— Na kaj pa so mislili ti iz komisije s tistim »tabula rasa«? — Na popolno neznanje... — Ah, to pa že ni v nobeni zvezi z iolo! menoj, saj sem s prav dobrim dokončal ljudsko Karikatura: ANDREJ NOVAK Razprava predsedstva RS 0 predlogu srednjeročnega g0 j1* gospodarskega razvoja Ju-tr0c-.*vUe je imela namen, da ltat 1 ni organ slovenskih sindi-stal°y. v$aj globalno zavzame ka',Sca do srednjeročnega plana. et^nji dan je bila namreč podobna razprava v Cetralnem svetu ZSJ — in slovenski predstavnik v tem organu je tako natančno vedel, kaj vodstvo slovenskih sindikatov meni o predlogu plana v celoti pa tudi o posameznih podrobnostih plana. Naj na tem mestu povzamemo !■■■■■■■■ S Ui Aktualno vprašanje Naj kar takoj povem, da bo razočaran, kdor v teh ne-*aj mislih pričakuje odgovor z receptom. Sam zase sem Prepričan, da recepta niti ni. Zato: kdor kaj takega pri-Cakuje, naj raje zdaj odneha. Vendar pa je vprašanje sila aktualno. V bolj ali manj z°ostreni obliki se z njim srečujemo v sleherni delovni or9anizaciji. Sicer pa ■vas najprej vabim v celjsko »Emajlirko«, kot J1 Pravimo. Tu so v juliju lani nekoliko reorganizirali svoje delov-e enote. Nekdanja emajlirnica se je takrat razdelila na orirf en°ti, na delovno enoto emajliranja in na dekor orirt ek' Delitev dohodka pa so zasnovali na načelu: dekor ^adelek dobi iz emajlirnice posodo po interni planski zni, ki pa. je enaka tržni ceni. Za enobarvni dekor ta lovna enota dobi po ceniku del 25 % na to osnovno ž n°> za dvobarvni dekor 30 %, za trobarvni 35 do 40 %, dr, ^koriranje z napisi in zahtevnejše dekoriranje od 45 je w Ti Pribitki so bili v bistvu veljavni že prej, ko g dekor oddelek posloval še v sklopu delovne enote ™a}lirnice in so pomenili le dejansko priznano tisto vred-Inb ^ Š° ta^° dekorirana posoda dobi tudi na tržišču, dr,hi ,e treba še vedeti, je tole: od tako formiranega pre™^0. ^eJcor oddelek dobi 14 % za osebne dohodke, eostali del pa pomeni režijske, materialne stroške ... so 1U Pa nasiai zaplet. Na osnovi bazičnega obdobja ,1Jr ®nahtiki izračunali, da lahko dekor oddelek ustvari Se.“nost proizvodnje v višini 55 milijonov dinarjev me-ie n°' Tako so izpričevali dotedanji mesečni podatki. Toda dekV ay£?Mstu — torej v prvem mesecu, ko je postal izral 0t*delek samostojna delovna enota in s samostojnim 7iosf7°7n — So na osnovi istega cenika del ustvarili vred-narjev bilijonov, v aprilu letos celo 89 milijonov di- doh^t?-re^no s tem pa so seveda naraščali tudi osebni ennfki’ tako da zdaj v dekor oddelku presegajo delovno 0 emajlirnice za približno 40 %. sani dekor oddelku so se namreč znašli. Naj naštejemo Pelc°.nekaj njihovih ukrepov: prejšnji tehnološki posto-iZtuJfe,d°i°eal, da je treba vsako barvo posebej žgati, krat. Pa 50 postopek, da zdaj tudi večbarvni dekor en-ških sVrikrat žgejo. Tako so prihranili pri času, pri stro-kvaiit ,lstveno povečali obseg proizvodnje in izboljšali nista ni Praksa in ekonomska pobuda sta dali to, česar delov • a Poprej niti strokovno močnejši tehnološki od-ln T Parava dela. hjema-J pdaj? V podjetju se ubadajo z dvema vpraša-močno d£kor oddelek je s svojimi ustvarjenimi dohodki hodki prek°stt druge delovne enote, njihovi osebni do-kateri J? Porušili vsa doslej veljavna razmerja. Zato ne-dekor nriri^0’ cIa bi veljalo popraviti cenike del, češ da svojih , ddelek ne more uživati stalne rente na račun dekor nririiav' Pes Pa ie sPe* to> da te izboljšave v °d jo rinj,u prinesejo celotnemu podjetju vsak mesec K-ai t . milijonov čistega dohodka! ^Prašanie*^ v tem primeru — je tisto aktualno aU ne ° ^dterem je bilo v začetku govora. Prirezati Tezati ZrieZati ie Peruti ekonomske pobude in če pri-4 kat 00 kam prirezati? ?0rala h;e!^°> za odgovor ne vem. Mislim pa, da bi bistvu na in resitev> nai bo takšna ali drugačna, v svojem JPrej demokratičen odgovor vseh proizvajalcev. »»M... BOJAN SAMARIN ■■■■e,...., Četrtek, 2. Junija 1966 Št. 21. leto XXII ^gJA PREDSEDSTVA RS Z5S: Stabilen instrumentarij bi delovnim organizacijam omogočil dolgoročno planiranje Sprejmimo čimprej petletni plan, ki naj vsebuje tudi vsaj osnovna načela pogojev Gospodarjenja, saj bomo s tem omogočili delovnim organizacijam, da se orientirajo v s^°jem delu! — To je bil zaključek razprave o predlogu petletnega plana razvoja Jugo-sjavije v letih 1966—70 na seji predsedstva RS ZSS, ki je bila minuli teden. Vodstvo lovenskih sindikatov je na tej seji razpraavljalo tudi o predlaganih spremembah te-oljnega zakona o delovnih razmerjih in pri tem ugotovilo, da je bila pravilna nje-G°va zahteva, da morajo o spremembah tako važnega zakona povedati svoje mnenje a vsak način tudi delovne organizacije. Sedaj pa je potrebno, da novelirani TZDR l*r®jmejo čimprej, da ne bi zavirali sprejemanja samoupravnih aktov. samo najvažnejše misli iz razprave predsedstva, ne da bi navajali imena diskutantov, saj so mnenja o predlogu plana bila enotna. PREDLOG PLANA USTREZA OBJEKTIVNIM DRUŽBENIM POTREBAM, NJEGOVI OSNOVNI CILJI PA SO POLITIČNO ŽE SPREJETI Osnovni cilji predloženega plani so dvig življenjskega standarda delovnih ljudi, krepitev materialnih osnov delavskega samoupravljanja in pa pospešen razvoj nerazvitih področij naše države. Ti osnovni cilji plana so bili v javnosti že široko pre-diskutirani in sprejeti, kar velja tudi za sindikate. V celoti lahko predlog plana ocenimo pozitivno, hkrati pa je jasno, da iz objektivnih razlogov predstavlja nekakšno mešanico naprednih načel planiranja v pogojih delavskega samoupravljanja in tržnega gospodarstva, ter primesi ostankov administrativnega gospodarjenja. Jasno je tudi, da so določene stvari v planu bile odločene že vnaprej — pač zaradi obvez, ki jih je do sedaj sprejela federacija, in podobnih ukrepov, ki že veljajo. To velja še posebno za investicijske obveze, ki smo jih »podedovali« in ki nam še naprej povzročajo ne-(Nadaljevanje na 3. strani) bolj kot kdaj doslej so se za mladino zaprla vrata v delovne kolektive, ali zanjo res ni delovnih mest? FOTO SLUŽBA. DE HLADNA VOJNA MED VODILNIMI V BISTRIŠKEM PODJETJE »TRANSPORT« S prepiri ne ustvarjamo dobička Podjetje »Transport« v Ilirski Bistrici, ki ima 30 cistern za prevoz tekočih goriv, je že nekaj tednov na občinski črni tabli. Odnosi v tem podjetju so namreč prav tako vnetljivi kot goriva, ki jih prevažajo po cestah v svojih velikih cisternah. Večina zaposlenih meni, da so sedanji napeti odnosi v podjetju posledica nezadostne strokovnosti in neučinkovitosti vodilnih delavcev, ki pogojuje anarhičnost in nezdrave odnose v delovfti skupnosti, takšnega mnenja pa so tudi nekateri občinski voditelji. POREKLO SPORA V aprilu so v podjetju volili nov delavski svet. Za predsednika delavskega sveta je bil med tremi kandidati izvoljen Mirko Tašler. Ko je direktor izvedel za izid glasovanja, je zapretil z odpovedjo. V odpovedi je izjavil, da se s takšnim sestavom samoupravnih organov ne strinja, ker bi mu bilo z izvolitvijo Tašler j a onemogočeno, da bi v podjetju izpeljal nujno potrebno reorganizacijo dela do konca. Delavski svet se je znašel v škripcih, zakaj direktor in novi predsednik delavskega sveta sta bila že pred volitvami sprta. Po predlogu direktorja so v podjetju že pred volitvami izvedli reorganizacijo- Novi pred-(Nadaljevanje na 6. strani) ►♦♦♦♦♦< STR. 2 RAZMAJANI STEBRI STANDARDA STR. 3: IZ OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV STR. 4: -KRT, NAJVECJE BOGASTVO GRADITI ZNAMO PA NE © »♦♦»»♦»»»»»»»»♦»»♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»»fr STR 5’ KAM Ž DELAVCI, CE NE BO SUROVIN STR. 6: POISKATI NAJBOLJŠE REŠITVE STR. 7: RUŠIMO ODLIČNO, STR. 8: DELOVNI ČLOVEK V NAŠEM SISTEMU > STR. 10: KLJUČ ZA TUJA TRŽIŠČA LUKA KOPER OBTOŽUJE JUGOBANKO - RAZPLET SELE NA SODIŠČU? 1,290.000 dolarjev — mačje solze? Zaradi razpoloženja, kakršno po mnenju kolektiva koprske luke nasproti njihovim prizadevanjem izkazuje Jugobanka — glavna centrala v Beogradu, bo ta delovna organizacija letos izgubila dobro desetino vseh predvidenih tovorov in s tem utrpela veliko gospodarsko škodo. Pri tem v Luki Koper poudarjajo, da so z Narodno banko, ki je do uveljavitve gospodarske reforme odobravala kompenzacijske posle, zlahka dosegli sporazum, ki je vplival na povečan in neplaniran devizni priliv oziroma omogočil naši tekstilni, usnjarski, gumarski in papirniški industriji, da je del potrebnih barvil in pomožnih materialov kupovala za dinarje. V času po reformi pa take posle odobrava Jugobanka, ki je po večmesečnih razgovorih odbila, da bi koprski Luki podaljšala prej izdano soglasje Narodne banke, hkrati pa je izdala tako soglasje reškemu pristanišču, ki tudi že več let uresničuje podobne kompenzacijske posle pri prometu z valjanimi materiali. MALO ZGODOVINE IN MNENJE JUGOBANKE Marca 1963. leta je Luka Koper na osnovi takrat veljavnih predpisov in ob soglasju Narodne banke sklenila pogodbo z inozemskimi dobavitelji ani-linskih barvil in pomožnih sredstev (med drugimi tudi s tovarnama GIBA in BAYER), da bodo del svojih pošiljk z atlantskih pristanišč preusmerili na koprsko luko, zato pa bodo za protivrednost opravljenih pristaniških in transportnih uslug dobavljali svoje izdelke. Kot vsak drug posel so tudi tega sprva spremljale razne težave, tako da se je to poslovno sodelovanje — dogovorjeno za pet let — zares razmahnilo šele lani.. Tuje tovarne so takrat zbrale in usmerile na koprsko pristanišče 77.721 ton raznih tovorov ali desetino vsega lanskega prometa v tej luki. To je hkrati pomenilo tudi lepo mednarodno afirmacijo koprske Luke. Letos, ko naj bi po predpogodbi na račun uslug za tuje partnerje realizirali 1,290.000 dolarjev, pa so zaradi ukrepanja Jugobanke padla v vodo vsa dosedanja prizadevanja za pridobitev še novih in večjih tovorov iz zahodnoevropskih držav. Iz kritike Luke Koper, naslovljene na Jugobanko, sledi, da ji očitajo predvsem to, da ni znala biti dovolj poslovna, zlasti pa daljnovidna, saj končno gre tudi za uveljavitev mladega pristanišča, za večje transporta po železnici in za možnost večjega neblagovnega deviznega priliva, kar ni povezano z nobenimi deviznimi stroški. • Kako bomo porabili tako zaslužene devize, ali bi na ta račun podjetja lahko dobivala surovine za dinarje ali za devize, je že drug problem, prav gotovo pa povsem jugoslovanska zadeva. Za pojasnilo smo prosili tudi centralo Jugobanke v Beogradu, ki smo jo hkrati seznanili s stališči podjetja Luka Koper. Prejeli smo naslednji odgovor: »Zahvaljujemo se za Vaše pismo. Presenečajo nas trditve podjetja, o katerem govorite. Razen dosedanjih ustnih razgovorov s predstavniki navedenega podjetja in z naše strani danih predlogov za najugodnejše (Nadaljevanje na 5. strani) 7 tfni »• nindikatih REZERVIRANI STOLPEC Miro Rebernik predsednik 10 sindikalne podružnice tovarne »Rog«, Ljubljana 6 V zadnjem času pogosto razpravljamo o uveljavljanju samouprave neposrednih proizvajalcev. Kot kaže, je to tudi za vas aktualno vprašanje. Zakaj reorganizirate delovne enote? Zdaj imamo v tovarni 12 delovnih enot, ki vključujejo od 5 do 80 proizvajalcev. Taka shema je bila postavljena še takrat, ko smo proizvajali samo kolesa, zdaj pa izdelujemo tudi transportne naprave in razne izdelke precizne mehanike, predvsem pisarniške stroje. Prišli smo do spoznanja, da je ekonomsko smotrna samo taka organizacija delovnih enot, ki vključuje vse faze istovrstne proizvodnje. Nelogično je, da bi še naprej obdržali 12 delovnih enot, če pa je finalni izdelek kolo. Po predlogu nove organizacije delovnih enot bi imeli le še tri enote: proizvodnjo koles, ostalo proizvodnjo in trgovino Kolesar. Ostale dosedanje delovne enote bi postale obračunske enote, bodo pa seveda še vnaprej obdržale samostojen obračun, kakor so ga imele doslej. Naš sindikat se zavzema za to, da bi nove delovne enote razpolagale tudi s tistim delom sredstev, ki jih poleg osebnih dohodkov ustvarjajo s svojim delom — pri tem so mišljena zlasti sredstva za investicije. Mislim, da bomo s tem predlogom uspeli, čeprav ga v praksi preko noči vseeno ne bo mogoče uveljaviti. Milan Zore predsednik upravnega odbora in član sindikalne podružnice KZ Kombinat Jeruzalem-Ormož • Zaposleni v vaši delovni organizaciji so precej »raztreseni« po terenu. Zavoljo tega: kako podjetje skrbi za družbeni standard zaposlenih? Naj začnem kar pri stanovanjih: denar, ki smo ga doslej odvajali kot prispevek za stanovanjski sklad, zdaj nalagamo v banko. Tako smo si omogočili, da lahko dajemo našim delavcem kredite za gradnjo novih ali za obnovo zasebnih hiš. Naš kombinat pa je tudi že prej skrbel za stanovanja, saj smo jih v zadnjem letu zgradili kar petnajst. Razen tega smo odprodali našim delavcem skoraj vse viničarske hišice, ki jih je v Slovenskih goricah nekaj sto. Seveda smo poskrbeli, da so si delavci te hišice tudi obnovili. Z dopusti naših delavcev pa je teže. čeprav imamo dva cam-pinga v Piranu in Selcah, naši delavci dopusta ne preživijo ob morju. Ostajajo raje doma, ker ima večina še majhno kmetijo ter po eno ali dve glavi živine. Zavoljo tega jim je verjetno škoda denarja za dopust. Drugače pa je pri zaposlenih na upravi. Ti skoraj vsako leto preživijo letni oddih na morju. V Piran ali Selce jih odide 60 do 65. Za dopust dobijo vsi zaposleni tudi regres, toda v kakšnem znesku ga bomo letos delili, se še nismo pomenili. Franci Čemi predsednik 10 sindikalne podružnice Hotela Turist, Ljubljana • Poletni meseci so čas dopustov. Za gostinstvo pa pomenijo podvojeno delo. Kako usklajujete oboje v vašem kolektivu? Ze nekaj let imamo vpeljan poseben »dopustniški režim«. Oboje želimo uskladiti: v strežbi ne smemo popustiti, hktati pa moramo našim delavcem zagotoviti vsaj del letnega dopusta tudi v poletnih mesecih. Zato pripravimo načrt letnih dopustov že v začetku marca. Skupni dogovor velja, da lahko v poletnih mesecih izkoristi vsak delavec do 10 dni letnega dopusta, preostanek pa pred ali po sezoni. Po delovnih enotah se dogovorimo, kdaj bo kdo šel na dopust in kdo bo koga zamenjal. V kolektivu se dobro razumemo in ker je tako, želimo čimbolje opraviti svoje, zlasti pa delo tistega, ki je na dopustu. Naš poklic je naporen in če tako nanese, da je dela več, potlej ne moremo gledati na uro, kdaj se delovni dan izteče, ampak »potegnemo«. Tako, vidite, ni težko razložiti, da lahko gremo pri dobri delitvi dela tudi gostinci v sezoni na dopust. Z občinskim sindikalnim svetom sodelujemo že več let, s tem da nas pravočasno obveščajo, kje in kakšne so možnosti za letovanje. Dušan Križman tajnik IO sindikalne podružnice Gozdnega gospodarstva Postojna • Skrajšan delovni čas postaja vse bolj aktualen. Zato tudi naše vprašanje: Kaj ste pri vas storili, da bi čimprej prešli na 42-urni delovni teden? Posebna komisija strokovnjakov, ki smo ji poverili nalogo, da pripravi vse potrebno za prehod na skrajšan delavnik, prav te dni končuje elaborat, kako bomo prešli na 42-urni delovni teden. Kolikor sem seznanjen z materiali, ki pogojujejo prehod na skrajšan delovni teden, menim, da bo možno takoj preiti v vseh tistih obratih, kjer so delavci skupaj, teže pa bo v obratih, kjer delavci delajo daleč naokrog, tudi po 20 kilometrov narazen. Delo v gozdu je pač tako, da morajo gozdni delavci v ponedeljek zjutraj zdoma in se vračajo domov šele pozno v soboto. Pri prehodu na skrajšan delovni čas se zato enj ogrevamo, da bi imeli gozdni delavci proste sobote, drugi pa se navdušujejo za sedemurni delavnik. Menim pa, tako smo se pogovarjali tudi v naši sindikalni organizaciji, da bi bilo najbolje, ko bi gozdni delavci le imeli proste sobote. To zavoljo tega, ker so ves teden zdoma in bi se slehernemu prilegla dva prosta dneva v tednu za počitek in za zasebno življenje. PO RAZŠIRJENEM PLENUMU SINDIKATOV V MARIBORSKI OBČINI TEZNO: RAZMAJANI STEBRI STANDARDA Ko so pred dnevi sindikati v mariborski občini Tezno razpravljali o gospodarskih rezultatih v minulem letu in še posebej v prvih mesecih letos, so to storili zato, da bi odgovorili na vprašanje, kako se je to gospodarjenje odrazilo na življenjski ravni proizvajalcev. Ugotovitev tezenskih sindikatov pa je bila prav toliko kritična kot pogumna, kajti rezultat razprave je bil: stebri standarda proizvajalca so precej razmajani, politiko delitve osebnih dohodkov pa so v marsikaterem kolektivu potisnili na stranski tir. SINDIKATI KOMENTIRAJO ŠTEVILKE Zaključni računi gospodarskih organizacij za minulo leto — kljub pridržku, s katerim jih je treba obravnavati spričo kratkotrajnega delovanja novega gospodarskega instrumentarija — vendarle že pomenijo prvi napotek v analizo posledic, ki so jih povzročili reformni ukrepi. Res, proces intenziviranja našega gospodarstva se je komajda dobro začel, bodisi kar zadeva prizadevanja delovnih organizacij bodisi kar velja za oblikovanje sistemskih rešitev — toda prav zavoljo tega je še posebej potrebno, da sindikati aktivneje posežejo v razreševanje vseh problemov in protislovij. Tak je bil eden izmed zaključkov tezenskih sindikatov. Povod zanj pa so bili nekateri podatki iz zaključnih računov. Gospodarstvo v tezenski občini je na osnovi doseženega obsega poslovanja in po vrednostih, ki so lani veljale, ustvarilo 22 milijard nove vrednosti, kar je za 5 °/o več kot v prejšnjem letu. Pri delitvi teh sredstev med skupnostjo in gospodarskimi organizacijami se je povečal delež kolektivov od 46,6 na 50,5 %, skupni dohodek gospodarstva, ki ga delijo delovne organizacije, pa se je povečal za 16 % ali za 2,3 milijarde starih dinarjev. , In do sem bi lahko bili s temi rezultati več kot zadovoljni. Toda... Vsebino tega »toda« so tezenski sindikati ponazorili z naslednjimi podatki iz zaključnih računov: življenjski stroški so v minulem letu porasli v povprečju za 35%, znatno so se povečali poslovni stroški, tako da so morale delovne organizacije za valorizacijo osebnih dohodkov in za povečanje poslovnih stroškov porabiti ne le povečani dohodek, temveč občutno poseči v sklade in s tem v sredstva, namenjena nadaljnjemu razvoju in investicijam v življenjsko raven proizvajalcev. Tako so se na primer v gospodarstvu tezenske komune v minulem letu povečali osebni dohodki za 33 °/o, hkrati pa so se zmanjšala sredstva za poslovne sklade za 11% in sredstva za sklade skupne porabe celo za 48 odstotkov. Zaključek je potemtakem na dlani: življenjska raven zaposlenih se je v letu 1965 — upoštevaje seveda realne osebne dohodke in porabo sredstev iz skladov skupne porabe — očitno znižala. Tako so bili realni osebni dohodki celotnega gospodarstva tezenske občine za 8 % nižji kot prejšnje leto, v industriji za 9%, v obrti za 20%, v kmetijstvu za 4%, porasli pa so le v trgovini in gostinstvu za 8%. V večini delovnih kolektivov pa so se bistveno zmanjšala tudi sredstva v skladih skupne porabe, kar* še posebej vpliva na zniževanje življenjske ravni proizvajalcev. Tako so se na primer zmanjšala sredstva za stanovanjsko izgradnjo v TAM za 100 milijonov dinarjev, v Metalni za 130 milijonov, v Elektrokovini so imeli za 8 milijonov manjša sredstva za financiranje prehrane zaposlenih, sredstva za letni oddih zaposlenih so se v Metalni zmanjšala za 14 milijonov, v TAM za 31 milijonov starih