St. 103. V Gorici, v torek dne 10. septembra 1912, Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po, pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . * 15 K ¦¦/. Vi io . Za Nem^3(.ieM0l:^|&vj Ameriko in inozemstvo K 20.— ' Posamične številke stanejo 10 vin. „SOGA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat.v letu »Vozni red žet., lezuic, parnikov in poštnih zvez1, Ha narodila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TečajpLil. Telefon št. 83, za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. Ujpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati locb Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po. pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Pravo in politika. (Pravniki iz »rajlm« na Dunajli.) iNeuiSiU .praviii.ivi iz »rajna«, visoki bvuuiiM iii va^ucniscui proicsoiji, se snu-jaju 'vsiicvo itiu :iui uuvuzvauoiii »luristen-utg«. Liimsuva so lnieu Lnui-onav na uu-ua-ju. mm sbse.picu ueivonito unevi sesam liiij-iiuaiiiiiiejsi piavniKi Nemčije, cuaen juouej je to. i-rcu pcbuesetiiiu len, vju času najnujsiui usaivnin Dojev, i. ic»o^. .so se nemsKi pravnici prvič sestaii na jl>u-uaju. .ieuaj je noieia se om Avstrija nem-stva. veieviast, naosourzaui; so siiiIjlv dNenicijo. ivaKo vsencmsKo navuusenje je io om ieuaj na Dunaju! StroKovne razprave so stopile v.ozauje^ giavnooeseuo je Kneia pomiKa. , bi se pa slovenski politik mogel marsikaj naučiti! od te prireditve. Tu vidi, 'kako Visoko cenijo Nemci narodno zavednost svojiih pravnikov. Tu ;bi se nnogel naučiti, j kako visoko cenijo Nemci važnost vse-učiliškega naraščaja, kak pomen pripisujejo narodnim vseučiliščem, . Kaj pa Slovenci? Ali so odgovorni slovenski politiki klerikalne stranke res tako kratkovidni iz samega strankarst.va, da smatrajo vseučiliščuo vprašanje za stvar tretjega reda, s katerim se ima ba-vi-ti k večjemu še kak naiven •narodni idealist? Naj si vendar zapomnijo lepei besede nemškega vseučiliščnega profesorja Biockilrausena, ki je na cesarjev rojstni dan: v nekem dunajskem listu- priobčil članek, v katerem pravi: Visoka šola kot poslednje in najvažnejše vzgojišče je poslednja in najvišja kulturna zahteva vsakega naroda, IN NAROD, Ki SE ODREČE KRATKO MALO TEGA KONČNEGA SMOTRA, NE VERUJE VEČ V SAMEGA SEBE. Ali niso te besede učenega in veleli gkidnega Nemca naravnost.smrtmi obsodba za Slovence? iKdor sei pa odreče zahteve po ustanovitvi najvišje pravne šote/nima smisla za koristi, ki jih prinaša iraradno »misleč sodnik narodni celoti. Razpravljati nam bo kasneje* enkrat, kako strašaio je strankarstvo1. oškodovalo slovenske narodne interese, ko je žrtvovalo naše sodnike', nemški vladi. Nemški pravniški shod na Dunaju nam priča, kako ozko so-pri Nemcih spojeni narodni interesi in narodna zavest z narodno čutečim stanom sodnikov. Nemška poiitična ideologija -je sicer mnogokrat nedostatna, pa vendar imajo oni zdravi instinkt, kje je izvor politične moči in vpliva. To pa Slovencem manjka.. Ni-se nam .treba sklicevati ma. nemške, francoske in angleške publiciste, ki govore o veliki- važnosti- slovenskega in češkega ozemlja- v boju proti neništvu. Saj nam eidini pogled na narodnostno karto Evrope pokaže kako velike strategične važnosti je obramSba teh pokrajin. Slovenci in Čehi so ostali eidini tako daleč na' zapadu in kljubovali tisočletje vsem mava-!om..iPovsod drugje so Nemci pnodrli daleč proti vzhodu, le naše poikrajine1 so trd oreh, ki ga hočejo, sedaj (zdrobiti. •Medtem, ko so se Nemci prepričali, da dve zmorejo češke žilavosfi, so še ved«; no niiitiiija, da moramo biti mi mndament *.« iiumstvi mosi ao Aurijc. ua uorjeriuga, avi vvuivu iii povsOu. zauteva ncinsKemu mmauuu piosuoip^d&iito^a-td^n v\'eg-/-ur " Auna iremaiivui; pa nazaj ao poiiticnni pi-baicvjuv, m so pouiagan vstvarjati nem- ' sivo arzuvo, povsoa cujemo i^rek: do jii"jijui aNtMH-sKf poimfci so ze tako daleč za'uci,ii to ha^iranj^, ua se razume nciu-sko napadanje že samo od sebe. 'L& iJavel ue Lagaiue vL>eutscdw Satirmeu; je mnenja, ua je l rst za ivemčijo živijenskega , pomena, »ako se vsi Ladu vržejo na nas, j tega pristanišča ne smejo dobiti nikdar v j roive.