vroč in razburljiv, Novomeščani si spodrsljaja ne smejo več privoščiti, sicer bodo ob tisto, za kar so zastavili vse moči — prvo državno ligo. Pokal Kobarida Stanglju Novomeški kolesar sl je zmago prikolesaril v sprintu — Slaba organizacija dirke___________ KOBARID — Slaba organizacija in aB*8ostavje Gorazda Stanglja sta pogla-značilnosti nedeljske tradicionalne kotosarske dirke za pokal TIK Kobarid, ^"•»edne^i so si privoščili celo zaplet, za-katerega je prišlo do diskvalifikacij Pktairske ■> ženske konkurence, tako da so v uradnem biltenu zapisani le izidi dirk ■iajših in starejših mladincev u:r članov. Odprta vrata na mednarodna tekmovanja »kire Stegnar mednarodni odbojkarski sodnik NOVO MESTO — Novomcščan Stegnar seje pred dnevi vrnil iz kjer je uspešno opravil izpit za ^“doarodnega odbojkarskega sodni-**■ seminarju, ki se je zaključil s *ocwn*črom in praktičnim preizkusom Poznavanja sodniške veščine, je bil ^^nar obakrat v skupini najboljših kandidatov. Na seminarju v Brnu je naslov mednarodnega odklonskega sodnika 19 od skupno 25 P^vljntih slušateljev. 2daj se bo moral Stegnar z licenco fae^re*rodnega odbojkarskega sodni-*■* Pripravnika potrditi na medna-JPdnth tekmah. -Verjetno bom šel na v Romunijo. Potem pridejo na ’™3»o manjše prijateljske tekme,« napoveduje bližnje športne dogodke Ju-’*5*c8B»r. Kot eden od dveh medna-*“*■ Odbojkarskih sodnikov v Slo-5 posebnim zanimanjem priča-junijsko srečanje odbojkarskih ^PTOOKam: Slovenije in Madžarske Novem mestu, ko bo pokrovitelj “c~®ooow)«neška občina 'Wc!P»*r priznava, da se zahtevnega J®"0**}* v Brnu ne bi mogel udeležiti udarne podpore. Poleg Odboj-zveze Slovenije so mu jo dali še "^sponzorji iz Novega mesta, in si-Jr K«Jinalngtvo Pučko in Kristan, ‘*®9*Mro*uk Roman Kapi. Fotolito-E^Stvo Cimerman. Pin-Biro Mir-Pirnar, ugovina Maja Birčna vas, usu Markovič. Žare Sepic in Labod f*®'® meso. in Stegnar se vsem za-a L. M Novomeščanov v Kranju ni bilo moč prepoznali. Izjema je prvi polčas, v katerem so dobro igrali in imeli celo 200-odstolni priložnosti za zadetek, a sta ju Gliha in Bracovič zapravila. Kranjčani v tem delu niso sprožili niti enega strela proti vratom Mohorja, toda vse se je spremenilo v drugem polčasu. Nerazpoloženega Bracoviča je zamenjal Sen, toda ta menjava ni prinesla željenega učinka. Nekako brezvoljno, nepovezano so igrali elanovci, Kranjčanom so puščali vse več prostora in Triglav je to izkoristil ter po grobi napaki novomeške obrambe dosegel zmagoviti gol. To je Kranjčanom dalo krila, in če Novomeščani v vratih ne bi imeli Mohoija, bi domov odpotovali še s kakšnim zadetkom več v mreži. Domala vsi — častna izjema so Mohor, Pavlin in nemara še kdo — so v nedeljo igrali pod svojimi možnostmi, derbi se na tak način seveda ne da dobiti. Toda ne časa ne razloga ni za tarnanje, zaloga štirih točk je resda za pol manjša, še zmeraj pa je tolikšna, da bi ob normalnem razpletu v zadnjih treh kolih morala zadoščati za prvo mesto. Rezultati 23. kola: SPZ Triglav—Studio D ld), Ilirija—Brda 6:1, Piran—Slavija SET 2:0, Branik Šmarje—Jesenice 2.-0, Alpina—Vodice Od), Avtobum—Bilje 2d), Tabor Jadran—Svoboda ld). LESTVICA: 1. Studio D 35 točk, 2. Triglav 33,3. Ilirija 31,4. Slavija 30,5. Tabor Jadran 29, 6. Avtobum 29, 7. Svoboda 24,8. Piran 23,9. Brda 20,10. Bilje 17,11. Branik 16,12. Jesenice 13, 13. Vodice 12,14. Alpina 10. V 24. kolu igrajo: Studio D—Ilirija, Jesenice—Triglav, Svoboda—Avtobum, Brda—Tabor Jadran. Bilje—Alpina, Vodice—Piran, Slavija—Branik. Biti ali ne biti bo za novomeške nogometaše sobotna tekma, ko prihaja v Por-tovald izredno močna ekipa Ilirije, sposobna premagati sleherno ekipo v ligi. To je z dosedanjimi rezultati in nedeljsko zmago 6:1 nad Brdi vnovič potrdil. Na poraz v Kranju je sedaj potrebno pozabiti in se obrniti k tekmi, ki zna odločiti letošnje prvenstvo. Zmaga bi v celoti popravila kranjski spodrsljaj, kajti Novomeščani tudi naslednjo tekmo igrajo doma z Brdi in potem v zadnjem kolu na Jesenicah, to pa sta nasprotnika, ki radijcem ne bi smela povzročati sivih las. Sobota — tekma je na ta dan preložena zaradi priprav držav- PRVJ TURNIR BRADAČU NOVO MESTO — Blizu 50 igralcev je pred dnevi nastopilo na prvem klubskem turnirju TK Novo mesto. Kaže, da bodo mlajši letos končno vzeli stvari v svoje roke. Rezultati—četrtfinale: Medle—Kastelic 7:6, 6:1. Bradač—Erak 4:6, 6:3, 6:4, U.Sadek—Spiler 6:2, 6:0, Stokanovič— Zagorc 6:2, 6:7, 6:1; polfinale: Bradač— Medle 6:2, 6:4, Sadek—Stokanovič 6:4, 4:6, 6:2; finale: Bradač—Sadek 6:4, 6:4, za 3. mesto: Stokanovič—Medle 7:6,7:6. Največ zanimanja je seveda veljalo članski preizkušnji, kjer je bila konkurenca izredno močna. Proga je bila dolga 92 kilometrov, že kmalu po startu pa so glavnini kolesarjev pobegnili Novomeščan Štangelj ter Pintarič (Astra) in Premužič (Rog). Trojka je svojo prednost ubranila vse do cilja, kjer je bil v sprintu najmočnejši krkaš Gorazd Štangelj. V kategoriji starejših mladincev je zmaga pripiadla Gnezdi (Sloga), Novomeščan Markovič pa je bil drugi. Se pogled med mlajše mladince: 46 kilometrov dolgo preizkušnjo je dobil Klemenčič (Rog), tretje mesto je pripadlo Kastelcu, četrto Dergancu, šesto pa Gašperinu (vsi Krka). V SOBOTO DP VETERANOV NOVO MESTO — V squash centru Mihe Legana na Mestnih njivah bo v soboto, 30. maja, državno prvenstvo veteranov nad 35. letom starosti. Pričetek turnirja bo ob 10. uri. Ljubiteljem squasha pa še obvestilo, da je bila minuli četrtek naposled ustanovljena squash zveza Slovenije. Dvojna zmaga bratov Rovanov Končan prvi del polfinalnih atletskih tekmovanj, ki je obsegal polovico disciplin — Drugi dei v Novem me-______________________stu 6. junija______________________ LJUBLJANA — Letošnje atletsko pokalno tekmovanje poteka v novi obleki in pod novim imenom »A Top 12«, zaključno finalno tekmovanje prve polovice disciplin olimpijskega programa, na katerem bo nastopilo |X) dvanajst najboljših z obeh polfinalnih nastopov, pa bo v soboto, 20. junija, v Ljubljani, medtem ko bo finale drugega dela A Top 12 27, junija v Mariboru. Minulo soboto in nedeljo sta bili na sporedu prvi polfinalni tekmovanji, na katerih so uspešno nastopili tudi dolenjski atleti in atletinje. V moški konkurenci A Top 12 je v teku na 110 metrov Brežičan Rovan s 15,17 sek. zasedel drugo mesto, v teku na 400 metrov je bil Novomeščan Božič tretji s časom 50,57 sek., medtem ko sta si Jure in Aljoša Rovan (oba Brežice) v skoku s palico priskakala dvojno zmago, preskočila sta letvico na višini 420 cm. V ženski konkurenci si je Novomeščanka Jankovičeva na 100 z ovirami pritekla STOPAR IN PIONIRJI V FINALU BOHINJSKA BISTRICA — Na sobotnih kvalifikacijah za državno prvenstvo za starejše pioniije in pionirke v katah v Bohinjski Bistrici so se na finale, ki bo 6. junija v Trbovljah, med 80 karateisti iz 17 slovenskih klubov uvrstili tudi Sevničan Marko Stopar (bilje 12., v finale pa pojde prvih 16) ter ekipa starejših pionitjev KK Sevnica v postavi Iztok Busar, Robert Grubenšek in Dejan Uranjck, kije bila 7., v finale pa je šlo 8 najboljših ekip. V nedeljo so sevniški karateisti povabljeni (kot eden izmed osmih slovenskih klubov, kar je lepo priznanje) na mednarodni turnir v zamejski Zgonik. Na tumiiju tržaške karate zveze bodo Sevničani nastopili v katah in v kumite (športnih borbah). drugo mesto s časom 15,6 sek., medtem ko je troskok prepričljivo dobila Gordana Djurič iz Dolenjskih Toplic, ki sicer tekmuje za IBL Olimpijo. Skočila je 12,20 metra, medtem ko je v metu diska Breži-čanka Burjanova orodje zalučala na 31,58 metra in bila tretja. Drugi del tekmovanj A top 12 bo v soboto, 6. junija. V Novem mestu bodo tekmovali atleti in atletinje vzhodnega dela Slovenije, v Mariboru pa zahodnega, najboljše pa nato čaka pot na finale »Maribor. Dolenjskim ljubiteljem atletike se tako po daljšem premoru znova obeta zanimiva in za slovenske razmere tudi kvalitetna prireditev. ne reprezentance na prvo mednarodno tekmo z ekipo Estonije, med izbranci pa je tudi Primož Gliha — bo torej odgovorila veliko tega. Navsezadnje tudi neodločen rezultat ne bi bil tragedija, seveda pa je potrebno obe preostali tekmi dobiti, kajti malo je možnosti, da si bo ekipa Triglava do konca prvenstva privoščila še kak spodrsljaj. Če kdaj, potem radijci polne tribune stadiona v Portovaldu potrebujejo v soboto od 16.30 dalje. Za Novoaneščssc so v Kranju igrali: Mohor, Kolenc (Kobe). Pavlin, Milan o-vit, Petrovič, Kramar, A Primc {Jakša!. N. Primc, Gfiha. Mesojedec, Bracovič (Sen). Pričakovani točki pa so v boju za eno od prvih petih mest v sedejo vlapižih Kočevci, ki so z zadetkoma Komočarja in Muhviča premagali Bdjc.Bqj pa seveda še zdaleč ni dobljen. od preostali treh tekem Kočevci na dveh gostujejo, doma pa igrajo z močnim Tabor laiki—t, iraiMka med tretjim m šestom mestom pa je vsega dve točki. Avtobum: Skodlar. Rainar, Mnfavič. Jolič (Majerič), Malnar. Rajšctj, Murn. Razhoršefc. Stnma (Figma), Supkouski, Komočar. fiJJ ZELENI TOKRA TRA ZOČARAU — Čepravje omela uororaeffas enajsterica a Kranju izdatno podporo s tribun, so igralci v zelenih dresih razočarat. Ne le zavetje poraza, ampak tudi zaradi neborbenastk med tistimi, ki so pokazati veliko manj, kta znajo, pa je bila tudi letošnja okrepitev Studia D—Se« (z žogo/ Totu basa za tarnanje ni, v soboto bo za Novomeščane tekma leta. t kateri si novega spodrsljaje ne smejo privoščiti Le zmaga nad Ilirijo še naprej na sseiaj odpira vratci, državne Ege. (Foto: B.B.) Pwa mednarodna zmaga slovenskih nlavalrpi/ (HoVdlliCl Meddržavna tekma v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE — Toplaki bazen je bi minulo soboto in nedejjo prizorišče prvega meddržavnega srečanja slovenske plavalne reprezentance, ki se je tu kosala z vrstniki Hrvaške. Slovenca je slavila svojo prvo mednarodno zmago—sosednje ugnala s 164:154 —boljši del ekpse pa so bia tokrat dekleta. Slovenska plavalna vrsta je v Dolenjskih Toplicah nastopia nepopolna, zavoljo bolezni sa manjkala olimpijec Matjaž Koželj in Tanja Dze^gič, zato pa so gledala uživali v zmagah Igonja in Načeta Majcna, Tajge Godine, Bučatja in oaalih. Imenitno s?je v Teprezemtančnai kopalkah odrezalo tudi krško zastopstvo. Sedeja Gradišek je na 50 metrov prosto osvojila četrto mesto s časom 29,55 sek, na štšnikral daljši progi pa je bila v ig dtsapkni Natalija Repec druga, progo pa je preplavala v času 2:11229. Repčrva je nastopil tudi v medejja: na 300 metrov prosto je bila Petja s časom 102.10. Kočevske rokometašice v Evropi Z uvri /rstitvijo v finale rokometnega pokala Slovenije so igralke Opreme dosegli RIBNICA — Sen kočevskih rokometašic jr arrsničrm. Etapa Oprune sije zzma go v polfinalnem srečanju za slovenski rokometni pokal priigrata ar le faofc proti ljubljanski Olimpiji, pač tudi že nastop v < Ljubljančanke, prve državne prvakinje, bodo igrah, v evrnpd rm / Kakih 500 ljubiteljev tega športa je minulo soboto videlo nepozabno rokometno predstavo. Ekipa Mlinotesta je na papiiju veljala za favorita, to navsezadnje potijuje tudi pogled na končno lestvico državnega prvenstva, toda Kočevke so tokrat prekosile same sebe. Zmagale so z 28:26 (15:13), skrivnost uspeha je po tekmi razodel presrečni trener Opreme Dušan Križman: »Že v prejšnjih dveh pokalnih tekmah proti vrstama Primoža in Burje smo nasprotnike presenetili s spremenjeno taktiko, to nam je uspelo tudi proti Aj-dovkam. Obramba 3-3 je bila zanje nerešljiva uganka, z veliko borbenostjo in garaštvom smo izničili njihovo prednost zaradi višine igralk in uspeh je bil tu.« Za kočevski ženski rokomet je bil to nepozaben večer, trud in dolgoletno delo sta tako poplačana, Kočevje ima predstavnika v evropskih tekmovanjih. STRAŠKI RAFTAŠI ČETRTI RADOVLJICA — Na osem kilometrov dolgi progi po Soči med Radovljico in Globokim je bila minuli vikend druga tekma za državno prvenstvo v raftingu. Znova je zmagala ekipa Royala. rafting klub So& je bil drugi, Prodnik tretji, medtem ko je ekipa Straže zasedla četrto mesto. Naslednja tekma bo ta vikend v Bovcu. KOBE BREZ PORAZA PODZEMELJ — Na rednem mesečnem hitropoteznem tumiiju belokranjskih šahistov, ki so se tokrat pomerili v Podzemlju, je med enajstimi igralci zmagal Uroš Kobe, ki je neporažen osvojil 9.5 točke. Sledijo: Petrič in V. Kobe 8,5, Stariha 6,5, Bubnjič 5,5 itd. Naslednji turnir bo v šahovskem domu v Starem trgu 1. junija in bo posvečen tamkajšnjemu krajevnemu prazniku. -ob Najboljša igralka sobotne tekme je Ha Sunka Jerič, dosegla je kor petnajst zadetkov. izvršno pa igrali radi v obrambi. Večji dei tekme je Id rezultat izenačen Pravo dramo so prinesle zadnje minule Ajdovka Čučdovtoevajetik pred kancem FABIL ZMAGA TUDI NA BLEDU BLED —KakfltlOOG^edalcevsijev nedeljo ogledalo kasaške dirke na Bleda, katerih posebnost je Id leteči kronometer. Šentjerngrio zastopstvo seje znova rme-nitno odrezalo, Fah» m Amončrč sta namreč dobila peto (toke. leteči kronometer medtem ko je bi v šesb preizkušnji, letečem kronometru dvcjjic, Fabič dajgi. V dirki dvoletnih kasačev je na 1.690 me trov dolgi progi Pha pod vajami Franka zasedel tretje mesto, v deta tri- do Štiriletnih kasačev na 1.800 metrov dolgi progi pa je bila Miranka s Sentjeraejčanam Jerebom četrta. tekme zastreijala sedemmetrovko, ki bi gostjam kaj lahko prinesla odo zmago. Talcffl pa se je prednost znova prevesili na stran gostiteljic, ki so zatem zapored dose-gle dva zadetka, in tekma je bibt odločena. Opremo čaka sedaj v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja ekipa ljubljanske Olimpije, ki je v drugem polfinalnem srečanju po pričakovanju odpravila vrsto Krona s 26:17 (14:11). Poznavalci roko- • Krčani niso uspeli v polfinalu od- Nave Oprane n Krima so zasedli drugo mesto in tako te za bts izgubili nastop na finalnem turnirju. Krčani so v odločilni tekmi izgubili proti Novi Oprani s 1114, prenagli pa so Krim z 20:16. meta trdijo, da bi bde Kočevke z aro, kot so ijo pokazale v soboto, kos celo Ljubljančankam OTSEMA: Jesenko, Lindič. Guštin 5, Vtik 2, Križman 4, Klančar, Bgtovič 2, Dragičevič, Kersnič, Petek, Jerič 15, Jančič. MG-č. PLESALO JE 300 PAROV — Minuto soboto so se v novomeški športni dvorani v plesnih korakih pomerili osnovnošolci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prireditevje že tradicionalno pripravil Plesni center Dolenjske skupaj s Športno zvezo Novo mesto. Najboljši plesni pari se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo 7. maja v Ljubljani Ekipniprvaki so že šesto leto zapored poslali Sentjemejčanipred ekipo iz Krškega in Šentjanža. Prireditev je odlično izpeljala ekipa pod vodstvom plesnega učitelja Borisa Vovka, ki prav letos praznuje 20-lermco pedagoškega deta in 25-letmco plesanja (Foto: J. Pavlin) K strokovnjaku po koto Jože Smole je popoldansko obrt za popravilo koles spremenil v redno dejavnost prodaje in NOVO MESTO — Prod skoraj tram klije Jafe Smoto. nokdapji dolgoletni jugattovaasto kaiesanki re-pnezmiani. v Žabji vou v Novem jne^ stn vrni popoldansko otat a popravilo koks. To je Ha edma uka delavnica daleč mokrih m pokazalo te jr kaknjr prtirUn Inlr grihimA po poklicu, kossaj zmaguje vse delo. Koksa mu prinašajo v popravilo od vsepovsod, ir Novega mesa pa tudi od dntgod.odTrcbgjea» do Bete krajine in Posavja Od začetka lega meseca pa ima Sneto v Žabji vasi servis m prodajo koles, ic to koc redno de-javnasL -Sedaj imam pnoidašče« šeni, in prodajo koks sovaroe Rog. pri meni jt oa voljo tudi tekste® program znanih italijanskih tovarn koles Biznchi in Lcgnano. pa nemških koles Meri-da. imam radi ameriSa gorske kolesa mine firme Sooc. Vsa u kolesa prodajam in imam tudi pooblaščen servis,« je povedat Ježe. ki ob vsem tem seveda še naprej popravlja tudi vsa droga koksa. Pri Smoletu, ki je tudi kot reprezentant m udeleženec tre* svetovtrih kolesarskih prvenstev in oiimptade ves čas sam skrbel za svoje koto. je tako res ranč dobiti krilo za vsak okus. že§o in patrebo. -Zanimanje a kolestgenje sc je v zadnjih Setih mečno povečalo. Kolesarijo vsi. od otrok do starejša tjudi. Še »redtso pa so at. vrfa zanimarja gotska kolesa- Sacer pa je pri Jožetu mat kupih od otro&zh koles in prek BM\. koles Kekec m poru koks do v rhucAvih gorskih še- tekmovalnih ko- les. Vsa ta kolesa Joto radi servisira, rdetemve-»Pri kolesih je pomembno, da je to prvi servis opravljen natančno m arokovno. Pa radi potom je treba koto dobro in sprem vzdrževan, da tura bo stunto in da man bo ketosnjenje. ti pdjubije-na in zdrava rekreacija, v veselje in užitek.« Jede sije delavnico m jHoda-jatao koks uredi v Žabp vos« nasproti samopostrežne trgovine KZ Krka, odprto pa ima vsak dan dopoldne in popoldne (ob sobotah samo dopoldne), raze® ponedeljka, bi je rezerviran zn nabrvo A. B. TROOIVkA IN SERI TS — Jože Smole, nekdanji vrhunski kolesar, ime v Žabji vasi v Novem mestu pooblaščeno trgovino in senis koles. Pri njem je moč dobiti vse. od otroških. do vrhunskih koles svetoino znanih firm (Foto: A. B.) 28. maja 1992 ...