dinarjev. KOMENTAR VELJA TUDI ZA PRVO TROMESEČJE Gospodarstvo tezenske občine je tako stopilo v novo poslovno leto z nizkimi osebnimi dohodki, znižanimi sredstvi V skladih skupne porabe in z minimalnimi sredstvi za razvoj. In po mnenju sindikatov v tej komuni vsaj za letos še ne bo možno računati, da bi gospodarstvo moderniziralo že močno zastarele proizvodne naprave. Kljub temu pa si je večina delovnih organizacij zadala v letošnjih proizvodnih pro-1« gramih nalogo povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Gibanje proizvodnje v prvem tromesečju letos pa razkriva kljub hotenjem delovnih organizacij precej slabše rezultate. Tako je v vseh panogah gospodarstva, z izjemo tekstilne industrije, fizični obseg proizvodnje v prvem tromesečju letos nižji, kot kot pa je bil ob koncu prvega tromesečja minulega leta, v industriji pa je celo v zaostanku za 17% v primeri z 1965. letom. Vzroki pa so za večino delovnih kolektivov enaki: pomanjkanje reprodukcijskega materiala, velika fluktuacija zaposlenih, pomanjkanje obratnih sredstev, pomanjkanje deviznih sredstev. Zastoj v obsegu poslovanja je zapustil tudi neizbežne sledove na življenjski ravni zaposlenih v nekaterih dejavnostih, še posebej pa to velja za industrijo. Tako so po ugotovitvah tezenskih sindikatov realni osebni dohodki ob koncu prvih treh mesecev letos v kovinski industriji nižji za 11%, v industriji gradbenega materiala za 26 %, v lesni industriji za 6%. Približno za polovico zmanjšana razpoložljiva sredstva v skladih skupne porabe gospodarstva tezenske občine pa dajejo slutiti, da je bistveno prizadet tudi družbeni standard proizvajalcev. ZAHTEVE TEZENSKIH SINDIKATOV Ta zamegljena perspektiva proizvajalcev pa prav gotovo ne more spodbujati njihovih prizadevanj za čim bolj učinkovito gospodarjenje v delovnih enotah. Zato se je plenum zavzel, da sindikati v delovnih organizacijah opozorijo samoupravne organe in upravno tehnična vodstva, naj ne varčujejo in znižujejo stroškov na račun osebnih dohodkov in vlaganj v družbeni standard proizvajalcev. Od strokovnih služb pa naj sindikati terjajo, da zagotove tudi potrebne ukrepe v organizaciji dela in poslovanja, da raziščejo vse možnosti za kar najbolj ekonomično in rentabilno poslovanje, ter na tej osnovi zagotove porast osebnih dohodkov proizvajalcev in sredstev za financiranje družbenega standarda zaposlenih. Enostavno dodajanje na osebne dohodke v razmerju, kot so porasli življenjski stroški, sicer lahko občasno vpliva na porast življenjske ravni zaposlenih, ne more pa zagotoviti stalnega porasta realnih osebnih dohodkov in ne pomeni drugega kot mezdno gibanje. Razen tega pa se čedalje bolj očitno razgalja neizdelanost sistemov nagrajevanja. Tako delavci v podjetjih opozarjajo, da so razlike med nekvalificiranimi, kvalificiranimi, visoko kvalificiranimi delavci in strokovnjaki že zdavnaj nestimulativne. Zato tudi zahteva tezenskih sindikatov, da samoupravni organi v delovnih organizacijah temeljito prouče lanske in letošnje rezultate gospodarjenja in še posebej materialne razmere proizvajalcev. Predvsem pa je njihova dolžnost, da sproti analizi' rajo delitvene sisteme in razrešujejo protislovja, ki jih P0' raja sistem nagrajevanja po delu. Res pa je tudi to, so pri' pomnili sindikati v mariborski občini Tezno, da prizadevanja proizvajalcev pogosto ostajajo jalova, ker še vedno nismo razrešili nekaterih sistemskih rešitev našega gospodarstva, pa čeprav je bilo že julija lani očitn°> da jih bomo morali razrešiti, č* hočemo naše gospodarstvo intenzivirati in ga vključiti v mednarodno delitev dela. Razrešiti ta protislovja — pa bi lahko imenovali drugo zahtevo tezenskih sindikatov. S. B. Iz urednikove pošle: IDRIJA: Iz Idrije smo prejeli sporočilo, da je tamkajšnji občinski sindikalni svet minuli teden razpravljal na svojem razširjenem plenarnem zasedanju tudi o vlogi Delavske enotnosti v sindikalnem delu. Zaključek te razprave pa je izzvenel v dve osnovni ugotovitvi; najprej: število naročnikov Delavske enotnosti je vse premajhno, da bi mogli govoriti vsaj o solidni informiranosti sindikalnega članstva o prizadevanjih sindikatov; in potem: sindikalni delavci v delovnih organizacijah premalo posegajo po svojem listu kot orodju idejno političnega dela sindikatov. S tega izhodišča je idrijski sindikalni plenum sprejel tudi nekatere konkretne sklepe. Predvsem so člani plenuma poudarili, da mora Delavska enotnost postati učinkovito komunikacijsko sredstvo sindikatov od podružnic preko občinskih svetov do republiških in zveznih organov. Zato so tudi člani plenuma sklenili, naj bi bili v bodoče naročeni na Delavsko enotnost aktivni sindikalni delavci ter da bi naj list v prihodnje prejemali zastonj in na dom. Sindikalnim podružnicam v gospodarskih organizacijah namreč ostaja dovolj sredstev od članarine, da bi lahko naročile na Delavsko enotnost vse člane izvršnih odborov. Plenum pa je še sklenil, da naj bi sredstva za naročnino na Delavsko enotnost za člane IO sindikalnih podružnic v družbenih službah prispeval Občinski sindikalni svet. Mimo tega pa je plenum industrijskih sindikatov še sklenil opozoriti sindikate v delovnih organizacijah, naj poiščejo v svojih vrstah poverjenike, ki bi širili med članstvom Delavsko enotnost, razen tega pa so tudi menili, da bi morali sindikati opozoriti člane samoupravnih organov, da je ta list tudi njihov list. • ČRNOMELJ Kot nam sporočajo iz Črnomlja, je pred nedavnim plenum občinskega sindikalnega sveta obširneje razpravljal o razširjenosti Delavske enotnosti med sindikalnimi delavci črnomeljske komune. V razpravi so nekateri člani poudarili, da ne bi smelo biti nobenega aktivnega sindikalnega delavca, ki bi ne bil stalen naročnik glasila slovenskih sindikatov. Plenum je med drugim sprejel tudi sklep, da naj bi sindikalne podružnice iz sredstev članarine v prvem obdobju naročile na Delavsko enotnost vsaj predsednike, tajnike in blagajnike izvršnih odborov, hkrati pa poiskale možnost, da list kar najbolj razširijo med sindikalnim članstvom. iElllillll»Mllllllllllllllllill!lllll!llllllllllllliSIIII!lillllM POGOVOR Z BRUNOM ADAMOM. PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA POSTOJNA PREVEC SESTANKOV JE DOPOLDNE Bruno Adam, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Postojni, se že več kot dva meseca ne ukvarja več poklicno s političnim delom, marveč je zaposlen kot sekretar novega stanovanjskega podjetja v Postojni. Zato je bilo tudi naše prvo vprašanje: »Kako kot sekretar stanovanjskega podjetja usklajujete delo s političnim delom v občinskih sindikatih?« »Moram odkrito priznati, da delo zdaj precej teže usklajujem. V novem stanovanjskem podjetju je bilo treba v teh dveh mesecih marsikaj urediti, od samoupravnih aktov do analize delovnih mest in podobnega. Ob tem sem seveda delo v občinskih sindikatih malce opustil, kar pa prav gotovo ni najbolje. Vendar, kolikor poznam sebe in druge člane predsedstva, bo v občinskem sindikalnem svetu vendarle mogoče delati tudi brez profesionalca — predsednika. Vendar bodo morali biti aktivnejši vsi člani predsedstva, predsedniki komisij pri našem svetu in predsedniki strokovnih odborov sindikata. Samo z natanko porazdeljenim delom bomo lahko uspešni...« Brunu Adamu je bilo očitno neprijetno, ko nam je pripovedoval, da kot predsednik občinskega sindikalnega sveta v zadnjih dveh, treh mesecih ni bil dovolj aktiven. Tole je povedal v »opravičilo«: »Precejšnja ovira v delu občinskih sindikatov je zdaj v tem, da so sestanki v delovnih organizacijah še zmeraj dopoldne. Pa ne samo v delovnih organizacijah, sestanki se vrstijo dopoldne tudi v občinskem in republiškem merilu. In prav v tem je napaka. Če hočeš biti količkaj delaven na svojem delovnem mestu, potem pač ni mogoče, da zraven hodiš še na sestanke med delovnim časom. Dela pa se mi v novem podjetju včasih toliko nakopiči, da še na tisti sestanek, na katerega bi v normalnih delovnih razmerah lahko šel, ne grem.« Predsednik postojnskih sindikatov nam je pripovedoval tudi o tem, da v nekaterih postojnskih podjetjih že razmišljajo, kako bi sestanke, vsaj sindikalne, organizirali v po- poldanskem času. Kot nam je še povedal, v nekaterih postojnskih podjetjih, kjer imajo tudi drugo izmeno, tako že delajo, »Seveda pa ne bo smelo sloneti vse sindikalno delo le na sestankih,« je nadaljeval Bruno Adam, »poslužiti se bomo morali tudi drugih oblik dela. Predvsem bomo morali poskrbeti, da bo naše članstvo bolje obveščeno. Sestanki so že preživela oblika dela. Zato si tudi prizadevamo, da bi našo Delavsko enotnost kar najbolj razširili.« Nas pa je še zanimalo, kako bo popoldne zmogel vse delo? Kajti vprašanje je, če je kdo med nami, ki je ob napornem delu v službi pripravljen žrtvovati za delo v političnih organizacijah ves svoj prosti čas. > »Nekatere popoldneve bom že žrtvoval za delo v sindikalni organizaciji, a ne vseh,« je pojasnil Bruno Adam. "»Kot sem že rekel, bomo morali delo razdeliti na vse, predvsem pa uveljaviti večjo samostojnost komisij in strokovnih odborov sindikata. Ce ne bomo tako delali, bo tudi sicer delo v sindikatih šepalo, pa naj bo predsednik plačan ali neplačan,« je dodal Bruno Adam. Ob delovnih težavah pošto. s kih sindikatov smo pot0'^ napeljali tudi na sam prog1" dela. »Zdaj, ko na občlnsk6^ sindikalnem svetu ni poklicn® vodstva, se sindikalne orga ^ zacije res teže znajdejo. "rct(J zato zdaj pripravljamo vr" strokovnih posvetovanj. voriti se moramo med drU® kako je z interno zakonod® v delovnih organizacijah. vem, so jo v mnogih podjeJ zlasti manjših, precej za„nje, rili. Potem je tu zaposlova^, o katerem bodo prav tako ,, rali spregovoriti sindikati. vsem se bomo morali irn, da delovne organizacije predvsem mlajšim delav -erri ne bodo zapirale vrat. Pro ^ pa bo, kje zaposliti mlad**]sef1' bo čez mesec dni končala o_ letno šolanje. Za zdaj v*^inrrll3' hod v tem, da bi večino te ^g. dine usmerili v terciarnega primorskih občinah je -- za ra% javnosti. Tako kot v - ^ -aZVOJ naši mnogo pogojev turizma, gostinstva in 0,„. ne...,« je zaključil Pred«run9 postojnskih sindikatov Adam. Ž, tredŠ 7 dni v sindikatih Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Brežice y Ponedeljek se je sestal razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Brežicah, Qa bi proučil problematiko zaposlovanja mladine. Po oceni sindikatov je problem za to komuno izredno pereč. V letoš-Pjem letu bo namreč dokonča-10 osemletno šolanje 484 učen-cev> od katerih pa jih bo po sedanjih podatkih kakih 235 ostalo brez možnosti za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Toda problem ima še drugo plat: od 484 učencev, ki letos v Brežicah zapuščajo vra-Fa osemletke, jo bo uspešno končalo le 277. Tako se bo Problemu, kam z mladino, ki je dokončala osemletno obvezno šolanje, zastavlja novo vpraša-nle: kam s tisto mladino, ki osemletke ni uspešno zaključi-a in s tem ni izpolnila osnovnega pogoja niti za nadaljnje °lanje niti za zaposlitev. In naj že bodo vzroki za te razmere takšni ali drugačni, sindikati v Brežicah vendarle “ vso upravičenostjo zastavlja-1° vprašanje: mar nismo dgromnemu številu mladih za-Prli vrat v prihodnost in “grozili njihovo nadaljnjo ksistenco? -nn Koper twzacije pa’ ““ej zaostaja Ko je predsedstvo občinske-§a sindikalnega sveta v Kopru Pred kratkim obravnavalo po-®k priprav za prehod na Okrajšani delavnik, je ugotovi-0 nekaj zanimivih dejstev. Poleg splošnih ugotovitev, a Priprave v večini prime-°v Potekajo preveč počasi in ndi nenačrtno, je zlasti zani-lva ugotovitev, da so še naj-cl°|i napredovali v manjših “lovnih organizacijah, kjer so n;? ze izdelali večino potreb-analiz. Večje delovne or-za nasprotje, zaostajajo. (j 2 drugimi besedami pove-do: problemi se pojavljajo kje Vsem v tistih podjetjih, ga r b0 skrajšanje delovnega v ,a za eno uro na dan zahte-o° temeljitejše proučevanje, dr^h^nijskih, tehnoloških in hii Problemov v proizvod-Ker ne gre toliko za sam kot 0C* na skrajšani delavnik no za izdelavo dovolj nadrobni Proučenih elaboratov o na-njiu uvedbe krajšega delav-pQ,a’ si te ugotovitve in tudi ^fv sam lahko razlagamo sa-to J13 dva načina: ali gre za ni’ da večja podjetja sploh še slov'10- dovoli proučenega po-lja ania, ali pa so se priprav-l'iit 13 anahz lotili zares teme-g0v° m za zdaj še hočejo spre-U5 °riti o uspešnosti teh pro- Stabilen instnimentarij bi delovnim organizacijam omogočil dolgoročno planiranje Predsedstvo Republiškega sveta ZSS zavzelo stališča do predloga petletnega plana in do sprememb Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Nadaljevanje s 1. strani) sorazmerja v strukturi našega gospodarstva. V razpravah o planu je bilo do sedaj vse preveč slišati o tem, ali so razni količinski pokazatelji plana realni ali ne. Sindikati takšno razpravo zavračajo, ker nikamor ne vodi. Naše gospodarstvo razpolaga še vedno z veliki notranjimi rezervami, ki omogočajo doseganje pa tudi preseganje postavljenih planskih ciljev. O realnosti plana torej ne kaže razpravljati v smislu količinskih pokazateljev, temveč predvsem v smislu zagotavljanja takih pogojev gospodarjenja, ki bodo delovnim organizacijam omogočili optimalno izkoriščanje njihovih zmogljivosti. Prav tu pa je plan najšibkejši. . NEIZDELAN INSTRUMENTARIJ — NAJVECJA POMANJKLJIVOST PREDLOGA PLANA Plan sprejemamo v času, ko v gospodarskem sistemu na mnogih področjih še vedno nimamo ustreznega inštrumenta-rija. Sedanji devizni režim še vedno tepe produktivnejše in podpira slabe delovne organizacije; zakonodaja okoli delitve dohodka med delovnimi organizacijami in družbo pa tudi v delovnih organizacijah samih še vedno ni precizirana; vprašanje cen je še vedno nerazrešeno, kar velja tudi za vprašanje razširjene reprodukcije itd. Ni še končno rešeno niti vprašanje pospešenega razvoja nerazvitih področij naše države. Nimamo analize, ki bi nam nedvoumno pokazala, kakšne rezultate smo dosegli z dosedanjimi vlaganji na ta področja, brez takšne analize pa se nam zna zgoditi, da bomo ponovili dosedanje napake. Pomoč nerazvitim ni vprašanje dobre volje, temveč vprašanje možnosti nacionalnega gospodarstva; slovenski sindikati se zavzemajo za čimvečjo pomoč nerazvitim področjem, insistira-jo pa, naj bo ta pomoč smotrna in zares učinkovita. Ne odklanjajo diskusij o vseh možnih oblikah pomoči, ki so znane v svetu, menijo pa, da bi sklad za pospešeni razvoj nerazvitih področij zagotovil najčistejše račune. In še nekaj: ta sklad naj bi nerazvitim področjem omogočal tudi razvoj negospodarskih dejavnosti, saj so le-te tesno povezane z gospodarstvom. ZAKAJ PONOVNO RAZPRAVE O IZREDNEM DOHODKU? Slovenski sindikati zavračajo razprave o izrednem dohodku, ki se ponovno pojavljajo, čeprav smo obdavčevanje tega dohodka odpravili po V. kongresu sindikatov. Dejstvo je, da v sedanjih pogojih na pol avtarkičnega gospodarjenja ta izredni dohodek obstaja, ne gre pa ga zajemati z davčnimi obveznostmi, temveč je treba odpreti meje konkurenci inozemskega blaga, pa bomo pometli z monopolnim položajem, ki ga trenutno imajo posamezne gospodarske organizacije. Še posebno negativno bi bilo zajemanje izrednega dohodka, ki ga gospodarske organizacije dosegajo z boljšim delom, z boljšim gospodarjenjem. To bi pomenilo rezanje veje, na kateri sedimo — saj od kod naj vzamemo sredstva za pospešeni razvoj nerazvitih, če ne bomo stimulirali tistih gospodarskih organizacij, ki dobro poslujejo? Kljub pomanjkljivostim, ki jih še vsebuje predlog srednjeročnega plana, se slovenski sindikati zavzemajo za njegov čimprejšnji sprejem, insistirajo pa na tem, da se obenem določijo vsaj osnovna, najvažnejša načela glede pogojev gospodarjenja. Odlašanje s sprejemom plana bi povzročalo samo politične komplikacije in kopičenje zahtev po spremembah njegovih količinskih pokazateljev, obenem pa bi zaviralo planiranje v gospodarskih organizacijah. Naj navedemo samo še eno misel iz razprave o srednjeročnem pianu: Predstavniki nerazvitih področij večkrat govorijo tako, kot da plan in gospodarska reforma ustrezata samo razvitim področjem, torej tudi Sloveniji, drugim področjem pa ne. To pa je napačno: Slovenija ima zaradi, strukture svojega gospodarstva prav tako Velike probleme zaradi gospodarske reforme, kot jih imajo druge republike, včasih pa še večje, čeprav jih ne obeša na veliki zvon. Za plan in za gospodarsko reformo nismo morda zato, ker sta baje »prikrojena« našim željam, temveč zato, ker smo sprejeli njune cilje — to se pravi stabilizacijo gospodarstva, njegov hitrejši razvoj, dvig življenjske ravni prebivalstva, krepitev delavskega samoupravljanja in objektivizirani e položaja delovnega človeka na podlagi njegovega dela. Pri tem pa imamo tudi v Sloveniji velike težave z nekaterimi ljudmi v gospodarskih organizacijah, ki so z reformo postavlje- ni pred večje zahteve in katerim se prav zaradi tega toži po starem sistemu, ki je zagotavljal obstoj tudi slabim delovnim organizacijam — seveda na račun produktivnosti celotnega gospodarstva. DELOVNE ORGANIZACIJE SO SPREJELE NAČELA TZDR , Pri obravnavanju predloženih sprememb TZDR je predsedstvo RS ZSS ugotovilo, da je pred dobrim mesecem dni sto-. rilo prav, ko je javno odklonilo način, s katerim se je hotelo tako rekoč čez noč uveljaviti spremembe tega važnega zakona in ko je zahtevalo, da o predloženih spremembah na vsak način najprej povedo svoje mnenje delovne organizacije, ki so za to pač najbolj pristojne, pa tudi najbolj zainteresirane. O najvažnejših spremembah TZDR poročamo na drugem mestu, tu pa naj poudarimo samo naslednje: , Zaradi temeljitega predhodnega dela v zvezi s TZDR so slovenski sindikati uspeli v razmeroma zelo kratkem času razviti široke konsultacije delovnih organizacij o predloženih spremembah, ki so dale dobre rezultate. Pokazalo se je, da je bila odveč skrb predlagateljev sprememb TZDR, da bo široka javna razprava o spremembah tega zakona prerasla v napad na njegova osnovna načela. Praksa je pokazala prav nasprotno: razprava o problemih uveljavljanja TZDR ni ogrozila njegovih načel, temveč je pomenila najboljši način za konkretizacijo in izpopolnjevanje teh načel. Samoupravljavci so hitro zapazili, da pri nekaterih predlaganih spremembah tega zakona ne gre samo za njegovo »umivanje« v smislu preciznejših in razumljivejših določil, temveč tudi za nekatera napotila, ki naj bi bila obvezna, oziroma za spreminjanje zakona samega iz temeljnega zakona v splošni, popolni zakon. To pa so odločno odklonili, saj so s TZDR prvič dobili možnost, da se sami lotijo raznih vprašanj s področja delovnih razmerij, ne da bi bili vezani s togimi predpisi, kot so bili prej. Skrb zaradi deetatizacije urejanja delovnih razmerij je bila torej zares odveč in zato predsedstvo slovenskih sindikatov meni, da je treba sedaj — po široki javni razpravi — čimprej sprejeti novelirani TZDR, da bi tako preprečili vsako zavlačevanje sprejemanja samoupravnih aktov v delovnih organizacijah. MILAN POGAČNIK | Bodo predvideli vanja uresničena? Zgraditi v prihodnjih petih letih 700.000 novih stanovanj — to je vsekakor precejšnja naloga. Toda — ali je tudi povsem realna? Zadnji plenum Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je opozoril na nevarnost, ki preti omajati realnost naših planskih predvidevanj. Za tole gre: od planiranih 700.000 stanovanj naj bi družbeni sektor zgradil 323.000 stanovanj, in sicer letos 41.000, v letu 1970 pa 77.000 stanovanj. To pa pomeni, naj bi vsako leto poraslo število na novo zgrajenih stanovanj od 13 do 15 %. Vendar si oglejmo še'dva podatka; najprej: vrednost gradbenih del V minulem letu izkazuje nominalni indeks 114 v primeri s prejšnjim letom, v fizičnem obsegu pa indeks 93,4, medtem ko označuje indeks fizičnega obsega proizvodnje v marcu komaj s 76 v primeri z marcem lani. In nato: ob koncu letošnje gradbene sezone je bilo v gradbeništvu zaposlenih kar 73.000 gradbenih delavcev manj kot v poprejšnji, čeprav se ta dejavnost ni bistveno modernizirala. Teh nekaj podatkov pa je plenum CO sindikata gradbenih delavcev privedlo do zaključka, da za prihodnje obdobje ni dovolj trdnih temeljev, ki bi zagotavljali uresničenje petletnega programa stanovanjske izgradnje. Še vedno ekstenzivnost h f!.i | .