« »iNajmanje, Kar moremo ua jugu za \ našo trgovino zaiitcvati, je izuou oo Aa-riji, kjer imamo prosto pot do vseh pristanov sredozemskega morja.« Podobno ' Sw je izrazil liismarciv iii nacijonalui ekonom ldaje posestniku pravico, da pride čez sosedovo njivo na cesto. Aii se liočete pusti« odriniti od Jadranskega morja?« Številne brošure propagirajo to iKiziranje. »Naša bodočnost leži na vodi. Ali naša sedanjost med Adrijo in Severnim niorjtiiu, med Memlom in kanalom la manehe.« »Avstrija se moru zgraditi na nemški, podlagi. »Zato se izplača borba na življenje in smrt. In zato ne sme biti polovičarstvo cilj našega stremljenja. Das Zksl niuss die staatliclie Zusainmenfassuiig des mitteileuropaisdhen deutschieu Sprachgebietes und die Ge-Nviunuug djs Zuganges zrnu adriatischeii Meereseiu!! (Osterreichs Zusammenbrueh und Wicderufbau ,Miinohen 1899). Tudi je izšla brošura z mapo, ki kaže, kakšna bo Velika iNemčija okoli leta J950. »Slovaki in Slovenci se bodo morali zadovoljiti s ponumčevanjem. Že iz geografičnih ozi-rov. iPa tudi, ker je njiih število -premajhno, da bi mogli braniti svojo samobitnost. Nadalje je pa pri njih zavednost še tako mlada, da ne bodo otežkooema izguba samobitnosti po kuiturno-zgodovinskih in političnih spominih.« »Misel na posest Kranjskega in Trsta s Primorjem pa ne bede nemški narod nikdar opustil, brez ozira na to, kdo sedaj tukaj stanuje. Dostop k Jadranskemu morju je živijenskega pomena za Veliko Nemčijo in nemški narod si bode z vsemi sredstvi miru in vojne zagotovil dostop do Adrije.« (Gross-deutsohland und Mitteleuropa um das Jaiir 1950.) . Nemška revija »Deutsche Erde« prinaša pregledne sestavke o nemštvu po vsc)m svetu. (ZeitschriSl fiir Deutsehkun-de. Beitragc zur Kentniss deutschen Voikstums allerorten und allerzeitem.) JP.ri vabilu za naročbo pa pravi: »Die deutsche Erde« ist die literarischei Verkorpe-rung des Kaise r lic h en Aus-pruchcs v'O m »g r 6 s s e r e n D e u t-s c h •& n R e i c h.«) Ta revija je prinesla natančne karte o nemštvu na našem ozemlju. Naša edina narodnostna karta je, poleg manjših skic, Koslerjev zelmljevid iz leta 1871. Nemci pa imajo celo za Vojvodino Kranjsko veliko karto, kjer je s številom zaznamovan vsak Neimec. Brez-sporno se da zaslediti velika sistemalič-nost nemškega dela -cd Siidmarke in Sehulvereina, nelmških politikov in gospodarjev pa do resnih kartografiČnih zavodov J. iPerthesa v Obthi. Vso to nemško nevarmost in zanima-lijc. za slovenske pokrajine bo skušala pokazati ornbramibna razstava, ki jo priredi »Pnosveta« in ki se otvori v nedeljo 15. septembra v Jakopičevem, paviljonu v Ljubljani. Pa tudi laški nameni s Primorjem bodo dali obrambni razstavi zanimivo lice in naši boji in vspehi v Trstu in iGorici gotovo pddžgejo on pokrajine, ki se s takimi vspehi ne morejo ponašati. Spisi in študije o narodnostnih in je^-zikovnib razmerah se vcldno bolj kopičijo, nastajajo mova naziranja o upravi (federalizem, trializem), sliši se geslo za »Združeno Slovenijo«, ali natamfinfi m pravilnih predstav pa o vseini tem- nimamo, kar je tudi nemogoče saj se tozadevna literatura ni še skušala zbrati. Dandanes ni mogoče v Ljubljani zbrati najjednostavTiejšeiga zagroženega gradiva, kajti kar imajo posamezniki je le majhen odlomek velike in izanimive litora.-ture. Obrambna razstava bo dosegla svoj , namen, če bo budila zanimanje za to važno panogo in dala vzpodbudo za ustanovitev lobrambnega muzeja: Kajti nujno potrebujemo stalne centrale «a vse narodii'ostne, jeziikovmo manjšinske in go-si>odarske pulblikacijd Albanije m Hacedonije. (Konec.) Dalje, piše »Srbska Reč«, se zdi mroo* gim nerazumljivo,, kako se morajo vsi narodi, izvzemši Bulgare, iprotiviti avtonomiji Macedonije, ker bi se pač v svobodno upravljani pokrajini lahko razvijala' legalna kulturna tekma, potom šole, časopisja, književnosti .in drugih -kulturnih sredstev; in kedor bode kulturno močn&jr' ši, ta !bo asimiliral kulturno slabejše narode kakor tudi one elemente macedon-ske flotantne mase brez narodne zavednosti. Torej, močnejši bi bil koncem konca gospodar pokrajine in to naravnim potom. Vse to se vidi pač' naravno in razumljivo, če se gleda od daleč — iz Evrope — ali ko se