___________________ MLDfJS H US T PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA je to kultura in Enovita zadruga močnih članov? kulturen odnos do kulture? Škocjanskim kmetom se zdi previsok delež, ki naj bi ga vplačali ob vpisu v novo zadrugo — Referendum za vse, ne le za zadrugi naklonjene kooperante! Pomisleki ob bienalu Vedno se mora najti kdo, ki pretirani hvalnici doda malo grenkobe. Vzeto v prispodobi: kako bi ocenjevali mater, ki enemu svojih otrok baše vse dobrote tega sveta, drugega za silo hrani, tretjega pa pusti hirati in pravi, da nima denarja? Konkretno: Naš grafični bienale Otočec, nacionalno pomembna prireditev, ki jo Novo mesto kot prestolnica Dolenjske nedvomno potrebuje... (Dolenjski list 21. maja, intervju z Borisom Dularjem); V intervjuju so navedeni tudi visoki zneski v tisočih mark, s katerimi se je izkazala novomeška občina, ministrstvo za kulturo je celo povečalo svoj delež, pa sponzorji, ki si s prispevki kupujejo ugled. Katalog, kot ga nima celo mednarodni grafični bienale v Ljubljani, da ga obdarovani poslovni partnerji spravijo v predal, ljudstvo pa od njega nima niti kančka izobrazbe več. Si to morda lahko privoščimo, ker so šolske knjige tako drage? » Povabljeni in nepovabljeni so na otvoritveni pogostitvi na Otočcu jedli in pili najboljša vina na račun siromašne občine do poznih ur. Kot prst (da ne rečem božji) se kaže koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjak, ki je, kot pravi gospod Dular, nastopila na torkovem slavnostnem koncertu. Pa ni. Ni, ker se je koncertnemu klavirju zlomila noga. Pač ni bil najnovejši in na žalost je bil edini v dolenjski prestolnici, kije bil še sprejemljiv za pianistko svetovnega slovesa. Ob vseh teh kulturnih utripih je ja važnejše, da vihrajo čez ulice in po hišah napisi, ki vabijo in vabijo. Za vsakim vogalom ličen pano. Koliko obiskovalcev bodo privabili? Bomo na koncu dobili izračun: naš bienale je stal toliko in toliko, deljeno s toliko in toliko obiskovalci, koliko denarja bo to za dvoje oči? Vsega tega najbrž ne bi pisala, prav gotovo pa ne tako zagrenjeno, če ne bi poznala tistega tretjega otroka. Ta je najmanj lep, zato se z njim ne da postavljati. Širše bi se mu reklo kulturna dediščina, z mojega ozkega vidika je to Zgodovinski arhiv. Ustanoviteljica enote Zgodovinskega arhiva v Novem mestu pred dvajsetimi leti je bila Skupščina občine, ki ji tako pripadajo zakonske dolžnosti, da poskrbi za prostore za hrambo nacionalno pomembnega (brez napihovanja) arhivskega gradiva. (Kdaj bo prodrlo v zavest, da zgodovina niso pravljice, prepisane iz zgodovinskih knjig? Da vse naše vedenje o preteklosti sloni večinoma na raziskovanju arhivskega gradiva, ki smo ga dolžni ohraniti za potomce, torej mu zagotoviti vsaj materialno varstvo?) Še danes ima arhiv zasilne depojske prostore v opuščeni šoli, kjer gradivo nezadržno propada. Odgovori odgovornih so vedno enaki: seveda bi bilo treba problem rešiti, zagotovite si denar, občina je preveč revna! Nič ne rečem, če bi bili že v Evropi in bogati kot Krez, bi si lahko vsako leto privoščili pet bienalnih prireditev, eno pomembnejšo in lepšo od druge. V tem korakanju proti Zahodu pa se mi zdi, da postajamo vedno bolj balkanski po načelu »Nek se vidi raskoš!« META MATIJEVIČ Mirna Peč Le Črnomelj ne Ob torkih imam oddajo po Studiu D. Ker se mi zdi problematika beguncev iz Bosne dokaj boleča, sem se odločil poklicati zbirne centre in se s tamkajšnjimi odgovornimi pogovoriti o njihovih težavah, delu in razpoloženju nasploh. Sogovorniki v Mariboru so prijazni, da človek ne more verjeti Vodja centra ni na delovnem mestu, ampak je doma. Ko ga pokličem in se mu opravičim, ker ga motim, se smeje. »Nič zato,«pravi Podobno je v Postojni, v Ljubljani, le v Črnomlju ne. »Gospa V. P. ni dosegljiva,« mi pove ženski glas. »Ima gospa V. P. doma telefon?« »Seveda.« »V tem primeru je le dosegljiva.« »Pa ni. Pri nas ni navade, da bi koga klicali na dom,« je piker ženski glas. Ne zavrtim telefona, ki bi priklical gospo V. P. k razgovoru. Poslušalci pri radijskih sprejemnikih niti ne opazijo, da razgovora s črnomaljskim zbirnim centrom ni Bolj občutljivi pa. Vsakodnevno poslušam pritožbe Belokranjcev, da se o deželi na sončni strani Gorjancev premalo piše in sliši Za to so krivi vsi, samo Belokranjci ne. Ni mi treba odgovarjati v pismih bralcev, saj ne napadam nikogar. Zapisal sem samo utrinek, ki sem ga doživel „ . T. GAŠPERJČ Za škocjansko območje je bila leta 1946 ustanovljena kmečka zadruga. Ustanovni sestanek je bil v vasi Dobrava, kjer je imela zadruga sedež. Člani so sčasoma nabavili nekaj kmetijskih strojev, ki so bili njihova skupna last. Kasneje se je zadruga preselila v Škocjan, člani pa so dokupili še precej mehanizacije, kombajn, traktorje, tovornjak itd. Za sušenje hmelja, ki gaje bilo v Škocjanski dolini kar nekaj, pa so z udarniškim delom uredili sušilnico. Ob reorganizaciji zadruge so vso mehanizacijo iz Škocjana preselili na Draškovec, škocjansko zadrugo pa priključili KZ Krka Novo mesto. V tako veliki zadrugi seje glas kmeta povsem izgubil. Dočakali smo osamosvojitev Slovenije od nekdanje Jugoslavije. Na referendumu smo se z navdušenjem odločali za samostojnost, za demokracijo, ki naj bi z leti omogočila človeka vredno življenje. Škocjanski kmet in polkmet, ki sta si v vsakem-sistemu morala s trdim celodnevnim delom prigarati kruh, pogačo pa je tako ali tako vedno pobrala oblast, in sta 46 let soustvarjala dohodek zadruge in krepila njene temelje, sta upala, da bo končno napočil dan, ko bo veljalo načelo poštenega plačila za pošteno delo. Sta se zmotila? Zakon o zadrugah ponovno zahteva reorganizacijo zadruge. Med člane zadruge bo sprejet, kdor bo plačal obvezni delež 1.000 mark, zagotovil letni tržni presežek v vrednosti najmanj 5.000 mark in podpisal petkratno varščino v primeru stečaja zadruge. Postavlja se vprašanje, koliko kmetov je sposobnih plačati dvakrat po 500 mark. Ali ne gre za špekuliranje zadruge, da si zagotovi le nekaj »boljših« članov, manjšim kmetom pa onemogoči eksistenco? Ali ne bi bilo bolj prav, da bi vplačilo znižali na 100 ali 200 mark in s tem omogočili najširšemu krogu kmetov, sedanjih kooperantov zadruge, da postanejo člani nove zadruge? Jasno je, da je zadrugi lažje poslovati z 20 kot z 200 člani, vendar naj bi sedanje vodstvo poiskalo rešitve, ki bi pomenile napredek in razvoj ne le za zadrugo, ampak tudi za kmete. Ko prizadeti razmišljamo o obveznem deležu, ne moremo mimo dejstva, daje zadruga investitorica hidromelioracije na okrog 600 hektarov naših polj, ki jo izvajajo že četrto leto. Pridelka ni, grozi nam odprodaja osnovne črede, ki je ne bo mogoče kmalu nadomestiti, o povračilu škode pa nihče ne razmišlja. Ali ni kmetov delež dovolj visok v tem izpadu pridelka? Zadružna pravila, do katerih smo se dokopali posamezniki in o katerih naj bi se izrekli na referendumu kmetje, ki bodo pozitivno izpolnili anketni list zadruge, težijo k enoviti zadrugi. Zagovarjamo stališče, da morajo biti vabljeni na referendum vsi člani zadruge, ne glede na to, kaj so storili z anketnim lističem. Sprašujemo se, ali se zadruga boji razpada in delitvene bilance. Prišlo bo do reorganizacije občin in vsaka naj bi imela svojo zadrugo. Nelogično je, da zdaj soglašamo z enovito zadrugo, čez leto dni pa bo potrebna reorganizacija in delitvena bilanca. V enoviti zadrugi vidimo kmetje le njen, ne pa tudi svoj dobiček, namesto z zakonom predvidenega približevanja zadruge kmetom pa le odtujevanje od njih. V Škocjanu smo sposobni organizirati lastno zadrugo. Imamo sposobne kadre, ki bi morali v korak s kmetom, pa uspehi ne bi izostali. Smo kmetje tako nemočni, da ne moremo spremeniti začrtane zadružne poti? Je prav, da se ljudem, ki so mesili pogačo, ne odmeri niti drobtinica? Škocjan VODNJAK ŠE VEDNO »V ILEGALI« — Novomeščani so že desetletja ponosni na vodnjak sredi Glavnega trga. Leta nazaj so bili vajeni, da so to posebnost komunalci vsako zimo zaščitili z lesenim šotorom. Zgodaj spomladi so vodnjak odkrili, ga očistili, nastavili curke vode, luči na dnu pa že nekaj let niso več služile namenu. Letos je drugače. Vodnjak ostaja pokrit kljub poletni vročini. Pa smo vprašali odgovorne na Komunali Tam so nam povedali, daje la novomeški lepotec v tako slabem stanju, da je bolj potreben temeljite obnove kot razkazovanja. Komunalci so nato že dalj časa opominjali odgovorne na občini, pa se ni nič spremenilo. Dva do tri milijone tolarjev bo nekje potrebno najti, sicer nam bo lahko pred turisti nerodno, lahko pa se zgodi, da se bo v leseni šotor kdo tudi naselil Na sliki nova poletna panorama Glavnega trga in marmornate stopnice z razpokami. (Foto: J. Pavlin) Nategovanje lahkovernih se nadaljuje Davek lahkovernosti »Igra solidarnosti« obljublja z malo truda in poštenim sodelovanjem kar 1,350.000 tolarjev dobitka. In kaj je treba storiti? Upoštevali je treba le na vodila v pismu, ki ste ga prejeli po pošti, v katerih je zahtevano samo, da prvemu iz seznama v pismu pošljete pičlih 5 0 tolarjev. Fotokopirate potrdilo o poslanem denarju in navodilo pisma v 30 izvodih terjih pošljete na 30 naslovov znancev in prijateljev, za katere menite, da bodo solidarni Itd Pri polni udeležbi ste že v tretjem naslednjem kolu na prvem mestu seznama s tremi imeni in takrat je v igro vključenih že (novih) 27.000 udeležencev, kar vam zagotavlja dobitek 1,350.000 tolarjev. Vaš trud je poplačan tudi, če se v vsakem kolu vključi le 10 odstotkov novih udeležencev. Zanimivo je, da se v take igre pri nas vključuje kar veliko število lah-kovernežev. Tako zdaj že mnogi čakajo zaman na dobitke iz podobnih iger, ki so jih vplačevali v DEM. Šlo jeza 100,200,500,1000 ali celo več vplačanih DEM, ki naj bi prinesle večkratni dobitek, v resnici pa »igralci« (zaman) čakajo, da bi dobili vrnjen vsaj vplačani denar. Med naivneži pa niso le preprosti ljudje, ampak tudi izobraženci in celo nekateri novinarji in novinarke so propagirali take igre. Naša oblast pa tako guljenje ljudi mirno dopušča, kar dokazuje, da so tudi v njej podobni naivneži Vsakemu pametnemu je jasno, da v taki igri lahko dobijo le igralci prvih nekaj kol, ostali pa izgubijo, saj »z malo truda in poštenostjo« 50 tolarjev nikakor ni možno spremeniti v 1,350.000 tolarjev. V poduk: Izumitelja igre šah je perzijski vladar vprašal, kaj si želi za nagrado. Odgovoril je, naj mu da na prvo šahovsko polje le eno zrno žita, na drugo polje dve zrni, na tretje 4 in tako naj za vsako nadaljnje polje število zrn podvoji vse do 64. polja šahovske plošče. Vladar se je začudil skromni želji izumitelja šaha in mu je predlagal, naj si izbere vrednejšo nagrado. Izumitelj pa je ostal pri svojem predlogu. Nato so začeli vladarjevi učenjaki računati, koliko zrn sije izumitelj prislužil Račun je pokazal, da toliko žita nimajo v vsem kraljestvu in tudi ne na vsem svetu. Podobno kot z zrni žita je zdaj pri takih »igrah solidarnosti« za denar, le da v tem primeru zmanjka ljudi, ne zrn. J. PRIMC ČESTITKA OB IZVOLITVI Spoštovani g. predsednik Ernchard Bussek! Z navdušenjem smo spremljali predstavitev in izvolitev Vašega kandidata g. Thomasa Klestila za predsednika Republike Avstrije. S to izvolitvijo so državljani Republike Avstrije ponovno izrazili visoko zaupanje stranki, ki jo vodite. SLS, ki jo z Vašo stranko družijo mnoge skupne vrednote, je prepričana, da se bodo naše medsebojne vezi tako na državni ravni kot z vašo stranko še nadalje krepile in tako doprinašale k našemu skupnemu napredku v dobrobit državljanov obeh držav. S spoštovanjem MARJAN PODOBNIK v.d. predsednik SLS DOZORELOST SLOVENSKE POMLADI SDP Slovenije pozdravlja vstop Slovenije v univerzalno organizacijo mednarodne skupnosti kot izpolnitev in dokaz dozorelosti slovenske pomladi. Položaj enakopravne članice skupnosti suverenih držav bo Republika Slovenija poslej uveljavljala kot odprta družba in država, sposobna enakovrednega sodelovanja z drugimi državami in narodi. Samostojnost se bo končno lahko uveljavila kot instrument uspešnega razvoja, potrdila se bo le kot temelj kvalitete življenja ljudi. Le razvojno uspešna in socialno pravična Slovenija bo po našem globokem prepričanju sposobna prevzemati ustrezen delež soodgovornosti za mir in skupno perspektivo človeštva. Sprejem Slovenije v OZN torej razumemo in pozdravljamo kot obveznost in priložnost hkrati. V SDP se bomo zavzemali kot doslej, da prvo častno izpolnimo, drugo pa pametno izkoristimo za dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije. Politična direkcija SDP Slovenije Kdor zna življenje opazovati, ga spremljati in pravilno ter pošteno ocenjevati, ta ne bo podvomil o odprtosti Kočevske Reke. Kogar pa dogodki običajno obidejo in se poleg tega nerad premakne iz svojega zapečka, ta si pač mora poiskati primerno kost za glodanje in z njo napolniti časopisni stolpec. Če je nekaterim Slovencem Kočevska Reka še vedno uganka, pa to ne bi smela biti za novinarje, ki so plačani, da raziskujejo, sprašujejo, informirajo. Profesionalno in zagnano delo ter znanje ne poznata skrivnosti. Še posebej velja to za današnjo Kočevsko reko, ki je čista kot solza. Nekateri novinarji pa svojo poklicno profesionalnost razumejo tako, da za vsak dogodek zahtevajo dovolj zgodnjo, pravilno oblikovano in čimbolj omikano vabilo z vsemi potrebnimi podatki. In če tem novinarjem ni ustreženo natančno po njihovi volji, PETER KLEPEC V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Knjižico »Peter Klepec in njegova dežela« avtorja dolenjskega rojaka Jožeta Primca so pred kratkim začeli prodajati tudi na Dolenjskem, in sicer le v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu. Knjižica govori o tem ljudskem junaku Zogrnje Kolp-ske doline, kako je dobil nenavadno moč, o zgodovini teh krajev, o jeziku oz. narečju te dežele, o ljudeh, ki trdijo, da so v ravni liniji potomci Petra Klepca in še mnogih drugih zanimivostih. Besedilo knjižice je v slovenščini in hrvaščini pa tudi v narečju Dežele Petra Klepca, ki ni ne slovenščina in ne hrvaščina. znajo hitro poiskati krivca in ga primerno okrcati. Klasičen primer za to je članek v zadnji številki Dolenjskega lista o odprtosti Kočevske Reke. Novinarka je ugotovila, da je Kočevska Reka še vedno dovolj zanimiva tema. Izbrala je blokado informacij, nekoga obdolžila in kost je bila tu. Seveda pa ni omenila slabe ali nikakršne odzivnosti novinarjev. Govoriti o blokadi ali izključitvi novinarjev je več kot smešno, saj na območju Kočevske Reke (razen Gotenice) ni niti ene zapornice, ki bi novinarjem branila prihod v Kočevsko Reko. Nasprotno, pri vseh vaških vpadnicah visijo transparenti z dobrodošlicami in prijaznimi vabili. V zadnjih dveh mesecih je bilo v različnih časnikih objavljeno kar 25 člankov o delu in življenju krajanov Kočevske Reke. Že četrti mesec izdajamo svoje glasilo. Zato menim, da so prav novinarji tisti, ki naj bi raziskali teren, poiskali dogajanje in se približali dogodku. Postrežbe na domu z okranc-ljanimi vabili in natančnimi programi ali telefonskimi klici — vse to so le razvade, ki novinarjem seveda ustrezajo, vendar jih lenijo in uspavajo. Prišli smo že tako daleč, da so občani postali dolžni brezplačno obveščati in vljudno vabiti novinarje na različna dogajanja, namesto da bi novinarji hitro in učinkovito obveščali in informirali občane. V Kočevski Reki se zadnje čase dogaja veliko novih in zanimivih stvari. Z njimi bi ustvarjalen in dinamičen novinar lahko napolnil celo dnevnik, ne samo tednik. Ker takih ekspertov pač nimamo, pišemo sami in še bomo pisali, vse dotlej, dokler se nam ne bodo arogantni novinarji približali in pokazali voljo po sodelovanju. Novinarki Mojci Leskovšek — Svete Tudi nam ni vseeno Še: Je Kočevska Reka res odprta? Pripombe h komentarju, objavljenemu prejšnji teden — Kočevska Reka je odprta, bolj zanimivo pa je vprašanje, koliko so do območja odprti tudi novinarji pa naslednje pojasnilo: obisk ministra Janše je bil namenjen krajanom Kočevske Reke in ni bil organiziran kot novinarska konferenca. Na vsa ostala dogajanja v krajevni skupnosti Kočevska Reka pa so opozaijali in vabili številni plakati in napovedni članki v časopisih in radio. Zato zavračam trditev o kakršnikoli blokadi ali izključitvi novinarjev. Dobrodošlice na vseh transparentih veljajo tudi za novinarje — mar ne? IVE STANIČ Snežnik, Kočevska Reka Kaj bi bilo še treba dopolniti v zadružnih pravi-lih, ki jih oblikujemo Slovenska ljudska stranka oziroma Slovenska kmečka zveza je vsekakor zainteresirana, da se čim več kmetov, dosedanjih članov Kmetijske zadruge Krka Novo mesto, vključi v sedanjo KZ Krko na osnovi pravil, ki so trenutno v razpravi tako med članstvom zadruge kot tudi med članstvom Slovenske kmečke zveze. Članstvo v politični organizaciji, kakor tudi v KZ Krka se namreč pokriva, čeprav interesi niso vedno povsem identični. Zaradi navedenega nam seveda ni vseeno, kakšna so zadružna pravilavin na kakšen način se le ta sprejemajo. Čeprav je predviden rok 31. 6. 