‘k s Pripombe, ki so jih sindikalne organizacije v zadnjem času j| zbrale na račun srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije, S so dobile pred dnevi svoj rezime tudi na seji plenuma RS Zveze g sindikatov Jugoslavije za Hrvatsko. Med drugim hrvaški sindi-g kati tudi menijo: p Čeprav je v srednjeročnem programu razvoja dobila progi duktivnost dela pomembno vlogo, pa vse tako kaže, da bomo g produktivnost tudi v prihodnje veliko bolj povečevali z inten-jj zivnejšim izkoriščanjem živega dela, kot pa z boljšim izko-gf riščanjem proizvajalnih sredstev. Tako bo na primer v letu 7970 g za 100 dinarjev družbenega proizvoda znašala vrednost osnovnih g sredstev 213 dinarjev — prav toliko, kolikor smo za to potre-jj bovali v letu 1964. Prav tako bomo morali v obdobju naslednjih g§ petih let za vsakih 100 dinarjev porasta družbenega proizvoda g investirati 283 dinarjev, medtem ko smo v razdobju 1957 do g 1964 za to potrebovali 237 dinarjev investicijskih sredstev. g Tako je po mnenju hrvaških sindikatov očitno, da so pla-g nerji zanemarili problem boljšega izkoriščanja proizvajalnih g sredstev, ali pa to, da še niso ustvarjeni potrebni pogoji za ta 1 proces! j Sindikat se je | odločil-drugi pa? Skupina delavcev iz Crvene zastave v Kragujevcu se je obrnila na širšo javnost z vprašanjem, ali lahko nekdo prezre željo in sklep večine, da bi vsilil svojo voljo. Ze v februarju letos je namreč sindikat v tem podjetju organiziral po delovnih enotah javno razpravo, kako izkoristiti sredstva, ki so ostala delovni organizaciji po ukinitvi K-15. Hkrati s tem pa je sindikat tudi predlagal, da bi iz teh sredstev kupili avtobus za prevoz delavcev na oddih in hkrati izplačali 1,5 % od osebnega dohodka vsem, ki bodo odhajali na dopust. Večina je tudi glasovala za predlog sindikata. Toda čeprav so odtlej minili že trije meseci, zadeva še vedno ni rešena. Morda zato ne, kot so menili delavci iz Crvene zastave v svojem pismu, ker je v občini precejšnja želja, da bi sredstva od K-15, ki so ostala Crveni zastavi, naložili v komunalije. B o sna i p A,- : , Hercegovina Nestimulirani iznajditelji Po nepopolnih podatkih, ki so jih zbrali bosanski sindikati, M je v minulem letu samo 30 delovnih organizacij v tej republiki g prihranilo kakih 700 milijonov starih dinarjev zaradi uvedbe g različnih tehničnih izboljšav in izumov. Toda nagrada avtorjev g teh izboljšav je znašala le 22 milijonov ali komaj tri odstotke od g prihranjene vrednosti. In po mnenju sindikatov so te nagrade E včasih celo žaljivo nizke. V zeniški Železarni so na primer v g minulem letu prihranili z izumi in tehničnimi izboljšavami kar §§ 253 milijonov starih dinarjev, avtorjem predlogov za tehnične m izboljšave pa so razdelili kot nagrado le milijon in 670 tisoč m starih dinarjev ali 0,66 % vrednosti prihrankov! kXXAVl\\\\\x\XXXXXX\XXXXXXXXXXXX>XXXXV Pravna posvetovalnica DE • 62. VPRAŠANJE; *ako>eiaV-i ?mo vročili sklep ‘o prenehanju dela 5. januarja 1966, Vena “a J' ^ delovno razmerje prenehalo s 5. februarjem 1966, hrenih srP° J0 Slede na to, da je vložila tožbo zoper odločbo o ttcii dela, poklicali na delo in z njo sklenili sporazum o rjst.-| an-iu dela. Delavka je v času do 5. februarja 1966 izko-snto a sv?i re upravičena do regresa in do nadomestila za znižano nj0? FINOMEHANIKA — Celje dai?y. d°l°čilih zakona o dopolnitvah zakona o sredstvih gospo-sPod' 1|1 orSanizacij (Ur. list SFRJ, št. 56/65, str. 1854) smejo go-lavc^rS^e or6anizacije iz sredstev skupne porabe izplačevati de-l°či i0m sredstva za letni dopust tudi v gotovini in pri tem dogo^- perila, po katerih se delavcem ta sredstva izplačujejo y ljaj0 1Pl- Gospodarske organizacije lahko v letu 1966 uporab-d°Pust°SeZeni doh°dek tega leta tudi za organiziranje in izrabo ^anih °V sv°ilh delavcev, vendar največ 1,5 % od vseh izplačuj 0sebnih dohodkov, pri tem pa morajo po zaključnem ra-p°rabZa, leto 1966 prenesti iz svojega dohodka v sklad skupne ga Une tudi ustrezna sredstva, s katerimi krijejo znesek ki so Skl°Prabile v tem letu. Znižan P ° .odobritvi sredstev za letni dopust in nadomestilo za korigg? .Vožni° ste v vaši delovni organizaciji sicer sprejeli po nehalo n'-JU letnega dopusta delavke, kateri je delo pri vas pre-delavCPZe 2?" marca 1966, vendar pripada to nadomestilo vsem Pust Vm> v vaši delovni organizaciji koristijo svoj letni do-tivnih nasProtnem primeru bi bili delavci, ki so zaradi objek-^rajšan' °S0V koristili dopust pred mesecem majem 1966, pri-Wne * za obe nadomestili, kateri bodo drugi delavci vaše de-v$e deloS?-izac*:'e Preieli ob koriščenju letnega dopusta. Skoraj tistim dP1iebstva za letni dopust, izplačale pa bodo ta sredstva le d°Pust. na.Vcem> ki imajo pri njih pravico izkoristiti svoj letni 6 Pri Va eJavka, kateri je delo pri vas prenehalo v marcu 1966, bega korr -SVoi dopust izkoristila, zato nima pravice do ponov-v drug; rtien:ia letne8a dopusta v letu 1966 in tega nadomestila f'avedenegel0Vni organizaciji ne more prejeti. Po določilu čl. 3 ‘zPlačii0 ?a.Zak°nskega'predpisa smejo delovne organizacije za eti sredstev uporabljati dohodek gospodarske organi- zacije, dosežen v letu 1966, vaša delovna organizacija pa je ta sredstva dodelila iz sklada skupne porabe, ki je bil ustvarjen v letu 1965, to je v času, ko je delavka še delala in pomagala s svojim delom ustvarjati dohodek vaše delovne organizacije, tako da ji dejansko z izplačili nadomestila za znižano vožnjo in regresa za dopust izplačate del dohodka, ki je bil ustvarjen z njenim delom v letu 1965 tako kot vsem drugim delavcem, ki so še zaposleni pri vas. A. POLJANŠEK e 63. VPRAŠANJE: Od začetka zaposlitve — junija 1965 — sem v prvih mesecih prejemal iz naslova osebnega dohodka po 700,00 N dinarjev mesečno. Neposredno po reformi so mi obljubili osebne dohodke v višini 800,00 N dinarjev, vendar je ostalo do danes le pri obljubi in mi nameravajo še naprej izplačevati Osebne dohodke v višini 700,00 N dinarjev. (Delovna organizacija je med tem časom prihajala v gospodarske težave). Kaj je prav? Z. P. — Kamnik Delavec ima na podlagi svojega delovnega prispevka glede na delovne in poslovne uspehe delovne enote, v kateri dela, in delovne organizacije kot celote pravico biti udeležen pri delitvi sredstev, ki jih delovna skupnost nameni za osebne dohodke. Delovni prispevek delavca ugotavlja delovna skupnost po osnovah in merilih, ki jih v skladu z ustreznimi določbami statuta o tem, kako se v delovni organizaciji uporablja načelo delitve po delu, samostojno postavlja s splošnim aktom. Osebni dohodek delavca ugotavlja delovna skupnost z delitvijo sredstev po zaključnem računu (med letom, to je do zaključnega računa pa prejema akontacije). Kakor sami navajate, je vaša delovna organizacija zašla v zadnjem letu in tudi sedaj v določene gospodarske težave. Iz vašega pisma sledi, da je imela delovna organizacija namen določiti vam višje osebne dohodke in so vam to tudi obljubili. Verjetno bi se to tudi uresničilo, če ne bi bilo nepredvidenih gospodarskih težav, ki se očitno odražajo tudi na višino sredstev, ki jih vaša delovna organizacija kot celota ustvarja in deli. Vsekakor pa obljuba v takšnem primeru ne obvezuje delovne organizacije. Vaša delovna organizacija je gotovo s splošnim aktom (začasnim sklepom — pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov) določila, po kakšnih osnovah in merilih ugotavlja višino osebnega dohodka zaposlenih. J. TRAJCEV • VPRAŠANJE: Po upokojitvi na podlagi 35 let pokojninske dobe sem se kot borec NOV pred 9. IX. 1943 znova redno zaposlil v gospodarski organizaciji s polnim delovnim časom. Ker sem v delovnem razmerju, me zanima, ali imam pravico do letnega dopusta in če imam za čas bolniškega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka. Jože Burger — Ljubljana Po določbi 3. odstavka 38. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oz. 35 let (ženske) ne oživi status zavarovanca, če se ponovno zaposli. To velja po določbi 76. cit. zakona enako tudi za borce NOV pred 9. IX. 1943 in za španske borce, ki imajo 35 let pokojninske dobe (moški) oz. 30 let pokojninske dobe (ženske). Od ponovne zaposlitve dalje ne plačuje delovna organizacija za vas nobenih prispevkov iz socialnega zavarovanja (zdravstvenega, invalidskega, pokojninskega) razen za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Kot upokojenec ste po 18. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju zavarovani za vse zavarovane primere po tem zakonu. Nimate pa pravice do nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti, ker prejemate pokojnino. V delovni organizaciji, v kateri ste zaposleni, imate povsem enak položaj in enake pravice kot vsak drug član delovne skupnosti. Torej imate tudi pravico do rednega letnega dopusta in do nadomestila osebnega dohodka med letnim dopustom. Nadomestilo znaša najmanj toliko, kolikor znaša povprečna akontacija osebnega dohodka za minule mesece. Višino nadomestila osebnega dohodka kakor tudi dolžino letnega dopusta določi delovna skupnost s svojim splošnim aktom (čl. 62 do 70 temeljnega zakona o delovnih razmerjih). M. VEHOVEC I 7 dni v sindihntih Obisk sindikatov BiH Minulo soboto je prispela na petdnevni obisk v Slovenijo delegacija ZSJ za Bosno in Hercegovino, v kateri so bili Nikola Andric, predsednik RS za BiH, Lazo Materič, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, ter Hamo Čehaič, predsednik RO sindikata storitvenih dejavnosti. Predstavniki bosanskih sindikatov so najprej na republiškem sindikalnem svetu razpravljali s predstavniki slovenskih sindikatov o aktualnih problemih nadaljnjega uresničevanja gospodarske reforme. To pa je bila tudi osrednja tema razgovorov, ki jih je kasneje imela delegacija sindikatov iz BiH v nekaterih delovnih organizacijah v Novi Gorici, Velenju, Mariboru in Ptuju. nn ZBOR KOLEKTIVA SONČNICE: NEGOTOVO TIPANJE V PRIHODNOST »V našem podjetju imamo vse manj dela, ljudje odhajajo drugam, osebni dohodki pa se nam znižujejo. Zato zahtevamo sklicanje zbora delovnega kolektiva, da se odkrito pomenimo o naših problemih!« Ne dobesedno, pač pa po smislu smo citirali pismeno zahtevo po sklicanju zbora delovnega kolektiva Sončnice pri Domžalah, ki jo je podpisalo več kot trideset članov te gospodarske organizacije,, ene izmed treh slovenskih oljarn. S to zahtevo je bil seznanjen tudi Republiški svet ZSS, katerega zastopniki so se potem tudi udeležili zbora, ki ga je na že omenjeno zahtevo sklicala minuli torek sindikalna podružnica Sončnice. Kaj se torej dogaja v Sončnici? Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije je te dni organiziral razgovor predstavnikov ribiških delovnih organizacij o problemih, ki tarejo tp gospodarsko dejavnost. Iz razprave smo lahko razbrali, da so ribogojnice v Sloveniji, ki z njimi gospodarijo posamezne ribiške organizacije, tehnično zelo slabo opremljene. Problem pa je seveda tudi v tem, da v Sloveniji ni strokovne ustanove, ki bi se ukvarjala s problemi tehnologije vzreje rib in bi bi bila organizirana na ambulantno servisni osnovi. Zdaj, ko te organizacije ni, pa se morajo proizvajalci rib vsak zase ukvarjati s problemi tehnologije vzreje, zraven pa sc. še boriti z različnimi infekcijskimi boleznimi rib; vse to pa je neučinkovito in tudi drago. Edina ustanova, ki na tem področju lahko pomaga, je zavod za ribištvo iz Ljubljane, vendar tudi ta ustanova pri sedanji organizacijski e REPUBLIŠKI SVET: Potrebno PLENUM IDRIJSKIH SINDIKATOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV S PRIDRŽKOM PO DELU Kriteriji za nagrajevanje le za zaposlene v neposredni proizvodnji je sodelovanje 2 0 E S S 3 » S 1 S Sredi minulega tedna se je sestal razširjeni plenum idrijskega občinskega sindikalnega sveta. Čeprav so v dnevni red zapisali več točk, med drugim tudi obravnavo zaključkov VI. plenuma RS slovenskih sindikatov in razpravo o razširitvi Delavske enotnosti, pa je bila vendarle osrednja tema tega delovnega posveta politika delitve sredstev za osebne dohodke v delovnih organizacijah. Za izhodišče v tej razpravi pa je članom plenuma in povabljenim predstavnikom samoupravnih organov služila skrbno pripravljena analiza delitvenih odnosov v nekaterih večjih delovnih organizacijah idrijske komune. — spet zamegljeno načelo dohodka. Neizbežna posledica tega pa je nova ugotovitev: v delovnih enotah je uresničenih komajda dobra polovica vseh pristojnosti, ki jim po statutih in pravilnikih gredo. K temu pa idrijski sindikati pristavljajo: ker je že delitev sama zasnovana le s pridržkom po delu, je treba tudi učinkovitost neposrednega gospodarjenja in odločanja proizvajalcev v delovnih enotah obravnavati s pridržkom. strukturi nima pogojev za uspešno opravljanje teh dokaj zahtevnih nalog. Zavoljo tega so udeleženci razgovora upravičeno zahtevali, naj bi v najkrajšem času združili »proizvodnjo« in vzrejo rib v vsej Sloveniji. Na tem nekatere ribiške organizacije že delajo, saj - se na primer Zavod za ribištvo, Ribogojnica Bukovlje, Ribogojnica Krka in še nekatere med seboj pogovarjajo, kako bi združeno povečali vzrejo rib. Vse te organizacije imajo tudi že zelo dobre poslovne stike s trgovskim podjetjem Ribarstvo export iz Ljubljane. Omenjene ribiške organizacije, seveda tudi še nekatere druge, zdaj že poslujejo na osnovi usklajevanja proizvodnih programov, nabave krme, prodaje itd. Toda kaj več doslej ni bilo storjenega. Podobno stališče, kot so ga zavzeli posamezni predstavniki ribiških organizacij, je zavzel tudi republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. V najkrajšem času bo potrebno združiti vse večje ribogoj-ne objekte v Sloveniji ne glede na njihov sedanji status. Kajti samo z združenimi močmi, če lahko tako rečemo, bodo ribiške organizacije lahko izdelale enoten in dobro proučen razvojni program v okviru republike in enoten proizvod# program glede na potrebe tržišča. V okviru združenih ribogojnic bi lahko v najkrajšem času proizvodnjo rib tudi mehanizirali in zlasti specializirali. Zanesljivo je tudi, so menili predstavniki ribiških organizacij, da bi združevanje ribogojnic v mnogočem pocenilo proizvodnjo rib in kar je zelo pomembno, lahko bi zagotovili precej več strokovne pomoči posameznim ri-bogojnim objektom. Sedanja proizvodnja rib za tržišče v Sloveniji v vseh ri-bogojnih objektih ne presega 100 ton letno, kar je glede na potrebe veliko premalo, saj na primer vsak Slovenec pojč manj kot 7 dkg postrvi. Ta problem bi lahko rešili le s povečano proizvodnjo rib za tržišče na najmanj 300 ton Ip+nn. M. Z. p ■s »OŠPICE« DELITVENIH SISTEMOV Čeprav so nekatere izjeme, pa je vendarle splošna značilnost delitvenih sistemov v gospodarskih organizacijah idrijske komune, da je načelo delitve po delu uresničeno, s precejšnjim pridržkom. Kolikor že pravilniki in statuti opredeljujejo kriterije za delitev osebnih dohodkov, se le-ti nanašajo v prvi vrsti na delavce v neposredni proizvodnji, medtem ko skorajda ni, mogoče govoriti o kriterijih ža zaposlene ' v strokovnih sltižbah - in administraciji.' Idrijski sindikati pa tudi ugotavlja-• :jo;"-da.v»delovnih; organizacijah še niso izoblikovali meril za ugotavljanje in delitev osebnih dohodkov po delovnih enotah, temveč da maso osebnih dohodkov še vedno delijo po doseženem uspehu podjetja kot celote in neodvisno od delovnih uspehov enot. Tako zamegljeni elementi v sistemih formiranja osebnih dohodkov pa kajpak ne morejo v vsej intenzivnosti sproščati pobud proizvajalcev za bolj smotrno gospodarjenje in kar najbolj ekonomsko učinkovito poslovanje. Tako v delitvi osebnih dohodkov. In nič drugače tudi v sistemu formiranja in delitve dohodka: neekonomski odnosi in prelivanje ustvarjene vrednosti med delovnimi enotami, in NI RAZLIK MED DELOM V seznamu bolezni delitvenih sistemov pa so se idrijski sindikati še posebej pomudili ob problemu, ki bi mu lahko rekli kar izenačevanje vrednosti opravljenega dela. Razlike v razponih med osebnimi dohodki posameznih kategorij zaposlenih so namreč minimalne. Tako je na primer iz podatkov v Rudniku živega srebra za minulo leto razvidno, da je bila razlika med povprečnim osebnim dohodkom polkvalificiranega in kvalificiranega delavca le 8190 starih dinarjev, med kvalificiranim in visoko kvalificiranim delavcem 9828 starih dinarjev, medtem ko je bila znatna razlika le med osebnim dohodkom nekvalificiranega in polkvalificiranega delavca, in to za 33.852 dinarjev. Drugod so ti razponi še veliko bolj neznatni, tako da je na primer v gradbenem podjetju Zid-grad razlika med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom le v razmerju 1 : 2,76, razlika med nekvalificiranim in poikvalifi-ciranim delavcem pa komajda doseže 2900 starih dinarjev. In posledice takšnega izenačevanja osebnih dohodkov? Na vprašanje odgovorimo z novimy vprašanjem: ali lahko na primer že sama razlika 2900 dinarjev na mesec pri osebnem dohodku spodbudil nekoga, da se bo pri delu strokovno izpopolnjeval? Spričo tega tudi zaključek idrijskih sindikatov, da v delovnih organizacijah vse premalo vrednotijo strokovnost in znanje delavcev, da zato med proizvajalci tudi ni interesa za nadaljnje usposabljanje, da je zato napredek v proizvodnji veliko počasnejši, kot pa bi lahko bil, da je tudi gospodarjenje veliko manj učinkovito, kot bi moralo biti. PRIPOROČILO SINDIKATOV Stališče, ki so ga ob vseh teh anomalijah v delitvenih sistemih in odnosih izoblikovali idrijski sindikati, sicer ne izključuje zahteve, da je treba tudi najnižjim kategorijam strokovno usposobljenih delavcev zagotoviti življenjski minimum. Toda hkrati s tem so se tudi zavzeli za čim bolj učinkovito delitev osebnih dohodkov na osnovi strokovne usposobljenosti, kajti prav ta večja strokovna usposobljenost lahko zagotavlja tudi več vredno delo. Predvideni porast osebnih dohodkov, ki so ga v svojih programih začrtale delovne organizacije — od 15 % v ETI do 35 % v Rudniku živega srebra — pa naj bi po mnenju sindikatov namenile delovne organizacije predvsem za učinkovitejše vrednotenje ustvarjenega dela. S, B. Vodstvo podjetja je na .zboru izčrpno pojasnilo, zakaj se je Sončnica