pride bližje in vidi 'razmere v Macedoniji in se prouči najnovejša njena zgodovina, krvava in strašna, posebno po berlinskem kongresu, takrat je jasno, da je prejšnje mišljenje samo lepa teorija — brez moči življenja. Nemogoča je kulturna tekma sedaj, ko v pokrajini vladajo Turki, -ker to preprečujejo vedno z banditskimi sredstvi: nož, kroglja, strup, ogenj, in vsakovrstni teror bulgarske revolucijonarne organizacije, katera je od i. 1897. do danes pobila toliko stotin srbskih svečenikov in učiteljev, torej kulturnih boriteijev. Ali bi se upal v takih razmerah srbski kulturni boritelj nadaljevati legalno, borbo s protivnikomi, kateri je iz cerkve im -Šol napravil arzenale za (bombe in dinamit; učitelju in duhovniku potisnil v roke nož in samokres mesto knjige, in 'razširjeva-nje kulture zamenjal z razširievanjem mržnje, boja brez ozira na sredstva, brez milosti, samo da se zatre vse, kar ni bul-garsko. To je pač divja. in. ne kulturna borba — katera pa ne. divja samo med Bulgari in Srbi, mego tudi med Bulgari in Grki, Rumuni in Grki in med Amavti in kristjani, vobče. Morda bode.kedo dejal: dajeto mogoče le sedaj, ko vladajo Maoedonijo Turki in da bi bilo v avtonomni, svobodni IVlacedoniji vendar drugače.. tPa,v potem bi to, po "našem mnenju, bilo še amauj mogoče nego sedaj; ker indoletni Turki niso branili kulturne tekme narodov, aiii v av- t^ilOMakMaspedoiniii ne bi je pustila garska piopa|andia 'm komite. Ako it^ ti &iS moči vfuii, turški iMajcedonij* s terorizjnom preprečujejo kulturni det nebujgarskih narodov, -tem man) (bi to .prepustili- v s vobodnj, vikateri bii(bi$oni» Bulgari, gospodarji situacije, ker ne smemo pozabiti* da bi tudi potem ne bili, pod avtonomijo, vsi narodi ravmopravni. O rav nopravnosti nočejo nič slišati Bulgari ter nočejo kantonalne uprave nego centralistično z bulgarsko hegenomijo. Oni zahtevalo avtojiomjk) Macedonije, ali glavni in uradni jezik mora 'biti buligarski, le v ob-činaih bi naj bili-, v rabi jezifei ostaliAi narodov; — da ibi narodni vojski .poveljevali bulgarski Častniki — da najvažnejše službe na sodniji, policiji in 'drugod dobijo le Bulgari. Tudi volilni red bi seveda prikrojili sebi v prilog, da taiko dobe večino v macedonskem parlamentu, -kateri bi bil pripravljen glasovati za ujedrnjenje iz But-garsko, po izgledu iRumeiije 1. 1885. Tudi generalni guverner bi moral biti Bulgar ali vsaj njih prijatelj — na kratko — Bulgari gospodarji 'Macedonije, a drugi narodi ponižni sluge. * Tako se prepirajo naši ibratje na Balkanu med seboj po stari slovanski navadi. Rajši -naj ječi nesrečna zemlja pod tujim jarmom, nego da pride v last bratu sosedu ; a oni zopet ne privošči temu toplega kotička v hiši, 'ki — ni še njegova, češ: ali jaz sam ali pa, kakor pravi naš slovenski kmet, naj vzame vse skupaj vrag! Tu ni kriva različnost vere, tu so našli veliki trenutki mesto junakov pritli-kovce, majhne duše in nizke. Zastonj je preti Slovanom razgrnjena iknjiga zgodovine, pisana s krvjo in nepopisnim tr-pljem; a niti preteklosti ni treba, saj zadostuje sedanjost za onega,, kateri ni slep. Spregledali bodo takrat bajkanski Slovani in njih sodeželani, ko bode Stara Srbija m Maoedonija pod pestjo tujca; ko tudi tam zagospodari, jih zavije, če že ne drugače v svoje mreže tuji kapital. Ta krat si bodo poskušali podati roke bratje in sosedje, ali težko je streti verige, se otresti pijavke, in težko ali sploh nemogoče bo podreti most, ki je izrečeno posebno cesarjevo priznanje. Podpredsednika poslanske zbornice Slovenca Jos. Pogačnika je cesar povzdignil v viteški stan. — Vsa ta odlikovanja so priznanje za trud za brarafcni zakon. Hocheaburger zopet v ospredju. — Nemoči sodniki na Češkem delajo kar hočejo proti veljavnimi odredbam; zameta&o češke vloge ali jii rešujejo nemško, zldsti •tam, kjer so okraji jeMkovno mešani. Zda! pa se je zgodilo, da so bile nekatere take.Češke vloge rešene češko. — lioch-enbnnger se je hitro oglaisil in naroča predstojnikom »poduk«. — Ministrov u-ka« je vzbudil vihar, ki je prav pripraven razbiti pogajanja za sporasuni med Cehi in Nemci.