1992 za preobrazbo sedanje zadruge po sprejetem zakonu o zadrugah, ne želimo, da to, kar lahko storimo danes, odlašamo na jutri. Osnutek zadružnih pravil je pripravila strokovna služba zadruge in te službe so tudi organizirale javno razpravo po sedanjih organizacijskih enotah. Upravni odbori podružnic Slovenske kmečke zveze so se vključevali v javno razpravo s pomočjo članov, ki so člani upravljanja v KZ Krka Novo mesto, poleg tega smo organizirali posvet o skladnosti predloženih zadružnih pravil z zakonom oziroma predloženim modelom, in seveda posameznimi člani upravnih odborov, ki so sodelovali na razpravah o osnutku zadružnih pravil. Lahko bi trdili, da smo skušali tvorno prispevati, da bi bila zadružna pravila v končni fazi sprejemljiva za sedanje in bodoče zadruge v sistemu KZ Krka Novo mesto. Vprašanje pa je, če smo uspeli oziroma če smo lahko zadovoljni s potekom razprave. Je že tako, da nobeno delo ni opravljeno tako, da ne bi moglo biti še bolje, in tudi z omenjenim ne moremo biti preveč zadovoljni. Pa poglejmo, kaj je bilo slabega: • osnutka zadružnih pravil niso prejeli vsi člani KZ Krka, • javna razprava je potekala v več organizacijskih enotah istočasno, • člani ene organizacijske enote niso bili seznanjeni z mnenji druge organizacijske enote, • na občnih zborih so prisotni sklepali brez ugotavljanja sklepčnosti zbora po obstoječem spisku članstva, • poleg osnutka zadružnih pravil bi morali člani razpravljati tudi o ekonomskih pokazateljih predvidene zadružne enote. V nadaljnjem postopku si moramo prizadevati, da se te pomanjkljivosti odpravijo, zato je potrebno: • zadružna pravila dopolniti s pripombami iz javne razprave in tak dokument kot predlog predložiti v ponovno obravnavo, • omogočiti sodelovanje na referendumu vsem sedaj vpisanim članom v spisku članstva KZ Krka, ne glede na motiv dosedanjega članstva; • obrazložiti tiste pripombe, ki jih sedanji organi zadruge ne sprejemajo v določila predloga zadružnih pravil. Vsak član, ki bo imel pravico sodelovati na referendumu mora prejeti predlog zadružnih pravil. OO SLS Novo mesto POMAGALO TUDI GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE V zahvali za pomoč pri nakupu instrumenta, potrebnega za nadaljnje šolanje Matevža Novaka, je v seznamu darovalcev pomotoma izpadlo Gozdno gospodarstvo Kočevje. Za napako se prizadetim opravičujemo. Dodajmo pa še, daje naknadno s svojim prispevkom pomagala tudi Tiskarna Kočevski tisk. Uredništvo DL Zveza inovatorjev poziva Spremenimo rutinersko družbo v inovativno LJUBLJANA — Dobra kakovost življenja in ljudi, učinkovitost in enakopravnost družb dandanes ni odvisna toliko od tega, kako velika je katera država ali podjetje, ampak bolj od tega, koliko je konkurenčna. Zato je nujno, da mnogo bolj kot doslej Slovenija podpre ustvarjalnost, inventivnost in inovativnost. Najuspešnejše države sveta se od' manj uspešnih razlikujejo prav po tem, da njihov ekonomski sistem in politika podpirata inovativno poslovanje, sodelovalno vodenje, soupravljanje in predvsem delo z ljudmi, ki vključuje soodgovornost za poslovno uspešnost podjetja, takšno ureditev lastninskih odnosov, kjer so med solastniki večjih organizacij praktično vsi zaposleni. Njihov splošni odnos do inovacij pravi, da so inovacije ne le tehnično - tehnološke in konjiček posameznikov, kot doslej pri nas, ampak so inovacije osrednji ekonomski pojem. Današnji sodobni trg m več trg proizvajalcev, ampak trg kupcev, zato so uspešnejši tisti, ki nudijo kupcem več novega, boljšega in cenejšega, zato pa potrebujemo nenehno inovacije. Po vseh teh merilih je Slovenija še vedno mnogo bolj rutinerska kot inovativna družba. Za široko aktiviranje ustvarjalnosti pa mora prve korake storiti in odpreti pot slovenska vlada. Zato člani Zveze inovatorjev Slovenije pozivajo vso slovensko javnost, naj se bolj uspešno in enotno trudi spremeniti Slovenijo iz rutinerske v inovativno družbo. Predsednik Skupščine Z1NOS MATJAŽ MULEJ AV\\\\\\%^\A^WVVV\\VVVV>A^A^VWVVVVVVVVV\ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Srečanje izgnancev s poslanci Za odpravljanje storje-________nih krivic_______ V torek, 19. maja, je vodstvo društva izgnancev na gradu Brestanica organiziralo delovno srečanje s skupino poslancev slovenske skupščine na čelu s predsednikom DPZ dr. Ludvikom Toplakom, novo ministrico za borce in invalide Anko Osterman in predstavniki posavskih in sosednih občin. Predstavniki društva so goste seznanili z dosedanjim delom društva in še posebej s socialno in odškodninsko problematiko izgnancev. Ugotovili so, da se društvo kljub komaj enoletnemu delu zavzeto in k vso odgovornostjo loteva reševanja problematike izgnanstva, ki je tudi namen •n cilj društva. Pri tem pa se mora angažirati tudi vlada. Popisana vojna škoda 'n druga dokumentacija nudi dovolj dokaznega gradiva za utemeljitve odškodninskega zahtevka do ZRN. V ta namen naj bi se oblikovala posebna medresorska komisija, s problematiko pa naj bi seznanili tudi vodje poslanskih klubov. Ker je ZRN delno nakazano vojaško odškodnino bivši SFRJ namenila kot gospodarsko pomoč, bi moral biti odškodninski zahtevek izgnancev vsebovan tudi v zakonu o lastninjenju, dopolniti pa je treba tudi zakon o socialnem in pokojninskem zavarovanju za socialno in zdravstveno ogrožene izgnance. Ne glede na morebitne pomisleke o primernosti trenutka, mora republika Slovenija po vladni oz. diplomatski poti zahtevati od ZRN odškodnino, kot je bilo to realizirano za nekatere evropske narode. Dana je bila ludi pobuda, da se 9. junija letos, na obletnico odhoda prvega transporta izgnancev, oddaja TV Žarišče posveti predstavitvi izgnanstva. Ta razgovor vzbuja upanje, da izgnanci v novi slovenski državi ne bodo več odrinjeni in pozabljeni, saj gre končno za odpravljanje storjenih krivic in za priznanje, da so bili izgnanci prve žrtve nacistične raznorodovalne politike in genocida nad slovenskim narodom. SLAVKO KUNEJ • Najbolj žalostno je, da so vsi jugoslovanski narodi izgubili kredibilnost civiliziranih narodov. (Mamula) • Tisto, kar je bilo najpomembnejše v našem skupnem življenju, smo ze “ničili. (Mamula) Slovo od ministrstva in stranke Odgovor prijatelju dr. Jožetu Ostercu na pismo s tem naslovom (DL 21. maja) Prijatelji si ne pišejo pisem preko časopisa. Prijatelji se pokličejo, si rečejo ali si napišejo osebna pisma. To nameravam tudi jaz. Danes pa naj bo dovolj kratek odgovor preko časopisa, ker očitno to nekdo želi in naj mu bo zadoščeno. Ti, dragi prijatelj, prav gotovo ne pišeš pisma preko časopisa meni, zaradi mene in Tebe. Pismo je sicer naslovljeno širši javnosti, a v pismu večkrat omenjaš moje ime in se name sklicuješ, zato ti tudi odgovarjam. Tako kot Ti na področju kmetijske stroke sem jaz na področju pravne stroke žrtvoval nekaj let Kmečki zvezi z najboljšim namenom, da se gospodarski in socialni status slovenskega kmeta postavi na mesto, ki mu gre, kot sam ugotavljaš. Ti v vladi, jaz v parlamentu sva se dopolnjevala in uspešno sodelovala. Imava veliko pokazati, če bo le kdo želel videti. Res je, govoril sem o pojavu strankarskih elit na Slovenskem in o nevarnosti, da se na Slovenskem demokracija deformira zaradi pritiska strankarskih elit v partitokracijo, kot se to dogaja v Italiji. Lep primer je tudi Tvoje odprto pismo, ko stranarski šefi celo prijatelje pripravijo do tega, da si pišejo pisma preko časopisov. Pripisuješ mi, da »očitam vladi gospoda Lojzeta Peterleta... podrejenost politični stranki in njeni eliti«. Trdim, da vlada, ki jo sestavljajo sprti strankarski šefi, na vladnih sejah rešuje sporna vprašanja med strankami, ki bi se morala reševati drugje in zaključiti že v parlamentu, ne v vladi. Vlada je po svoji naravi tudi izvršilni organ parlamenta in odgovorna parlamentu (110. člen ustave). Če so sprti strankarski šefi obenem ministri, ni zagotovljena »enotnost politične in upravne usmeritve vlade« (114. člen ustave). Izvršilni organ je dolžan zakone izvrševati, ne politizirati. Politizira se v političnih strankah, zaključi pa v parlamentu. Na to sem opo-zaijal v intervjuju javno, v skupščinskih razrpavah in predsednika vlade, gospoda Peterleta, osebno. Sicer pa to je vprašanje, o katerem sem obširneje res govoril v Slovenskih brazdah dne 16. aprila, ki jih citiraš. Glede navedbe, da pripadam strankarski eliti, naj povem, da sem samo eden od 38 poslancev Slovenske ljudske stranke in se samo kot tak udeležujem sestankov kluba in tudi vodstva stranke, kamor sem povabljen potem, ko je zbor podružnic sprejel sklep, da se naj sej izvršilnega odbora udeležujejo tudi profesionalizirani poslanci in ministri. Glede mojih navedb, da Slovenska ljudska stranka ni imela do nedavnega v vladi niti enega aktivnega ministra, pa naj povem, da na poslanskem klubu Slovenske ljudske stranke, kije bila daleč najmočnejša stranka Demosove koalicije z 38 poslanci, nisem do nedavnega videval ministrov. Enkrat ali dvakrat sem videl Tebe za kratek čas. To v parlamentarni demokraciji ni običaj, saj kot vemo, se ministri drugih strank redno udeležujejo sestankov poslanskih klubov svojih strank in praviloma tudi delovnih sestankov vodstev teh strank. Glede izjave gospoda Ivana Omana, ki jo sam citiraš (»Trdim, da smo napake napravili mi in daje krivda torej na naši strani.«), kmalu po Tvojem imenovanju in ki naj bi torej dokazovala, da seje stranka odrekla Tebe že takrat, naj dodam, da bi gospod Ivan Oman moral govoriti v prvi osebi ednine, saj je bil predsednik stranke, izvršilnega odbora, glavnega odbora, zbora podružnic in drugih organov, kamor jaz nisem bil povabljen. Ne vem pa, če si bil Ti. Oba veva, da se v stranki ali v imenu stranke ni zgodilo nič, česar ni odločil gospod Oman sam, formalno ali neformalno. Tako tudi glede ukinitve stranke (ne združitve!). In ker ni dobil za to nobenega glasu ne v izvršilnem odboru, ne v glavnem odboru in ne v strankarskem klubu, je odločil v svojem stilu. Vidva pa si sedaj lahko »dobro rečeta«, ko sta v novi stranki, pa brez iskanja tretjega krivca za vajine minule nesporazume. To je vajina stvar. Glede škode ob Tvojem odhodu pa ni dvoma, saj poštenih, strokovnih in požrtvovalnih ljudi v nobeni stranki nikoli ni dovolj. Tvoje domneve so brez osnove in gotovo niso plod Tvoje domišljije, saj jih ni mogoče opreti na nobeno mojo izjavo. Prej obratno, to veva samo Ti in jaz. Nato Te bom še spomnil, kot se prijatelja spomni. Glede vloge strankarskih elit, ki lahko tudi prijatelje pripravijo do tega, da si pišejo odprta pisma v časopisu, ne bom razpravljal. Saj lahko očitno tudi osebne nasprotnike pripravijo do tega, da menjajo stranko, si »dobro rečejo«, preko odprtih pisem pa poskušajo zvaliti krivdo na tretje. Tudi o tem Ti bom več rekel osebno. Z gospodom Omanom pa se tudi osebno pomenita glede nekdanjih izjav v časopisih na Tvoj račun v novi stranki s posredovanjem ali brez posredovanja strankarske elite, vendar brez omembe imena. dr. LUDVIK TOPLAK Bo Kolpa zamenjala morje? V korist turistov in domačinov je potrebno urediti obratovalni čas pošte, banke in bencinske črpalke FARA, OSILNICA — Turizem se je na območju zgornje Kolpske doline komaj začel uveljavljati, že je zaradi lanske vojne, meje in drugih vzrokov v zadnjem letu dni skoraj povsem zamrl. Vendar turistični delavci pričakujejo, da bo letos ob Kolpi gotovo precej več vsaj domačih turistov. Turistični delavci pa že zdaj ugotavljajo, daje treba še pred sezono odpraviti nekatere večje pomanjkljivosti. Predvsem bi morali biti pošta in banka v Vasi in Osilnici odprti tudi ob sobotah in nedeljah. Pravzaprav bi bili lahko odprti izmenoma: na primer pošta v soboto, banka pa v nedeljo ali obratno. Vedno več domačinov pa tudi turistov hoče menjati denar in menjavo naj bi uredili ob vikendih tudi na poštah in bankah. Tudi bencinska črpalka v Petrini, ki je edina v tem delu Kolpske doline, je ob sobotah odprta le do 13. ure. Zaradi meje naj bi delala ves dan, tudi ob nedeljah. Oskrbo s kruhom naj bi tudi izboljšali, predvsem naj bi bila izbira raz- novrstnejša in kakovost boljša (kar je sicer do nedavnega že bilo), da ne bi zaradi meje ta ponudba zdrsnila na raven tiste po vojni leta 1945. J. PRIMC Ena nič za bon »Kje pa je tistih dvesto tolarjev, ki sem jih sinoči pustila na omarici v kuhinji?« pravi neko dopoldne žena. Člani družine smo se pridušali, da jih ni nihče vzel, in po kratkem iskanju ter premetavanju raznih papirjev in časopiso v smo na zadevo kmalu pozabili V hiši imamo morskega prašička, ki domuje v ptičji kletki takoj za vrati. Pa je mali požrešnež pregrizel plastična vratca in smuknil na prostost. Nekaj časa smo ga lovili po stanovanju, toda prebrisanec se je zavlekel nekam za kuhinjsko omarico in ni ga bilo moč dobiti ven. Čez čas pa zaslišimo čudno šelestenje, kot da bi nekaj grizljal »Kaj le počne, najbrž dela kakšno škodo?« Odmaknemo nekaj omaric in ubežnika ulovimo. Najdemo pa tudi tisti pogrešani dvestotolarski bon, ki je padel zadaj. Močno je bil zdelan, z več strani obgrizen, očitno je po-žrešnežu zelo teknil Čez nekaj dni mimogrede stopim na SDK. Slišal sem, da v takem primeru ocenijo, koliko bankovca manjka, in nekaj le še dobiš zanj. Izročil sem dvestolak blagajničarki in pričakoval da bo pričela meriti in računati procente. Toda še v istem trenutku sem dobil nazaj nov dve-stotak. Zaprlo mi je sapo in zmedeno sem bleknil»Kaj ne odbijete od poškodovanega denarja nekaj procentov?« »To ni denar, ampak le bon,« me je podučila, »da ga je le več kot polovica, ga vedno zamenjamo za novega.« No vidite, ena prednost je pa le, da imamo samo bone! SLA VKO KLANČIČAR BETONSKE PIRA M IDE IN ŽELEZNE O VIRE ŠE OB CESTA H —Ob naših cestah, zlasti vpadnicah v mesta, so dobro leto postavljene betonske piramide in železne ovire, ki so v lanskoletni junijski vojni služile kot barikade za vojaška vozila. Glede na to, da tudi vojaški strokovnjaki ocenjujejo, da je možnost vojaškega napada izključena, pa ti »pripomočki« še vedno krasijo naše ceste. Nekatere železne ovire so zeleno prebarvali, betonske pa so s svojo domišlijo porisali otroci, npr. na Raščici, v rodni vasi Primoža Trubarja. (Foto: M. Glavonjič) Pavla Kovačič V ponedeljek, 11. maja, smo se na pokopališču sv. Marjete pri Ponikvah zadnjič poslovili od dobre in skrbne mame Pavle Kovačič iz Dolenje Nemške vasi. Rodila seje pred 77 leti v Lazah pri Gabrovki, na Perkovi graščini. Že v zibelko ji je bila položena trnoa in delovna življenjska pot. Leta 1940 seje poročila z Lojzetom Kovačičem. Rodila sta se jima dva otroka, hčerka je kmalu po porodu umrla, sin Stanko pa je ostal. Po dveh letih je izgubila še moža, padel je v vojni, in ostala je sama. Preselila seje v Veliki Gaber, kjer sta živela s sinom do leta 1947. V tem letu pa je kupila hišo v Dol. Nemški vasi, kjer je živela do konca življenja. Težko je bilo v takratnih časih, toda bila je skromna in pridna. Veliko je delala in rada priskočila na pomoč tudi drugim ljudem. Svoje pridelke je nosila prodajat na tržnico. Prenašala je težke nahrbtnike, da je lahko sina vzgojila v vzornega in pridnega in ga izučila obrti. Pred štirimi letijo je doletela težka prometna nesreča. Zadnje čase ni bila več sposobna za samostojno življenje doma, odšla je v novomeški dom starejših občanov, kjer soji nudili vso nego. V njem je preživela le 18 dni. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi, pa tudi prodajalke in njene stalne stranke na tržnici. Vsem bo ostala v lepem spominu. p PROTEST PROTI REKLAMIRANJU ’ CIGARET Ker so naši politiki slepi za kršitev zakona o reklamiranju cigaret, sva se Marko in Janez odločila za protestno akcijo: »Cigarete so le manj močna mamila!