oziroma predvsem njena rafinerija znašla v težavah: po reformi so se povišale cene surovin oziroma izenačile cene surovega sojinega olja in olja iz sončnic, cene jedilnega olja pa se niso povišale v tisti meri, ki bi Sončnici in vsem ostalim majhnim oljarnam omogočile še nadaljnjo rentabilnost. Z druge strani pa te cene popolnoma ustrezajo trem velikim oljarnam (Vrbas, Zrenjanin, Zagreb), ki imajo velike, moderne zmogljivosti in pa surovine tako rekoč pred nosom. Več ali manj se vsem oljarnam — tudi Sončnici — še vedno izplača proizvajati olje za steklenice (po katerem pa ni tolikšnega povpraševanja), ne gre pa jim več v račun proizvodnja olja, ki se prodaja v sodih — ki pa se še vedno izplača že omenjenim trem velikim oljarnam, katerim ni potrebno plačevati znatnih prevoznih stroškov za surovine. Sončnica pa ta prevoz mora plačati, kar jo pri enem litru jedilnega olja stane okoli 30 din. Pogoji gospodarjenja so se v Sončnici torej po reformi temeljito spremenili na slabše. Pri letni proizvodnji 4000 ton olja pomenijo zanjo spremenjene cene surovin izgubo 80 milijonov dinarjev, ki ji moramo dodati še okoli 70 milijonov na račun spremenjenih pogojev transporta, bonifikacij trgovini itd. Skratka: rentabilnostna računi-ca obrata rafinerije v Sončnici je postala močno dvomljiva. Več kot 70 zaposlenih v rafineriji pa iz vseh teh razlogov zaskrbljeno pa tudi ogorčeno zastavlja vodstvu podjetja vprašanje: Kaj bo z nami? Uprava Sončnice se že skoraj leto dni bori za drugačne pogoje gospodarjenja. Trdijo — in kaže jim verjeti — da so se predstavniki oljarn pred reformo sporazumeli s pristojnimi činitelji za drugačne cene surovin in jedilnega olja, kot pa so bile po reformi objavljene v Uradnem listu. Zaradi tega vse oljarne — z izjemo treh velikih — vse od reforme zahtevajo takšne cene, za kakršne so se pred reformo zmenili, kakršnih pa jim Zvezni zavod za cene nikakor noče priznati. Ta bitka še vedno ni končana, kaže pa, da bo najbrž ostalo kar tako, kot je, saj gospodarska reforma ni llllll iisiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■ini' NASE IZKUŠNJE illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllll imela namena priznati vsake proizvodnje, temveč samo rentabilno proizvodnjo... Najbrž potihem tudi vodstvo Sončnice računa s tako možnostjo in zato že dlje raziskuje možnosti za preusmeritev proizvodnje oziroma za drugačno izkoriščanje zmogljivosti Sončnice. Prizadevanja, da bi našli izhod iz težav v sodelovanju t milarsko industrijo, niso rodila sadov; za investicije za nabavo stiskalnic za predelavo lanene-' ga semena, ki baje daje dober zaslužek, se delavski svet ni mogel ogreti — in tako sedaj upajo, da jim bo uspelo od kamniškega podjetja Svit dobiti proizvodnjo nekega artikla, o kateri pa iz poslovnih razlogov za sedaj nočejo povedati nič določnejšega. Na očitke o nizkih osebnih dohodkih vodstvo Sončnice odgovarja s podatki, ki pričajo, da so povprečni osebni dohodki pri njih višji, kot so povprečni osebni dohodki v slovenski pre-hranbeni industriji (60.986 proti 57.600 starim dinarjem). To drži — ni pa rečeno, da bo držalo tudi jutri. Neposredni proizvajalci v Sončnici nimajo zaupanja v strokovne sposobnosti svojega vodstva. Na zboru so padli tudi težki, konkretni očitki na račun propadanja velikih količin reprodukcijskega materiala. Za občutno škodo, ki s tem nastaja, ne odgovarja nihče od vodilnih, delavce iz proizvodnje pa baje kličejo na odgovornost za vsako malenkost. Kaže tudi, da je v podjetju precejšnje nerazumevanje med delavci v upravi in delavci v proizvodnji, da ni prave enotnosti, temveč da se gredo »mi« in »vi«. Zbor delovnega kolektiva je sklenil naslednje: ker ne zaupajo lastnemu strokovnemu vodstvu naj pride v podjetje ekipa zunanjih strokovnjakov, ki naj v določenem roku prouči organizacijo podjetja, predvsem pa ugotovi, kaj se Sončnici splača proizvajati, kaj pa ni rentabilno. Morda je ta sklep na mestu — o tem ne bi hoteli soditi. Vsekakor pa smo prepričani, bodo morali v Sončnici biti mnogo bolj enotni kot so sedaj; če bodo hoteli uspešno reševati svoje probleme. MILAN POGAČNIK 11111111111111 KRI, NAJVEČJE BOGASTVO S | Neke marčne moči je prebudil telefon Majdo Gorše, višjo medicinsko sestro v Saturnusu; »Brez krvi smo,« je rekel glas na drugi strani žice. »Zjutraj pride avtobus po vaše krvodajalce.« — Naslednje jutro so delavci v Saturnusu slišali po zvočniku poziv: »Bolnišnica je brez krvi. Krvodajalci, avtobusi čakajo. Na upravi je urejeno za zamujeni delovni čas ...« Čez nekaj minut so odpeljali avtobusi 80, naslednjega dne pa še 124 delavcev na Zavod za transfuzijo krvi. »Zavod za transfuzijo je ostal brez krvi. To je bil vzrok za pozive, prošnje in trkanje na človekoljubnost v tistih dneh,« pojasnjuje Majda Gorše, tokrat kot član IG Glavnega odbora RK Slovenije. »Nič nenavadnega za naše krvodajalstvo. Ne zato, ker bi bilo dajalcev krvi manj, vedno več jih je, vendar so hkrati tudi potrebe čedalje večje. Leta 1961 je bilo v industriji približno 54.700 nesreč, v prometu pa 4380. Lani pa so porasle na skoraj 60.000 primerov v industriji, v prometu pa na 7200. Zato se je tudi po- trošnja krvi povečala od 16.000 na 20.000 litrov. Za tolikšne količine krvi je potrebno veliko darovalcev. Za Slovenijo pomeni to 70.000 darovalcev, če želimo, da bi vsak od teh samo enkrat letno dal kri.« Pri nas ve vsak otrok, da je za glavobol zdravilo. In hudo bi bilo, če bi za kakšen dan zmanjkalo v lekarnah aspirinov. Vik in krik bi zagnali na lekarnarje in proizvajalce zdravil. Malokdo pa se zaveda, da je tudi kri zdravilo. Zdravilo, ki ga ne sme zmanjkati, ker medtem umirajo ljudje. Nima nadomestila v farmacevtski znanosti in ni plačila zanj, ker je hkrati največje bogastvo vsakega zdravega človeka. »Ne smemo pripisovati ljudem sebičnosti, če se na poziv takoj ne odzovejo. Ne vidijo v bolniške sobe, kjer ljudje plačujejo z življenjem zavoljo izgubljene krvi. Vsakdo ne pomisli, ko ostane za ponesrečencem na delovnem mestu ali na cesti kri, da jo bodo morali v bolnišnici s transfuzijo nadomestiti. Malokdaj se tako pogovarjamo llittlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil!'11'' 'lili* z delavci, ko jih prosimo za kri. V Saturnusu nas je mnogo, ki se ukvarjamo z organizacijo krvodajalstva. Delo aktiva RK je sestavni del dejavnosti sindikata. Tako sklicuje sestanke sindikat, se dogovarja z delavci in zbira prijave za krvodajalstvo. Včasih je potrebno seveda z dokazi prepričevati delavce za krvodajalsko akcijo. V nobeni industriji ni tega težko dokazati. Pri nas je na primer značaj proizvodnje tak, da pride tudi do težjih poškodb, razen tega pa je zaposlenih polovico žensk, porodnic. Tako našim delavcem ni težko pojasniti, da potrebujejo kri njihovi sodelavci. Vsa kri, ki jo zberemo v naši. tovarni, se »pretoči« v žile naših delavcev in le 10 % je moramo dati za druge bolnike.« Večkrat slišimo, da smo pri organizaciji krvodajalstva nespretni. Delovne organizacije imajo svoje račune in gledajo, zlasti v zadnjem času, na vsako zamujeno delovno uro. To nedvomno križa načrte krvodajalskim akcijam. »Za nobeno ceno ne sme- 111 mo s krvodajalskimi akcijami prekrižati proizvodnih programov delovnih organizacij. Tudi to se lahko tako uredi, da ne oškodujemo niti delovne organizacije niti delavca-krvo-dajalca in da ne zavremo normalnega zbiranja krvi. Zato je toliko bolj pomembno, da dobijo delovne organizacije pravočasno republiški letni načrt krvodajalstva. Aktivi RK v delovnih organizacijah imajo tako dovolj časa, da zberejo zdrave delavce, hkrati pa se dogovorijo z organizatorji proizvodnje in samoupravnimi organi, kdaj bi bil za njihovo podjetje ali posamezne oddelke najugodnejši čas, da ne bi prizadeli proizvodnje. V delovnih organizacijah, kjer vodstvo podjetja in samoupravni organi resnično želijo podpirati prostovoljno krvodajalstvo, so znali že v samoupravnih aktih rešiti zamujeni čas za krvodajalstvo. Redki so ti primeri, vendar tam, kjer so, rešujejo prosti čas na dva načina: če ga ne morejo urediti z izmenami, potlej vključijo prosti dan v tiste dneve, ki so zagotovljeni za izredni dopust, ali pa si delavci med seboj pomagajo: medtem ko g nekdo daje kri, ga drugi za- J menjuje pri stroju.« »T. /arišica , Majda, ali je g res, da kri izvažamo?« »Nihče na svetu ne izvaža J krvi, mi pa še najmanj. Kri | vendar ne more biti predmet g trgovanja! Vsaka dežela si pri- g zadeva, da bi je imela dovolj g za svoj narod. Bolijo me taks- g ne govorice. Vem, kdaj so se g začele. Ko smo poslali zdra- J vila kot darilo agadirskemu g prebivalstvu ob veliki elemen- g tarni nesreči, je bila med P°; J šiljko tudi konservirana kri. g Tudi mi smo jo dobili ob na- g šib nesrečah. Spomnimo se sa- j mo Skopja in vseh neštetih g krvodajalcev po vsem svetu, g ki so takrat darovali kri za g ranjence v Skopju. Spomni- j mo se leta 1945, ko nismo g imeli organiziranega krvoda- g jalstva in izkrvavljene borce in internirance po prestanih vojnih strahotah. Takrat smo se reševali s tujo krvjo.« Majda Gorše je član komisije za krvodajalstvo Pr^ glavnem odboru RK, medicinska delavka v Saturnusu, P tudi žena in mati z deseterimi dolžnostmi doma. Velik dela ima, toda vseeno vedn najde čas, kadar gre za to, 0 pomaga organizirati zbiran_ krvi — bogastva, ki resu. življenja. I. VRHOVCA* iMiniuiiiiiffluiiiMiimmiimHiiiiyuiiimiiiiBifliuiiiiBl>MWflWH»iB|BMI11111111111111 Kuho gospodarimo pomolu v koprski luki FOTO SLU2BA.DE dgovor na vprašanje, kaj mislimo o reformi, je mogoče poiskati tudi v Odgovoru na vprašanje, ko-dKsna je vera v naš dinar. ^Pomnimo se samo predre-°rmnih tednov pred dobrim . °m dni, ko so zaradi bojazni1’ da bo na trgu vsega zmanjka in da bo. zaradi zamen j a-e denarja naš dinar čisto ob Pijavo, ljudje v dolgih vrstah akali pred blagajniškimi ^«enci hranilnic, da bi lahko *se Pravi čas« dvignili svoje ™hranke... In nato naval ,Pet minut pred dvanajsto« v kovinah. l.. V prvih dneh reforme so Ue Police v trgovinah dobe-Sedno prazne. n-.^jnovejši podatki pa iz-^“icujejo, da ima dinar letos °čeh potrošnikov povsem Zaupanje v dinar j^Sačno ceno in vrednost, saj p število varčevalcev stalno hrae?uie, denarne vloge pri budnicah in komunalnih jo pa nenehno narašča- p' Ugodilo se je celo nekaj v avnost neverjetnega: samo aPrtlu so vloge varčevalcev rih za 2>3 milijarde sta-lan. dinarjev, tnedtem ko so 1 v vseh dvanajstih mesecih k, Narasle vsega le za 3,6 mi-j6 ,rcle starih dinarjev. Ob tem ^eba poudariti, da govori-(jVi :e ° presegu vlaganj nad Vfed*’ ne- pa ° Porastu celotne 5>atno Posti hranilnih vlog, ki je 0risO'“ .višja. Po pripisu 23 datTvi.nih valorizacijskih dosti s °bresti in rednih okrevaj?. se hranilne vloge v SIo-pova- v Prvih treh mesecih r>h z.a 16>2 milijarde 'sta-koma lnariev ’n znašajo pri aPrii rciah)ih bankah ob koncu stanu Približno 60 milijard viogf1 dinarjev, vse hranilne ^ Sloveniji pa so znašala honcu marca — za april Podatki še niso znani milijard starih dinar- hanireč hiška J^esece 1 kar je glgvno: potroš-Posojila v Sloveniji že tošnipe ^Padajo. Do konca le-la na ga aPrila so se zmaniša-harin,/9’4 milijarde starih1 di-le t iako da predstavljajo z tretjini hranilnih vlog. • dinarire^.ei?a vera v trdnost tiudip’ , j° izražajo delovni Prihrar!utem’ da vlagajo svoje °ahkatiKe Pri komercialnih d°kazu' ozlroma hranilnicah, Pot, Je' da smo ubrali pravo °strite Sm° se odločili za za-~~ v gospodarskih razmer C>6]ovn. gasP°darsko reformo, ko Se 1 ljudje izražajo s tem, čvrsto °dločai° za varčevanje, bi Se °dločenost in željo, da Povesil 3Se gosP°darstvo uravnan j e ~ ln okrepilo, saj varče-kot odloX'?0meni nič drugega Pe bodr. -*tev varčevalcev, da aPiPak tZ1Veb ^iz rok v usta«, ne dobr'UP°Vali traine potrošena ,, lr?,e: stanovanja, mo-pr V0Zlla- pohištvo itd. ,ožehosH bi,, bil°’ če bi tej od-Sluhniii ; del°vnih ljudi pri-]»• n J0 Podprli tudi or-sticijsk; odločajo o naši invaziji, invP°Iltlki- ° selekcionirajte, Ud., kajti prav !ecjl meri Odlocitev je v naj- -...-■ ke, odvisno r je v naš dinar. In zaupanje veliko Pomembnejše, Vr6dtl°st dinarfa. °dViSna tudi’ DELAVSKI SVET TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN JE ZASKRBLJEN MAT POZICIJA Tovarna dekorativnih tkanin je v prvem četrtletju izpolnila 81,2 °/o letne izvozne obveznosti. Kljub tako uspešnemu prodiranju na svetovni trg pa je vodstvo zaskrbljeno zaradi nepričakovane spremembe deviznega režima, ki jih postavlja pred alternativo: ali znatno povečati izvoz ali zaradi pomanjkanja surovin odpustiti precej delavcev... V. B. Tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani bi potrebovala letos 732.000 dolarjev za reprodukcijski material. Svet tekstilne industrije SFRJ, ki je soglašal s predloženim proizvodnim programom te tovarne, je predvidel za njegovo realizacijo 392.400 dolarjev iz skupnih deviznih sredstev, 314.100 dolarjev pa od izvoza, to je 25.500 dolarjev manj, kot bi jih tekstilni kolektiv potreboval za racionalno izkoriščanje osnovnih sredstev in zaposlenih. Jugobanka pa je z nedavno spremenjenim dodeljevanjem deviz postavila te izvozne tekstilne prvake pred dejstvo, da jim bo ob izpolnitvi izvoznega plana zagotovljenih le 480.000 dolarjev za surovine. Manjkajočih 252.000 dolarjev naj bi pridobili z nadplanskim izvozom. Tovarniški strokovnjaki so preračunali, da bi z zagotovljenimi devizami izdelali milijon 500.000 kvadratnih metrov blaga in ne 2,250.000, kolikor so planirali za letos. S tako zmanjšano proizvodnjo bi se jim dohodek zmanjšal za poldrugo milijardo. Razen tega bi bili prisiljeni odpustiti kakih 30 °/o delavcev. , Te številke seveda niso nikogar v tovarni razveselile. Približno 250 delavcev bi si moralo drugje iskati kruha, to pa dandanes ni več šala. Toda ko so iskali drugo, za kolektiv boljšo rešitev, je niso našli. »Kako skleniti nove izvozne pogodbe, ko še sklenjenih ne moremo nemoteno izpolnjevati?« se zdaj sprašuje delavski svet v Tovarni dekorativnih tkanin. »Vse naše vodstvo se ukvarja z nabavo surovin, namesto da bi reševalo proizvodne probleme. Ob takšni preskrbi ni mogoče normalno poslovati.« Z velikim naporom so strokovnjaki izboljšali organizacijo dela, da bi stroje maksimalno' izkoriščali in povečali produktivnost. Ob sedanji kvalifikacijski strukturi — med 830 člani kolektiva je 64 inženirjev in tehnikov ter 350 kvalificiranih delavcev — se lahko resno posvečajo tudi izboljšavi tehnoloških procesov oziroma ižbolj-ševanju tkanin, novi sistem dela pa se kljub vsemu ruši zavoljo neredne in slabe preskrbe s surovinami. Čeprav vsi »vodilni« vrtijo telefone in tekajo naokrog, da bi pravočasno dobili dovolj preje, ki bi kolikor toliko ustrezala pogodbenim obveznostim do tujih kupcev, je ne dobijo. Proizvodni proces je treba nenehno spreminjati, kar zmanjšuje delovni učinek, podražuje proizvodnjo in, razumljivo, slabo vpliva na kakovost izdelkov. Gospodarski .položaj podjetja se poslabšuje. Samoupravno vodstvo tovarne je v poročilu, ki ga je na nedavnem posvetovanju Poslovnega združenja tekstilne industrije SRS 'prebral njihov predstavnik, zapisalo^ »Sedanji gospodarski položaj podjetja bo imel daljnosežne posledice. Ne moremo načrtovati ne vzgoje kadrov ne investicij, razvojne programe pa lahko delamo le zavoljo lepšega. Zelo problematično je tudi zaposlovanje strokovnjakov, ki se nam ponujajo, čeprav se zavedamo, da jih bomo čez nekaj let prav gotovo potrebovali. Taka orientacija ni pravilna, vendar je kolektivi, ki žive v popolni negotovosti, ne morejo spremeniti. Prav ta, negotovost je za naše gospodarstvo največje zlo. Zoper vrsto težav ln problemov smo organi samoupravljanja brez moči, vendar pa odgovorni, da jih rešimo. Mi in naši strokovnjaki sprejmemo odgovornost za pravilno urejanje vseh vprašanj, ki nastajajo znotraj kolektiva, ne bomo pa priznali krivde, čp bo treba zaradi pomanjkanja surovin oziroma zaradi na hitro spremenjenega deviznega režima odpustiti več delavcev. Če pride do' tega, se vsi vprašajmo: Kako je mogoče, da si naši ljudje, ki jih ves svet ceni in spoštuje kot dobre delavce, v svoji državi, v svojih tovarnah, ne morejo zagotoviti vame prihodnosti?« Delavski svet Tovarne dekorativnih tkanin je Poslovnemu združenju tekstilne industrije nakazal nekaj morebitnih izhodov iz sedanjih težavnih razmer. Poslovno združenje naj bi ugotovilo, kaj se našim tekstilnim kolektivom kolikor toliko splača izvažati, kaj so s sedanjimi proizvajalnimi sredstvi sposobni izdelovati za svetovni trg in preskrbeti surovine in pomožni material, da ne bi več vsi izvažali za vsako ceno. Če tekstilne industrije ni mogoče oskrbovati z zadostnimi surovinami za izvozno blago in za domačo potrošnjo, naj poslovno združenje tekstilne industrije intervenira na pristojnih mestih in dobi odgovor, kje se bodo zaposlili delavci, ki jih tekstilne tovarne ne bodo mogle več zaposlovati. Surovinsko bazo tekstilne industrije bi precej povečali s pridelovanjem lanu in konoplje, z okrepitvijo ovčereje, z novimi bombažnimi plantažami in večjo vzrejo sviloprejke. S tem bi se tudi občutno zmanjšal pritisk na uvoz. Na zunanjem trgu bi kazalo enotneje nastopati, tako pri nakupu surovin kakor pri prodaji tkanin, in bolje organizirati odkup tekstilnih odpadkov/ za katere dajemo veliko deviz. Težavni položaj tekstilne In-flustrije pa zahteva tudi, da se v sistemu cen uveljavijo ekonomske zakonitosti, ki bodo na notranjem trgu odpravile anomalije med cenami in kakovostjo ter resnično vrednostjo tkanin. M. K. šiiiiiiiimsiiii^ Spet po starih tirih ? I V razpravah o perspektivnem načrtu gospodarskega g 1 razvoja se dan za dnem lomijo kopja ob vprašanju: 1 | KAKO V PRIHODNJE DELITI PRESEŽNO DELO? Raz- J 1 pravljalci o planu se navadno mnogo bolj razgrejejo v jj 1 pogovoru, kako DELITI, kot pa v debati, KAKO jj jj USTVARJATI. Sicer pa je že samo plansko gradivo po- jj jj vod za takšen ton razprave: v njem mrgoli številk, ko- jf 1 likšna naj bo rast posameznih gospodarskih panog in g jj področij, po kakšnih ključih bomo v prihodnje delili na- g g rodni dohodek, medtem ko je prostor za opis pogojev g g gospodarjenja delovnih in politično teritorialne skupnosti g g v gradivu zelo skopo odmerjen. jj Napak bi bilo, če bi trdili, da je razgovor o delitvi g g presežnega dela, ki ga vsi skupaj ustvarjamo, ob spreje- g 1 manju perspektivnega družbenega načrta nekoristen in g 1 nepotreben ali morda celo odveč. Nasprotno: še kako pre- g g mišljeno smo dolžni prav zdaj, ko še ni preteklo leto od g jj vpeljave reformnih ukrepov, govoriti o delitvi presežnega jj g dela, saj se še vedno nismo docela otresli zakoreninjenih g g navad in ustaljene prakse pri financiranju razširjene re- -jj g produkcije, pri gradnji investicijskih objektov itd. Toda, 1 g naš razgovor o delitvi le prerad zaide v slepo ulico, vstran jj g od namenov reforme. Tako smo spet priča predlogu, da je treba bistveno po- g E večati proračunska sredstva za razvoj nezadostno razvitih g g področij države, in sicer od 2 % narodnega dohodka na g 1 3%, 4% in celo več. Takšna zahteva, naj je ekonomsko g g tudi utemeljena, koristi vsem tistim, ki se še vedno za- g g vzemajo