- .. -;- Sestanek Berchtotda z nemškim drž. ¦fcancelarjem. Bethman«*rlollwegom seje vršil v soboto m nedeljo. Poroča se, da sta se ra^govarjala o »vprašanjifo evropske važnosti, zlasti glede vzbodia in da sta soglašala v težnjah obeh vlad, NIžJeavstrljskI deželni zbor je sklican na dan 25, t. m. m tritedensko zasedanje, Kurija veleposestva m Kranjskem. — Razpisani ste 2 volltvi za deželni zbor fe kurile veJeposeatva, V voEkemt imeniku je "— 76 volijcevl Ti- imajo 11 sposlaaicievj! liiozemstvo. Bulgarsko-skrbsko-črnogorski spora« zum za uničenje Turkov?? — Buigarski list »Dnevnik« v Sofiji priobčuje pismo iz Varne, v katerem ju naznanjeno, da je končal tajni kongres odbora za uničenje Turkov. V pismu so grožnje proti vladi in buJgarskemu kralju, ako ne bodo poslušali gfesu ljudstva, ki hoče* vojno s Turčijo. Srbsli poslanik v Sofiji »je te dni nenadoma odšel v Beligrad, od koder ga pričakujejo s posebnim pismom kralja 'Petra z načrtom o zveai med Srbijo, Bulgarijo in Črnogoro. Ob meji se utrjujejo Turki. V diplomatičnilh ikrogih se mnogo komentira bivanje bulgarslkega poslanika iz Pariza Stančova v Sofiji in okolnost, da je dospel k bulgarskcimu kralju njegov brat princ Ferdinand Filip, katera> dva sta njegova svetovalca v kritičnitri časih. Spomin na stoletnico bitke pri Boro-dlnu v Rusiji so dne 7. t. m. slovesno proslavili. Prisostvovala je tudi cesarska o-bitelj. Slavnost je bila velikanska. Pri odkritju spomenika ma bitko so stala' tudi odposlanstva polkov, ki so se udeležili bitke .proti Napoleonu. Živijo tudi še ljudje, ki pomnijo ono bitko; eden med temi je star 125 let, drugi 110 let. Te je obiskal car v hiši pvalidov. — V Moskvi otvorijo »muzej leta 1812«, v katerem bodo shranjeni vsi spomini na Napoleonov ipdhod v Rusijo. Srbija se pripravlja na mobilizacijo. Vlada je prepovedala izvoz pšenice, ovsa in krmil, kar smatra Turčija za nevarnost napovedi vojne. Turška vlada pa je prepovedala prevoz pošiljatev za Srbijo preko Soluna. — Srbsko ministerstvo je odstopilo. Turčija deli denar. — Ibrahimpaša je dobil 20.000 lir, da jih razdeli v vilajetu Kosovo, kjer, so trpeli vsled »vojaških operacij«, 15.000 lir pa dobijo v Berani in Kolačini. — O (Albaniji sodi turška vlada, da je za nekaj časa vsaj umirjena. Pesimizem v Peirogradu glede balkanskih razmer. — »iKoMsdhe Zeitung« poroča iz Petrograda, da v zunanjem ruskem ministerstvu sodijo zelo pesimistično o položaju na Balkanu. Berchtoldov predlog ne mora imeti večjega efekta nego Škaf vode na velik ogenj. Od dne do dne pričakujejo katastrofo. Bulgarsko poslaništvo v Petrogradu pa nasproti temu' zatrjuje, da ni tak položaj, da bi se bilo bati resno izbruha vojne. Bulgartja izdeluje načrt za reforme v Macedongi. — Bolgarska vlada Mteluje načrt, baje na nasvet Francije, po katerem naj. bi se izvedle refornref za Mace-donijo; zahtevajo krščanskega guvernerja, deželni zbor in svojo žandarmeriijo. Načrt bo predložen velevlastim. VOJNA MED TURČIJO IN ITALIJO. Italijansko vojno ministerstvo je iž-dallo tretji' seznam izgub v Tripolitaniji. V tem seznamu je naznanjena smrt., 13 častnikov in 234 vojakov, ki so padli v bitkan ali podlegli'ranam, dobljenim v bojih. Predpogajanja za sklenitev rriiru med Italijo in Turčijo skončajo baje v kratkem. Domače vesti. Pogovor o prireditvi cvetličnega dneva v Gorici bo danes zvečer ob 8. uri »pri jelenu«. Vabljeni so na ta sestanek p. n. gg, odbornics fn odborniki podružnic C. M. D. v Gorici; vabljeni so na sestanek tudi visokosoteL Zborovanje poštnih in brzojavnih u-radnikov alpskih dežel se je vršilo v nedeljo v hotelu Sudbahn v 'Gorici. Prišlo je ohik> uradnikov iz Gorice, Trsta, Kranjske, Koroške, Štajerske, z Dunaja-. Predsedoval je tukajšnji poštni oficijal g. K. Hrovatiu. Navzoč je .bil namestni$tveni svetnik čina, iltalijani pa so kričali o preganjanju. Batujci, Nabrežinci in Devinci se z grozo spominjajo jeseni 1698 .... Upokojen je začasno poročnik Jos. Podboj, provijantni častnik 47. pešpolka. »Narodna šola« na Blanči. — Vpiso-. vanje v otroški vrtec ter v I. m II. razred se bo vršilo 16. in 17. t. mi. od 9. do 11. dopoiidne. Soriško leto prične 16. t. m. s sv. mašo ob 9. zjutraj. — Šolsko vodstvo. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo vpisovanje v pondeljiek dne 16. t. m. od 9.