« V protestu so se nam pridružili člani novinarske delavnice. Kdor kadi, naj ne misli, da je starejši in večji. MARKO PETAN m JANEZ MAJSTER OS Šmihel, Novo mesto Brezpravja v gozdu mora biti konec Stanje in nadaljnje perspektive gospodarjenja z gozdovi v novomeškem gozdnogospodarskem območju noeje obsega južni osrednji de Je. Politično je razdeljeno na \ inovo mesto, Črnomelj, Metli nje in Grosuplje. Del občine f v\(n Trebnje spada pod bre; Mine Črnomelj pod kočevs el občine Grosuplje pa pod lji !n„ kočevsko GGO. Območj ln vzhodne strani na R F everne in severovzhodne na G območje, s severozahodu Janško GGO in z zahodne ii nodne na kočevsko GGO. V območju prevladujejo gozdovi listavcev, katerim je ■ ™* *očju Roga primešana a na’ medtem ko je smreka šerdrf'0^?".1-.!glaVCeV JC. *? r»u C ne^aj vnesenega rde ^bmočje obsega 152.00( UJ.844 UA-i rlr\w Grti uruzoemh gozdov v uprav "ega gospodarstva je 28.07 elez družbenih gozdov v 4R i u b Pose.bnim namei ol na gozdnih rezervato’ gozdov in 129 ha gozdov godovinskim pomenom. Površina gozdov v obn “J1 J* stoletju močno sp Podatkih zemljiškega kata območju leta 1896 le 60 ov- Gozdnatost seje nate dosegla leta 1970 že 67.657 ha gozdov, leta 1989 pa že 83.844 ha. Povečanje gozdnih površin je šlo predvsem na račun pašnikov in steljnikov, delno tudi travnikov in celo njiv. sedaj se proces zaraščanja kmetijskih zemljišč z gozdom umiija, zlasti v agrarno razvitejšem delu območja. Če bo kmetijska politika nekoliko bolj ugodna, se bo zarasla le še kategorija zemljišč v zaraščanju ter del za kmetijsko proizvodnjo že opuščenih zemljišč. S tem se bo gozdnatost območja povečala še za 4%, to je od 55 na 59%. Posledice zaraščanja bodo vplivale na izgled kulturne krajine, ki je že danes pretežno gozdnata, kakor tudi na povečana vlaganja v gozdove, ki bodo nujna za vzpostavitev zaraslih površin v gospodarske gozdove. Z gozdovi v območju gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto s petimi temeljnimi organizacijami gozdarstva, in sicer: Novo mesto, Straža, Podturn, Črmošnjice in Črnomelj. Za strokovno delo v zasebnih gozdovih skrbi strokovna gozdarska služba pri upravi podjetja. Druge organizacije, ki imajo v upravljanju skupno 542 ha gozdov, nimajo svoje gozdarske službe, zato opravljajo zanje vsa strokovna opravila delavci Gozdnega gospodarstva. Zasebna gozdna posest v območju je močno razdrobljena, saj je skupaj kar 17.832 gozdnih posestnikov. Povprečna velikost gozdne posesti je le 3 ha in se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila. Struktura zasebne gozdne posesti je sledeča: Velikost Posesti Število lastnikov % Skupaj ha Delež posesti % do 1 ha *~~3 ha 3—S 6.803 38,1 3.148 5,7 5.138 28,8 9.666 17,5 ®—20 ha MdjOha 2.329 13,2 9.389 17,0 2.608 846 108 14.6 4.6 0,6 18.613 11.488 2.928 33.7 20.8 5,3 SKUPAJ; 17.832 100 55.232 100 Ugotavljamo, daje od skupnega števila lastnikov gozdov v območju kar 6.800 oziroma 38% posestnikov z gozdno posestvijodo 1 ha in posedujejo le 5,7% vseh gozdov. Posestnikov, ki posedujejo do 3 ha gozda, je 11.240 oziroma 67% in posedujejo 23% vseh gozdov. Velikost gozdne posesti je po občinah različna. Najmanjša je v občini Metlika, največja v občini Črnomelj. V strukturi lastnikov gozdov je 3.956 oziroma 22% nekmetov, ki posedujejo 12% površine gozdov in 195 oziroma 2% inozemskih lastnikov, ki posedujejo 600 ha gozdov. Povprečna velikost kompleksa gozdov na gozdnega posestnika je 0?57 ha, najmanjša v občini Metlika, največja v občini Trebnje. Navezanost lastnikov na gozd se spreminja s statusom lastnika in velikostjo gozdne posesti. Tako lastnikom, ki imajo do 1 ha gozda, ta gozd ne služi kot vir dohodka in tudi ne zadošča za kritje njegovih potreb po lesu. Tudi posest od 1 do 3 ha še ne zadošča vsem potrebam lastnika gozda — kmeta, vendar pa predstavlja pri nekmetih že pomemben delež blagovne proizvodnje. Šele posest nad 5 ha nudi lastnikom gozdov zadovoljevanje potreb po lesu in predstavlja tudi že pomemben delež v blagovni proizvodnji. Ta blagovna proizvodnja raste z velikostjo posesti. V našem območju doslej še ni posestnika, ki bi si lahko zagotovil svoj obstoj samo iz dohodka iz gozda, vendar predstavlja ta dohodek 3.500 posestnikom pomemben dodaten vir za preživetje. Pri blagovni proizvodnji je zanimivo, daje ta večja, računajoč na 1 ha gozda, prav v posesti do 1 ha. Razlog vidimo v tem, da so lastniki teh gozdov največ nekmetje, ki zaradi majhne navezanosti na gozd v gozdu ne iščejo trajnosti donosov, ampak enkratno možnost zaslužka. Blagovna proizvodnja pri lastnikih z največjo gozdno posestjo ni bistveno večja od povprečne blagovne proizvodnje na 1 ha gozda. Tako razdrobljena gozdna posest nam onemogoča načrtno gospodarje- nje, zlasti v gozdovih na najboljših rastiščih, kjer je interes lastnika gozda zaradi bližine in dobre dostopnosti ter visokovrednih sortimentov še posebej poudarjen. Intenzivna vlaganja v gozdove v povojnem obdobju so pripomogla k izboljšanju gozdov in pogojev gospodarjenja v njih. Kljub temu pa je odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami v območju še vedno nekoliko nižja od slovenskega povprečja. Gostota produktivnih cest je 13 m/ha, od tega v družbenih gozdovih 17,7 m/ha, v zasebnih le 10,6 m/ha. Odprtost seje povečala zlasti v zadnjih 20 letih, ko so se intenzivno gradile gozdne ceste, ki jih je sedaj že skoraj 600 km, od tega v zasebnih gozdovih 130 km. Za dostop spravilnih sredstev v gozdove je v območju še 4.500 km gozdnih vlak in poti, ki omogočajo spravilo lesa že iz večine naših gozdov. Poleg vlaganj v tehnično opremljenost gozdov smo intenzivno vlagali tudi v gozdnobiološka dela, po katerih smo bili v samem vrhu v gozdarstvu Slovenije. Letno smo tako negovali preko 3000 ha gozdov, za kar je bilo potrebno nad 16.000 delovnih dni. Pretežni del sredstev za vlaganja je Gozdno gospodarstvo zagotovilo iz lastnih virov. Rezultati teh vlaganj so: • 6000 ha umetno osnovanih gozdov na opuščenih pašnikih, steljnikih in v degradiranih gozdovih; • povečanje lesne zaloge v družbenih gozdovih od 218 m3/ha v letu 1970 na 257 m3/ha v letu 1989 ter istočasen dvig letnega prirastka od 5,6 m3 v letu 1970 na 6,9 m3 v letu 1989; • v zasebnih gozdovih seje lesna zaloga dvignila od 133 m3/ha v letu 1970 na 173 m3/ha v letu 1989, letni prirast pa od 4,1 m3/ha na 5,2 m3/ha; • istočasno se je izboljšala tudi struktura lesne zaloge v korist debeline drevja od 30 — 50 cm prsnega premera. Z dvigom lesne zaloge in prirastka se je povečal tudi izkoristek rastiščnih zmogljivosti, in to v družbenih gozdovih od 68% v letu 1970 na 84% v letu 1989, v zasebnih pa od 51 % v letu 1970 na 65% v letu 1989. V zasebnih gozdovih je zaskrbljujoče stanje v nižinskih hrastovo-gabrovih gozdovih, kjer seje v zadnjem desetletju zmanjšala količina debelega drevja zlasti hrasta. Vzrok za tako stanje vidimo v poslabšanju ekonomskega položaja v kmetijstvu in s tem v borbi gozdnih posestnikov za preživetje. V področju jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu je sušenje jelke povzročilo umiranje gozdov, ki smo jih v najbolj poškodovanih delih sestojev sanirali in obnovili, in to po naravni poti in s pogozdovanji, manj prizadete sestoje pa z intenzivnimi gojitvenimi ukrepi kvalitetno izboljšali. Bolj učinkovito sanacijo v jelovo-bukovih gozdovih še vedno onemogoča preštevilna rastlinojeda divjad, ki mestoma preprečuje obnavljanje, zlasti nekaterih drevesnih vrst (javor, jelka). Pereč problem ostajajo tudi gozdovi domačega kostanja, ki jih je v območju okrog 1.500 ha, in to pretežno v zasebnem lastništvu. V teh gozdovih intenzivno propada domači kostanj vsled glivične bolezni kostanjevega raka. V naslednjem obdobju bo zato nujna sanacija teh sestojev z naravno premeno in spopolnjevanjem teh sestojev z umetnimi posegi. Zaradi pomena kostanja kot plodonosne drevesne vrste bo nujno vnašati tudi vrste kostanja, ki so odporne proti bolezni. Kljub obsežnim vlaganjem v nego in melioracijo gozdov pa je v območju še vedno okrog 10.000 ha malo donosnih gozdov, ki izkoriščajo rastliščne zmogljivosti le od 30 do 40-odst. Kar 90% teh gozdov je v zasebnem lastništvu. Za prevedbo teh gozdov v donosne gospodarske gozdove bodo potrebna znatna vlaganja v razdobju 20 do 30 let. Dežela, kot je Slovenija, si ne sme privoščiti razkošja, ob katerem so tako kvalitetna zemljišča praktično neizkoriščena. Vendar bo pri tako obsežnih delih potrebno te gozdove meliorirati z rastišču in okolju najbolj ustreznimi drevesnimi vrstami, tako da bodo tudi ti novi gozdovi vršili svojo vlogo v prostoru in ne bodo le njive za proizvodnjo lesa. Dogajanja v gozdarstvu v zadnjih dveh letih so zaustavila nadaljnja izboljševanja stanja v gozdovih, delno pa tudi izničila nekatere že dosežene rezultate. Posebej je to opazno v zasebnih gozdovih, v katerih je bilo samo v letu 1991 ugotovljenih preko 18.000 m3 črnih po- sekov, pretežno nesprejemljivih za razvoj gozdov. S temi poseki so bila vzeta iz gozdov le najboljša drevesa, največkrat tista, ki bi morala ostati kot nosilci kvalitete sestojev v bodoče. Z novimi pogledi na gozdarstvo, po katerih lastnik gozda obvezno izvršuje vsa potrebna gozdnogojitvena in varstvena dela v gozdu, se je kritično zmanjšal tudi obseg gojitvenih del v zasebnih gozdovih na 1/4 načrtovanega obsega. Kam to vodi, ni potrebno posebej poudarjati. Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic sta se spustila na najnižji obseg doslej. V zasebnih gozdovih v zadnjih dveh letih ni bilo zgrajene nobene gozdne ceste, čeprav je bilo povprečje gradenj v zadnjih 10 letih kar 10 km letno, istočasno pa se je tudi vzdrževanje le-teh spustilo na raven, ki mestoma že ne zagotavlja varnega prometa. Če se bo tako stanje nadaljevalo, se bodo težko zgrajene gozdne ceste spremenile v nevozne poti, saj sredstva, kijih namenja republiški proračun za ta namen, ne zadoščajo niti za najnujnejša dela. Tudi na področju melioracije gozdov stanje v zadnjem obdobju ni nič boljše. Gozdaiji smo si s planom postavili nalogo, da bi vse malo donosne gozdove, ki so primerni za premeno, spremenili v donosne gozdove v obdobju 30 do 40 let. Vendar, če se bo tako stanje nadaljevalo, od tega cilja ne bo možno doseči, saj v zadnjih dveh letih praktično nismo opravljali melioracij, zaradi samovoljnih nestrokovnih posegov posameznih lastnikov v gozdove pa se je obseg malo donosnih gozdov celo povečal. Če se pogledi na gozd in gozdni prostor ne bodo spremenili in se bo brezpravje v gozdovih še nadaljevalo, ne bo ogrožena le proizvodnja lesa v gozdovih, ampak tudi ostale koristi, kijih nudijo gozdovi v prostoru. Te koristi pa so mnogo bolj pomembne kot sam les. TONE ŠEPEC • Morala je način življenja, o tem se ne govori — to se pokaže. (Crnkovič) • Poplava sovraštva zaradi neznosne lahkoživosti politikov bi bila za nas lahko usodna (Roter) • Ni kosila, ki bi bilo zastonj. (Friedman) • Bogastvo so prihranki mnogih v rokah enega samega (Debs) 2232) 28. maja 1992 DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA SREČANJE INVALIDOV DOLENJSKE NOVO MESTO — Društvo invalidov občine Novo mesto praznuje letos 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti pripravljajo pod pokroviteljstvom izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto srečanje invalidov dolenjske regije. Velika prireditev, ki bo povezana z rekreativnim pohodom od osnovne šole v Bršljinu do Športne dvorane, bo v soboto, 6. junija; zbiranje udeležencev bo pri šoli ob 9. uri. V Športni dvorani bo slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj in zahval zaslužnim članom in ustanovam. V zabavnem delu bo poleg ansambla nastopila še ekipa Modre kronike, pripravili so srečelov, filatelisti pa bodo ob tej priložnosti izdali tudi spominski žig, posvečen temu dogodku. Za udeležence bo ob 16. uri v Kapiteljski cerkvi posebna maša. Boljševik z gorjačo in korenčkom Me je potrebno onemogočiti, izključiti iz zadruge in uničiti kot kmeta? V Žužemberku se v zadrugi dogajajo čudne reči. Direktor Janko Škube upravlja z zadrugo in kmeti, kot se je upravljalo v zlatih socialističnih časih. Medtem ko je bilo moje sodelovanje z zadrugo in direktoijem do leta 1990 normalno, so se z mojo izvolitvijo v skupščino občine Novo mesto pričele težave. Moja politična naravnanost očitno ne ugaja direktoiju, ki se drugače razglaša za velikega demokrata, zagovornika in dobrotnika kmetov in pospeševalca razvoja kmetijstva na področju Suhe krajine. Tako je že imenovanje novega svetovalca za področje Suhe krajine pri njem sprožilo pravi revolt. Umazane igrice z blatenjem in onemogočanjem, kjer po njegovem ni bil na to mesto postavljen pravi človek, je trajalo vse tja v drugo polovico leta 1991. Tako svetovalec ni mogel normalno pričeti z delom. Škoda, ki je bila s tem povzročena tako človeku kot tudi »Ne zavrzite prijateljske roke!« ŠMARJEŠKE TOPLICE »Zelo mi je žal, da se že prvi stiki med novomeško in norveško občino Stord niso od začetnih stikov leta 1988 razvili v tesnejše sodelovanje in prijateljstvo. Tako je na začetku kazalo in tako je bilo takrat tudi rečeno,« pravi Ljubo Petkovič, ki nas je pred kratkim poklical iz Šmarjeških Tplic, kjer je na zdravljenju. Ljubo je dolga leta delal v vodstvu društva Norveško-Jugoslo-vanskega prijateljstva. Po njegovi zaslugi je Piran prijateljsko povezan z norveško občino Bjugn in prav on je pred leti, ko je dobil sporočilo, da občina Stord išče prijateljstvo v Sloveniji, priporočil in vzpostavil prve stike z Novomeščani. »Slovenci bi morali bolj ceniti prijateljsko roko, ki jo ponujajo severnjaki. Čeprav Jugoslavije ni več, moramo ohraniti in poglabljati stike, ki smo jih že vzpostavili,« pravi Ljubo in pokaže cele strani člankov in slik, ki so jih Norvežani objavili navdušeni nad prvimi vtisi v prijateljski občini Novo mesto, kot sojo že takrat, poleti 1988, imenovali. Dlje od čestitk za novoletne praznike potem ni šlo, čeprav namigov k razširitvi stikov s severa ni manjkalo. Deloma so temu krive pogoste menjave v občinskih vrhovih, največ pa seveda pomanjkanje pravega interesa. Ljubo Petkovič dobro ve, kaj je solidarnost in prijateljstvo. Sam je to okusil v nemškem delovnem ta- I .jubo Petkovič borišču na Norveškem, kamor so ga, osemnajstletnika, leta 1943 odpeljali Nemci, potem ko so ga ujeli v bližini Niša, od koder je doma. Po čudnem naključju je prišel prav v taborišče Botn v severni Norveški, kamor so kako leto poprej poslali njegovega očeta. A tega ni bilo več med živimi. V zelo težkih razmerah v delovnih taboriščih ali pri poskusu bega jih je med vojno od skupno 4113 taboriščnikov, kolikor jih je bilo poslanih iz Jugoslavije na Norveško, umrlo 2360, torej več kot polovico. Da so ostali preživeli, gre velika zasluga sočutnim in hrabrim domačinom, ki so kljub življenjski nevarnosti tvegali in pomagali sestradanim taboriščnikom s hrano in drugimi potrebščinami. Ta solidarnost se je pozneje razvila v tesno norveško—jugoslovansko prijateljstvo, ki ga po mnenju Ljuba Petkoviča ne bi smeli zavreči, čeprav je Jugoslavija razpadla, saj je presegalo njene okvire. To so dokazali Norvežani, ki so tudi v zadnji vojni namenili ogroženemu prebivalstvu veliko humanitarne pomoči in bili med prvimi, ki so priznali nove države na tleh nekdanje Jugoslavije. ^___________T. J. J Lojzka, mestna posebnost Kdo je ženska, ki poje po mestnih ulicah mnogi spominjajo, kako se je, čeprav invalidka brez ene roke, vozila s kolesom ter raznašala pošto. »Lojzka je bila lepo dekle. Pri dvajsetih letih se je zaljubila v fanta iz vasi, pa iz te ljubezni ni bilo nič. Takrat je veliko noči prejokala in potem je postala takšna, kot je zdaj,« pripoveduje Jožica. Lojzka ni zadovoljna z vsako cunjo, želi biti lepa in neprestano pere, dele oblačil pa suši tako, da jih razobesi kar na kole v domačem vinogradu zunaj vasi. Zadnje mesece so ji dodelili nekaj tolarjev starostne pomoči, vendar Lojzka denarja ne potrebuje. Vlak ima zastonj, v mestu pa je še veliko ljudi, ki jo kljub njeni drugačnosti imajo radi in ji pomagajo. J. PAVLIN NOVO MESTO — Med posebnosti življenja ob Krki zadnja leta sodi tudi Lojzka Šurla, 62-letna ženica iz Stranske vasi. Ta vasje sicer od Novega mesta oddaljena dobrih sedem kilometrov, vendar je Lojzka kljub temu več .ta novomeškem Glavnem trgu kot doma. Čez dan se sprehaja po cestah, na ves glas prepeva in pleše. Ljudem, ki se z njo in njenim »nastopanjem« prvič srečajo, je običajno nerodno, pa nič zato. Pred leti se je zgodilo, da so za neko slavje sredi trga postavili oder. V prvih vrstah so že sedeli gostje iz slovenske prestolnice, ko seje sredi največje resnosti na oder povzpela Lojzka. Zapela in zavriskala je, organizator pa je ni odstranil, pustil jo je na odru, da sije dala duška. Ko je končala svoj petminutni nastop, so ji nekateri celo zaploskali. Zadnje čase ima Lojzka svoj program v javni telefonski govorilnici pri trgovini Elektrotehna na Glavnem trgu. Dvigne slušalko in se pogovarja s svojim dragim, ki je menda na začasnem delu v Beogradu. Seveda ob tem telefonski števec ni vključen. Ko se Lojzka utrudi, se zateče v gostišče na Trgu ali pa še raje v Dolenjkino delikateso nasproti Rotovža. Prijazne prodajalke ji skuhajo kavo in ponudijo kaj za pod zob. Alkohola ne pije, čeprav bi ji nekateri to radi prisodili. Ko se dan bliža proti koncu, mora Lojzka na vlak in domov v Stransko vas, kjer jo čaka sestra Jožica. T udi ona ne more razumeti Lojzke in njenega življenja. Jožica je bila 34 let kurirka v Novoteksu in se .vv\v\\\\vwwvwv\\\wwwvwv\\\wvwww\vw prostoru, je velika. Nezaupanje, kije bilo umetno povzročeno med kmeti in svetovalcem, pa še vedno obstaja. Glede na to, da sem kot poslanec postavil nekaj poslanskih vprašanj v zvezi s KZ, se je ves bes in srd obrnil proti meni. Pričela so se obrekovanja in šikaniranja pa tudi vprašanja o moji poslanski legitimnosti. Neumnež sem se pač vtaknil v »posvečene« posle KZ, to pa je nezaslišano. Na koncu so se moji sumi izkazali za neupravičene, nikalni odgovori, ki jih je KZ dajala skupščini in poslancem, so se pokazali kot laži. Direktor Skube je ugotovil, da meje potrebno onemogočiti kot poslanca in izključiti iz KZ, po možnosti pa tudi uničiti kot kmeta. Tako sem pričel dobivati dopise in obvestila iz KZ Žužemberk: — dne 4.11.1991 odpoved najemne pogodbe za zadružno zemljišče, temu je sledila tožba, ki jo je KZ izgubila; — v januaiju 1992 ustna prepoved odkupa živine; — 15. 03. 1992 prekinitev pogodbe o odkupu mleka; — 5. 5. 1992 ponovna prekinitev pogodbe o najemu zadružnih zemljišč; — 20. 5.1992 prekinitev pogodbe o proizvodnji in prodaji mleka, ki stopi v veljavo z 31. 5. 