za centralizacijo sredstev v jugoslovanskem go- H g spodarskem prostoru, za njihovo administrativno delitev, g g Prav tako oživljajo tudi razprave o tem (in to ne kavar- g s niške, ampak v skupščinskih organih!), kako zajemati g jj »ekstra dohodek«, ki ga ustvarjajo delovne in politično m g teritorialne skupnosti. Sicer pravijo predlagatelji takšnega jj ■ načina obdavčenja gospodarstva: — če ustvarjajo delov- g jj ne in politične teritorialne skupnosti takšen dohodek s g jj produktivnejšim delom, naj jim ostane! — toda, kdo naj g jj razmeji, kolikšen del dohodka je rezultat pridnosti in g jj strokovne usposobljenosti zaposlenih v teh skupnostih in g jj kolikšen posledica neurejenosti trga, monopolnega polo- g jj žaja itd.?! Zvezni organi? V zavest mnogih ljudi, ki 1 1 usmerjajo naš gospodarski razvoj, kakor kaže, še vedno g jj ni v celoti prodrlo spoznanje, da zajemanje dohodka, ki g g ga kolektivi ustvarjajo s produktivnejšim delom, škodi g jj prizadevanjem za večjo produktivnost, spodbuja eksten- g jj zivno gospodarjenje, spodkopuje temelje reforme. Najbrž bi niti ne kazalo povzdigovati glasu zoper za- g g govornike administrativnega obdavčenja gospodarstva in g g administrativne delitve presežnega dela narodnega do- jj jj hodka v korist nerazvitih področij, če bi se ti prav tako g g odločno kot za takšno delitev zavzemali za večji odstotni g g delež narodnega dohodka v prid raziskovalnemu delu. g g Pa se ne! Zelo malo poslancev je npr. zbodel v oči po- g jj datek, da se bo delež narodnega dohodka, ki ga namenja- j 1 mo za raziskovalno delo, povečal do leta 1970 od sedanjih g g 0,8 % le na 1,1 % narodnega dohodka. Čeprav pravimo, 1 g da lahko le raziskovalno delo in v tej zvezi bolj strokovno g 1 delo najbolj odločilno pripomore k uresničevanju reforme! J Za ilustracijo: v zadnjih letih so povečali izdatke za g g znanost v Japonski za 207 %, v Sovjetski zvezi pa za g g 110 %. Do leta 1970 bodo namenili v Veliki Britaniji in g g SZ za razvoj znanstvene dejavnosti že 3,5 % nacionalnega g g dohodka, v Franciji, Zahodni Nemčiji in Japonski pa M jj po 3 %. Kakor kaže, pa pri nas še vedvo nismo postavili mostu g g med načeli in prakso. VINKO BLATNIK jliHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniimiiiniHmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiimmiiiniipHiiiiiiimiiniiiiiininiiiiB 1,290.000 dolarjev - mačje solze ? Kolektiv koprske Luke vprašuje: kako naj si prizadevamo za večjo mednarodno afirmacijo našega pristanišča, kako naj pridobivamo nove in večje transporte blaga iz zahodnoevropskih držav, če Jugobanka razdira tudi take posle, kakršne sicer dovoljuje drugim pristaniškim podjetjem? (Nadaljevanje s 1. strani) rešitve in nekaj naših dopisov, jim bomo še danes (25. maja, op. pisca) pismeno pojasnili možnosti za pomoč z naše strani, vendar samo pod pogoji deviznega režima za leto 1966, ki veljajo tako za nas kakor tudi za gospodarske organizacije. V zvezi s tem smo predstavnike tega podjetja pripravljeni ponovno sprejeti na razgovore. Skupaj z njimi bi radi sprejeli tudi Vas in Vam pokazali kompletno dokumentacijo o tem primeru, da bi lahko spoznali resnično stanje.« KOMU NAJ VERJAMEMO? Ne bi želeli komentirati odgovora Jugobanke. Dejstvo pa je, da s tem pojasnilom niso o vrženi očitki Luke Koper ln da tudi ni pojasnjeno, kaj so naše delovne organizacije pridobile s tem, da je ves uvoz anilinskih barvil ter drugih pomožnih sredstev poverjen beograjskemu podjetju Progres. Zato smo poskušali dobiti odgovor pri neposredno prizadetih. Tovariš Stefan Repanšek, vodja -nabave v kamniški tovarni usnja, ki pomeni velikega izvoznika svinjskega usnja, je povedal: »Kompenzacija med GIBA in koprsko luko je bila ugodna zato, ker smo del potrebnih barv, kemikalij in strojil lahko kupovali z dinarji. Po novem pa je tako, da celo za svoje devize ne moremo ničesar kupiti, če tisto, kar potrebujemo, ni zapisano v spiskih podjetja Progres. Načeloma sicer lahko iščemo ugodnejšega dobavitelja, vendar v praksi to ni možno, saj nam Progres po štirih mesecih, odkar so mu poverili ta posel, še vedno ni poslal spiskov materialov in cenikov. Zdaj se za vsak uvoz prepiramo v Jugobanki. Gre za to, ali ,spada* v okvire posla Progresa ali ne. Če gre preko Progresa, se zadeva samo še zavleče. Vsak plačilni nalog pa ljubljanska filiala Jugobanke pošlje svoji centrali v Beograd, ta pa Pro-gresu, ki je postal nekak kontrolni organ Jugobanke. Razen drugega pa je poslovanje prek Progresa za 10 do 15 % dražje, kot pa bi bilo, če bi lahko kupovali, kjer bi hoteli. Pravijo sicer, da je Progres s tujimi firmami sklenil za našo državo izjemno ugodno pogodbo in da bodo podjetjem ob letu izplačane razlike — brž ko bodo obračunani vsi stroški. Bojimo se pa, da bo ta denar nekje skopnel. Čudno je tudi to, da zahtevamo pojasnilo od Jugobanke, odgovori pa Progres!« Po besedah inženirja Štruklja s Poslovnega združenja tekstilne industrije SRS so tekstilci v okviru dosedanjega aranžmaja med koprsko luko in tujimi dobavitelji z dinarji plačevali približno 25 e/o potrebnih barv in in drugih pomožnih sredstev. Razen tega so bili ti nakupi povezani z 10 do 15 % nižjimi stroški. Tuji dobavitelj je namreč priznaval še posebne popuste, ki pa jih zdaj pospravi Progres.« Se mnenje podjetja INTER-TRADE, Ljubljana, ki je generalni zastopnik GIBA za Jugoslavijo, torej enega od podjetio, ki je sklenilo pogodbo o sodelovanju s koprsko luko. Tovariš Srečko Škofič, direktor direkcije za zastopstva, je povedal: »Gre za dva trgovska posla. Eden je dogovor z Luko Koper o petletnem' sodelovanju, ki še ni potekel. Drugi dogovor pa je med GIBA in še osmimi podjetji ter beograjskim Pro-gresom za dobave v vrednosti 1,700.000 dolarjev. Pri prvem poslu so tuje firme dajale skupno 30 «/o raznih popustov na dogovorjeno ceno, pri drugem pa še 14 °/o več. Pri tem drugem poslu Progres opravlja zgolj posle v zvezi s plačilnim prometom. Poslovanja koprske luke in tujih podjetij v smislu skle- njenih pogodb torej ni mogoče obravnavati kot del posla s Progresom, kakor si pri nas zdaj nekateri razlagajo, ampak kot povsem samostojen posel, ki bi moral potekati vzporedno z drugim poslom.« NAMESTO KONCA Gospodarska reforma nagla-ša nujnost intenzivnejšega gospodarjenja. Večja poslovnost pri delu je ena sestavina take politike. Težko je verjeti, da bi bila uspešna prizadevanja posameznih delovnih organizacij, če jih lahko vsak čas izpodkoplje kateri koli odgovorni uslužbenec Jugobanke, ki po svoje razlaga skupaj dogovorjene, napisane in podpisane pogodbe. To, kar se je zgodilo s primerom Luke Koper, je izjemen primer. Morda zato zasluži tudi izjemno obravnavanje, ki pa vseeno ne bi smelo ostati za zaprtimi vrati Jugobanke. Zato pričakujemo, da bodo prizadeti konkretno odgovorili na obtožbe zaradi ukrepov, ki jih ne razumejo niti v koprski luki, še manj pa v delovnih organizacijah, ki zdaj še teže pridejo do surovin, čeprav jih plačujejo z lastnimi devizami in čeprav jih morajo plačevati draže. MILAN GOVEKAR DOLOČILA TZDR NAJ BODO JASNA IN NEDVOUMNA, NIKAKOR PA NE SMEJO ZAVRETI SAMOUPRAVNIH POBUD: _______'____________________________________ POISKATI NAJBOLJŠE REŠITVE TZ»B. M mipnivllajo dvoumnosti til I mn * pmft# istem* boljše, učinkovitejše rešitve, kot pa jih vsebujejo ine spremembe TZDR. Vsekakor pa je treba odpraviti v zakonu mnoge pravno tehnične pomanjkljivosti in pa tista določila, kjer je bil zakon doslej nejasen, pomanjkljiv ali dvoumen, na ver jan ju rcalnb MESTN® VBIiTlKALB ZA POSKUSNO DELO CIM KRAJŠI ROK Pretej dMVprioltf povzroča določilo TZDR o poškušnem delu. Vzpeti ‘točki |Q'. člena1 je rsdmstoF-pS skusnega dela, ne izpolnjuje pogojev za nadajjnje delo v dejov-fii organizaciji, preneha (jelo z dnem, ko dobi pismeno oceno o poskusnem delu. Tako zakon nikjer nedvoumno ne pove, da poskusno delo še ni delovno razmerje, temveč samo preizkuša-nje uejovnih sposobnosti dela v-ca. Ti? Saferie -a- gžffiiZScije"k" čivridhljši poškuŠm I prepiri ne ustvarjamo dobička Os^o abrgčmjavpSf? za pofjjetjg n| pristno • Veto direktorja ob volitev • Delavci S| sfti sprov in mestrckovnosU raziiemh služb ® Epilog pred rednim sodiščem, ki bo spor razsodilo (Nadaljevanje s 1. strani) sedmih dela:vsf>egp svria je bil so tiklhili;' Ta- ilerjk pa prerheštili iW deltiVn’0 mesto vdrl j e delavnice v Trnovo, kjer ndj' bi zadfžal emhke' osebne dohodke. Taš.let1 novega delovnega' nrgs,ta ni sprejel in je. vložil-tožbo na socjišču, s katero ka delavskega sveta ponovi, poveriti' tajnem glasovanju dva kandidata za predsednika delavskega sveta dolnja endfto število glasov. Eden od teh je odpovedi" delavskemu ‘filetu ‘ozhačll nowizVoSen@a predsednika delaVskč^h 1 svčita kot Člana, "iti razpihuje^hoitit-knje'smotre'ih' ustvarja tabore. Očital mu je rovarjenje in delovanje proti koristim podjetja, pa tudi to, da je s svojim ' Vplivom' ' preprečeval poslovno sodelovanje z drugimi prevozniškimi podjetji. Vse to naj bi Tošler počel iz osebne prizadetosti, ker je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, delovne obveznosti s te^a delo-vmega mesta'’j?a sd" pirehcslj 'ha"heka- krrltkeih' Ča‘štf, vfFeti zaporednih VMifVah,' odvzeli funkcijo izvoljenemu' predsednik tl, kijub teinu. aa se 'š tem“iir strinjal. ‘ V notranji spor so je sedaj vmešaj jtudi upravni ’ organ Občinske skupščine v llirstki Bisthi- ljudi za vodenje je prav tako malo. O skrhanih odnosih je večina V podjetju menila, dh od medsebojnih obtožb podjetje nima koristi, ampak samo' škodo. Sicer pa finančno v »Transportu« riiSo ‘slapi. Njihovi 'dohodki sd najboljši v bistriški občini. Z KAJ PHAVJJO O SPQRU PRIZ4HPII? Direktor Franc Škrlj: »Nič ne pdffi&P re^ahje gi&>. ‘Majhna tirušciina v pod jetju "tildi, da' je službe malo delajo. 51 njih ne delajo dovhlj izobraženi ljudje-« ANARHIJE NE SMEltio ' ETiA-CITI S S’A MDp PR AV i’it A N.J E M '"Ičaj bl‘'ie*halteyair^i^, M govorijo v napakah v »Trans- fvs&&. rete' ma' 'za 7u:pbvs|?e |iosJe iti1 žj ::cfe- a; o 'Hi-fcfj MMv-, 'z s® igfmm *- je bila, da je sindikat' v podjetju’ škllcal' sestahefc KJER JE TOŽNIK, JE TUDI SODNIK ljen na prvih volitvah, zakonit, ker nekatere formalnopravne nhpake pri volitvah niso tako kiteri jS našiti'vsa dejstva,1 da ne bi mog|l oprAvljati" funfe-cije predsednika delavskega sveta: Novi predsednik'pa" Je prebral poročilo, v katerem je direktorju Očital mnoge napade in nesposobnost, da |>i strokovno vodil podjetje- - V podjetju je prišlo do odkritega spora. Direktor je odpoved kmalu preklical. Pod njegovim vplivom in vplivom strokovnih šlhžb jfe dtiivski svet sklenil, da vojitve za preejsedni- volitev v zakonitem roku ni nihče’ sprožil: Obsodili šo p.-siopčk direktorja, da jb z obtožbami EWS"ElFSte kon fo že prei če je vedel za zadržke, ki so takšne narave, 'dvesto 'iHs-beakbv ha meseci Spora hočem dbčšati ha VčiEf zvtiih. Očiltairšo rrti. da sem hotel Vplivate1 nš‘ volitve. ’ V resnici pa šem hote! ljudem "samo dopovedati, kakšen je Taš-ler v r@sn.ici. Šoferjem je dajal boljše vožnje, če so napeljevali Vodo na njegov mlin-« itlirko Tgšler, sporni predsednik delavskega sveta'(že sko-rhj mesec dni nima pravega dela v podjetju, ker sodišče še ni razsodilo o njegovem delovnem sporu’in’ o ukinjenem delovnem mk- »miSi bilo kršeno ’ v mnogih Stvare^ Kršil ga je direktor, ki je po službeni' dolžftbetrpSs.taVljeh, tih skrbi za zakonitost. Njegova samovolja presega vse meje.« Za razliko od obeh v spor za- rebna temeljita študija o pogojih dela in organizaciji- Vodstvo je ilo jiteveč mlačno in nestro-ovno ih zdaj so služjie postav-jcne pfed dejstvo, di dobijo nezaupnico. Kolčktiv je razcepljen v več taborov. V bistvu je večina' delavčev 'žariva) 'nekateri 'vo- lačcevih sposobnosti. TU__ delovne orgabizačije morile odrediti v samoupravnih aktih časovno razdobje za tiste naloge, ki jiti mora delavec optaviti kot pogtij, ha" bo šprfejet Ha delo. Čas trajanja poskusnega dela pa bo »v1 Um ?^5Snio Ka- irateSter lovne organTziicije s švojitlii samoupravnimi akti za nekatera delovna mesta lahko uvedejo priprav niš kč flffbo. Ta naj bi bilit ii Vazlikb od poskusnega dela redno delovno rdžmerje, ki lahko preneha samo na način in pod pogoji) kbt to določa zakon. RAZPISI IMAJO POVSEM DOLOČEN NAMEN Popolnoma nesprejemljive so preclldiarie sjbteVhembe 22. člena. ki'govori'b iažpišu dejovhih ihest. Predlog'' narrifeč tilnti^dča, aav bi -delovne organizacije sprejemale V' ’ ‘pririleru netišpelhga ražbišh ha pčosta deloVna mesta1' KSnchdate brež hažpisa' "in Kandidatb,'1 ki' rte ' Ustrezajč zahtevkih" razpisa. Če bi določilo TZDR popravili v tem Šmislu, bi V1 celoti' haŽVrednotiii 1'ažpis lri v zri7eZl s tem- tudi reelekcijo Vodilnih 'delavčev. Delovrte' or-gatiizatifje"' Ser za' prifnet*1 neuspelega razpisa v svojih samoupravnih "aktih našle "bolj 'tispe-Ič'rešitve, kot je' to' v predlogu sprememb TZDR. V mnogih statutih so zapisali, da v primera neuspelega razpisa" za^asnb določijo vršilca dolžnosti, razpis pa ponavljajo. Y manjših primerih so te okolnosti rešiji tajčp, da lahko znižajo razpisne'pogoje' itd. 1 ■ - - Zakon bi moral razen tega še natančneje dojočiti, kdaj je delovna organizacija dolžna dejaven, |tl po razpisu m bil ponovno izpran tore za ^rektorja ali druge vodilne delavce ki so podvrženi reelekciji) nuditi dru- aamrae mbhbh Več nabrhjo In v sporu so se na- — Ar-te-^Bi šil ljudje' z vrečami napak.« . .ZDRATKO TOTTAŽEJ ifo pa Ki plenilo za delov di tega bi kazalo člen 33 TZDR bziioma (!}en 111 dopolniti tako, tja ima delavec pravico zahtevati raizporeditev na drugo de- KbRhs bn izaradi dragih vzrokov razrešen svojih dolžnosti, delovna organizacija pa ga je dolžna ža- posliti. LETNI DOPUSTI Predlogi sprememb TZDR, ki zadevajbTfetrle' dopuste fletaVceV, naj bi odpravili nejasnosti, zaradi katerih so bili v delovnih skupnostih mnogokrat v dvomih. Sindikati se strinjajo, da je treba v zakonu precizirati možnosti oziroma način izkoriščanja jefribga dopusta Za sezonske delavce. MenijB pa, da bi' bilo treba proučiti tudi' mčž-nosti enakih ali podobnih pravih 'Za'hekatere’ dttige’ kategorije delavcev, 'ki delajo samo določen čas. " ! ' 'prosvetni delavci so imeli na -dolbčila TZDR o dopustih mnogo’ Upravičenih pripomb; po ndjtbm zakonu, ki je omejil dopust 'največ na 3Q drii, bi morali del šolskih počitnic preživeti v šo)t, 'čeprav hi pouka. Sindikati so v celoti podprti predlog sprememb TZDR. naj bi trajal letni dopust učnega in vzgbjnega osebja v šolah največ toliko časa'; Kolikor trajajo letne 'počitnice. Vendar pa bi bilo V časb počitnic mogoče klicati učno' in vzgojno osebje na seminarje za strokovno usposabljanje. Popolnoma v nasprotju s pravicami, ki zvirajo iz dela. je predlog, naj bi v TU. čl. T5£DRi ki govori o tem, da sme 4elovA» skupnost v stkjutu ali splošnem aktu določiti primere in pogoje, v katerih ima delavec pravico biti brčz nadomestila odsoten i dela zaradi osebnih' opravkov, črtali vzrok osebne zadržanosti, TO bi pomenilo, da bi delovne organizacije lahko pošiljale povsem zakonito na neplačan do-pust tjelavce, kadar zmanjka surovin ali nastanejo druge težave v proizvodnji. S tem bi uzakonili neplačane dopuste, ki so se jih delovne organizacije že doslej — čeprav je bilo protizakonito — rade posluževale, de* lavci pa bi bili pri tem oškodovani. Čeprav bi med odsotnostjo ostali še' naprej člani delovne skupnosti tč delovne organizacije1, bi bili prikrajšani za povprečje osebnih dohodkov, k> jim pripada za redni dopust. 'Tudi' predlog; naj bi zakon zopet omtigdčil izplačilo nadomestila ža' letni dopust, če ga delavec ut mogel izkoristiti, Je povsem v nasprotju z intencija; mi TZDR in zr usthvo. -Sindlka J so th ptediog odločno zaVrnih-Menijo pa, da bi članom P°' sadk ttgOVskih ladij in še nekaterim drugim kategorijam delavčev, "katerih čtelb'jc tako.'d zahfeVa1 kontinuiteto, ki onemogoča; da bi "letne dopuste izkoristili v" tekočemTetti; dali mučnost; da' bi" lajhe dopušte nesli t/ naslednje leto, kadar z to obstaja upravičen razlog. ubi-.va.i«, - N."L- l!!l|[|||||||!lillllllill!!!l!!l!ll!lll!li!l!llll!!llll!ll!lllll!l!l!l|[l!!l!!!lll!llll!l!!llll!!!l!ll!ll!l!l!!ll!ll!ll!ll!!! iiilu :lllll'i!. .u.-i-H. ... lii. ... i. UUIUUIU iiipiiiiiuii: DELAVSKA ENOTNOST Glasilo RepimhSKeg, »veta ZSJ ra ‘Slovenijo Delav- ska en'o'thdšt v Ljtfbljanlv List je ustanovljen • t VlHKr,r ou5r'" idniški od bor /oini uredhlR MILAN POGAČNIK AjILAl*! "'Ki poSfhl predal - 31SAZI, ' telefon uredništva 31 86 72, 31 24 02 In 31 00 33, uprave 3100 33. RaCČh pri Narodftl"banih V bJubliariP 6C NB 507-1-366’ - Posamezna Številka stane N. 50 par — 50 dh' din - polletna N. }»-din — 1300 starih din |n Jetna N. 2(j din - 2'800' Starih 'din - Rokopisov 'tie vračamo — Poštnina plačana ' v gotovini - ‘Tisk in j podjetja." že Štemberger, v< ajnega otfdclkii: » Sr*4 $SiF STANOVANJE NI več NEDOSEGEJIVA DOBRINA in napak ni bil pokjican na od- V podjetje sem odšej z nasvetom,'da ima vsak pravico povedati svoje. Kdo pa bo ugotovil, kdo Krfa prav.? N'a koncu bo to opravilo najbrž-sodišče. •Je pa veliko objektivnih vzrokov za razprtije v podjetju. Sestav zaposlenih je takšen, a so zna-h^S kn^Vdvtpti phali: Pred tremi leti 'je bilo vdd|Vb pod- tertette™ lith&i-tev1 discipline, do Odpora pa pride, ko hoče to uresničiti.« Eidell Vergan, sekretar os- sta> "a; Med delovnimi organizacijami v trboveljski koliluni, ki so prve’ začele Hitreje reševati- stanovanjske proble-me'sVojih'člahov, je bila tudi Strojna tovarna Trbovlje. Da bi bila njihova prizadevanja Učinkovitejša, šo se povezali s kredifno Banko in Hranilnico Ljubljana — po-družnica Trbovlje, ki uvaja pogodbeno namensko varčevanje občanov Za gradnjo in najcup stanovanj. Na-' menško varčevanje je' povezano s posojilom banke, ki ga da ob koncu varčevalne dobe, podjetje pa je dolžno dodeliti kredit do polne cene vrednosti odkupljenega stanovahja. Jezava varčevanja na kreditna sredstva KB U? del stanarine, ki je predvi-flčn za Upravljanje in vzdr-„ žčvanje skupnih hišnih na- velja za pridobitev druzjie- prav. - nega stanovanja ali pa sta- V Strojni tovarni predvi- l*| tete MsMtm penega stanovanja in se itiu ali pd Za izgradnjo laštrtin ta sredstva nato po posebni stanovanjskih' hiš. Omeniti pogodbi s stanovanjskim jef tudi treba, da Stanovanj- ssstel? 5 sarie stanarfne. 'f drugem injeresenttjm parcele! Parče-—'iridiVlditafno gradh.jo le za pa bodo " dajšli emietu. i v riasled- skemu podjetju pa le tišti GUSTI JAMŠEK fflipi 00 ^GOVOR z DR. LUDVIKOM KOVAČEM, UPRAVNIKOM ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE Rušimo odlično graditi pa ne znamo Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavci Mirko Maren, litostrojski de-Vec> ki stanuje v Domžalah, Y tamkajšnji zobni ambu- Popravlja zobe. Sele en- tanti . at so ga sprejeli, prihodnjič v Pride čez poldrugi mesec na sto ... Ker si mora popraviti »n° z?k’ računa, da ga bodo Pacali« celo leto ali pa še dlje. ®otem se mu namreč utegne Pokvariti še kak zob. , tCo sem dr. Ludvika Kovača, Pravnika dotnžalskega zdrav-venega doma, vprašal, zakaj ne t0aS^v^° v©č zobnih terape.v-< V’ če se je naval na ambulan-tako povečal, je do kraja odriva Njenega varstva in ^varovanja. »Sredi leta smo, pa še ne nad reorganizacijo zdrav-socialnega vemo, koliko denarja dooimo oziroma kako bodo letos plačane naše storitve. Socialno zavarovanje nam daje akontacije v višini lanskoletnih sredstev, pogodbe pa še nismo sklenili z regionalnim zavodom. Ne mi, ne nobena druga zdravstvena ustanova. Plavamo, tovarišica, in še kako plavamo v tem nejasnem finančnem položaju. Dokler ne vemo, ali poslujemo z zgubo ali z dobičkom, ne moremo razpisati novega delovnega mesta za zobozdravnika ali zobarja.