—12. predpoltoem in od 2.—5. 'popoldne. Sprejmejo sa zdravi gojenci s primerno predizobrazbo, stari vsaj 13 tet in -pol. K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šol. izrpičevalo; kdor namerava prositi za podelitev državne podpore, naj prinese tudi ubožni list. — Revni in pridni dijaki dobe" šol. »potrebščine brezplačno. — Stanovanje z zdravo brano stane mesečno od 36—40 K. Pojasnila daje vodstvo. Za Narodni muzej so darovali: Josip Bialič, učitelij, Vnh sv. (Mihaela, 29. dar: 1. Stamd der kroatisdh^kraineri-sohen iFiranziistkaner-iprdensproviniz iz 1. 1839; 2. Sematismo iz 1. 1836; 3. Vascotti, Orazione; 4. Godina, Spiegazione del Ka-ticlhismo maggiore; 5. Janssen, Russiand und Polen; 6. Achter Jaihresbericht der K. k. lOberrealscihule in Gorz; 7. Pavišič, 11 buon pastore; 8. Tomsklh, La lingua cro-ata. 9. Pavislch, Elogio Funebre, di Luigi Matthia Zorn; 10. Pavlica, Socijalno vprašanje. Buda! Josipr nadučitelj v Pod-gori, 1 knjigo: Mesingasti krish 1. 1845. Kozman iMiha, trgovec v Gorici, 1 srebrn tdlar »1 .1797. Josip BatiČ,, trgovec v Šem-•paisu, 2 bakrena novca. Bruno Faninger, trg. potnik z Dunaja, 3 bakrene novce, Kozman Janko v Gorici 2 srebrna novca. Kenda Josip, gozd. uradnik v Gorici, 1 srebrn denar iz 1. 1691. Velikonja Jožef 1 srebrn novec (zelo redek). Premeščen. — Zbog svojiega delovanja po Vipavskem znani in v listih večkirat imenovani kapucin pater Bonaventura Savec je premeščen iz Sv. Križa v Wolfsr berg. Tretje letošnje porotno zasedanje v Gorici prične 30. septembra 1.1. »Društvo Goriških Slovenskih Foto-amaterjev« v Gorici nalznamja, da se bo vršil I. izredni občni zbor v soboto, dne 14. septembra t. J. ob 9 uri zvečer v društvenih lokalih v ulici MartioM Št. 13 pritličje, na dvorišču — desno. Dnevni red; a) Spopdlnitev odbora; b) Slučajnosti. Člani, udeležite se častno izrednega občnega zbora! Na svidenje! Odbor. Društvo »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se 'bo vršil V. redni občni zbor v soboto, dlne 21. septembra t. 1. ob 8V2 uri zvečer v dvoranr hotela »Zlati jelen«. Dnevni red: 1. iNagovpr predsednika; 2. Cttanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročilo tajnika; 4. Poročilo blagajnika; 5. Poročilo »Veselič-nega odseka; 6. Poročilo »Damskega odseka«; 7. Poročilo ipregledovalcev računov; 8. Volitev predsednika; 9. Volitev štirih odbornikov, dveh namestnikov in dveh pregledovaHcev računov; 10. Volitev »Veseličneiga odseka«; 11. Predlogi za nadaljni razvoj »G. S. ilVU; 12. Slucaij-mosti. iNB: V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje ob vsakem številu naivzo-[ čib drugi občni zbor. Z narodnim pozdravom! Odbor, Tečaj za babice v Trstu »^otvori s 1» oktobrom t. 1. in stoer na tamkajšnjeim c. kr. učilišču za babice. Za Slovenke je poduk seveda v slovenskem jeziku. One, ki ižeie vstopiti v tečaj, s.e morajo zglasiti od L—4. okt, pri profesorju učilišča v meistni tržaški bolnišnici. Dopuščena je starost do 40 let? neomožene morajo biti stare najmanj 24 let. Prinesti je s seboj krstni ali 'rojstni' list, spričevalo poroke ev. smrti soproga, domovnico, spričevalo županstva o dobreim obnašanju, o zdravju in fizični sposobnosti '(napravi uradni zdravnik), spričevalo o cepljenju koz. Noseče in z otroki pri.prsih se ne sprejemajo. Cepljenje koz v Gorici. — Lani so bile cepljene koze 486 osebam; zopet cepljene 358. Razpisana je služba kancelista v XI. činovnem.' razredu pri tukajšnjem1 gozdnem in domenslkam ravnateljstvu. Služba je razpisana seveda samo po nemško!! Prednost imajo oertifikatisti.:— Razpisani ste. dve službi cestarjev v Obrovu in Kozini; prošnje na uamestništvo. . Ljubezenska drama v Postojni, sreča v nesreči ali dogodek natakarja.na parni-ku »Titanic«; strašno dejanje blazne matere Neža Burja pni Bledu; William Bootb, ustanovitelj in prvi general »Armade rešitve« na Angleškem; godbeni klub /in pevski zbor kat. izobr. društva na Savi pri Jesenicah; proslava 'cesarjevega rojstnega dne na Jesenicah (2 sliki); D. Devetak, avtor igre »iLudifer«; učenci in učiteljstvo v Banjaldki pri Kočevju; itd. je vsebina totedens^ke številke »Slov. Ilitetrovanega