1992. Tako so bila v boju z »razrednim sovražnikom« uporabljena vsa sredstva, ki so trenutno na razpolago, zdaj lahko pričakujem še izključitev iz KZ, kar je bilo že tudi omenjeno. Iz zgoraj navedenih dopisov je razvidno, da je Janko Skube tudi denacionalizator, saj samovoljno vrača nacionalizirana zemljišča »lastnikom« kot nagrado za podporo, ki jo nujno potrebuje, saj je rodbinsko sovraštvo, ki ga s tem podpihuje, lahko zelo učinkovito, pa tudi kakšen miting »pravih kmetov« in »ulice« ni od muh. Vse to dokazuje, daje Zupančič »baraba«, ki uporablja svoj položaj v skupščini izključno za svoje privatne interese. V primeru, da ni tako, naj to dokaže Zupančič sam. Približno enake metode pa so se začele uporabljati za dosego organizacije KZ po novem zakonu o zadrugah. Predvsem je važno, da se seje sovraštvo ,mržnja in strah po reklu »Deli in vladaj!« Direktor Skube kot soavtor novih zadružnih pravil že ve, kako je potrebno narediti, da kmete prepelješ žejne čez vodo. Pa tudi po »dobrih starih časih« se mu kolca in tako se miri z besedami: »Vse bo še tako, kot je bilo, če pa ne, se bodo pa glave trkljale.« Me zelo zanima čigave neki. Za vse je čas, samo za delo s kmeti ga zmanjkuje, saj je važnejše potovati po Italiji in Avstriji in vsaj trikrat na teden v Ljubljano na ministrstva, komiteje in razne koordinacije. Suho-kranjski kmet je tako ali tako potrpežljiv pa tudi »politično« vsestransko obdelan, da bo tiho in še naprej krivil svoj hrbet za »boljše čase«, ki mu jih obljubljajo Skube in njemu podobni. Za kmečko delo in denar davkoplačevalcev bo nekaterim prav gotovo lepo. JOŽE ZUPANČIČ poslanec DPZ SO Novo mesto Nov klub v Šentjerneju Klub za odrasle duševno prizadete ljudi naj bi prerasel v delavnico pod posebnimi pogoji_ ŠENTJERNEJ — V prostorih šent-jemejske osnovne šole je prejšnji torek začel delovati klub za odrasle duševno prizadete osebe. To je oblika varstva in zaposlovanja odraslih duševno prizadetih ljudi, ki se niso sposobni zaposliti v normalnih pogojih in živijo pri starših ali skrbnikih. Klub v Šentjerneju deluje pod okriljem Društva za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta, delovanje pa so omogočili novomeška občina, Zavod za zaposlovanje in Center za socialno delo. Enkrat na teden, od 9. do 13. ure, se v Šentjerneju srečuje 7 varovancev pod vodstvom strokovnih delavcev iz delavnice pod posebnimi pogoji iz Novega mesta. Postopno se privajajo na delo, prilagojeno individualnim zmogljivostim varovancev. Proizvodni program zajema izdelke iz blaga, volne, usnja, papirja in semen. Program pa vsebuje še skrb za samega sebe, športne in rekreativne dejavnosti, glasbeno-ritmično in likovno dejavnost ter zdravstveno in prometno vzgojo. USPEŠEN NASTOP NA REPUBLIŠKI GLASBENI REVIJI Kljub začetin bojazni, ki nas je spremljala ves čas priprav in pred samim začetkom prireditve, smo zavarovanci Delavnice pod posebnimi pogoji iz Leskovca pri Krškem svoj nastop uspešno opravili in poželi glasen aplavz v polni kristalni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, kjer je 8. maja bilo v gosteh 24 skupin zavodov za usposabljanje iz cele Slovenije; ob koncu seje pridružilo še 18 skupin, ki so zaradi velikega števila prijavljenih istočasno nastopale v Atomskih Toplicah. Kljub napornemu dnevu, saj je bilo treba pred nastopom opraviti še generalko, smo ta petek izkoristili za prijetno druženje z vrstniki in celodnevni izlet, za kar se zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav, Območni skupnosti Krško za finančno pomoč, TKS Krško za kombi, folklorni skupini s Snovega za narodne noše ter Matjažu Lipovžu za strokovno pomoč pri pripravah na nastop. NADA RAČIČ Delavnice pod posebnimi pogoji, Leskovec pri Krškem ZAKAJ SMO KAZNOVANI? Nas upokojence, ki smo delali v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in si tam zaslužili pokojnino za starost, so hudo razočarale aprilske nakaznice, saj smo dobili skoraj polovico manj kot poprej! V imenu vseh prizadetih se obračam na pristojne organe, da nam pojasnijo, kako so si dovolili odvzeti tisto, kar je zasluženo. Ali nismo že dovolj kaznovani, ker so cene v Sloveniji višje kakor tam, kjer smo pokojnino zaslužili? Ne bom razlagal ogorčenosti nas prizadetih, temveč odločno zahtevam, da se s tem primerom spoprimejo ne samo odgovorni, ampak tudi tisti, ki so nas dolžni ščititi! Pomembni so tudi stiki z okoljem. Načrtujejo obiske delovnih organizacij ter zdravstvenega doma. V osnovni šoli imajo na voljo trim kabinet, knjižnico in jedilnico. Zahvaljujejo se ravnatelju Pavletu Turku za vso pomoč, sodelovanje in veliko mero razumevanja^ Prizadevati pa si bo treba, da bi v KŠ Šentjernej našli večje in ustreznejše prostore, saj je cilj kluba, da preraste v delavnico pod posebnimi pogoji. BORJA ERŽEN Gozd in šola Že pred mnogimi leti so gozdaiji vodili šolarje na pogozdovanja. To so začetki sodelovanja med gozdarji in šolo, ki so se v podobni obliki obnovili tudi po drugi vojni. Ob drugačnih zahtevah človeka do gozda in spoznanjih o njegovih koristih pa smo gozdaiji spoznali, da je treba gozd drugače predstaviti in učiti o njem. Prelomnico pomeni republiški seminar v Dolenjskih Toplicah leta 1969. Gozdaiji smo si tedaj naložili tudi izobraževalno nalogo, ki pa sojo izpolnjevali le nekateri, saj to delo na GG ni bilo posebno cenjeno in le redko posebej nagrajeno. Spoznavanje gozda je prišlo z leti tudi v učne programe osnovnih šol. Tuje bila pomoč gozdarjev šolnikom zelo dobrodošla, ker so bili le-ti sprva slabo podučeni o gozdu in njegovih funkcijah. Gozdar je torej začel mladino učiti, kar ni bilo enostavno, zaradi pomanjkanja pedagoških znanj. Težko je na primer jezik stroke prilagoditi učencu 4. razreda osnovne šole. Kljub temu so gozdaiji z leti vedno pogosteje izrabili naravoslovne dneve za to, da so učence in dijake vodili v svoje delovno okolje — gozd. Učiti o gozdu mladostnika je nedvomno hvaležnejša naloga, kot pa prepričevati odraslega človeka. Ni dovolj, da se gozdar poda med mladino le enkrat na leto. »Teden gozdov« mora in naj traja celo leto. To je nujnost, ki jo narekuje naša skupna skrb vsi za gozd, saj ga tako ali drugače tudi ogrožamo mi vsi. Bolje je slabo in jecljajoče govoriti mladini o gozdu, kot sploh ne govoriti. Enako pomembno pa je tudi šolnikom poglobiti vedenje o gozdu tako, kot to zna gozdarska stroka. Gozdarjev je namreč premalo, zato lahko le pomagamo, nikakor pa ne moremo prevzeti vsega izobraževanja s področja gozda in njegovega življenja. Vsak Slovenec naj bi se zavedal, kakšno bogastvo je naša gozdnata krajina in jo zato tudi znal varovati. Do tega je še daleč, kar nam dokazujejo goloseki po naših gozdovih, uničevanje posameznih dreves, roparsko nabiranje gob in zdravilnih zelišč, kurjenje kjerkoli, odlaganje smeti, hrupno vedenje itd. Narave oz. gozda si človek ne more podrediti, ker ga s tem uniči. Inž. ANTON PRELESNIK Biserna izpod Gorjancev Jože in Neža Klobučar iz Pangrč Grma PANGRČ GRM — Šesto nedeljo po veliki noči ali zadnjo pred binkoštno nedeljo, se pravi v teh dneh, je vsako leto žegnanje v cerkvi nad Pangrč Grmom. Cerkev in prostor, kjer cerkev stoji, že oddav-naj nosita ime Smiklavž; vsaj tukajšnji ljudje rečejo tako. Žegnanje pomeni domačinom svojevrstno prijetno romanje. Med tistimi, ki so doslej doživeli že veliko teh smi-klavških dogodkov, sta tudi Jože in Marija Klobučar iz Pangrč Grma, kajti Jože je star prek devetdeset let in Neža ne dosti manj. Poleg žegnanj je bilo v desetletjih njunega življenja še drugih več dogodkov. Jože je pripravljen vsak trenutek hudomušno povedati, kako je bilo v njunih mladih letih, pa ga Neža ob tem zadržano opozori, naj za božjo voljo ne trosi kakšnih opolzkih, ki niso ne za na hrbet ne za na ramo. Torej povejmo o delu, saj je delo začetek in konec v življenju marsikaterega Podgorca. Danes tudi delo ni več, kar je bilo v časih, ko je bil svet za približno devetdeset let mlajši. Po Jožetovem prepričanju se dandanašnji vsem preveč mudi. Včasih je bilo lepše delati, čeprav so morali kosci in kopači iz Podgorja »na vse strani pretikati za delom, tudi na oni strani Gorjancev«. Lepše je bilo celo tedaj, se zdi dandanes Jožetu Klobučarju, ko je kot mlad kosec spal na Laškem v kopici, a gaje ponoči začelo hladiti, ko je potegnila mrzla sapa. Zato se človek takih priložnosti spomni, tako kot mu je ostalo v spominu, da se je pri metliških obrtnikih, se pravi meščanih, lažje dobilo poljsko delo kot pri ljudeh na vasi. Tako kot ni dobro, da se dandanes pri delu preveč mudi, je tudi pri drugih rečeh pretiravanje prej škodljivo kot koristno. Tako pravi Jože Klobučar in pravila se menda drži, saj pravi: »Živel sem po svoje. Pil sem za potrebo. Kadil sem malo, štiri do pet cigaret na dan. Še zdaj kadim. Škodi pretirano kajenje.« V Jože in Marija Klobučar februarja letos, ko je on imel za seboj že devetdeset let življenja, Neža pa ne dosti manj. glavnih črtah je to recept, kako človek dočaka devetdeset let življenja in več. Najbrž bo kar držalo, da mora biti poleg tega tudi grča, posebno še, ker je »v Podgorju težko živeti«. Klobučaijeva sta trdna, ni kaj reči, čeprav Neža malce slabše sliši in čeprav Jože pri devetdesetih opaža, da mu vid peša. Tako žilavo sta zakonca Klobučar lani zadovoljna praznovala biserno poroko. Mogoče pomaga pangrškemu človeku na poti do devetih življenjskih križev in še dalje sam svetnik iz smiklavške cerkve nad Pangrč Grmom, v kateri je žegnanje prav pred binkoštno nedeljo. Ali pa na ta način pomaga ljudem iz tega dela sto-piške fare Bog? Marsikaj je odvisno od tega, ali verjameš. »Je Bog ali ni Boga? Kakor si kateri predstavlja. Je odvisno od posameznika. Jaz mislim, daje. Okoli nas je narava -ali ni to njegovo delo?« daje drugim v razmislek Jože Klobučar po desetletjih lastnih premišljevanj in za-pažanj. Neža pa kot v svarilo dodaja: »Kaj vse bi sc dogajalo, če ga ne bi bilo. Ampak včasih bi bilo dobro, da ga ne bi bilo.« M. LUZAR Ž. R ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ _ JI tuja/ S TRIGLAVOM NA TENIŠKI TURNIR Zavarovalnica Triglav nam je omogo; čila, da smo učenci 6., 7. in 8. razreda OS Dragatuš imeli tak športni dan, kot smo si ga želeli. V četrtek 7. maja, smo si lahko ogledali teniški turnir Slovenija Open 92 v Domžalah. Prevoz in vstopnice je plačala zavarovalnica Triglav, prav tako je poskrbela za malico in senčnike. Zavarovalna skupnost Triglav nam je pripravila zares enkraten športni dan, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Imeli smo se imenitno, zato smo obžalovali, ko smo se morali odpraviti proti domu. ANITA STREKEU OŠ Dragatuš TEKMOVANJE ZA ZLATO VEGOVO PRIZNANJE V soboto, 16. maja, sem se udeležil tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki je bilo v Novem mestu. Ob deveti uri smo se zbrali v učilnici, kjer so nam najprej pokazali film o tovarni Renault, pokroviteljici tekmovanja, nato pa so nam dali sto dvajset minut časa za reševanje. Ko smo naloge rešili, smo imeli še dve uri prostega časa, da so mentorji popravili naloge. Ob dveh smo se odpravili domov, nekateri veseli, drugi pa malo manj. DAVID BEBAR 8. r., OŠ Milana Majcna, Šentjanž TUDI V HRIBIH JE LEPO V sredo smo imeli končni izlet na Lovrenc. Polni veselja smo se zbrali na avtobusni postaji. Končno so se vrata avtobusa zaprla. Del poti smo se peljali, del pa smo šli peš. Nenadoma smo kar onemeli, ko smo v daljavi zagledali belo cerkev. Bila je kakor otoček sredi encijanov. Šele ko smo prišli do gostilne, smo se zavedeli, da smo neznansko lačni. Olajšali smo svoje polne nahrbtnike in izpraznili hladilno skrinjo z lučkami in korneti. Po lovljenju in igranju smo šli še v Loko. Tam smo se še malo igrali na šolskem dvorišču in žeje bila ura štiri popoldan. Odpeljali smo se domov. BENO LIPOVŠEK novin. krožek, OŠ Savo Kladnik Sevnica LONČAR S kombijem smo se odpeljali na Čanje, kjer je doma lončar Alojz Urh. Ko smo vstopili v delavnico, smo zagledali veliko lončarsko peč. Na desni strani pa je stala velika omara, polna izdelkov. Takoj za tem smo šli v prostor, kjer nastajajo lončarski izdelki. Lončar nam je pokazal, kako se naredi cvetlični lonček in vaza. Ob koncu obiska nam je lončar dovolil, da smo šli v lončarsko peč. To nas je zelo zabavalo. Ogledali smo si tudi prostor, kjer hranijo izdelke. S tem se je naš obisk pri lončarju končal. Preživeli smo prijetno in zanimivo popoldne. GORAN 3. r.,OŠ Blanca MATJAŽ NA PILOVEM ŽURU Sošolec Matjaž je bila povabljen na Pi-lov žur, ki je bil 24. aprila v Radljah ob Dravi. Organizirala sta ga voditelja oddaje Klub klobuk, Robert Bogataj in Meta Ornik. Ob pol osmih so se zbrali nastopajoči z našega konca na Bizeljskem, kjer jih je čakal avtobus. Matjaž se je odpeljal s tovarišem Vilkom Urekom in z dvema skupinamaJBlue Kiss in Fru—fru. Koso prispeli na cilj, so se pripravili na vaje. Za tem so imeli prosti čas do 16. ure, ko se je začel program. Večinoma so nastopali v skupinah, Matjaž pa je nastopil solo. Zaigral in zapelje pesem Slovenskega naroda sin. Po končani prireditvi so razglasih samo prva tri mesta. Upajmo, da se je Matjaž uvrstil na dobro mesto, in da bo še kdaj povabljen na tako prireditev. SEBASTJAN, ROBI, JERNEJA, SONJA, JOŽICA 6. r., OS GLoboko HUDO RANJENI ŠOLARKI BREŽICE — V vsega dveh dneh je pri" šlo na Ulici 21. maja v Brežicah do dveh hudih prometnih nezgod, v katerih sta se poškodovali učenki tamkajšnje osnovne šole. 21. maja okoli 16.30 je 12-lctna Re-nata D. med zavijanjem v desno izgubil® ravnotežje, padla in se hudo poškodovala-Dan kasneje ob 15.10 pa se je 40-letm Dragutin Bratkovič iz Brežic peljal z osebnim avtomobilom po tej ulici. Mal° pred križiščem je ob prehodu za pešce stala skupina treh otrok. 10-letna učenk® tretjega razreda Marina B. iz Brežic je hm tela prečkati cesto in je stopila na označeni prehod za pešce, Bratkoviču pa svojcg® vozila zaradi prevelike hitrosti ni uspelo ustaviti. Trčil je v dekle in jo zbil po cesti-Hudo ranjeni Renata in Marina se zdravi ta v brežiški bolnišnici. ŠPORTNA DVORANA MAROF, NOVO MESTO od 27. do 31. maja I992 NOVOTEHNA ponovno prihaja med Vas in s pomočjo poslovnih partnerjev predstavlja široko izbiro izdelkov s področij: • tehničnega materiala in opreme • strojnih in elektro instalacijskih materialov • bele tehnike • premazov in zaščite • ogrevanja • avtomobilov • črne metalurgije in gradbenega materiala Skratka vse, kar potrebujete pri Vašem delu in doma! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! DNEVE NOVOTEHNE bo popestril program za razvedrilo in zabavo vsak dan ob 17. uri: 28.5. - nastop komornega pevskega zbora Trebnje in občinskega pihalnega orkestra Trebnje, 29.5. - nastop plesnih parov plesnega centra dolenjske, 30.5. - dnevno predvajanje risank za otroke. V vseh svojih prodajalnah na Dolenjskem, Beli Krajini in Posavju je NOVOTEHNA v času DNEVOV NOVOTEHNE ’92 pripravila prodajo s posebnimi popusti od 10 do 30 % za vse blago in servisne storitve, pri gotovinskem plačilu nad 1000 SLT. Izdelke boste lahko kupili tudi na obročno odplačevanje. NAGRADNA IGRA! Kupci pod navedenimi pogoji hkrati sodelujete v nagradni igri. pralni stroj ročni brusilni stroj multipraktik 5 plošč pocinkane pločevine 10 vreč cementa 5 ur brezplačnega servisa v servisu NOVOTEHNE NOVOTEHNA HITRO kvalitetno zanesljivo hitro kvalitetno zan o E o 3 s N o s KI * 0 £ 5 2 1 pnevmatski ZABIJALNI APARATI SPENJALNI APARATI KRIVILNE PRIPRAVE ZA N § E * o E spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, Izdelavo zabojev in palet, kartonske embala2e ... KOVINARSKO PODJETJE 2 E L E Z N I K I -H m -s «3 N m co c O 5 H 3) O * ■H m “H £ O N m co C < o 33 O * •C TEL.:(064) 66 221, 66 617 ^ H IT RO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZAN H m O - ker je enostavno, • ker ob nakupu ne potrebujete gotovine, - ker imate zamik plačila tudi do enega meseca, - ker zadostuje le vaš podpis, - ker lahko kupujete povsod, kjer je oznaka Adut, - ker lahko dvigujete gotovino v SKB banki - in ker vas čakajo še druge ugodnosti. Majhna kartica — veliko razkošje 2 Adutom lahko že kupujete tudi v bližini vašega doma: Novotehna, Dolenjka. Mercator - KZ Krka. Mercator - Standard, Mercator - Preskrba, Krka Zdravilišča Zavarovalnica Tllia, Zavarovalnica Triglav, Emona Posavje Brežice, KVM Ribnica, Kamnoseštvo Jakša Marjan, Darja Krško, Stavbno kleparstvo Brudar, Kerametal Brežice, Trgovina Kovačič Bizeljsko, Trgovina Lastovka Podsreda, TKI Globoko, Opekarna Brežice, Opekarna Novo mesto Gostilna Kužnik, Instalaterstvo Jazbinšek Martin, Gostilna Kužnik Krško, Mesni butik Pigi Dobova, Pizzerija San Sebastian Novo mesto... in drugje po Sloveniji 3K Prešernov trg 4 68000 NOVO MESTO TelefonAelefax: (068) 26-089 DOLENJSKI UST 19 ALAN 21 - 745 22 - 000 PROGRAMSKI PAKETI ||jy liSL iv FENIX INFORMATIKA NOVO MESTO PARTIZANSKA 19 11 Vj TEL.: 26-126 FAX: 25-145 S • Panasonic TELEFONSKI APARATI, TELEFAKl. 