« V novem zdravstvenem domu, ki so ga ravnokar zgradili (za opremo je zmanjkalo denarja), bi potrebovali vsaj še tista dva zdravnika in medicinsko sestro, ki so jih sami šti- Trnova pot do vozniškega dovoljenja Preveč prometnih nesreč Je na naših cestah, da bi Pristojni izdajali vozniška dovoljenja tudi tistim, ki zanesljivi za volanom ln ne poznajo prometnih Predpisov. Mislim, da je umestna tudi strogost izpitnih komiki Pri ocenjevanju vozne varnosti. Kakor se ti ne-u*nno vidi, da moraš na Prazni cesti ob speljavanju Prižgati levi smernik in Pogledati nazaj, ti kasneje, Prometni cesti, prav pride ta avtomatizirana učenost. Rahlo pa dvomim, če je nY mestu,, da praktično iz-P>tno vožnjo ocenjuje en ?am strokovnjak v imenu lzPitne komisije. Če je ta fPraševalec zelo strog, si kandidat brž naprti neodpustljivi prometni prekr--ek: izsiljevanje prednosti, čeprav ni z vožnjo nikogar ,6sneje ogrozil. Toda dobite to, ko vas ocenjuje 11 sam človek! Če bi obsuli na križišču, bi morda rug ali isti izpraševalec Pako upravičeno trdil, da ,e s počasno vožnjo in dotavljanjem ovirali profil?*’ kajti po novih navo-' moraš čimhitreje ^Prazniti križišče ... Kandidatovo zrelost za faktično vožnjo naj bi ocenjevala vsaj dva strokovnjaka, da bi bila cena čimbolj objektivna. , kazenskih točkah za gro-lik Prekrške ne bi bilo raz-d’ končna seštevka pa p"°raj gotovo ne bi bila aka. izpit bi se v tem ^‘meru najbrž malo po-az*l, toda povečano upa-je. da .bo ocenjevanje t‘7ni Pristransko, bi odteh-0 dodatni tisočak. dafC^aVe šoferskih kandi-°v Pa se začnejo že med yriPravami na izpit: en Ljubljani čakaš vsaj ,,i teden na zdravniški pre-tprt’ P°tem čakaš okoli tri ,)H n.e’ da prideš na vrsto ->! *zPitu- Zdravniški pre-L d’ se začenjajo ob 18. uri Uri k?t|®aj0 pogosto ob 23. g • Delavec, ki začne ob giedn delati in Je Pri Pre' dasledn1?163 za(1njiml> Pride t!elr,Ctr’1JeSa dne utrujen na čal " “lasti, ker je v glavni za n,c* tolikšna gneča, da in V*nase zmanjka stolov stati.* in so prisiljeni Noi am dl* na hodniku. hna. kateri zdravniki, ki Zc sv°j° redno de-Pa m dkveznost za seboj n0 a še kako honorar-že tal10’ 80 v nočnih urah jim “trujcni, da bi se čitejf ,vo bolj prilegel pobov eii, kak°r avtomatična ce ni*! "Stopite na koni-ke St2v ■ • • Stegnite ro-tako' ^Prite oči...- in likokr,*aprei» kdove’ ko-telesn» • zaP°vrstjo. Zaradi ke»a uerpanosti in veli-strpn,- ; va}a so včasih ne-Bombe n,s.i dovoljujejo pri-*dravn’i«Mu tih ljudem v Prisodil,-kih baljah ne bi niČ n„ se jim tudi prav catnrajo’ pre?IedpC ,na zdravniške ^dravstx,„ .in naval na Se bo!u^ dom Center pa Vamost„a se Povečala, če — 1 °rganl ne bodo da bi ta posel tudi nekatere 'v»Hli, Pravijal druge zdravstvene institucije in njihovi redno ali honorarno zaposleni specialisti. Čemu morajo, na primer, vsi domžalski in kamniški šoferji in šoferski kandidati v Ljubljano na pregled, ko bi bilo dosti preprosteje in ceneje, če bi jih specialisti pregledali v njihovih zdravstvenih domovih. V domžalski občini bo treba v kratkem podaljšati okoli 3000 vozniških dovoljenj in vsi njihovi lastniki bodo morali priti ob sedanji organizaciji pregledov v Ljubljano... Zvečer, naslednjega dne pa jih pojde vsaj polovica zgodaj zjutraj delat. Če bi zdravniška spričevala za šoferje izdajalo več zdravstvenih domov, bi odpadlo čakanje na preglede in bedenje pozno v noč, verjetno pa bi bili zdravniki tudi bolj humani do pregledovancev, ker bi jim drugače pobegnili h »konkurenci«. Zdaj lahko po mili volji stresajo slabo voljo nad šoferskimi kandidati in šoferji, ker so jo ti prisiljeni prenašati. O čakanju na izpit se pa ne splača govoriti. Po spremembi predpisov se bo naval sam po sebi zmanjšal, ker bo ponavljanje omejeno in dovoljeno po predpisanih časovnih rokih ... pendirali, bojijo pa se povečanih personalnih izdatkov. Materialni stroški so tako porasli, da so primorani za 10 %> si zmanjšati osebne dohodke, če bi sprejeli svoje štipendiste in zobnega terapevta, pa bi si morali še bolj zategniti pas. »Pripisujete vse te težave reorganizaciji socialnega zavarovanja?« »Reorganizaciji? Saj še ni izvedena. Prejšnji sistem smo porušili, novega pa še nismo zgradili. Kakor je pri nas v navadi.« »Zvonite po toči...« »Kdo je pa zavarovance in nas prej vprašal? Dva sestanka in ena direktiva, pa smo bili ob svoj komunalni zavod za socialno zavarovanje, čeprav smo bili zadovoljni z njim. Zavarovanci so prek svoje skupščine dobro nadzorovali zdravstveno službo in gospodarjenje z njihovim denarjem. Zdaj smo jih čisto odrinili, mi pa tudi nimamo več posebnega interesa za varčevanje, ker gredo vsa sredstva v skupni regionalni lonec in še ne vemo, ali bomo sploh kaj participirali pri prihrankih. Kot veste, nekateri zdravstveni domovi še niso pokrili izgube.« »Vem, toda socialno zavarovanje v celoti ne posluje z izgubo. Čemu je namenjen čisti dohodek?« »Odkrito rečeno, ne vem, čeprav sem v upravnem odboru medobčinskega zdravstvenega centra, ki ga je zavod za socialno zavarovanje sedaj pooblastil, naj razdeli sredstva za zdravstveno varstvo. O skupni masi še vedno odloča socialno zavarovanje. Za našo regijo je namenilo okoli 17 milijard, potrebovali bi pa še dve milijardi za realizacijo letnega programa zdravstvene službe. Predstavljajte si, kako težko bo razdeliti ta denar med okoli 90 interesentov, ki bodo brez izjeme dokazovali, da so stroške realpo planirali in da jih zato ne smemo prikrajšati. Še teže pa bo pravično razdeliti teh 17 milijard, dokler ne veš, ali je zdravstvena služba smotrno organizirana in kje so neizkoriščene rezerve.« Dr. Kovač je navedel več dokazov, da bi imela gospodarska reforma v zdravstvu zelo bogato delovno področje. Nakazal jih je najprej v domžalskem in kamniškem koncu. Za okoli 50.000 zavarovancev v teh dveh občinah je skupno z apotekami 9 zdravstvenih institucij, vsaka ima svojo upravo in administracijo, čeprav na primer obratna ambulanta v podjetju Kamnik služi samo 400 delavcem. Za 50.000 zavarovancev so zgradili dva velika zdravstvena domova, kjer bodo zmogljivosti samo 30 in 50 °/o izkoriščene. In seveda tudi vsa aparatura. Dispanzersko službo bi morali združiti, drugače ne bo rentabilna. Po mnenju dr. Kovača pa bi se dalo tudi v Ljubljani gospodarneje organizirati zdravstveno službo, ne da bi bili prizadeti bolniki. Delo bi kazalo uskladiti najprej v občinskem merilu, potem pa medobčinsko in v okviru regije. Nered je očiten v letošnjih planih zdravstvenih ustanov. Ljubljanski zdravstveni kolektivi so predvideli zdravljenje 80.000 občanov več. kot jih po demografskih podatkih živi v Ljubljani .. . »Od kliničnih bolnišnic navzdol delamo in vlečemo vsak po svoje,« je dejal dr. Kovač. »Namesto da bi se zgledovali po Mariboru in Reki, kjer je en sam zdravstveni dom, enotna politika zdravstvene službe, na Reki je vanjo vključena celo medicinska fakulteta, se pritožujemo nad skupnim financiranjem in poskušamo drug drugega prikrajševati.« »Če ste v upravnem odboru medobčinskega zdravstvenega centra, imate vso možnost, da opozorite na nered?« »Od nas, ki smo v upravnem odboru, komunalni zavod za socialno zavarovanje zahteva še več. Zdravstveno službo bi morali urediti. Toda mi smo zdravstveni delavci, ne ekonomisti! Teh v centru ni. Brez pregleda nad organizacijo dela v zdravstvu, nad izkoriščenostjo domov in zdravstvenih delavcev in brez analize stroškov pa te naloge ni mogoče zadovoljivo opraviti. Na sestanku upravnega odbora sem povedal, da je treba najprej zdravstveno službo organizacijsko, upravno in finančno urediti, potem bomo pa lahko pravično odmerjali denar, namenjen za zdravstveno varstvo.« »Če bi to izvedli, morda 17 milijard ne bi bilo premalo za te namene?« »O tem ne dajem izjav, dokler se ne pogovorimo, ali je prav, da je v neki občini zdravstvena služba na angleškem nivoju, drugje pa zaostala, četudi je morda tam več zavarovancev, ki tudi več prispevajo v skupni ,lonec". Razen tega bo treba razčistiti, ali naj bo socialno zavarovanje še nadalje bankir, ki reče: .Toliko damo za zdravstvo in nič več" — ne glede na potrebe, ali samo zbiralec denarja, s katerim bi razpolagali zavarovanci in zdravstvena služba po vsestransko proučenih in ekonomsko argumentiranih potrebah.« MARIOLA KOBAL OČITEK MARIBORSKIM STNDIKATOM JE KRIVIČEN IN ŽALJIV Zavzemanje za resnično samoupravnost ni demagogija! Odločbe, ki so jih pred kratkim dobili mariborski občani o plačevanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča, so pravzaprav izvajanje odloka, ki je bil sprejet na Mestnem svetu Maribor 27. decembra lani. Vse bi bilo v redu in prav, če bi takrat, ko so odlok sprejemali, pritegnili k razpravi občane in kolektive delovnih skupnosti, torej tiste, ki jih odlok neposredno zadeva. Našli bi skupen jezik, stvari bi osvetlili iz vseh zornih kotov. Tako so npr. sindikati zvedeli za ta odlok šele, ko je bil že sprejet, delovne skupnosti in občani pa za njegove posledice, ko so dobili odločbo o plačilu. Negodovanje s strani občanov in delovnih skupnosti je upravičeno. Da se razumemo: ne eni ne drugi ne zanikajo, da je treba sistematično skrbeti za razvoj komunalnega gospodarstva in tudi niso proti temu, da je eden od virov financiranja komunalnih naprav in sredstev splošne rabe (ulice, parki itd.) prispevek za uporabo mestnega zemljišča. So pa ogorčeni nad tem, da jim »mestni možje« niso dali možnosti, da bi o tem povedali svoje mnenje, da bi opozorili na napake, ki jih morajo tisti, ki skrbijo za »komunalo«, odpraviti. Ni namreč vseeno, če cesto kopljejo trikrat, kot so Partizansko, enkrat za vodovod, drugič za kanalizacijo in tretjič za telefonske instalacije. Vsakič kopljejo in znova zasipajo. Vsakič znova, namesto da bi se izvajalci med seboj pogovorili in enkrat opravili za trikrat. Ce se že sami nočejo med seboj sporazumeti, bi moral to opraviti ti- sti, ki upravlja s sredstvi za komunalno ureditev. Na gospodarjenje s sredstvi »za komunalo« je bilo izrečenih precej ostrih, upravičenih kritik. Zlasti pa so bile odločne zahteve, da bi morali biti občani seznanjeni, kako se trošijo sredstva, katerih del bo zbran tudi z njihovim (namenskim) prispevkom. Zahteve, ki dandanes, ko povsod poudarjamo samoupravo občanov, demokratično soodločanje, niso nič pregrešnega. In nič ni bogokletnega, če delovne organizacije, ki morajo tudi plačevati prispevek,, terjajo sodelovanje v razpravah, kadar se odloča o višini prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Na koga naj bi se delovne organizacije obrnile s svojimi zahtevami za posredovanje, kakor prav na sindikate. To je bil tudi povod, da so se sindikati vmešali v to zadevo. Spor ni v tem: prispevek ali ne, temveč gre za to, da se dopusti vsem prizadetim, da povedo svoje mnenje in dajo svoje predloge, da bi tako našli najbolj uspešne rešitve. Sindikati so popolnoma upravičeno reagirali na način, ki se ga je poslužil mestni svet, ko prispevka o uporabi mestnega zemljišča ni dal v široko obravnavo. In epilog: • zato, ker so sindikati kritizirali postopek ob sprejemanju tako pomembne odločitve, kot je prispevek o uporabi mestnega zemljišča, • ker imajo resne pripombe na višino prispevka, ki ne upošteva socialne strukture občanov, •_ ker so podprli (na osnovi izkušenj) delovne skupnosti in občane, da je treba tako program komunalnih dejavnosti kot trošenje sredstev podvreči javni kontroli, • so jih na seji mestnega sveta obsodili, da so si hoteli z demagogijo pridobiti popularnost. Podtikanje, nadvse krivična . obsodba, ki razodeva, da so tisti, ki so tako ocenili prizadevanja mariborskih sindikatov, še daleč od tega, da bi razumeli bistvo našega samoupravnega sistema. In taki ljudje sedijo v organih, v katere so jih izvolili volivci z zaupanjem, da bodo spoštovali samoupravnost in demokratičnost. N. LUZAR OB PRVI PROSTI SOBOTI Ce odmislimo trud in pri- obvezuje k temu, da bolje de-zadevanja, ki jih terja ures- lamo. Ker so hkrati potekale ničitev kakršnega že bodi cilja ali namena — potem za vestne in delavne ljudi ni nedosegljivih stvari. O tem, ka- razprave o prehodu na.skrajšani delavnik, smo se lahko o vsem zelo konkretno pogovorili. Opozorili smo, da bi ko se sindikat vključuje v pri- lahko veliko prihranili, če bi zadevanja za uresničitev skri- bolj pazili na material, če bi tih in manj skritih želja čla- se izognili škodi zavoljo ne- ; nov kolektiva, smo se pogovar- potrebnih prevozov z gradbi- ■ • i • _ ____i___i-i_____ j.-i______i ^xn ua Kt-,1 i j ali s predsednikom sindikalne podružnice podjetja »Kraški zidar« iz Sežane, tovarišem Dragom Arčonom. »Gradbeništvo zavoljo restrikcije investicij nemara še najbolj občuti reformo. Ali je . skrb za delo, za izkoriščanje šča na gradbišču, če bi bolj spoštovali delovno disciplino in redno prihajali na delo, če bi delo tudi bolje organizirali. Ko smo s številkami samo približno prikazali, kaj v dinarjih pomeni katerakoli teh in še drugih izboljšav, bolje : zmogljivosti morda zavrla povedano odprava lastnih ne-manj operativne zadeve: sprejemanje samoupravnih aktov, priprave za prehod na skrajšani delavnik?« »Tega ne bi rekel. Drži, da v času po reformi veliko teže pridemo do materialov, ki jih potrebujemo pri našem delu. Ampak tako je, da nikoli nismo imeli ambicij, da bi postavili kdo ve kako veliko podjetje. Zavedali smo se, da tudi v lokalnih okvirih in brez prevelike ekspanzije navzven lahko čisto solidno poslujemo. Letošnji načrti predvidevajo, da bi dosegli najmanj lanskoletno realizacijo — nekako toliko dela pa imamo za- marnosti, smo hitro videli, da • gotovljenega. Tudi za to smo imajo višji osebni dohodki in ! se seveda morali veliko bolj pa prosta sobota tudi mate- i potruditi kot včasih, ampak rialno pokritje, če tudi ures- j : vsaj ta Damoklov meč, da ničujemo tisto, o čemer smo : S moramo po vsej sili iskati na- govorili. : ročila, nam le ne visi nad gla- Za zdaj smo se odločili sa- ; j vami. Tako smo se lahko bolj mo za eno prosto soboto. Na- : Š v miru posvetili tudi urejanju slednje leto bi bili prosti že ■ ; notranje zakonodaje pa špor- dve soboti in spet čez leto še ; : tu in rekreaciji in ...« tretjo soboto. Mislimo, da je »Kaj je ob tem ,delal" sin- bolje, če gremo počasneje na- dikat?« »Ja, takole bi povedal: iz vršni odbor naše podružnice se je vključil v razpravo že takrat, ko smo še pripravljali osnutek novega statuta in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. O načelnih prej, pa zato bolj zanesljivo. Prvi mesec ob eni prosti so-sindikalne boti je pokazal, da smo bolje poslovali kot prej, ko še nismo bili prosti. V prihodnje pa je lahko samo še bolje, slabše ne bi smelo biti!« Še nekaj bi povedal: komaj zadevah smo se tako .skregali" 200 nas je, pa smo vseeno to-še prej, preden so šli osnutki liko .skupaj spravili", da ima- 5 v javno razpravo. Na sestan- mo lep samski dom. kjer me- ; S b-iVi h-i ’ iih ie cinHilmt nnfpm epi^nfl stanarina velia samo ti- * sečna stanarina velja samo tisoč starih dinarjev, hrana pa j — 3 obroki — 550 dinarjev j prav želimo doseči; kaj za na- dnevno. Zaposlujemo pa prak- ■ še ljudi pomeni novi statut tično samo stalne delavce, se- ! in kaj pravilnik o delitvi oseb- zoncev imamo zelo malo. Go- j tovo je tudi v tej stalnosti ka- j dra eden od vzrokov naših : uspehov. Ko smo že pri tem: j ali ne bi zapisali, da so naši j balinarji na zadnjih športnih j igrah gradbincev osvojili tret- | je mesto, lani pa so osvhiili S celo zlato kolajno?« -mG j kih, ki jih je sindikat potem organiziral po gradbiščih, smo ljudem pojasnili, kaj pravza- nih dohodkov. Ljudje so doumeli, da s statutom razen drugega jasneje opredeljujemo naše pravice in dolžnosti, da novi pravilnik (ob povprečno 24 % višjih osnovnih postavkah) spodbuja k večji produktivnosti, da pa nas tudi V Na smrt bolnega otroka ima. Levkemija. Fantek si želi, da bi bila mama noč in dan ob njem, kakor bi slutil, da se bosta kmalu za zmeraj poslovila. Ona pa bi mu rada stregla, ga božala in ljubkovala za vsčl? dolga leta naprej, ko ga ne bo več. Zato je 28. FEBRUARJA zaprosila ljubljanski komunalni zavod za socialno zavarovanje, naj ji odobri skrajšan delovni čas in prošnji priložila potrdilo Onkološkega inštituta o fantkovi bolezni. Želela je že 1. marca delovno olajšavo. Toda minil je 1. marec in potem še 1. april, odgovora na prošnjo pa še zmeraj ni bilo. V podjetju, kjer dela, so ji medtem večkrat uvidevno dali izredni dopust ... Težko pričakovana odločba je prišla 29. APRILA. Namesto da bi se je nesrečna mati razveselila, je planila v jok. Veljala je za EN SAM DAN. Zdravniška komisija je o prošnji razpravljala šele 15. APRILA, delovni čas pa ji je skrajšala za dva meseca — od 1. MARCA do 1. MAJA, kakor je prosilka želela (toda že v februarju). Sekretar zavoda je svoji znanki, ki je intervenirala zavoljo te retrogradne odločbe, pojasnil, da pač zdravniška komisija, ki rešuje takšne prošnje, zaseda samo enkrat na mesec ali vsak drugi mesec in da je zato ni mogla prej rešiti. Toda... Pismo s prošnjo je moral NEKDO odpreti pred zasedanjem zdravniške komisije, verjetno v vložišču, da jo je vpisal med prispelo pošto, ta NEKDO jo je tudi prebral, če jo je pravilno dostavil zdravniški komisiji, in vsaj opazil priloženo potrdilo Onkološkega inštituta. In vendar .. . Zdravniška komisija, ki je reševala prošnjo, je verjetno opazila, da je bila odposlana v februarju in se je zavedala, da v maju prosilka ne bo mogla izkoristiti odobrene delovne olajšave za marec in april. In vendar... In kaj naj si mislimo o tistem, ki je zdravniško odločbo odposlal s štirinajstdnevno zamudo? Ali so se uslužbenci socialnega zavarovanja tako nalezli birokracije, da niti ob tako pretresljivih primerih, kot je ta, ne morejo iz svoje brezčutne birokratske kože? Zakaj je potem zadoščal EN SAM TELEFONSKI POGOVOR S SEKRETARJEM ZAVODA, da je bila odločba TAKOJ PODALJŠANA za naslednja dva meseca: za maj in junij? Problem je končno rešen. Toda kdo bi se tej materi opravičil, če bi del tega skrajšanega delovnega časa preživela SAMA, OB PRAZNI SINOVI POSTELJI? Kaj bi materi nadomestilo zadnje sinove objeme, za katere bi jo prikrajšali birokrati? M. K. SPOBUDNO DELO DELAVSKIH UNIVERZ V ORMOŽU IN LJUTOMERU »Kdaj boste spet organizirali tečaj...?