Tednika«. Zatekel se je luksus pes. Ddbi se ga pri železniškem poduradniku drž. železnice g. Mozetiču' v Gorici. Domača politika. Naša domača politika naj bodo tudi volila. Tržaški bainikir Herman Gentilli je umrl te dni in zapustil Legi 60.000 K, da postavi 'šolo v Trstu ali v Istri; to stori pa ne v obrambne, marveč v raznarodo-valne namene! — Pred kratkim smo beležili volilo 200 K pokojnega rodoljuba Korošca »Narodni Prosveti« v Gorici, za šolo na Blanči je zapustila rodoljubka Reinohl znatno svoto, spred kratkim smo čitali, da je poslali neki rodoljub z Goriškega 1000 K družbi sv.C in M. v Ljubljano. Blaga srca so to, vredna obširnega posnemanja pri volilih. Kdor ima kaj, da lahiko da, naj da v naše prosvetne in na-rodnoobrambne maraene. Skrbimo zase, pomagaimo si naprej, dvigajmo ljudstvo, to bodi naša domača politika. —r X. Podkupovanje pri volitvah. — iPrr okrožni sodniji v Oorilci se je vršila svoj čas razprava proti Ovidu T6rossTju; radi prestopka po § 3. zakona v varstvo volilna svobode. Toros&i je laški klerikalec. Obtožen je jbil, da je- pri občinsikih volitvah obljubljal revnim pristalem klerikalne stranke, da naj pridejo volit in da bodo dobiti izplačano polovico dnevnega zaslužka. Torossi je povdarjali da pri teh volitvah ni šlo za nikak volilni boj, marveč so voKM v tretjem razredu samo Me-rikafci; torej ni bilo nikalkega volilnega boja. Ker tudi on pripada stralnki, je rekel, da ne vidi nikakega podkupovanja" v tem, če je obljubil za- zgubo Časa- pol-dnevni zasfuiželk; ki ni nikak dobiček v imovini, o kalkoršne-m govori 'zakon. '— Kasacijsika 'sodnija je ničnostno pritožbo proti obsodbi okrožne sodnije zavrnila rekoč, da je vsejedno za dejansko stanje v smislu § 3., ali so bili postavljeni tudi pro-titkandidatje ali me. Zadostuje, da se je podkupovalo voliJea k izvršenju volilne pravice, pri čemur nr potreba, da si stojita dve stranki nasproti. Prosto .glasovanje voltloa ne sme biti moteno z nikakim nedovoljenim sredstvom. Zakon pa tudi ne navaja posameznih vrst dobička v imovmi in je smatrati poldnevni zaslužek iza-dobiček v imovini, ker se je za ta znesek pomnožila. Cela regnikolska družina aretirana! ~ 'V Gorici je prebivala regnikolska družina Stradulin, obstoječa iz 7 oseb. Vse je aretirala .policija; obdolzeni so žaljenja vdičanstva: — Ta regnikolska družina je stanovala v jedni delavskih hiš, katere je zgradil magistrat. Torej za regnikofe fe zidal magistrat delavske hiše - če bi.se slovenski delavec oglasil za tako hršo, to bi ga nagnali! Stradulin je čevljar po po-kifcu, Razprava proti »atentatorju« Ipavcu Iz Roclnja je' zopet preložena. Viršila se bo iutri. »Spljon« Ciuiferle Ferdinand, ki je toil aretiran 23. julija v Tolminu, ne pride pred sodnijo, marveč so ga dali na dispozicijo politični oblasti. Beneški' Slovenec Jušič, ki je 'bil obtožen špionaže :pa oproščen, je, izročen politični '0b1asti,..Drjžavni Dravdnik,je bil naznani1! ničnošlno^Prltožro/^ stilni razsodbi' pa je ni podal Narodna obramba. Cvetlični dnevi. , ^. L'' Cvetlični daif v Bwcifc-—'Vi&ttelffo, dne 8. septembra je priredila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v iJ-ovcu cvetlični dan; "Jsipelh te 'na novo vpeljane prireditve", je lbil riad "vse pričakovanje' zboren. ' iNaibralo se je namreč za prodane cvetlice K 314.23, a foi se še mnogo5 več dobilo, ' če: bi bil jvetlidni dan ipred 14 dnevi' kd 'so ibili" tukaj Se "'tujci. ' iDoVec stoji do sedaj S'to svoto nad vsemi takimi prireditvami v trgi i 'n'a'!čeleni ' Sioyen-ske.m."Gospicamiprodaja'lkam.: Minki Jori-ko, iDori iKenda, Ani Klavora, Elizi Kna-vanja, Lojzki Mlekuž, Miimici in Olgi M'ie-kuž, Anici in Zori Ostan, Berti iPagdn, JEleonori, Lidiji in Palmiri 'Sfcraussgitl, dalje tudi malim: Nadici Ostan, Irimi Str-guijc itti zelo pridni Bojani Vidmar, ki so s svojo požrtvovalnostjo in ljubeznivostjo pripomogle do tako sijajnega in častnega uspeha,'bodi' na tem mestu izražena 'm&r iskrenejša zahvala in priznanje! Iskrena hvala tudi darovalcem krasnidi cvetlic in vsem onim, ki so se za to prireditev zanimali. D. O. Cvetlični dan v Ajdovščini. — V nedeljo dnč S. t. m. se je cvetlični dan v Ajdovščini v gmotnem ozira