1 Tu J AVTOMATSKI ODZIVNIK, HIŠNE CENTRALE fj £ L - ❖ ^ .rtcT ^ ^ s'* *o\\ *«*>5 SAMO •1000,00 A ^ \\\#^ UGODNOSTI: LEASING na 35 obrokov PRI NAS LAHKO KUPITE OPREMO TUDI ZA DINARJE! ■ ■IIHIMI VVZ — OTROŠKI VRTEC METLIKA ŽUPANČIČEVA 1 68330 METLIKA SVET VVZ razpisuje v skladu s 86. in 87. členom Statuta Otroškega vrtca dela in naloge RAVNATELJA Razpisni pogoji: Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, — izpolnjuje pogoje za opravljanje dela vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelja po določilih Zakona o osnovni šoli, — ki ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — ki ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim dosedanjim delom. Kandidati naj prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1.9.1992. Prijave pošljite v 10 dneh po objavi na gornji naslov s pripisom: »Za SVET ZAVODA« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po obravnavi prijave : na svetu zavoda. == zavarovalnica triglav d.d. Is NOVO NOVO NOVO Zavarovalnica Triglav, d.d., nudi obrtnikom —podjetnikom in kmetom kooperantom v Posavju, zavarovanim pri Območni enoti Krško, in tistim, ki to še bodo, nove ugodnosti. Skupaj s Schollerbank iz Avstrije Vam nudimo možnost najema deviznega kredita pod ugodnimi pogoji. GZS — Območna zbornica Posavja ter Obrtna zbornica Krško Vas vabita, da izkoristite možnost kredita pri omenjeni banki za hitrejši gospodarski razvoj območja Posavja. Vse potrebne informacije dobite pri pooblaščenem podjetju ORION, d o.o., Ljubljana, Poslovalnica Krško Dalmatinova 3,p. Krško tol. (faks) 0608/33-029. Pričakujemo vas! Z Zavarovalnico Triglav, d.d., boste hitreje dosegli svoj cilj. r; .»*«*•»- :v ■\ , A. i T "n j podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov • i / i j Šempeter 2 la 63311 ŠEMPETER ' _ v' »' Telefon : 063 - 701 - 225 Telefaks: 063 - 701 - 033 informacijski inženiring - računalniške storitve - strojna oprema ' - programska oprema , - grafično oblikovanje J r\. igm V_________^STREŠNIK, d.o.o. Trgovina »IMPULZ« Milke Šobar 23 Novo mesto MESEC UGODNIH NAKUPOV V novi poslovalnici z gradbenim in tehničnim materialom. Svojim potrošnikom nudimo 5% popust v mesecu juniju. Predvsem priporočamo nakup izdelkov priznanih proizvajalcev, in sicer: — keramičnih ploščic Keromix, — barvnega strešnika Bramac, — izdelkov iz marmorja Mineral, — opečnih izdelkov Opekarne Zalog, — lesnih izdelkov LIO Škofja Loka, — silikatne opeke Opekarne Brežice, — oken in vrat Mizar Volčja Draga, — TOMODI dimnikov RCT Tivoli, — strešna okna Kovinoplastike Lož, — sedežne garniture in svetila Meblo-Kovinoplastika, — betonske izdelke IGM Strešnika. Razen navedenega boste lahko izbirali tudi med izdelki ostalih proizvajalcev tehničnega in instalacijskega materiala. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET RAZPISUJE javni natečaj za dodelitev koncesije za opravljanje dejavnosti vzgoja in varstvo predšolskih otrok Koncesija se podeljuje za izvajanje javne službe na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, starih od 1 do 7 let, za Novo mesto in Šentjernej. Koncesija se bo dodelila za dobo 5 let, pričetek v šolskem letu 1992/93. Kandidati morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge pogoje v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Ur. list SRS št. 5/80) in s pravilnikom o najvišjem dopustnem številu otrok v oddelkih in spremstvu otrok (Ur. list SRS st 20-1153/80). Pisne prijave na javni natečaj sprejema Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/III. Rok za prijavo je 30 dni po objavi razpisa. Kandidati morajo prijavi priložiti program dela in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Udeleženci natečaja bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. Agencija Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij v sodelovanju z NovoLine VSI Izobraževalni center VAS VABI NA ENODNEVNI SEMINAR O PRODAJI PODJETIJ Seminar je predvsem namenjen strokovnim ddlavcem in ma-nagerjem v podjetjih, ki so zadolženi za izvedbo privatizacije, ki delajo na področju lastninske preobrazbe svojih podjetij ali to preobrazbo šele pripravljajo. Seminar bodo vodili strokovnjaki, ki neposredno delajo na področju prodaje podjetij. Seminar bo v PETEK, 5. 6.1992, s pričetkom ob 8.30 Vse informacije in prijave na tel. (068) 25-081 časopis slovenskih delavcev V tej številki lahko preberete: • Strnili smo serijo zapisov o Adrii Caravan: pokazalo se je, da so imeli delavci prav, ko so s pomočjo sindikata nagnali Anžurja • Direktor MTT Melje grozi delavcem s tožbo • Naročilnica za knjigo Jožeta Smoleta Spomini Titovega sekretarja in druge priročnike založbe ČZP Enotnost NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski.list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________ Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ -»S- A . K7. "KRKA" BRAZDA <■■> AGROSERVIS FOT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO V objavlja v sklopu tradicionalnega sejma v nedeljo, 31. maja, s pričetkom ob 7. uri na sedežu Agroservisa še javno licitacijo za poškodovani vozili: Peugeot 405 GRI 4x4, letnik 1991 ... izkl. cena 265.000,00 SLT Renault R-25 GTX, letnik 1985 .izkl. cena 159.000,00 SLT Licitacija se bo pričela ob 8. uri. Trgovina na veliko in malo 68250 BREŽICE Bratov Gerjevič 2 Tel: 0608-61-666 Fax: 0608-61-888 PRODAJA ELEKTRO MATERIALA NUDIMO VAM: — komplet elektroinstalacijski material — širok izbor svetil za notranjo in zunanjo razsvetljavo (razsvetljavo parkov, ulic, cerkva) — instalacije v S in Ex izvedbi UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI' (•ENTER' LJUBLJANA NOVA FASADA: ZDAJ ALI NIKOLI!!! PO UGODNIH CENAH V NOVEM MESTU BRŠLJIN 2 Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota do 13. ure Prodaja na 3 čeke! UGODNO: jupol, gašeno apno, keramične ploščice, siporex _____1947 Kurivoprodaja 1991 CENTER - iz malega veliko, iz dobrega boljše1 — TRADICIJA STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V eMEM mestli ml srna o(0#sW^ mamini. toP iki pizza peci. ste .ozraene pea. Krušne Pefi.P° imontažn' kaminu [JSOtEŽlG^Ora iSZkeramika d.d. Novo mesto, Slakova 5, tel. 068/26-016,21-201, fax; 068/24-298 ___VI NAM - Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. PRODAJALNA Uš ~(pe/je Prešernov trg 14 Novo mesto tel. (068) 22-949 delovni čas: 8.30-12.30 16. - 19. mo ato izbiro kakovostnega zlatega in srebrnega nakita zdelavo nakita iz prinešenega zlata po sistemu staro za v prodajalni ZLATARNE CELJE (v neposredni bližini novomeške tržnice) vam nudimo: — bog — izc novo — odkup zlata po najvišjih dnevnih cenah — zlatnike in srebrnike — slovenske tolarje — stenske ure — najcenejša popravila nakita v Novem mestu — prediranje ušes na sodoben način — 10% popust na gotovinsko plačilo ali plačilo na 3 obroke s čeki brez obresti — 6-mesečno garancijo za vsak izdelek Prepričani smo, da boste zadovoljni z našo postrežbo in svetovanjem pri izbiri. Zaupajte oblikovalcem in zlatarskim mojstrom celjskih zlatarn z nekajletno tradicijo. Prijazno vabljeni k nakupu! PRIMEX GROUP - vam v času košnje nudi kosilnice B C S. Izjemna ponudba velja od 20. maja do 30. junija. (S PRIMEX rioru id - obročno plačilo 7 obrokov — posebni popusti za gotovinske nakupe GROUP INFORMACIJE IN PRODAJA: TRGOVINA PRIMEX Mednarodni mejni prehod Vrtojba tel.: (065) 32-901,32-837 |tiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiii!imiii!iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimmiMiimiiiiimiiiiiiiimiiMiiimiiiiiiimiimmiMiiiiiimiiii — satelitske antene z montažo in garancijo že od 700 DEM naprej — sistemi maspro SRE 200, pacess 60 60, EchoStar SR 500, SR 1500 — posebne ugodnosti za montažerje — možnost obročnega odplačevanja tel. (068) 51 -396 (061) 576-630 J r\n A/A s JV IMJ d.o.o. ELEKTRONIKA ČRNOMELJ šmiiiiiiii.............................................................................................mm / / L IA TEHNIČNA TRGOVINA Novo mesto, Bršljin 21, tel/fax: 068/27-197 radiatorji JUGOTERM vseh dimenzij, cene so BPD: naprimer 22/650-1000 .................... 8.465,00 s popustom.................7.618,00 naprimer 22/650-1200 .................. 10.158,00 s popustom.................9.142,00 naprimer 22/900- 400 .................... 4.680,00 s popustom.................4.219,00 POPUST VELJA ZA VSE DIMENZIJE gorilci THERMOMEC, CISTERNE..........................popust.........................5% UGODNO peči, bojlerji, pipe, kabli, barve — laki, MONTAŽA CENTRALNE KURJAVE, VODOVODA annn Uno od 10.120 DEM Tipo od 13.900 DEM Tempra od 15.800 DEM Croma od 21.500 DEM Možnost dostave na dom, dajatve do registracije približno 47%. Posredovanje pri prodaji rabljenih vozil, odkupi, izvedeniške cenitve, prepisi. AMI d.o.o., Ljubjlanska c. 27. ________Novo mesto____ tel. (068) 24-985, fax: 22-713~ m d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, Tel. (068) 44-003 BETONAL TREBNJE proizvodnja, prevoz in strojno vgrajevanje betona Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas naročijo kvalitetne betone in storitve betoniranja po konkurenčnih cenah. Za takojšnja plačila nudimo 5% popusta! VWNAAAAAAAAAA/V\A,VNAA,VWWV>AiVVWVWVW' | ARGUS • ARGUS • ARGUS • ARGUS • ARGUS Novo mesto Vse za bodoče mamice, močnejše in vitke postave in še marsikaj lahko po ugodnih cenah kupite v trgovini ARGUS na Vrhovčevi 2 v Novem mestu! Delovni čas: vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Prijazno vas pričakujemo! NovoLinefSSi Pot pravih odločitev. CESTA KOMANDANTA STANETA 38 68000 NOVO MESTO Profitni center Controlling vam nudi: — računovodske storitve in — davčno svetovanje za mala in srednje velika podjetja v zasebni, mešani in družbeni lasti Profitni center Finančni inženiring vam nudi — dinarski in devizni plačilni promet za komitente — depozitno kreditno poslovanje — multilateralne kompenzacije doma in v tujini, cesije, asignacije — odkup terjatev — razno posredovanje (devize, dinarji). Vse potrebne informacije dobite na gornjem naslovu ali po telefonu št. (068) 25-080, 25-081, 27-013, 21-066 V TEM TEDNU VAS 7 A NIMA tedenski koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji ■ fc*Ti iuuiiu iHOCHmmH PRODAM - KUPIM - POSEST -ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVAL F tedenski koledar Četrtek, 28. maja — Ignac Petek, 29. maja— Majda Sobota, 30. maja — Ivana Nedelja, 31. mata—Angela Ponedeljek, 1 jtimja — Justin Torek, 2. junija — Evgeniji Sreda, 3. junija — Drago 1. junija ob 4.57 — miaj KRŠKO: 31, 5. (ob !8l to) kmg-konški akcijski film Noga ESA. KRMELJ: 30. S. antenski fiim Beli ovčja*. NOVO MESTO Od 28.5. do 1.6. (ofe 1&. a* 20l to) Ser 30. in 31.5. (tudi ob 16. komedija Opecaejj* »Ptšteta«. TREBNJE29 (ob 19 uri)ter31.5. ( ob 17. uri) ameriška drama Nora ljubezen SEVNICA: 29. (ob 19. uri)ter31.5. (ob 17, to). ameriški fihn Nora ljubezen. ČRNOMELJ 28. in 29. 5. (ob 20. unij imenska drama Kenneth. 31. S. It* IS. m 20 to) antenska komedija Vikend pni Beraču. METLIKA: 29tob2l.unj.n31 5. (ob 19. to) ameriška drama Kennedv. čestitke ISKRENE ČESTITKE Alopg; Fink z Male Cikave ki je 26 maja pramjvala visok jubilg, 84.10. Velko toavja at šeoa mnoga leta ji ždijo vsili jo imajo radi. 2377 kmetijski stroji KMETOVALO \apeqa sate b-govrna vas vabi k nakupu reiervmlt dekm ta traktorje Tomo Vintovič. Zetur. Lmveraai, Uisus, Kat. BCS gum ar akumulatorjev Primer 12V97 - (00 Ah 6300 SLT, I2V135 Ab9.950SLT Se priporoča Štoko Prosen, Agrotzbira Kranj, » (064)324-802 2227 ŽITNI KOMBAJN, staejk lem.* manjše (190 an\ primeren a hribovite te- srmeniimi za greta® in koso Gorenc Mma. * <0608)313)65. 3431 FBEZO MO STANDARD 3B® žeto dote ohranjgna prodane Cena po dngovo-ra. » 22-955. 3444 NOVO UaaJaakfatfa&o prodam 15? canqe * 56612 2466 kupim KIRM samceaktaktitn s 78-242 2426 motoma vozila Z 75R taak 1981, drajrai. prodam »(«608)82-175. 2350 RBOIkAM PO POŠTI nove dde po ugushrife cena* zajngabdaunaZ 101,126 * (0608134-775. 2SK7 TRAČNI OBRAČALNIK st kultivator Mula. skoraj nov. prodam st polovično cena Nace Strmole. Tmšče 18, k (0608) 88-872 236® TRAKTOR TORPEDO, 48 KV. star 6 let prodam. Stane Zarabec. Jagodnik 12 Novo mesto. 2365 ŽETVENO NAPRAVO RCS ur mla-'JLnvn Sada na popofao čiščenje prodam. Smerke, Gor. dočaka S. ‘.trnu M 2366» MLATILNICO DEOffiNTEHIER. dobro ohranjeno. s popolnim čiščenjem ur Oroon 8, Senat »56170 2376 KOMBAJN ZMAJ 139. bank 1*5. s prešo, ak Zmaj 142 tank 1987, prodam. « 42-219. 2379 TRAKTOR STETR 18 KS. prodam Vranrčar. Cankarjeva 37. hfetoa. » 60-155, popoldne 2383 HRBTNO K06BNKO Japonska, rabljeno, ugodno prodam. * 52-909. 240* NAHRBTNO motorno ikroptocu Tomos, novo, aaatfcno. prodam. » (0608)32503 2411 STRIŽNO kontoma Btagr (90 orni mio rabljeno, pooeaa prodam. « |«608> 32-503. 2412 MOTORNO KOSKJNKO ALPINA r obloge skktpkrvjenae-sakah ser uspešno avto kozmetiko. Naaočto na » ((068)41-199 od 7 da 15 ure 2353 TOMOS APN 6 prodam »(068)28-119- 3354 Z ML toni 1987, regteairanacdo leto prodam, ra2600DEM a (068)78084. po Ml. un. 3368 OPEL REKORD 2R ded knuk 1983, bR>deset.letak 1991. prodam na obroke * 42-239. 2373 12bBasala iSasnzv. prodam. Mara Lukovek ILTrefage 2374 Z ML tonk 1990. prodam Sgepoo Ifaugtga, Šmuneške Tojpfae 186 2375 VfiOSUVEK E, letak 1983, zvočnike MONTARBO a Hna^z-.. OS, FR. H prodna »42-71® 23*5 GOLE tank 1978, prodam Alojz Ra-mnftek. Ibd gradom 2 Trebnje 2387 NEVADO R-2L tank 1989. prodam SZ3-19S. 2388 VTJSO 45 A, 5(87. prod regčnadja prodam fa&mnge »(068)23452 2402 Z Ml GTL S. 11/86,23000 km proton a 3300 DEM * (0608)33-059. 2409 ZTSRktok 1984. regam® do 2/93, prodam » 276831 3415 126 P, garažna malo vnien-cca. 300® km, skoraj nov. prodam »26-517 = zavarovalnica triglav d.d. Is Poslovna enota Novo mesto VOZN^Bjeroiougodkreptaailnep^Dippnisfclentoiobueznega Poslovna enota Noromesto Zauarovaknrca nglavdd. — 20% popust prt tatejSmiiem. plačilu zavarovalne premce. — 5% popust pnodogu pobila zavarovalne premye v škrt)(1 +3) zaporedni* mesečtmh obrokjlb brez odrešit V akciji -STAREJŠI V PROMETU- Zauarovaknca Tngtarv \ dobrim vozncam ih maltami starejšim odG5leUaslntam mob4a,nudi vsem avto- — dodakrv 10% popust pri sMenibi enega od avlomobiski) zavarovanj ^Y*5°XALN>CA TTVGLA V - KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VAHNOST DOLENJSKI LIST spmu—l—asraanojnaaMM—nmntomgnmčtaŠ >&***• tantal » A «ev*»lmtai»»esepr«euj«dm«*odj>ior««raproinioitovpos»ori»5or*st ŽJ <^K9P^?*w^l»toi»v»r/lrnirraBkiMian®.tii,,|.u Trakgudafcapra-^ "4 wm » FIAT 126 PGL, letnik 1987, registriran do oktobra, ohranjen, prodam za 2.700 DEM. * (068)86255. 2418 LADO 1200, letnik 1986, prodam. ® 76301. 2421 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam ali menjam za poly. ® 27-393. 2422 ZASTAVO 750, letnik 1984, registriran do maja 1993, prodam. Muhič, Potok 4, Straža. 2423 GOLF DIESEL, letnik 1988, in APN 6 prodam * 27-219. 2424 126 P, letnik 1982, obnovljen, prodam za 900 DEM in APN 6, star 5 let prodam. ® 26894. 2425 R 4, letnik 1983, registriran do 5/93, prodam. Drago Kermc, Majde Šilc 22, Novo mesto. 2428 PEUGEOT 404, registriran do 1993, prodam ali menjam. * (0608)61-083. 2430 GOLF, letnik 1979, prodam ali zamenjam ra 126 P. Branko Podbtšček, CKŽ 30, Krška 2441 GOLF, letnik 1986, prodam. * 43-663. 2450 126 P, letnik 87/88, registriran do 4.6.93, prodam * 76379. 2453 126 P, karamboliran, letnik 1988, registriran do decembra, prodam. Bevc, Gorenja vas 24, Šmarješke Toplice. 2454 BT. letnik 1986, odlično ohranjen, prodam Turk, Podgora 44, Straža. 2456 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. » 57-724, popoldne. 2458 Z 101 confort, letnik 1980, prodam. ® 73-472. 2467 MOTORNO KOLO HONDA GB 580, letnik 1987, in GOLF XD.letnik 1988, prodam *(068)28-062 2469 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1656 ZA BOLJŠI SLUH SIEMENS Slušni aoarati TEST SLUHA IN NASVET y OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 Vsako sredo od 9. do 13. ure tel. (068)23-110 MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten. * 44-129. 2119 PURANI, bdi, težka pasma, stari 5 tednov, dobava 6.junija ob 11. uri. Sprejemamo naročila na ® (068)45-622 ali (061)783-382. 2143 eomec Tehnika pakiranja 65000 Nova Gorica Cesta IX. korpusa 96 vab/ sodelavce za ponujanje in prodajo pakirnih strojev TEL / FAX: (065) 24-445 NOGAVICE ZA VENE Medicinske in preventivne Celotno izbiro elastičnih kom-presijskih nogavic vseh velikosti, dolžin, kompresijskih vrednosti in modnega izgle-da, znanih svetovnih proizvajalcev ARTSANA-LYCIAS, SCHOLL, PEZET-ZIMMER-MAN vam nudimo v trgovini KONTAKT d.o.o. (061/265-881) na Tržaški 20 v Ljubljani v času od 9. — 12. in 16 — 19. ure. (Pošiljamo tudi po pošti). Uspešno podjetje vzame v najem skladišče v velikosti 50—60 m2 v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro »PREDUJEM«. iščemo trgovske potnike — animatorje za predstavitev in prodajo avdio in video aparatov po najugodnejših cenah in na obroke. Delo obsega širše področje Dolenjske. višina povprečnega OD je od 50.000 — 60.000 SLT mesečno Telefon (062) 221-027 in 068/22-964. cT^vto-hit TRGOVINA Z VOZILI IN DELI NOVO MESTO D.O.O. 68000 Novo mesto, Stranska vas 1 • Telefon/Telefax 068 43-502 SRCE d.o.o. nudi ugodne devizne kredite obrtnikom, kmetovalcem in podjetnikom, cca obrestna mera je fiksna. Inf. tel. (063) 33-043. Tudi mi smo prisluhnili majskemu življenju narave. Pripravili smo vam RAZSTAVO AVTOMOBILOV iz našega prodajnega programa. Ogledate si lahko najnovejše modele znanih evropskih in japonskih proizvajalcev FORD. MAZDA, SUZUKI. OPEL. Pridite v Novo mesto na Glavni trg od 29. do 31. 