« j dveh delavskih univerzah, ormoški in ljutomerski, smo že v zadnji številki napisali marsikaj spodbud-V nega. Obe univerzi sta namreč z vztrajnim delom preko izobraževalnih centrov pri krajevnih odborih SZDL našli stik tudi z najpreprostejšimi ljudmi slehernega kraja ali še tako zakotnega zaselka. O spodbudnem delu teh dveh univerz bi lahko še mnogo napisali, vendar naj se to pot omejimo le na to, kako obe delavski univerzi skrbita za družbeno-ekonomsko izobraževanje zaposlenih v ormoških in ljutomerskih podjetjih. Ob<* upravnika ormoške in ljutomerske delavske univerze sta nas zasula s kopico podatkov. Pa dajmo najprej besedo ljutomerskemu upravniku Branku Stamanu: TEČAJNIKOV ZA SKEDNJE VELIKO OSNOVNO ŠOLO »Program delavske univerze, ki smo ga sprejeli za minulo izobraževalno sezono, je bil v skladu s potrebami in željami občanov ter prizadevanji družbeno političnih organizacij za družbeno in ekonomsko izpopolnjevanje svojega članstva, oziroma zaposlenih v delovnih organizacijah. In kje naj pravzaprav začnem, da bi lahko strnil vse v nekaj stavkov? Organizirali smo nekaj seminarjev za vodstva samoupravnih organov, predvsem za novoizvoljene člane v delavskih svetih. Teh seminarjev se je udeležilo 26 članov samoupravnih organov iz podjetij in ustanov. Potem smo imeli seminar za varnostne tehnike v delovnih organizacijah, kajti na tem področju je bilo zlasti v podjetjih s težjimi delovnimi pogoji bore malo storjenega.. •« Še nam je Branko Štaman našteval. »Posebno smo bili v minuli sezoni pozorni do strokovnega izobraževanja zaposlenih,-« je nadaljeval, »kajti to je za nas toliko bolj pomembno, ker dnevno ugotavljamo, da je pretežna večina zaposlenih nekvalificirana.« Delavska univerza je prav s pomočjo izobraževalnih centrov v podjetjih organizirala vrsto predavanj, posebnih tečajev in šol. »Z izobraževalnim centrom Tehnostroja smo organizirali dveletno šolo za kvalifikacijo iz kovinske stroke, prav tako smo z izobraževalnim centrom In-dopola priredili daljši tečaj za priučevanje krojačev, potem smo imeli še krojni, šiviljski in druge podobne tečaje za gospodinje. S trgovskim podjetjem Vesna pa smo organizirali dveletni tečaj za visokokvalificirane delavce trgovske stroke.« Nič manj kot blizu 450 zaposlenih iz podjetij ih drugih delovnih organizacij je šlo v letošnji sezoni skozi tečaje in šole ljutomerske delavske univerze. In če o-b tem upoštevamo, da je bilo vse organizirano za približno deset milijonov starih dinarjev, je bilo izobraževanje več kot poceni-. Saj 450 slušateljev predstavlja že srednje veliko osnovno šolo. UČILNICA V STAREM ORMOŠKEM GRADU To, kar smo zapisali za ljutomersko delavsko univerzo, v precejšnji meri velja tudi za ormoško. Samo ormoška delavska univerza ima nedvomno boljše delovne pogoje, zategadelj so tudi njeni rezultati dela vidnejši. Upravnik delavske univerze v Ormožu Ivan Pajek nam je pokazal vzorno urejeno učilnico v starem ormoškem gradu. Veljala je blizu dva milijona starih dinarjev. »Še eno tako učilnico si bomo uredili,« in pokazal nam je sosednji prostor poleg že urejene učilnice. Na ormoški delavski univerzi pa so kajpak najbolj pojasni, da jim je v minuli izobraževalni sezoni uspelo organizirati kar osem oddelkov večernih političnih šol. Dve večerni šoli so organizirali v Ormožu za zaposlene v industriji, šest oddelkov pa v Ivanjkovcih, Dravskem Središču, Kogu, Veliki Nedelji, Podgorici in Tomažu za kmetijske delavce. »Zanimivo je, da so se teh političnih šol udeležili tudi zasebni kmetje,« pravi Ivan Pajek. »Sicer pa tudi za strokovno izobraževanje kmetov precej skrbimo. V minuli sezoni smo pripravili tečaj za kmete, ki sodelujejo s kmetijskim kombinatom Jeruzalem-Ormož. Program predavanj je obsegal 150 ur in se je tečaja prvič udeležilo 18 kmetov. Zdaj nas drugi kmetje, ki se tečaja niso udeležili, že sprašujejo, kdaj ga bomo spet organizirali. Omenil bi še tečaj, ki smo ga organizirali za uslužbence občinske skupščine iz tistih področij znanj, ki so vezana na službo oziroma delovno mesto.« Ivan Pajek nam je še povedal, da so organizirali strokovne tečaje za pridobitev kvalifikacije ali polkvalifikacije tudi v kmetijskem kombinatu Jeruzalem-Ormož, podjetju Jože Kerenčič itd. Nad petsto slušateljev se je zvrstilo v minuli sezoni. Na delavski univerzi v Ormožu nobenemu obiskovalcu, ki se zanima za njihovo delo, ne pozabijo pokazati, kako so fo tehnični plati opremljeni z najrazličnejšimi avdiovizualnimi pripomočki za kar najsodobnejšo organizacijo predavanj, tečajev in šol. Imajo tri avtomatske dia-projeto-rje, ozkotračni kinoprojektor, več flanelogra.fov, celo vrsto diapozitivov iz najrazličnejših področij- Skra-tka — trudijo se. da bi bila predavanja v okviru šol in tečajev, kot tudi poljudno znanstvena, kar najbolj privlačna in nazorna. M. Ž. Pretekli teden v skupščini: POSLANCI PROSVETNO-KULTURNEGA ZBORA SO ZAVRNILI OSNUTEK NACETA DRUŽBENO-EKONOMSKIH OSNOV RAZVOJA SR SLOVENIJE Kdorkoli je imel možnost seznaniti se z osnutkom načrta družbeno-ekonomskih osnov razvoja SR Slovenije, v teh dneh izraža svoje nezadovojstvo. Nezadovoljni in ogorčeni so zlasti delavci vseh tistih inštitucij, ki so jih spravili sestavljavci srednjeročnega programa vse v en koš in jih tako odpravili z nekaterimi pavšalnimi načeli in smernicami pod skupni naslov »družbene službe«. Ne moremo sicer terjati, da bi v takem dokumentu na široko razpredali o vsem, vendar bi morala kljub temu najti v osnutku vsaka dejavnost svoje mesto in nedvoumne smernice, kako se bo razvijala po srednjeročnem programu. To je pa hkrati najmanj, kar lahko terjamo v dokumentu, kjer načrtujemo celoten družbeno-ekonomski razvoj naše republike. e da bi zvišali odstotek učencev, ki uspešno zaključijo 8. razred od sedanjih 64 na najmanj 75 odstotkov vpisanih generacij, • da bi morali vpisati v šole II. stopnje namesto sedanjih 45 ”/o 55 odstotkov mladine, © da bi morali zmanjšati osip učencev zlasti na srednjih strokovnih in visokih šolah, © da bi morali povečati zmogljivosti šol II. stopnje in prilagoditi vrste šol konkretnim potrebam razvoja in © da bi morali podobno poskrbeti tudi za razširitev visokega in višjega šolstva. S temi premiki si obeta sestavljavec osnutka, da bi že do leta 1970 izdatno izboljšali strukturo zaposlenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo od 4,4 °/o na približno 5%, s srednjo strokovno izobrazbo pa od 10,7 ”/o na preko 13 odstotkov. Ko pa sestavljavec načrtuje družbene službe, ki jih, kot rečeno, obravnava skupno, tako da ni mogoče posameznih področij med seboj primerjati po osnovni dejavnosti in po naložbah — pa mu sredstev zmanjka. Ne predvideva republiških sredstev za povečanje osnovnošolskega prosto- Protest proti enostranosti načrtovanja Neodpustljivo je, da so sestavljavci izpustili na primer v celoti področje kulture in ga tako ne omenjajo niti z enim stavkom. Ne moremo si misliti, da so to načrtno storili in, če niso, potlej si ne moremo kaj, da ne bi pomislili na strokovno enostransko usmerjenost skupine, ki je osnutek sestavila. Za takšne pomisleke so še druge utemeljitve. Nekajkrat smo že skušali dokazati, da lahko zaostajanje katerega koli področja družbenih služb zavre -nadaljnji razvoj gospodarstva, hkrati pa smo opozarjali na potrebo skladnejšega razvoja in povezavo med gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo. Prav ta neskladnost nam povzroča že danes velike težave, ko ugotavljamo na primer, da ima gospodarstvo silno šibko kadrovsko strukturo, vendar z obstoječo šolsko mrežo in kvaliteto ne moremo dohiteti njegovih potreb. Zanimivo je to, da je sestavljavec osnutka, kjer govori o kadrih in izobraževanju, sicer poudaril, da bi morali na področju šolstva uskladiti zmogljivosti šol posameznih stopenj s potrebami družbeno ekonomskega razvoja in izboljšati kvaliteto izobraževanja ter učinkovitost šolstva. Pri tem je tudi povedal, da terja takšna usmerjenost večjo učinkovitost že v osnovnem šolstvu, tako ra, ki je eden osnovnih pogojev, da bi več otrok uspešno opravilo osnovno šolo. To je hkrati tudi pogoj, da bi lahko, izpolnili višji odstotek vpisov v šole druge stopnje in bi s temi kadri izboljšali strukturo zaposlenih ... Mnogo je takšnih in podobnih neskladnosti v srednjeročnem programu in med temi bi mogli očitati sestavljavcem tudi to, da niso upoštevali sistemskih sprememb, ki jih prinašajo zakoni o sistemu financiranja izobraževanja in vzgoje. Pri vsem tem pa je še nerazumljivo tole. Osnutek družbeno ekonomskih osnov razvoja SR Slovenije do leta 1970 je preštudiralo na desetine ljudi, preden so ga pred tednom dni obravnavali skupščinski zbori na svojih zasedanjih. Med temi je bil tudi odbor kulturno-prosvetnega zbora, ki je prvič o osnutku razpravljal že sredi aprila in ga takrat tudi zavrnil s pripombami. Vendar, ko je po enem mesecu vnovič razpravljal o drugem osnutku, je moral ugotoviti, da sestavljavec ni upošteval njegovih pripomb, ker se drugi osnutek v ničemer ne razlikuje od prvega v poglavjih, ki obravnavajo prosveto, kulturo in znanost. Takšnega osnutka seveda niso mogli sprejeti pretekli teden tudi na nobenem skupščinskem zboru. I. VRHOVCAK i" gg • e ni . F i p § i k TSM 1 ¥; j k 1 ; $1 Na sliki: Prizor iz »Vražjega fanta zahodnega sveta« irskega pisatelja J. M. Syngea v imenitni uprizoritvi amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora, ki bo po odločitvi žirije predstavil na Hrvatskem festivalu letošnje dosežke slovenskih gledaliških amaterjev. ■m yg-inuli teden Je bilo v Cf' LVJ^nomlju srečanje dramskih skupin Slovenije. Deset® po vrsti, odkar so se slovenski gledališki amaterji odločili za *® vsakoletno prireditev. Crnomal-I' ci, ki se ravno ne morejo P*’e' tirano hvaliti s tem, da imaj® bogato kulturno življenje, s® svoje goste sprejeli nadvse g®' stoljubno. Najbolj je preseneča1* osemkrat povsem razproda®1 dvorana kulturnega doma. kot zanimivost povemo, da i6 mestece, ki premore le nek8' nad 3.000 prebivalcev, pokupi1® v tednu dni skoraj 5.000 vstop' nic za gledališke predstave ain®' terjev. 2.650 otrok iz belokrani' skih krajev — Črnomlja, Met11' ke, Semiča, Dragatuša, Vinice *** Adlešičev — pa je v teh gledal* ških dneh polnilo dvorane predstavah Lutkovnega gledal* šča iz Ljubljane. O tem, kako s® potekali gledališki dnevi v & nomlju, bomo obširneje poro®8 prihodnjič. ANDREJ ČESEN: Delovni človek v našem sistemu (Teze za razmišljanje) Q prvimi resnejšimi prizadevanji, da posežemo z našo pro-izvodu jo na svetovno tržišče kot enakovredni partnerji, so se začela pred našimi delovnimi organizacijami odpirati nova področja, ki smo jih doslej zanemarjali, jih smatrali za nepomembna, drugorazredna ali pa jih prepuščali »v reševanje« nekim več ali manj kvalificiranim silam izven delovne organizacije. Med temi področji vedno bolj zavzema vidno mesto skrb za celotno življenje in delo delovnega človeka kot najpomembnejše proizvajalne sile, ki je v celoti nikdar ne bo mogla nadomestiti še tako visoko razvita tehnika. Sodobni utrip življenja v atomskem stoletju, ki v temelju spreminja naravo ljudi, njihove navade, način mišljenja in čustvovanja, pa tudi vrednotenja mnogih stvari, ki so se nam doslej zdele samoumljive, narekuje, da naše kadrovske službe z vso resnostjo in odgovornostjo začno proučevati tega sodobnega človeka, ki je ne le v naših zakonskih predpisih, ampak v resnici osrednje žarišče vsega dogajanja, pomemben — če ne najpomembnejši? — element produktivnosti in stalno pričujoča ter neizčrpna notranja rezerva. Nobenega dvoma ni, da sodobna proizvodnja ne bo dopuščala tudi na tem, rekel bi, najobčutljivejšem področju našega dela — delo z ljudmi! — nika-kih improvizacij, dela »po posluhu« ali celo, da uporabim šolski izraz, »po svojih besedah«. : Tudi to delo bo moralo temeljiti na preciznih, dokumentiranih, sodobnih delovnih metodah. Zategadelj se bo nedvomno treba v kadrovskih službah odločno sproprijeti z vrsto zastarelih pojmovanj, ki postajajo močna cokla nadaljnjemu razvoju. Tu gre v prvi vrsti za pojmovanja vodenja in za formiranje medsebojnih odnosov v kolektivu, ža celovito obravna- vanje delavca na delovnem mestu in izven (!) njega, za celovito obravnavanje človekovih fizičnih in umskih funkcij, za urejene gmotne razmere vsakega člana delovnega kolektiva ne kot socialno ampak kot gospodarsko vprašanje, kot pomemben element produktivnosti dela, za rekreacijo, prosti čas, razdelitev delovnega dne, za ureditev delavniških prostorov, za otroška zavetišča v podjetju, za tople obroke, za urejeno zdravstveno varstvo itd., itd. Če so v kapitalističnih podjetjih to že zdavnaj spoznali in se po teh spoznanjih tudi ravnajo v interesu večjega dobička, je to toliko bolj nujno pri nas, ko nas družbeni sistem, sistem samoupravljanja naravnost sili v reševanje teh problemov znotraj podjetja samega, ne le zaradi omenjene ekonomske nujnosti, ampak zlasti še zato, ker se bo morala vsaka delovna organizacija slej ko prej v vseh smereh nasloniti na svoje lastne sile in se ne zanašati na kakršnokoli, za podjetje koristno reševanje teh in takih vprašanj na sile izven delovne organizacije. Tako je znameniti »tovariš z okraja«, ki je bil »zadolžen po tem vprašanju«, dokončno izumrl in je delovna organizacija prepuščena samo sebi in svojemu lastnemu treznemu in perspektivnemu odločanju. Ponavljam: ne v interesu neke »socialne«, ampak zlasti in predvsem v interesu svoje gospodarske rasti in svoje ekonomske trdnosti ter perspektive. Vsako drugačno ali celo omalovažujoče ter malomarno ali zastarelo pojmovanje tega problema bo imelo za vsak delovni kolektiv bridke, včasih tudi nepopravljive posledice. O STROJU VSE VEMO, KAJ PA O TISTEM, KI MU STREŽE? Idealno bi bilo voditi samo stroje ali pa samo samega sebe. To pa v sodobni proizvodnji ni mogoče. Nasprotno menim, da bo v bodoči proizvodnji treba vedno več delati z ljudmi kot s stroji, več časa, dela in znanja posvetiti problemom medsebojnih odnosov, biti bolj psiholog kot tehnolog. V sedanji razvojni stopnji pa je najmanj, kar je treba od vodilnega človeka v proizvodnji zahtevati, da enakovredno ocenjuje in upošteva delo s stvarmi (tehnološki del) in delo z ljudmi (psihološko-meto-dološki del). Za oboje je treba upoštevati temeljito pripravo, dobro organizacijo dela ter kontrolo akcij, za oboje je treba neprestano izboljševati metode dela. Toda, če je doslej naš strokovnjak menil, da je edina stvarr ki jo v proizvodnem procesu mora poznati, tehnologija, in je doslej bil ta, tehnološki del delovanja vodilnega človeka edino merilo za ocenitev njegovega strokovnega prispevka, pa je danes treba strokovno .delo ocenjevati prav tako s stališča dela z ljudmi, s formiranjem medsebojnih odnosov. Saj konec\ koncev: vodenje in samoupravljanje ni nič drugega kot zunanji izraz teh in takih medsebojnih odnosov ljudi v kolektivu in izven njega. To delo pa ni niti lahko niti enostavno. Zanj ni receptov, so le posamezne delovne izkušnje, ki morejo pomagati pri reševanju določenih problemov in ki utegnejo roditi dobre rezultate. Človek je tako komplicirano bitje, da zahteva delo z njim temeljitega znanja in študija. Pa vendar — koliko časa smo temu ČLOVEKU posvetili v procesu proizvodnje, pa čeprav je v bistvu vse namenjeno njemu in vse delamo le zanj? O stro- ju vse vemo, kaj pa o tistem, ki mu streže? Ali je človek gospodar stroja, ali je samo njegov privesek? ZDRAV KMEČKI ODNOS DO DELA IN LASTNINE Menim, da bi kot izhodišče za razmišljanje o položaju našega delovnega človeka morali upoštevati vsaj dve dejstvi: prvo je to, da je naš delovni človek istočasno proizvajalec in gospodar, drugo pa je dejstvo, da se v sodobni proizvodnji fizično delo vedno bolj umika umskemu. Oboje postavlja našega delovnega človeka v popolnoma drugačno obravnavanje tega delovnega človeka, kot smo ga poznali doslej. Naj se sliši tudi druga plat zvona: na žalost se tega dejstva prav tako malo zavedajo delavci kot tisti, ki vodijo. Zakoreninjena mezdna miselnost se mi zdi ena izmed najmočnejših ovir, da bi nova spoznanja o vlogi našega delavca prodrla tudi v njegovo zavest in v temelju spremenila njegove delovne navade, njegov odnos do dela, njegovo produktivnost in končno njegovo zavest upravljavca in gospodarja. Menim, da smo vsi skupaj premalo storili, da bi to stanje spremenili — morda marsikomu spremenjeno stanje ne bi šlo v račun in smo resnično eno govorili, drugo pa delali? Tako pa smo še danes priča, da delavci navadno poznajo samo svoje pravice — in še to zelo površno in dokaj primitivno — o dolžnostih pa ne vedo ali pa nočejo kaj prida slišati. Pa ven- dar bi po mojem mnenju rn°rna danes vsak delovni človek kateremkoli delovnem imeti zdrav kmečki odnos {L dela in lastnine, odnos, ki bi .; še najbolj podoben tistemu P vatnega kmeta: dober kmeC ^ gospodar ne bo za izkupiček ■ prodanega krompirja na^\1v mislil na svoj novi klobuk, a pak bo najprej mislil na n°,A kosilnico; prej bo ob uP°Jje-prodaji mislil na popravilo h j va kot na popravilo hiše. smo vedno in povsod uspeli šemu delovnemu človeku P j, vzgojiti tako miselnost, tak u ^ nos do dela in gospodarjenj razrt* rah je, razumljivo, zelo 1)0' - —- -«* — - - 'i JP® dilni visijo neprestano mea Vodenje ljudi v takih zadeva, kajti, kako razvozlatii} protislovje, da naj gospoda7‘g in upravljajo ljudje z meza ^ miselnostjo najetega delavca, .g misli, da dela »za druge« 71 mnogokrat pripravljen de’. samo pod neposredno kom7. na drugi strani pa mnog7 med - ^ ma alternativama: po novernsta‘ ne morejo in ne znajo, P° rem pa ne gre več. in se rešujejo na najrazličnejše čine od oportunističnega P.