kaj. dobro obnesel. Prinesel je. čistih 260 K, katere se je že odposlalo na pristojno mesto. Kakor vedno, tako se je to pot Ajdovščina odlikovala in njeni dohodki presegajo dio-dohdke celo večjih krajev po Slovenskem, Slava slovenski požrtovatoosti, posebej cvetličaricam — prodajalkami Cvetlični dan v Vrtojbi. — Podružnica^ sv. {Cirila iuti tIVletoda priredi, kakor je te mm®! dnelL.. t. ni., cvetlični, d&n ,v. korist' oome|nd šolski mladini iCela naša domovina je obkrožena od; krutih sovražnikov, tki stezajo roke po nežni miiadini, ter gledajo na inajmainjšo ugodnost, da se zaženejo, kot gladini volkovi na čedo .ovc,"-Na severu stezajo roke oholi.Nemci * nado, dfa s temi izidajo most do Adrijet. A tiudo se varalo, ako menijo, da se 'uresničijo kedaj nifih ideje. Dokler živi zavednost med čvrstim islovenskim! ljudstvom se jim to -je -pa ne domači nam niti tujcu oni-le kos /jemliisča tik -ljudskega vrta ob glavni ce-Iti na vhodu v trg, kjer odklada bivši g. stari župan smeti in drugo tako nepristojno šaro. Iz higijeuičnih ozirov ibi treba'!o kko-le' stvair odstraniti', naj stane kolikor' lioče! ' G. notar L o k a r se je vrnil te dni v naš trg — uipamoda čil in zarav! Želimo, da zastavi'znova svoje vešče moči za gr-citiir>6 in povzdigo ajdovskega trga! Živel! ¦ Dol-Otlica. — (Strašna noč. — (Razno.) Noč od 6.-7. t. m. je bila strašna. Dež je lil, kakor ibi se vse nebesne oklopnice ¦q(dprle. Zvečer je naletal sneg sned dežjem jh zjutraj smo vid-efli sneg na J Medvedjem Vrhu in OolakBh. Beli vrhovi mašili gora spominjajo na zgodnjo zimo; sider pa upamo, da ne bo še hudega. — Iietina tu v inašej občini bi bila letos prav dobra, a vedno deževje je mnogo pokvarilo sosebno pri' žitu :in ako se bo to vreme' nadaljevalo, bati se je, da krompir, ki jg glavni pridelek — pdgnije, kar bi pomenilo katastrofo v občimi. —- Uže smo v seiptembru a o naših občinskih računih še nič ne slišimo. Druga kita smo obdelovali obč. račune v marcu, a letos? Kje je oni pridni 'župan, ki tako imenitno ureduje obč. prtsle? Kje 'jei oni nwžakar, ki ima deset duševmilh zmožnosti?! DOPISI. h aidouskega okraia. Iz Afdovšetae. — V nedeljo smo imeli cvetlični dan (in Sokolsko slavni. \ Iz kanalskega okraja Iz Kanala. — (Slovenska zastava v Kanalu prepovedana?) V soboto, dne 7. septembra t. 1. je bil nabor Kanalskega okrafa. Kakor je povisod pri Slovencih o-bičaj, pridejo fantje k naboru s slovensko zastavo. Te lepe stare navade so se po-služili tudi iletos iz Deskel. Prišli so na nabor; s slovensko zastavo im prepevaje narodne pesmi. NaČelovala jim je godba iz Kojsikega. Fantje so bili trezni in so se vedli povsem dostojno in mirno, tako, da je bi! oLil Kanal navdušen ob mjiihovem prihodu. Nekemu oražmiku .pa je šinila v glavo čudna misel, da je prepovedal fantom z4stavo nositi po tngu, češ, da je od politične oblasti obhod s slovensko zastavo po Kanailii — kjer bivajo ediiino-le Sioven-ci*—prepovedan! Našim mirnim fantom to- mi bilo všeč, radi tega je nastala na trgu 'pravcata komedija. Vsi tržami so se zgražali nad prepovedjo.-Interveniral pa je naš gospod župan, Anton Križnic ter dovolil ^izrecno našim »fantom svobodno korakati s slovensko, zastavo in godbo na čelu po našem: narodnem, trgu. Popoldan so ŠH fantje domov. Potrdili so jih 16 v vojake. Tudi ljudstvo je fante pozdravljalo ter se laskavo iZifazilo onfih lepem in dostojnem vedenju. . ^edaj pa vprašamo, Če j(e res dobilo orpžništvo kak ukaz od politične oblasu, da mora zabraniti pohod slovenskih fantov po 'Kanalu s slovensko zastavo? Ne verjamemo, kajti v naznanilu Okrajnega glavarstva o letošnjih glavnih naborih v goriškem! političnem okraju je- citati to-le: »Nabornikom ie strogo prepovedalno iraz-¦gr4'jatiob nabornih dneh po mestu v Go-|"fici, v naibornih krajih Kanal in Ajdovščina. Jednako jis strogo prepovedano korakati po ulicah v Oorici pevaje in kričaje ter nositi ,po mestu kakoršnekoli zastave!