5. 1992. Nasvidenje! : s o V E L E M A trgovina in storitve d.o.o. 68(XX) Novo mesto, C. kom. Staneta 10 tel.: 06X/24-7X0, 24-781; fax: 24-781 IŠČEMO SERIJSKE PROIZVAJALCE PIŽAM, TRENIRK, OTR. MAJIC IN DRUGIH TEKSTILNIH IZDELKOV. POKLIČITE NA TEL.: (068) 24-780 24-781 POZOR! Hujšanje brez drete,’, shujševalnim pasom do lepše linije Informacije in naročila na »(061)218-941. 2197 NESN1CE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave stare 3 mesece opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije kličite od 17. do 22. ure vssk dsr/ Jok Župančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mestec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 2263 ROČNI POŽIGALNIK PLEVELA vam uniči plevel brez herbicidov in pletja v vrtu, njivi, vinogradu, poteh,... Pošljemo tudi po pošti. TRIŠTIL RADEČE, tel.: (0601)81-913 IZDELUJEMO klepalno napravo, s katero brez znanja klepljete koso Cena 2.000 SLT plus poštnina. Kem, Matkovo 2 pri Kamniku, * (061)831461, po 19. uri. 2355 POIZKUSITE! Nudimo stimulativno provizijo pri prodaji proizvodov ra družino in dom. ® 85-341 2378 ŽARČENJE je povzročitelj mnogih težkih bolezni. Poskrbite za svoje zdravje zaščitne sebe in svoje najbližje Naročila na » 23-941, zvečer. 2381 INTELEKTA MIRNA, Roje 11, proda po ugodnih cenah sončnične tropine Dostava tudi na dom. ® 47-157 ali 40090. 2462 LESNE BRIKETE ra kurjavo vseh vrst peči prodam. ® (068)26-160, od 7. do 9. ure 2470 VODOVODNE storitve opravljam -' menjavo armatur, tesnil, kotličkov, čiščenje odtokov - opravljam tudi adaptacije in druga vodvodna dela. Kličite na ® 78-461 2403 ne. Celotno najemnino plačam takoj. ® (061)310-885. 2413 ZRI GO LANO PARCELO (20 a), primemo za sadovnjak ali vinograd, s stav-biščem, v Venišah pri Leskovcu zelo ugodno prodam. ® (0608)33-733, od 19. do 20. ure. 2417 NA IZREDNI LOKACIJI prodam ali oddan: v najem nasad jablan(0,5 ha). V račun vzamen osebni avto. ® (068)42-042. 2420 ZAZIDLJIVO PARCELO na Okrogu pri Šentrupertu na Dolenjskem nujno prodam. ® (061)346-149. 2427 DVA GOZDA v skupni izmeri 1 ha prodam za 636.000 DLT, ocenjena sla na 874.500 SLT. Možno odplačevanje v več obrokih. Gozd je 4 km iz Novega mesta. Ivanka Jakše, Ob Težki vodi 68, Novo mesta 2432 BUKOV GOZD pri Sevnici ugodno prodam. Tri parcele so v skupni izmeri 18,5 ha. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Luto-vac, Igriška 3, Ljubljana. 2437 NJIVO na Žvabovem pri Šentjerneju prodam. ® 42-439. 2446 PARCELO za vikend v okolici Sevnice prodam. ® (0608)82-652. 2449 VIKEND pri Zagradcu, zidan, garaža, asfaltni dostop, poceni prodam. W (061) 310-277 ali (061)225496. 2457 HIŠO V GRADNJI, 4. laza, v bližini Novega mesta- Ratež, prodamo najboljšemu ponudniku. ® 28-850 ali 21-218. 2465 ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo za večjo vinsko klet, v lepem okolišu Bučke, v izmeri 11 a, nujno in ugodno prodam. ® 26-559. 2468 GARSONJERO 26,10 m2 s centralno, toplo vodo in kabelsko z dodatno opremo ugodno prodam. ® 26-517 prodam posest STANOVANJSKO HIŠO v Novi vasi, pošta Jesenice na Dolenjskem, prodam. Anton Suban, Obrežje 48/B, Jesenice na Dolenjskem. 2346 PARCELO primemo ra vikend, (20 a), na lepi sončni legi v Straži pri Novem mestu prodam. ® (062)792-222. 2351 HIŠO z vrtom, z manjšim gospodarskim poslopjem, (38 a), v Dobrovi 2 pri Škoqanu prodani® (063)37-831. zvečer 2356 POČITNIŠKO hišioo v Stari gori pri Semiču in dva soda, 300 in 400 litrov, nova, prodam. » 52-508. 2362 HIŠO na Senovem prodam. Cena po dogovoru. Dam jo tudi v najem. Resen kupec se naj javi na ® (0608)70-320. 2367 HIŠO v Dolenjskih Toplicah ugodno prodam. Ob Sušid 21, Dolenjske Toplice. 2369 VEČJO KMETIJO, možna strojna obdelava, s hišo in gospodarskim poslopjem, prodam ali zamenjam ra stanovanjsko hišo in nekaj zemlje Informacije na * (068)22-083. 2370 STAREJŠO HIŠO in travnik 17 arov, primeren za gradnjo vikenda, prodam. Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesta , 2393 MEŠANI GOZD, 2 ha, v bližini Gor. Ponikev pri Trebnjem, ugodno prodam. * (067)23-125. 2397 POSEST v izmeri oca 6^ ha ter staro hišo z elektriko in vodovodom, v bližini Metlike prodam. * (068)24-368. 2399 PRI LENO VEM prodam starejšo hišo s 33 ari zemlje. * (061 >263-953. 2408 MANJŠI VIKEND ali kmečko hišo vzamem v najem za 10 let. Voda, elektrika, dostop z avtomobilom, do 60 km iz Ljubtja- 14 KOMADOV šidl dimnika, premer 20 cm, in kovinsko samokolnico prodam. Hren, Ločna 19, Novo mesto. 2345 INDUSTRIJSKE šivalne stroje, eno-igelnega, dvoigelnega, luknjičarko in over-krck (entlarioo), prodam. » (069)56-010. 2349 KUHINJO MARLES, jedilnico Novo-les, hladilnik in kavč prodam. * 25-750. 2359 PRITLIKAVE pudle, bele, srebrne, prodam.»(0608)62-233. 2361 BTV E-51 STEREO, nov, in glasbeni stolp Samsung, prodam. ® 43-767 Damjan. KOZO, z dvema mladičema, prodam. * (0608)33-936. 2363 RDEČE domače vino (cviček) in košnjo v okolici Kostanjevice prodam. Bohinc, Dolšce 4 a, Kostanjevica. 2364 DVE KRAVI prodam. Alojz Drab, Gor. Težka Voda 15, Novo mesto. 2371 NOVO VRTNO 4 taktno motorno kosilnico, še v garanciji, prodam 10 % ceneje. Poceni prodam tudi več različnih malo rabljenih sobnih peči in krojaško pupo št 96. ® (068)65-697. 2372 ZMAJ, motorni, enosedežni, nemški, prodam. ® 23-941, zvečer. 2382 OCESEVALNOnapravossilosom 15 m3 in povratnim zrakom za mizatsko delavnico prodam. * 23-195. 2390 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. S (061)772-751. 2391 DEKLIŠKO belo obhajilno obleko ŠL 11 in čevlje št. 33 ter peč EMO central 23 prodam. ® 25-231. 23% AGREGAT, bencinar, 2,5 KW, ugodno prodam. K (068)44-897,(061)455-191. x 2398 OTROŠKA VOZIČKA (rocy in mare-fa), nahrbtnik za nošenje otroka prodam, ft (068) 28-708. 2404 280 LITRSKI soiarra bojler. ali ra centralno, nov, prodam 40^ ceneje raht izdelam* po naročilu želene vehkostL » (0606)60-217. 2407 BARVNI TV GORENJE m .»«ynr. sedežno garnituro prodam.» 87-112. 2419 AVTOMATSKO samohodno tračno žago za razrez hlodovine prodam. Viko Demelič, Zdole 52, Krška 2429 PRAŠIČA, .težkega 150 kg. proton Franc Prešeren, Smarjeta 50, * 73-552 208 6 MESECEV BREJO KRAVO m črno belo pripuščam lehoo prodam. » (068)42-366. 2439 ELEKTRIČNI bojler a kopakKO prodam. ® 21-049. 2443 PRIKOLICO ra osebni avlo ugodno prodam. ® 45-244. 3M5 KLAVIATURE YAMAHA PSU 9* in pevsko ozvočenje z boksi Montarbo-100 W prodam. * 22-278. popoktoe. 3M7 BRIVSKO FRIZERSKO opremo ugodno prodam. »(0608)70-314. 3151 NEMŠKEGA OVČARJA, starega osem tednov, prodam. Fžaer. Mestne njive 46, Novo mesta 3452 ŽAGO TOMOS RF 61. k«nh»®n hladilnik HZ 31 in pralni stroj 106. ohppe Gorenje, uvoženo kostoroa 4 taktna vse novo, ugodno prodam, e 24-353. 3460 MOLZNI STROJ prodam. Slane Kavšek, Brod 33, Novo mesta t 26-987. 7461 razno VPELJAN novejši gostinski lokaL at dobri lokaciji v Nevere !XSu. proton. Šifra: »LOKAL« ' 2352 PODJETJE ra krgigovodstvo-svefeisa-nje, s poslovnim prostorom in margšim stanovanjem, oddam v najem. Primemo ludia podjetne začetnike, a (061)851-564. 3100 ODDAMO košnjo na smučarskem gen-tru Rog Crmošnjioe. Informacije v Krki -Zdravilišča Dolenjske Toplice. « 65-25® 3416 službo dobi KAFE BAR v Krškem zaposli dekle a. (0608)33-044. 2348 ZAPOSLIM K V ali PKV dektrtostto-teija. Naslov v oglasnem oddelku 2357 MIZARSTVO Marjan Bhtito. Čnno£-njice 4, Novo mesto, zapodi mizarja, ifogcpr srednješolska izobrazba lesne smen ali poklicna šola, tri leta delovnih izkušenj 2358 POTNIKA /a prodajo na knrnbiju zaposlimo redno ali honorarno - pogoj voantšb izpit in končana srednja šob. Kr več potokov ra prodajo na terenu - pogoj bsten prevoz. Informacije v soboto od l®do 12 me na * (068)22-815. 2384 MLAJŠO UPOKOJENKO ra varstvo leto in pol starega fantka na svojca domu, iščem. Ponudbe pod štor -POŠTENA« NATAKARICO in mfarfn A46- b jo veseli ddo v stregli takoj zaprohm Nadnmv oglasnem oddelku 2386 MIZARJA, z najmanj dve len prakse zapodim.» 23-195. 2389 IŠČEMO avkviznerje Kr vodje skup* ® (0608)68-368. 239» V TERACERSTVU - cemcntranactv* zapodim dva delavca. Jože Kic. Hrastu!? 46, Škocjan. 2395 NKV DELAVCA v kovinski stroki ra-poslim. »(061)785-092 3105 KV ZIDARJA, iz okohce Škocjana * Šentjerneja, takoj zaposlim, fttgop kori*— srednja šola. » 76-158. 3410 V ABIM k sodelovanju žene - deklett Ot ste bistre - kvalitetne pri ročnem |to ra njrr» kvačkanju, se oglasne na naslov Milena Turk, Vel. Brusnice 58/A 3414 HONORARNO DELO a vse ki sr v finančni stiski. Obvezen lasam prevoz. *' 24-781. 3433 HONORARNO DELO NUDIM. Lasten prevoz, zadužek 70000 SLT mesečna Informacije v četrtek, * 65-711, Vu*o*-nič, Dobindol 6, Uišna sda. 3134 ČE STE PRIPRAVLJENI proton« *» terenu dobro prodajane artikle ra doba honorar, pokličite na » 23-977. 2435 NUDIM vam redno ak honorarno ato slitev. S (0608)75-663. 2*» DELO NA DOMU. Iščemo insko s spretnimi rokami ra ddo s Kksdorn nato mu. Informacije v prana podjetja VAKO d.o.a. Kolodvorska 56. Čirannelj. *■ (068)52-073.52-555,53-173 v sredo • l£ tek od 8. do 12 ure. 2455 IŠČEMO ZASTOPNIKE ra poanto? brezobrestnih posojil (061)124-333 to 373. 2463 HONORARNO TAKOJ ZAFOSIJM mlajšo kuharico z dobrim znanjem lahko tudi pripravnica * 22-308. 246* St. 22 (2232) 28 maia stanovanja GARSONJERO v Novem mestu prodam, oddam ali zamenjam za Ljubljano. ® (061)101-167. 2392 GARSONJERO v Novem mestu najamem. S (068)21-945. 2406 MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu kupim. 's. 78-098, zvečer. 2442 LASTNIŠKO STANOVANJE, 4. gradbena faza, prva etaža z ohišnico in lastnim dovozom, prodam. ® 21-340, popoldne. 2448 TRISOBNO stanovanje v Krškem (93 m2), s telefonom, kabelsko TV, garažo in vrtom, prodam za 47.000 DEM. V račun vzamem osebni avto. $ (061)43-065 ali (0608)31-349. 2459 eopnei: Mllllllllllllllllllllllll Tehnika pakiranja 65000 Nova Gorica Cesta IX. korpusa 96 vab/ sodelavce za ponujanje in prodajo pakirnih strojev TEL. / FAX: (065) 24-445 ISKRA Wl ENERGETSKA ELEKTRONIKA, p.o. NOVO MESTO Velika Cikava 22 objavlja ZBIRANJE PONUDB za odprodajo zidanice s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 8.950 m2, na sončnem, lahko dostopnem delu Straškega hriba, v Zavrtnici 28, Straža. Zainteresiranim kupcem nudimo vse informacije osebno, ali po telefonu, v kadrovski službi, tel. 27-049, in na željo interesentov organiziramo ogled. Za nakup se lahko odloči več kupcev skupaj, ker je možna razparcelacija. Pisne ponudbe sprejemamo do 11.6.1992 na naslov: ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA Novo mesto, Velika Cikava 22. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako »zidanica«. Komisija za odprodajo bo prodala zidanico najboljšemu ponudniku, z njim bo takoj sklenjena ustrezna pogodba. Kupec nosi stroške zemljiškoknjižnega prenosa in plača prometni davek. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Enota — NOVO MESTO razpisuje delovno mesto strokovnega svetovalca direktorja za področje poklicnega usmerjanja za nedoločen čas Pogoji: — VII. stopnja strokovne izobrazbe, družboslovna smer — 5 let delovnih izkušenj na področju izobraževanja in kadrovske dejavnosti. Za razpisano delovno mesto velja 3-mesečno poskusno delo. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: RZZ Enota Novo mesto, Trdinova 10. Podjetje NOVOTEHNA Trgovina na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni Trg 10, odda v najem najboljšemu ponudniku poslovne prostore v Kostanjevici v Trgovini, Ljubljanska cesta št. 4, v izmeri cca 250 m2. Poslovni prostori so primerni za opravljanje storitvenih dejavnosti. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije na upravi podjetja, Glavni trg 10, ali na telefon 21-737 int 32. V_______________________________________________________J ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama, prababica, sestra in teta TEREZIJA MURN Dol. Straža Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče, ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, kolektivu Vezanega lesa za podarjeni venec, pevcem iz Šmihela, družinam Poglavc, Šprah in Šenica ter župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 51. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ate in tast MILAN STIPANOVIČ Župančičeva 2, Metlika Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Beti Metlika, IMV Revoz — obrat III Novo mesto in Belt Črnomelj, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Jožetu Petrušiču za nesebično pomoč g. Milanu Trav-nikarju za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi J, Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni? Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako? Marketing »'lOMJmnnt pozna rešitve, primerne za vašo dejavnost in vaš žep! Za tisk vam pripravimo: znak podjetja vizitke dopise propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave _ v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! DOLENJSKI UST marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! ZAHVALA Na 4. velikonočno nedeljo se je z 89. leti preselil k Njemu, v katerega je veroval, JANEZ ZALETELJ s Sel pri Šumberku 39 Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot. Hvala vsem gasilskim društvom, zlasti GD Sela Šumberk, nosilcem praporov. Iskrena zahvala cerkvenim pevcem in govorniku Jožetu iz Šentjanža, vsem, ki ste da- rovali za sv. maše in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob njegovem slovesu. Prisrčna zahvala g. arhidiakonu, obema dekanoma in duhovnikom, zlasti g. župniku Ivanu Jagodicu iz Gabra. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in praočeta SLAVKA OMERZELA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Šporočamo, da je po težki bolezni umrl naš upokojeni sodelavec FRANC ČEPAR Od njega smo se poslovili v torek, 26. maja, na pokopališču v Ločni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ZAHVALA Vabljiv in lep je daljni tuji kraj, včasih človek rekel bi, da pravi raj. A ko v večer prelije se življenja čas, pokliče materinsko ga domača vas. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta, 45-letnega TONETA PIRNATA iz Poloma pri Kočevju iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vaščanom vasi Polom, ki so nam z nesebičnim delom pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem prijateljem iz Nemčije, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v rodni vasici Polom. Hvala govorniku za izrečene besede slovesa ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nadvse dobra mama, stara mama, babica, tašča in teta ANA ŠPELIČ iz Tribuč pri Črnomlju V sem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami, nam stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, vence in sveče m pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sindikatu Komunale za podarjeni venec, pevkam, Darinki za lepo izrečene poslovilne besede, sosedom za podarjene vence ter vse ostalo, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Žalujoča žena Ljubica s hčerkama Sonjo in Jožico ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja vse to je vzela večna zemlja V domu ostala je praznina, a v naših srcih težka bolečina V 70. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in teta ANA GOLOBIČ iz Bojanje vasi Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno pospremili do njenega zadnjega doma. Posebna zahvala za poslovilne besede Kristini Kočevar in Ivanki Cesar ter pevkam v cerkvi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni s * s s > % h I i s * A v s s % s s * s s v H * * s * * N H S * S * S ** s * S s % * Ivan Kotar Škoda, da Ivan Kotar iz Gornjega Vrhpolja pri Šentjerneju ni še enkrat star 20 let. Kakšnega lo-gaija bi spet imeli Gorjanci! Po drugi strani pa: kakšna sreča za Gorjance, daje Kotar pol svojega življenja preživel v gorjanskih gozdovih. Po več kot 37 letih dela pri novomeškem Gozdnem gospodarstvu je Kotar pred dvema letoma, ko je odšel v pokoj, za sabo pustil gozdove v gorjanskem revirju Pendirjevka take, da jih je veselje pogledati in iti skoznje. Kot mlad fant se je Kotarjev Ivan iz Kostanjevice kmalu po drugi vojni odločil za lesnoindustrijsko šolo v Ljubljani. Prvo službo je dobil v Straži, od tam pa ga je kmalu zaneslo domov, h gozdni upravi Kostanjevica. Natančno pred 39 leti, sredi maja 1953, pa je postal vodja taksacije v gozdovih splošnega ljudskega premoženja pri GG Novo mesto, a so ga še isto leto, na jesen, premestili v revir Gorjanci. «Takrat so bile ogromne potrebe po lesu in v Gorjancih smo sekali po 12.000 kubikov na leto,« živahno in zanimivo pripoveduje Kotar, kije obdarjen z izvrstnim spominom. Takrat sta bila na Gorjancih dva logarja, Kotar in Miklič, in tudi delali so v dveh izmenah, podnevi in ponoči, ker 25 vozičkov samotežne žičnice, kije bila napeljana iz prostranih Krčev do Gabrja, ni zmoglo sproti prepeljati toliko lesa, kot so ga sekači ročno posekali in kolikor ga je po 20 furmanov prišlajsalo do žičnice. Kotar in Miklič, takrat še mlada fanta, sta štiri leta tudi živela na Gorjancih, v stari logarnici pri fa-briki. Potem je leto dni delal v Radohi, od tam pa je zaradi drobnih nesoglasij odšel spet h gozdni upravi Kostanjevica, kjer je skrbel za revir Ravna gora. Takrat se je oženil z domačinko iz Vrhpolja in se preselil v to prijetno vas pod Gorjanci. Po nekaj letih pa so dobremu, skrbnemu in vestnemu logarju pri GG Novo mesto obljubili precej višjo plačo in tako je postal logar v revirju Pendirjevka in tam ostal polna tri desetletja. Celih 1.200 hektarjev meri ta revir, ki poleg Pendirjevke obsega še Kobile, predele Prežek, Uštraz, Danijel in Golo. »Nič hudega ni bilo, zjutraj ob petih sem vrgel na rame nahrtnik in šel po eni strani gor, proti večeru pa po drugi nazaj, drugi dan pa obratno in sem vse videl.