^*, ščanja »zaradi ljubega 171 ^e, nedoslednosti, slabe dis&l’ ,g, nezahtevnosti ipd. do samo^ voljne ugotovitve, da se ne tiče, da so drugi 0^°i0i)®® za napredek njegove (?) jmi®' organizacije in se zadovOJ jf jo s kratkovidno mislijo, dovolj, če si ustvarijo lgSiei lastni mali »socializem«■ gpg- jim je to tudi večinoma valo. ..Jnjiti (Nadaljevanje prih°° * [ m Tm * a*J - .. I!!llllllilllllllll!l!lllllll ■IHM IHIIMiiiM. ...HHiiiiiMiiiiMilUiiiiitiiiiiluuiiAiiiiiiiiitiniiiitiiiiiiiiiiliiiiiriiiiiiiiiiiiiiriiiiuiiUliliiiiimiiimiiiuliiiiiiiiiiinnnn GRADBENO PODJETJE »PIONIR« — NOVO MESTO Gradbena dejavnost prilagojena potrebam trga Ul ' ' " :?:jW Novozgrajena stolpnica nasproti skupščine Moste-Polje Ljubljana GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO je bilo ustanovljeno med prvimi tovrstnimi podjetji na Dolenjskem. Začetne zmogljivosti so bile dokaj skromne, zato je bila tudi gradbena operativa omejena le na gradnje manjšega obsega. Vendar so naraščajoče potrebe po gradbenih storitvah v dolenjskem bazenu kaj kmalu narekovale potrebo po združitvi v eno, dobro opremljeno in operativno podjetje, ki bi bilo kos vsem potrebam tako na področju industrijske, kot stanovanjske gradnje. S pripojitvijo majhnih gradbenih podjetij je tako Gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto širilo svoje zmogljivosti in se vse bolj uveljav- ljalo, ne samo v ožjem dolenjskem bazenu, temveč tudi pri številnih gradnjah v Sloveniji. Čeprav je bila rast podjetja hitra, pa je prišlo do zaznavnejšega preobrata po letu 1956 oziroma 1958, ko se je podjetje začelo vse bolj uveljavljati z zahtevnejšimi gradbenimi deli, tako pri vi-lokih kot nizkih gradnjah. Moč kolektiva pa ni rasla samo z večanjem števila zaposlenih, temveč še veliko bolj z modernizacijo in mehanizacijo, saj je le to omogočalo predvsem gradnje najzahtevnejših objektov in v najkrajšem času. Nič čudnega ni torej, če se je tako kolektiv v zadnjih letih povzpel med vodilna gradbena podjetja v Sloveniji, kajti ne le, da so tehnično sposobni prevzeti raznovrstna gradbena dela, njihove storitve so tudi kakovostne. Prav ta prizadevanja, da bi dosegli čimboljšo stopnjo kakovosti svojih del, so mnogo prispevala k uveljavitvi in širjenju gradbene dejavnosti podjetja Pionir skoraj na celotnem področju Slovenije. Gospodarska reforma je z restrikcijami v gradbeništvu v zadnjem času prizadela tudi Gradbeno podjetje Pionir. Ker pa se je kolektiv vseskozi zavedal resnosti razmer, je že lani sprejel vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo ekonomičnejše poslovanje in stabilnejši gospodarski položaj podjetja. Med ukrepi, ki so jih sprejeli, naj predvsem omenimo zmanjšanje režijskih stroškov, skrčenje števila gradbišč, zmanjšanje materialne režije, uvajanje nove tehnologije dela, to je uvajanje novih gradbenih elementov (zlasti v Ljubljani — siporeks in liti beton) in končno še zmanjšanje števila zaposlenih ter skrb za izboljšanje prizadevnosti in discipline zaposlenih. Zmanjšanje števila zaposlenih so v Pionirju dosegli predvsem z ukinitvijo oziroma združitvijo gradbišč v Krškem in v Trebnjem, kajti ugotovili so, da zadostujejo gradbišča v Novem mestu, Ljubljani in v Brežicah. Tako je danes v podjetju zaposlenih 1535 delavcev in pri tem Številu naj bi ostali tudi v prihodnje. Čeprav se je torej število de- lavcev znatno znižalo, saj so na primer lani zaposlovali v povprečju nekaj več kot 2 tisoč delavcev in ustvarili 6,9 milijarde S. dinarjev bruto dohodka, s planom realizacije za letošnje leto ne predvidevajo večjega znižanja. Seveda velja pripisati med vzroke za to povečanje cen gradbenim storitvam, deloma pa bo seveda taka finančna realizacija tudi posledica ukrepov, ki naj zagotovijo ekonomičnost poslovanja podjetja v novih gospodarskih pogojih. Ne glede na to, da so težave, ki spremljajo delo kolektiva Gradbenega podjetja »»Pionir« in prizadevajo tudi druga tovrstna podjetja, so pogosto za kolektiv neprijetne, za boljše delo pa celo usodne. V kolektivu Zlasti grajajo nesolidno dobavo proizvajalcev gradbenega materiala, ki kljub sklenjenim pogodbam ne spoštujejo obvez do svojih kupcev. Dogaja se celo, da dobavitelj (glede na veliko povpraševanje) zahteva od gradbenega podjetja avans, šele nato pa dostavi material. Tudi vzdrževanje mehanizacije je zaradi, pomanjkanja rezervnih delov težavno, čeprav je prav dobro vzdrževana mehanizacija za vsako gradbeno podjetje velikega pomena. K vsemu temu pa še občutno pomanjkanje drobne mehanizacije, katere naša strojna industrija ne proizvaja, medtem ko je nakup iz drugih držav težaven, saj podjetje s svojo dejavnostjo ne ustvarja svojih deviznih sredstev. V zadnjem času se zavoljo tega v Pionirju vse bolj zanimajo za možnosti izvajanja del v tujini, pa čeprav so pogoji za uveljavitev na tujem trgu sila težavni in zahtevni. Kijub temu pa računajo, da bodo že letos uspeli zaposliti manjši del svojih zmogljivosti tudi izven naših meja ter si tako omogočiti nakup in obnovitev mehanizacije, ki je jedro gradbenega podjetja. Kljub težavam, ki so spremljale in Še spremljajo delo, je kolektivu uspelo utrditi, in uveljaviti svojo dejavnost, predvsem pa jo prilagoditi potrebam trga. Načelo je, da je treba vso pozornost posvetiti potrebam trga in temu prilagoditi tudi zmogljivosti, bo imelo vsekakor vodilno vlogo tudi v prihodnje — v perspektivnem razvoju podjetja. To pa pomeni, da se podjetje vse bolj usmerja na področje stanovanjske izgradnje, zlasti cenejše, kar bodo dosegli z uvajanjem novega sistema »Jugomont« in a uvajanjem nove tehnologije. Nič manj pozornosti pa ne bodo posvetili razvoju centralnih obratov: mehansko-kovinskemu, mizarskemu, pleskarskemu, steklarskemu in cementninarskemu ter avtopralnici, žagi in obratu za polaganje podov. V obdobju do leta 1970 bodo skušali te obrate usposobiti za industrijsko proizvodnjo, ki naj bi zadovoljevala tako njihove potrebe kot potrebe širšega trga. Tako npr. nameravajo povsem osvojiti industrijski način dela v mizarskem obratu za izdelovanje raznih izdelkov s področja gradbenega mizarstva, v mehansko-kovinskem servisu, bodo razširili servisno dejavnost za vozila Zastava še na servis avtomobilov Renault in Opel, medtem ko bodo v cementnem obratu izdelovali vse cementne izdelke. Skladno s potrebami in povpraševanjem pa bodo modernizirali tudi druge obrate. Skratka, načelo — dejavnost prilagoditi potrebam trga, bo vodilo tudi za razvoj centralnih obratov. Če torej na kratko pregledamo razvoj podjetja, lahko ugotovimo, da je bil dosežen velik napredek, kar dokazujejo mnogi gradbeni objekti, ki jih je gradil ali pa jih še gradi kolektiv podjetja »Pionir«. Prav gotovo pa takega uspeha ne bi dosegli, če v celotnem prizadevanju ne bi vse pozornosti posvetili doseganju kakovosti gradbenih storitev s pomočjo strokovno dobro usposobljenega kadra. V podjetju že vseskozi skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev v lastnem izobraževalnem središču, medtem ko si skušajo s štipendijami zagotoviti potrebno število tehnikov in inženirjev gradbene stroke, ekonomistov in pravnikov. Kljub povečani skrbi za izobraževanje delavcev pa niso pozabili na družbeni standard svojih delavcev, katerim nudijo v moderno urejenih delavskih naseljih in samskih domovih prijeten dom, ali pa jim skušajo stanovanjske razmere izboljšati s kreditom za individualne gradnje ali gradnje v bloku. Letos računajo, da bodo v te namene porabili kakih 90 milijonov starih dinarjev. Stolpnici ob Zaloški cesti v Ljubljani — gradnja GP Pionir Skupščina občine Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB Občinski odbor RIC Občinski komite ZKS Občinski komite ZMS Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZWI in ostale množične organizacije čestitamo občanom tolminske komune ob njihovem prazniku Z ŽELJO DA BI TUDI V PRIHODNJE DOSEGALI KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV PRI GRADITVI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE TRGOVSKO PODJETJE ALPKOMERC TOLMIN Tolmin Tovarna METALFLEX nudi in priporoča v svojih dobro založenih poslovalnicah vse vrste živil, vse vrste industrijskega blaga, galanterijo, konfekcijo, tekstil, pohištvo, motorna kolesa, gradbeni material, kurivo, drogerij ske izdelke ... Most na Soči — Tolmin kolektiv TIK ELEKTRO-GORICA POSLOVNA ENOTA TOLMIN Popravlja električne gospodinjske aparate in nudi servisne usluge Mesarsko podjetje KLAVNICA TOLMIN TOVARNA IGEL KOBARID pripravlja tri različne serije orodij v priročnih plastičnih etuijih. Priporoča serije svojih izvijačev in ostale izdelke. Za cenjena naročila se priporoča kolektiv. Illlllllllllllll™illlllllllllilllllllll!lllllllllllll!llllilllllllllli™^ !lllllll!llllll!ill!ll!l!llllll!l!llllllllll!lll|||!ll!lllll|||||||||||||||!li||||||||!l|l!l||||l!ll!l!ll|||||||||!||l!|||||||||||||||||||||||||||||||!|[|||||!|(l!||||||!!|||||!||||||J!||!l||||l|l!||[|ll||||||||j|iii DELAVSKA ENOTNOST - St. 21 - 2. junija 1966 V INDUSTRIJSKEM OBLIKOVANJU SE OPIRAMO NA BERAŠKO PALICO Človek bi bil smešen, če bi se oblačil v stara oblačila, ki so bila lepa in praktična pred več desetletji ® Prav tako pa je tudi z industrijskimi izdelki • Kupci kupujejo raje izdelke, ki imajo lep estetski videz, kakor pa izdelke, ki se jim pozna zob časa ® Hale industrija ima še io grdo napako, da rada zanemarja industrijsko oblikovanje ® Strokovnjaki za oblikovanje pa tožijo, da je na voljo premalo denarja in premalo strokovnega dela raiiiiiniiniffiiiiiiiNiiiiiiiiitniiiiiHiiiiitiiiiiMiHiiiiiiiiiniittiiiiiiiNiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiniiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiutui^ Američan Don Copell je prvo leto po vojni za- 1 1 pisal: »Zapomnite si, da nobena vojna, nobena stav- | | ka iri nobena kriza ne uniči podjetja tako popolno- | | ma in neizogibno, kakor nove in popolnejše me- | | tode boljšega in sposobnejšega konkurenta.« | Strokovnjaki so od tega dne napisali mnogo | | knjig o stroki, ki je sicer še mlada pa vendar za | | vsako industrijsko državo, ki prodaja svoje izdel- | 1 ke na tuja tržišča, nujno potrebna. J Pri nas zanjo še vedno nismo dovolj odprli vrat | | v podjetja. | EllIliilfflllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllB V mislih imamo industrijsko oblikovanje ali s tujko design. Intenzivnejše vključevanje našega gospodarstva v svetovno gospodarstvo nas sili, da proučujemo navade in zahteve' mednarodnega tržišča. Slabo poznavanje in prilagajanje zahtevam in pogojem trga, za katerega je značilen hud konkurenčni boj, lahko povzroči popolno izključitev posameznega podjetja iz tega trga in ga prisili, da životari le v krogu ozkega , ekonomskega področja države. Ker pa je na dlani, da je naše jugoslovansko tržišče premajhno, da bi lahko absorbiralo vso našo proizvodnjo v daljšem obdobju, imamo pa tudi obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov, moramo poiskati poti in metode za vključevanje v mednarodno delitev. Kako pomembne so metode dela v sistemu tržnega gospodarstva, s katerim se v vsej njegova ostrini srečujemo v mednarodni areni, nas uče izkušnje nas samih in vseh, ki so tako ali drugače prodrli na mednarodni trg. Ob pomembnosti novih metod v mednarodnem trgovanju je poslovni Američan Gerald Wollam zapisal: »Ne poskušajte tekmovati danes s pomočjo včerajšnjih metod, če želite ostati v poslu še jutri.« DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS Osnovni pogoj za dober in uspešen izvoz na tuja tržišča je, da si podjetje pridobi v tujini dobro ime. Dobro ime pa lahko dosežemo z estetskimi in kvalitetnimi izdelki in s pravilno reklamo. Vsi trije elementi so med seboj povezani: kupca o izdelku opozorimo s pomočjo ekonomske propagande, prvi vtis o kvaliteti mu vzbudimo s pomočjo zunanje estetike, ki pa jo mora potrditi še resnična kvaliteta izdelka. Tako bo kupec pri ponovnem nakupu blaga zopet kupil naš izdelek, ne pa izdelka drugega podjetja. Dobro prodajo torej dosežemo z dobro obliko, propagando in kvaliteto. Industrijsko oblikovanje, potreba po čimlep-šem zunanjem izgledu izdelkov, je zato stvar, ki je ne smemo izpuščati iz rok. Cimboljši je design, tem manj sredstev' nam je potrebnih za reklamo, čim lepši bodo izdelki naše industrije na oko, tem laže jih bomo prodali na tujih tržiščih —■ seveda s pogojem, da so zares kvalitetni. Industrijsko oblikovanje je zelo pomembna dejavnost v podjetju. V mnogih industrijsko razvitih državah mu odmerjajo toliko umskih in materialnih sredstev kot razvoju, tehnologiji in ekonomski propagandi. V tem primeru je zelo poučen zgled malih skandinavskih držav, ki so v svoji zgodovini samo zaradi ekonomske nujnosti našle reši-ter prav v vključitvi industrijskega oblikovanja v proizvodni proces. Marsikatero naše podjetje pa ima to dejavnost še vedno v plenicah. Izkušnje v industriji nam kažejo, da je vpliv industrijskega oblikovanja vsestranski. Pogosto design, ki določa obliko in izbiro materiala, vpliva neposredno tudi na izbiro tehnološkega procesa. O dobrem designu govorimo, ko je izbira tehnologije in uvedba novih materialov enostavnejša, krajša in cenejša od prejšnje. S tem pa vpliva design neposredno na izboljšanje produktivnosti dela. Sodelovanje oblikovalcev in tehnologov lahko rodi odlične rezultate na področju tehnologije proizvajanja posameznih izdelkov. Ti rezultati se kažejo na primer v času izdelave ob uvedbi novih oblik, surovin in postopkov. Lep primer zasledimo v kranjski Iskri pri izdelavi ohišja in slušalke starega in novega tipa telefonskega aparata. Cas za izdelavo starega bakelitnega aparata je bil 4-krat daljši kot pri novem aparatu iz celi-dora. Zaključek je na dlani. Za menjava starih oblik za nove in ^Ary\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/WWWWVWWVWWW\A/W DOLORES - elastičen Lycra nedrček - želja vsake žene Cena N. din 37,20 W^AAAAAAAA/WWWWnAAAAAAAT/AAAAAAAA/VNAA/W//1/AAAA/SAA starih materialov za nove ima neposreden vpliv tudi na produktivnost. Lepo industrijsko oblikovanje, vpliva tudi na znižanje stroškov industrijske propagande. Sodeio-canje na razstavah industrijskega oblikovanja je brezplačno. Strokovna raven razstav, ocene, in različne nagrade za zunanjo estetiko neposredno vplivajo na prodajo. Vzpona tržnosti izdelkov s pomočjo dobrega designa ni mogoče zanemarjati. POGOJI ZA DOBER DESIGN Industrijsko oblikovanje je važna dejavnost, ki izdelek spremlja na dolgi poti od tekočega traku v tovarni do police v trgovini. Element zunanje estetike je povsod odločilen. Najvažnejši je seveda design pri izdelavi, kjer oblikovalci sodelujejo s konstruktorji in tehnologi. Industrijsko oblikovanje pa se nadaljuje tudi po izdelavi preko grafične opreme komercialne in transportne embalaže, prospektov, katalogov, plakatov, reklamnih oglasov, do opreme poslovnih prostorov, trgovskih lokalov, sejemskih stojnic in v vseh zunanjih nastopih podjetja. Pri mnogih večjih tujih podjetjih se je iz tega izoblikoval hišni stil podjetja. Ta zajema celotno področje ploskovnega in prostorskega oblikovanja, od zaščitnega znaka podjetja, kompleksnega oblikovanja vseh izdelkov proizvodnega programa, notranjo in zunanjo arhitekturo zgradb in opreme. Lep primer za to najdemo v Evropi pri Olivet-tiju v Italiji in Braunu v Zahodni Nemčiji. Tudi posamezne letalske družbe in petrolejske kompanije dajejo lep vzgled hišnega stila. Večkrat pa oblikovalci ne sodelujejo od začetka do konca pri izdelkih, posebno v vtečeni proizvodnji. Zato se mnoga podjetja poslužujejo preoblikovanja izdelkov iz redne tekoče proizvodnje. V tem primeru je seveda oblikovalcu teže uresničiti vse naloge designa. Ce namreč oblikovalec že od vsega začetka sodeluje s konstruktorjem in tehnologom, je njegova naloga, da izdelek poenoti, poenostavi in poveča tržnost, veliko lažja. Pri preoblikovanju pa ima po navadi vezane roke. Napačno je namreč stališče nekaterih, da v oblikovanju vidijo samo kozmetiko izdelkov. Takšno lepotičenje seveda nima ničesar skupnega s pravo vlogo designa. Res je, da večina naših podjetij seveda najbolj občuti potrebo po preoblikovanju izdelkov, ki jih na tujih tržiščih prodajamo v starih in lr'on---- ':l 1 uah industrijske- ga oblikovanja. VRATA DESIGNU POVSOD ODPRTA Industrijsko oblikovanje ni dobilo državljanske pravice samo v zahodnih državah. Odpirajo mu vrata tudi na Vzhodu. Daleč je že čas, ko so mislili, da je industrijska estetika samo muha zahodnih industrijskih držav. V Moskvi so pred nedavnim zgradili velik institut za industrijsko oblikovanje, ki sodi med najbolje opremljene na svetu. Institut vodi Jurij Solovljev, človek, ki design razume kot nujnost, brez katere ni uspešnega razvoja industrije. Industrijski oblikovalci na Vzhodu imajo tudi vedno večji vpliv na tisk, kjer zelo ostro kritizirajo slabo kvaliteto sovjetskih proizvodov in slab design. Ruski strokovnjaki se ukvarjajo tudi s proučevanjem psihologije kipcev in tržišča in pikro grajajo sovjetsko industrijo. V nekem članku, ki so ga natisnili mnogi listi, pravijo: »Koliko denarja razsipamo za slabo kvaliteto in veliko število različnih tipov televizijskih sprejemnikov, radijskih aparatov itd. Izdelujemo 12 tipov televizorjev, 47 vrst radijskih sprejemnikov, 15 modelov hladilnikov in 55 vrst hladilnikov. Za vse te izdelke bi lahko našli deset modelov najboljše kvalitete in zunanjega videza. Tako bi dosegli rezultat maksimalne racionalnosti in privlačnosti za kupce.« ENA LASTOVKA ŠE NE POMENI POMLADI Naključje je, da je bil prav rektor moskovske visoke šole za industrijsko oblikovanje Zahar Nikolajevič Bikov pred leti prvi tuji strokovnjak, ki je obiskal oddelek za industrijsko oblikovanje v kranjski Iskri. Moskovski strokovnjak je povedal, da je presenečen nad delom, ki so ga kranjski oblikovalci v štirih letih opravili. V tem času so napravili 400 oblikovalnih nalog. Oddelek za industrijsko oblikovanje v Iskri pa je edina organizirana institucija v vsej slovenski industriji. Preostale obliko- valce po tovarnah v naši republiki bi lahko našteli na prste dveh rok. Službe, kot jo ima Iskra, nimajo nikjer drugje. Določil o pomenu industrijske estetike ne najdemo nikjer drugje, samo v statutu tega podjetja jih imajo. V 3. členu statuta Iskre beremo: »Pri proizvodih, zgradbah, lokalih, opremi, publikacijah in reklamah, na sejmih in povsod, kjer nastopa element zunanje estetike, uporablja podjetje svoj poseben, značilen stil.« Razvoju hišnega stila je Iskra namenila 10 milijonov starih dinarjev. Vsota ni visoka, vendar so rezultati dela že vidni. Razvoj hišnega stila obsega enotni barvni sistem in tudi grafično oblikovanje črk. Vodja oddelka v kranjski Iskri Davorin Savnik, ki so ga pred kratkim povabili, da bi v Zagrebu na visoki šoli za gospodarstvo predaval o industrijskem oblikovanju, pravi: »Olivetti je potreboval sedem let za izdelavo hišnega stila. Na voljo so imeli denar in ljudi-Mi pa vsega tega nimamo dovolj. Uspehi oblikovalcev v Iskri pa so kljub temu prav lepi. Lani smo izgotovili 70 nalog za notranje naročnike in 38 za zunanj® naročnike. Večina naših tovarn še vedn® ni dojela pomena industrijsk® estetike. Zadovoljujejo se s po' snemanjem tujih modelov. Tak0 na tujih tržiščih prodajamo svojo duševno zaostalost. V resni®1 pa so naši strokovnjaki sposobni napraviti lepe izdelke, ki ji*1 tudi v tujini cenijo.« Dokaz za to so številna pri' znanja in nagrade, ki so ji*1 kranjski oblikovalci dobili n® mednarodnih razstavah industrijske estetike od znanih mednarodnih ustanov. Vseh teh n®' grad ni mogoče našteti, tolik0 jih že imajo. Angleška revij® Design pa je januarja letos objavila 5 proizvodov kranjsk® Iskre. IZVOZ INTELEKTUALNEGA DEL-* Kranjski oblikovalci so si ’ svojim delom utrdili tudi že Po1 v tujino. Tako je Iskrin Švicar' ski poslovni partner tvrdka Pel' less naročil pri kranjski ob*1' kovalcih design za električni vr' talni stroj in za nekatera dru8^ ročna orodja. To je veliko P^1' znanje našim strokovnjakom- Hkrati pa je to tudi prvi prim®^ izvoza intelektualnega dela n® ših oblikovalcev čez mejo. . Kljub lepim uspehom P®.n?e na splošno v naši industriji ® vedno tlači mora. Zunanja est® tika je v večini naših tova1.^ močno zanemarjena. To Pa L vsekakor eden izmed odločil111 vzrokov, da na tujih tržiščih 11 smo tako trdno zasidrani in 0 težko prodajamo naše izdelke- ZDRAVKO TOMAZEJ H ■ ■ 5 ■ ■ ■ ■ E ■ B nama LJUBLJANA V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: • sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik • oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji • vzmetnice, žimnice »jogi« • kuhinjske in sobne mize, stoli e" šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. nama unoizEm lllilll!llll!lllllllllllll!llllllllllllllllll!l!llll!llllllllll!!i!llllllll!l!llllllllll]llilill!llll!llllll!llllll!llllilllllillll!!llll!lllllllllčl!l!l GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran vabi v novo odprto restavracijo PUNTA, Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parkirišče illiilllllllilli ISSIlil®®1*®