« In tako leto za letom. V Kotarjevem času so v revirju Pendirjevka sekali od 2 do 4 tisoč kubikov na leto. »Vse v okviru desetletnega načrta, strokovno in nadzorovano. Zmeraj smo sekali 10 do 15 odst. manj, kot je bilo prirastka. V tridesetih letih sem šel desetkrat čez cel moj revir, od čiščenja do mladja in drogovnja-ka. Za hosto smo pa res skrbeli. Za sabo sem pustil drevesa, ravna kot konoplja. Marsikdo mi je že rekel: 'Kotar, tako hosto si pustil, da jo je veselje pogledati. Kaj ni škoda, da bodo sedaj vse to uničili!’ Nobenega reda ni več, vsak dela, kar hoče. Kmetje sekajo tam, kjer ne bi smeli, gozdarji pa ne smejo tam, kjer bi morali. Kakšna škoda se dela! Le Oman in njegovi vejo, kako bo kmet najbolje sam skrbel za hosto. Ni res! Gozd ne sme biti brez strokovnega nadzora, večina kmetov v gozdu vidi samo denar in sekajo najboljše, ne tistega, kar bi smeli ali celo morali. In koliko je med njimi zanikrnih in slabih gospodarjev ali pijancev. Pa se da z ljudmi najti skupen jezik. Kot logar sem imel z njimi veliko opravka in vem, da se da uskladiti njihove potrebe s stroko in širšim pomenom in vlogo gozda. Red pa mora biti in pri menije zmeraj bil. Zato še enkrat rečem: če hočemo imeti lepe gozdove, od katerih bodo tudi lastniki imeli korist, mora imeti prvo besedo stroka!« Od Kotarjeve hiše v Vrhpolju je lep pogled na Gorjance, prav na Kotarjev revir. »Živel sem za hosto in od nje. Lepo smo živeli, jaz in moja družina. Ni lepšega poklica od logarja in ni prijaznejše gore od Gorjancev.« A. BARTELJ NAJTEŽJA OD IGER —Najprej so se mladi kmetovalci pomerili v košnji Kar najhitreje so morali pokosili parcelo v velikosti 11 krat 3 metre. Tu je bil daleč pred vsemi tekmovalec Tone Žura iz Srednje kmetijske šole Grm (na sliki spredaj). (Foto: J. Pavlin) Prvič in zmagali Ekipa mladih kmetovalcev iz Žužemberka zmagala na kmečkih igrah MIRNA PEČ — Minulo nedeljo tudi na Dolenjskem ni manjkalo zabav in prireditev, čeprav na vseh koncih primanjkuje tolarjev. Ena od dobro obiskanih je bila popoldan v Mirni Peči in jo je pripravilo tamkajšnje govedorejsko društvo. Kmečki praznik ni le srečanje kmetovalcev te doline, temveč prireditev, ki je že dodobra poznana v vsej občini. Tekmovanja v kmečkih igrah so se udeležile šestčlanske ekjpe mladih kmetovalcev iz Šentjerneja, Žužemberka. Srednje kmetijske šole Grm, sestavljena ekipa Novega mesta in Straže, Škocjana in domačinov iz Mirne Peči. Za mnoge na prireditvi je bil zanimiv že prihod ekip, ki so se na prireditveni prostor pripeljale v lepo okrašenih loj-tmih vozovih in zapravljivčkih. Tekmovanje je bilo letos v znamenju košnje, zato so se prvi na prizorišču zbrali mladi kosci in grabljice. V naslednji igri so tekmovalci morali iskati jajca v kopicah sena, zatem so se pomerili v molži, nazadnje pa so točke zbirali še v igri, kjer so morali z vohanjem razpoznavati dišečo stvar. Na koncu je največ točk zbrala ekipa iz Žužemberka, ki seje letos prvič udeležila iger, za njimi pa so se uvrstili: SKŠ Grm, Šentjernej, Novo mesto — Straža in Mirna Peč z enakim številom točk, na koncu pa je pristala ekipa Škocjana. Za številne gledalce je bilo zanimivo tudi merjenje moči v vlečenju vrvi. Tokrat so se najbolj izkazali domačini. »Veselico bomo poslej pripravili vsako leto, saj je to za naše kmete edino pravo razvedrilo med letom, živinorejsko razstavo pa bomo pripravili vsake štiri leta,« je za konec povedal predsednik društva Lojze Kastelic. j p SPET SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — Pred športno dvorano v Novem mestu bo v nedeljo, 31. maja, od 9. do 12. ure sejem malih živali. Vabljeni! Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! »Ne misli dobro, kdor Kristusa vtika v politko!« — Jedrsko naj zapira stroka, ne referendum — V Črnomlju se z begunci še kopiči revščina — Minuli četrtek zvečer je bil naš dežurni telefon spet bolj »zgovoren« kot običajno, oglasil se je enajstkrat. Bralci so se tudi tokrat obrnili na Dolenjski list iz različnih razlogov in pobud. Prvi nas je poklical g. Ivko iz Brežic, ki se je že na prejšnjih »gostovanjih« v tej rubriki predstavil kot pozoren bralec Dolenjskega lista in kritičen ocenjevalec prispevkov, predvsem iz Posavja. Rekel je, da ima tri telefonske prispevke: dve repliki in kritično opazko. Š prvo repliko seje odzval na zapis »Kristus trpi, ko gleda mlačne Slovence«, objavljen v Pismih bralcev 14. maja, podpisal pa ga je Peter Repovž iz Šmarjete. Po Ivkovem mnenju je težko sprejeti vsebino tega zapisa, še bolj pa način, kako pisec povezuje vero in politiko. »Kdor Kristusa vtika v politiko, v naše politične razmere, ta prav gotovo ne misli dobro. S tem le seje mržnjo in neti sovraš- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. tvo do drugače mislečih ljudi. G. Repovžu svetujem, da se zamisli ob tem, kar je zapisal, tako kot sem se tudi jaz, saj takšna pot, kakršno nakazuje, res ne pelje daleč,« je povedal. Drugačno mnenje, kot je zapisano v sestavku »Elektrarne se bojmo skupaj«, objavljenem v Dolenjskem listu prejšnji teden, ima bralec Ivko tudi o jedrski elektrarni v Krškem. »Sem proti zaprtju te elektrarne, dokler ugotovitve in računi kažejo, da varno in dobro obratuje«, je dejal. »Vsekakor sem pa proti političnemu zapiranju nuklearke; o tem, ali bo še obratovala in doklej, naj odločijo strokovnjaki, ne pa referendumi. Tudi ne bi smeli popuščati pred pritiski, pa naj bodo ti iz domačega okolja ali iz sosednje Avstrije.« Ivkova kritična opazka pa seje nanašala na ostaline avtomatskega pilota pri Brežicah. Objekt je bil uničen lani že po vojni in bi bil po Ivkovem mnenju že čas, da bi ostanke odstranili, saj kar preveč vpadljivo kazijo okolje. Bralec iz Adlešičev, ki želi biti imenovan le z J., je povedal, da gaje v Dolenjskem listu, ki je izšel tega dne, najbolj zbodla in vznejevoljila novica, daje črnomaljska občina po dohodku zadnja v Sloveniji. »Preprosto ne morem razumeti, kako je mogoče, da je Metlika tako visoko na lestvici, Črnomelj pa na samem koncu repa,« je začel. »In kdo je za to kriv? Kaj vse nam je nova oblast obljubljala, zdaj pa podatek, ki kaže, da smo še globlje v revščini, kot smo bili prej! Povrhu vsega to revščino kopičimo še z begunci, kijih imamo že 1.100" J. M. iz Kota pri Semiču je povedal, da se mu je pred leti zgodila podobna krivica, kakršno je opisal prejšnji teden v Dolenjskem listu na strani Pisma bralcev Alojz Hoznar iz Ručetne vasi v zvezi z ocenjevanjem vin za vinsko razstavo v Metliki. Tudi njemu so jo zagodli. »Ko sem dal vzorec vina v oceno,« je pripovedoval, »je bil seštevek Ogroženi pešci točk tako visok, da mi je pripadla zlata medalja. Te pa nisem nikoli dobil niti me ni nihče povabil na takšno podelitev4 Iz Bele krajine je prišel še en klic, oglasil pa seje B. M. iz Metlike in povedal, da zato, ker ga moti, da so ponekod v metliškem okolju zaposleni ljudje, od katerih ne slišiš slovenske besede, ampak vedno le trdo srbohrvaščino, pa čeprav so na takih mestih, da bi morali znati slovensko. Navedel je, da so taki primeri v trgovinah, skladiščih in mesnici, kjer zaradi neznanja jezika lahko pride tudi do nesporazumov in podobnega. »Metlika je v Sloveniji, večinsko prebivalstvo tuje slovensko in to bi morali vedeti tudi tisti Neslovenci, ki prihajajo k nam v službo". Že skoraj na koncu dežurne ure seje po telefonu oglasil starejši občan iz Novega mesta. Povedal je, da gaje pretresel v Dolenjskem listu objavljeni članek »Koliko varna je starost«, ki govori, daje v Sloveniji med pešci, umrlimi zaradi prometnih nesreč, kar polovica starejših ljudi, in tudi o vzrokih za to, zdaj ga pa zanima, ali bodo ta članek prebrali tudi policisti in kaj bodo ukrenili, da bo promet varnejši in na cestah boljši red. Dodal je, da iz lastnih izkušenj lahko navede vrsto primerov, ko se je kot pešec in še posebej kot starejši občan, ki poleg vsega še slabo sliši, počutil ogroženega. V ilustracijo je mimogrede naštel takšnele situacije: »Prečkaš cesto, pa prišviga tik pred nosom avto z. veliko hitrostjo. Hodiš po pločniku, pa se ti za hrbet pripodijo kolesarji. Če sploh moreš iti po pločniku, če ga niso zasedli av-tomoblili in moraš zato stopiti na cesto, tam pa se ve, kaj te čaka.« Vse to prav kriči po redu in tega bi najbrž tudi že imeli ter manj črnih statistik, če bi bili policisti tam, kjer so resnično potrebni, je prepričan starejši občan iz Novega mesta. Zlato sonce v tisočerih kozarcih Dokler bo v Beli krajini dovolj kakovostnega vina in dobrih pivcev, Vinska vigred zagotovo ne bo propadla — Več kot 10.000 obiskovalcev_______________ METLIKA — Četudi je bila letos že desetič ali pa prav zaradi tega, ostaja metliška Vinska vigred še naprej največ-ja prireditev v Beli krajini. Sloves, ki si ga je ustvarila v vseh teh letih, je že zdavnaj pljusnil čez meje Bele krajine, in po obiskovalcih sodeč, je ta kultumo-folklorno-vinarska prireditev že vseslovenska. V treh dneh, pretekli petek, soboto in nedeljo, se je prebivalstvo metliške občine več kot podvojilo. In vsi ti ljudje so spustili po grlu več kot 10 tisoč litrov vina, 2 tisoč litrov radenske, 5 tisoč steklenic ore in kokte ter pojedli približno 500 kg kotletov, klo- biscotrka kosou t^ram (Jomjr IHrljpoljr 74 petek 29. maja ob 21. uri TOMAŽ DOMICELJ ŽE LETOŠNJI GOBAN — Ribniški upokojenec Miodrag Stanojevič ima v roki 800 gramov težkega jurčka. Miodrag pravi, da bo letošnja gobarska sezona zares bogata, saj je bilo dovolj deževnih dni Strastni nabiralci gob so že na preži Tale jurček velikan pa je zrasel na Mali gori (Foto: M. Glavonjič) Krka spet vabi 6. in 7. junija spust s kajaki in kanuji ŽUŽEMBERK —.Tudi letos Kajak kanu klub iz Žužemberka vabi na tradicionalno čolnarsko prireditev, že sedmo po vrsti, mednarodno turistično rekreativno ka-jak-kanu-rafting regato Slovenske reke 1992. Za razliko od zadnjih prireditev, ko je bil spust po divjih vodah štirih slovenskih rek, so se letos odločili, da bodo organizirali samo dva spusta, in sicer oba na najslikovitejših delih dolenjske lepotice Krke. Za udeležence bo to precej ugodnejše, saj bodo lahko kampirali (z lastno opremo) v Žužemberku ter se v soboto, 6. jumja, udeležili spusta od vasi Krke do Žužemberka, ki naj.bi se pričel ob 13. uri in končal v Žužemberku predvidoma ob 17.30. Spust je v težavnostni stopnji I. do IV., proga pa je dolga 18 km. Naslednji dan, 7. junija, bo start prav tako ob 13. uri, in sicer v Žužemberku, cilj pa bo 11 kilometrov nižje na Dolenjem Polju približno ob 16. uri. Težavnost te proge je na stopnji od I. do III. Zaključek prireditve bo v Dolenjskih Toplicah. Prijave sprejema organizator tik pred štartom. KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Mojca Papič. bas, pleskavic in 120 jagenjčkov ter odojkov. V grajski kleti pa so si v pravem ambientu kmečkega hiša privoščili okrog 9 tisoč degustacij. Po ocenah naj bi na prireditvi ustvarili za okrog 10 milijonov tolarjev prometa. Prireditveni SREČANJE KRVODAJALCEV BO V VERŽEJU Tretje srečanje slovenskih krvodajalcev bo 20. junija v Veržeju. Krvodajalci se bodo dobili v Veržeju pri zadnjem mlinu na Muri, odšli bodo v Termalno kopališče Banovci, kjer bodo izbrali miss krvodajalk 92. Rezervacija za osebo je 10 nemških mark v tolarski protivrednosti na dan vplačila, po kurzu banke Slovenije, in vključuje: sprejem, prleško južino, kosilo in vstopnino z možnostjo celodnevnega kopanja v navadni ali termalni vodi ter spominček. Krvodajalci bodo imeli možnost prenočiti v Termalnem kopališču Banovci ali v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru ob poprejšnji rezervaciji. Rezervacije za srečanje sprejema OO RK Veržej na podlagi pismenega potrdila o nakazilu sredstev za udeležence srečanja. Žiro račun: 51930-679-93191 - SDK Ljutomer. Informacije lahko dobite na telefon (069) 87 194 predsednik Drago Fras; (069) 81 350 tajnica; (069) 87 070, recepcija kopališča Banovci. Prijave pošljite najkasneje do 10. junija. odbor seje letos še posebej potrudil, gotovo ne samo zaradi jubileja. Dokazal pa je predvsem, daje tarnanje o krizi in slabi kupni moči marsikdaj iz trte izvito in le krinka, za katero bi se radi skrili slabi organizatorji. Metličanom se organizacijskih sposobnosti ne gre sramovati, saj so v okviru prireditve ponudili tako mavričen program, da je res lahko našel vsakdo kaj zase. Letošnjo Vinsko vigred pa odlikuje še nekaj: minila je tako rekoč brez izgredov, a tudi razbite steklenine je bilo komaj za vzorec. Morebiti se je manj razbijalo tudi zato, ker so bili stekleni kozarci, iz katerih so lahko pili obiskovalci, v večini primerov na prodaj, in to po 150 tolaijev, kar je bilo očitno predrago, da bi se z njimi obmetavali. Sicer pa so pri šankih ravnali različno. Medtem ko so ponekod celo oro postregli v kozarcu s pecljem, so drugje laški rizling, ki je prejel veliko zlato medaljo, ponudili v plastičnih kozarcih. Tovrstne kulture pitja se bodo morali nekateri še naučiti. Organizatorji pa ob omembi vinske kulture le zamahnejo z roko, prepričani, da bo takrat, ko se bodo obiskovalci naučili kulturnega uživanja vina, Vinska vigred zagotovo doživela polom. Da pa pridejo na to prireditev prav zato, ker imajo vino radi, dokazuje tudi to, da jim ni bilo žal odšteti 300 ali 400 tolarjev za liter dobre kapljice. Kajti, kot so v sloganu, s katerim so vabili na prireditev, napisali člani prireditvenega odbora, je za Belokranjce trta to, kar so za Gorenjce nageljni, vino pa jim je sonce v kozarcu. M. BEZEK-JAKŠE KMEČKE DOBROTE — Razstava belokranjskih jedi, ki so jih pripravile kmečke gospodinje, na Vinski vigredi tudi tokrat ni umanjkala. Nasprotno, letos je bila še toliko bolj bogata, saj so gospodinje razstavljale v prenovljeni in prostornejši stari kino dvorani, kotje bil razstavni prostor pretekla leta. Zadnji dan prireditve pa je bilo dobrote iz kmečkih peči moč tudi kupiti (Foto: M.B.-J.) g> studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ANI GORENC s Sel pri Šentjerneju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Moja pipca - ANS. L.SLAKA 2(1) Lovska stava - SPOMIN 3 (2) Dolenjska - MODRA KRONIKA 4 (6) Temna noč - ANS. T.VERDERBERJA 5 (3) S frajtonarco po svetu - P. FINK 6 (5) Moji plavolaski - ANS. T. ISKRE 7 (9) Pri plavolasi Katrci - TRIO SVETINA 8 (7) Dolina se budi - SLOVENSKI KVINTET 9 (8) Bodi z mano - NAGELJ 10 (-) Vesele deklice - VRTNICA Predlog: za prihodnji teden: Spet smo se skupaj zbrali - ANS. BRATOV POUANSEK •j Glasujem za:........................................................ 0 Moj naslov: .................................................... CL _____________________________________________________________________ -J ‘jC Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto PRELEPILI GOSPODA PREDSEDNIKA — Ste videli, kajne? — Ne vem, na kaj namigujete. — To se lahko zgodi samo v Repiče vi dragi. — Z besedo na dan, gospa Klotilda! — Prelepili so gospoda predsednika. — Je bil mar na obisku v Repi-čevi Dragi? — Saj niso prelepili njega, ampak plakate. — Aha, prelepili so plakate, na katerih je slika gospoda predsednika? — Ja. In to je velika sramota. — Za predsednika? — Ne, za Repičane. — In s katerimi plakati so prelepili plakate, na katerih je naslikan gospod predsednik? — Ne boste verjeli, toda s plakati, ki vabijo Repičane na gasilsko veselico. To se mi zdi nekaj nezaslišanega. — Zakaj, gospa Klotilda? — Ne sprašujte tako neumno, gospod! Gospod predsednik je menda že vrednejši od navadne vaške veselice. — Saj ne govoriva o gospodu predsedniku. - Vem, pogovarjava se o plakatih. -In? - Priznati morale, da nimate vsega razčiščenega, gospod. — Bo že držalo, če tako trdite. — Poglejte, plakat, na katerem je gospod predsednik, je vrednejši od plakata, s katerim gasilci vabijo krajane na veselico s plesom, sreče- lovom, odojčki in janjci na ražnju. — Po katerih merilih? Političnih? — Pustite to, zgolj po tržnih merilih, gospod. — Ne razumem. — Seveda ne, plakati s podobo gospoda predsednika so v barvah, gasilski so črno-beli! — Res je. — Plakati, na katerih je portret gospoda predsednika, so večji od plakatov za veselico. - Tudi to drži. — Zdaj že razumele, v čem je sramota. Priznali boste, da se nam bo smejala vsa Repičevina, ko bo zvedela, da smo s cenejšimi in slabšimi plakati prelepili dražje in lepše. toni ga Speri č