« — Torej zastave nositi je prepovedano v Gorici ne pa v 'Kanalu. "Lepa bi bila tudi ta, da se hi. prepovedala slov. zastava v slovenskem Kanalu! — Svetuje'-mo dotičnemu g. orožniku, naj ne bo tako goreč, kajti kaj taikega Ikoduje dobremu razmerju, katero naj viada med občinstvom in orožniištvom. Iz Banjške oljčlne. — dS cepcem ranjen.) Pri mlatitvi sta se spoiiekla |9 jetni Leotpold*.Lazar m 46. letni Anton Humar. Lazar je s svojim cepcem mahia!, do oencu rimrnarjevem. Ta se p. naiveličai ter udaril Lazarja po glavi in mu prizadjal težko telesno poškodbo., Vso reč ima sedaj v rokah' sodnija. Iz goriške okolice. , Iz.'yrtojbe. ~ (Občinsle;"VoBtve.^ — Stareš.instvene volitve >so sedaj končane. Bil se .je hud boj, kakoi snega ni §e videla Vrtojba ob občinskih volitvah,. V boju sta, si stali dve/ stranki nasproti. V enem/taboru Gorenja Vrtojba združena na življenje in smrt z iBukovico, na druigi strani pa Dolenja Vrtojba, sama in od vseh .zapuščena. Agitacija je bila.stra'-hovita bodisi cd ene. bodisi od druge strani. V.saka stranka je spravila vse na vo-lišče.'kar je k' mogla. Še nikdar ni pri starešinstvonih vclitvali pri nas volilo to-Iio .upravičencev kot sedaj. Povdariti se inofa, da se je na splošno izvriila volitev mirno, brez nikakih spopadov, razfsn običahega pričkanja, ki je ob takih prilikah navaden. Končni rezultat celega vo~ lihvega boja je sledeči: V tretjem razredu je prodrla dolnjevrtojbsoiska lista z «0 glasovi večine, v drugem razredu je zmagala lista iz Gornje Vrtojbe in Bukovioe z 7 glasovi večine (od 147 volilcev je prišlo volit 117), v prvem razredu je prišlo do kompromisa po katerem so prišli v starešinstvo 4 kandidati iz Dolenje, 2 iz Gorenje Vrtojbe in 2 iz Bukovice. Vsaka od obeh bojujočih se strank ima torej 12 starešin na svoji strani. Pričakovati nj, da bi se pojavil kak rekurz in tako se bo majbrže vršila v kratkem času volitev županstva. Kako se ta volitev izteče — bomo videli. Sokolski vestnik. Goriška Sokolska Župa. Naznanjamo, . da se ,bo vršila seja predsedstva Gš. S. Z. v č e t ir t e k d n e 12. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici sv. Ivana 7- Ker so na dnevnem redu jako važne točke, prosimo, da se je člani točno in zamesijiivo vdeleže. Na zdar! Tajništvo. * Sokolska veselica v Biljah v nedeljo si je sponesla dobro. Poročilo prihodnjič. Sokolska slavnost v Aidovščfaii v n e d e 1 j o ni bila posebno obiskana kakor drugekrati. Vzroka je iskati v marsičem;., prepogoste podobne slavnosti, prire-. ditve enega .ki istega dne v bližnjih krajih itd. Sicer pa je tudi »Sokolu« prišlo precej v blagajno in more biti na to stran povsem zadovoljen. Gospodarske vesti. Gospodarska vest za naše Brice. — Naši Brioi pozvedujejo vsako leto, kje bi se. vdobilo mnogo češpelj, v namen naprave lupljenjih češpelj (prunel). Ker je letos v obče povsod kaj malo tega sadu, bo Bricem! gotovo vst^až©no,^a!ko4Lm po-. y$p& d* so če^pjjeu4e!tios- kaj. dobro -ob-rodile v jokolici Cerknice in po ce« tako-zvani Blo&fei dolini na Notra^ske^i. Ponudbeni razpis. ~ Najboljšemu ponudniku se odda dobavljanje moke za pekarno in iestenjnarno dežebie umobolnice »franc Josip 1.« v Gorici. Dobava velja do konca decembra: 1&13. Interesenti so opozaqaao,.da morejo.' izročiti svoje pismene ponudbe v »zapečatenih ovitkih pri vložnem zapisniku deželnega 'Odbora do najkasneje 15. septembra t. 1. Zajediho * ponudbo se morajo izročiti oskrbništvu deželne umobolnice dvojni vzorci (po 500 gramov) vsalkte iponudenih vrst blaga. Vzorci morajo biti zapečateni in- zaznamovani z imenom poiiudmika. Mesečni konsum bo znašal približno: 4800 kg pšenične moke, 1000 kg ržene moke. Pšenična moka mora biti vrste sledečih številk: št. 1,0 m 00. — Nadaljna pojasnila o načinu dobave daje oskrbništvio deželne umobolnice, ob delaviniikiili od 11. do 1]2. opoldne. 0©žeW lOdbor. Pasivna trgovska bilanca. — Bilanca zunanje trgovine za prvo poluletje ie močno pasivna. Slika se tudi v. Juliju ni »namenila. V tem mesecu }» bilo uvoza 28i>i milijonov, izvoza pa '223.5 milijonov. Trgovska bilanca za mesece jamivarij do konca julija izkazuje pasiva 605.8 milijon. K, Jani je bilo pasiva v isti dobi 390 inii:_ jonov K. Uvoz žita izkazuje nasproti lanskemu letu poviišek za okroglo 19 ani-lionov, kar se nanaša največ na zvišanje uvoza turšice, dočinu j© import pšenice, ovsa in ječmena močno nazadoval. Povečal se je uvoz klavne in upreižne živine kakor tudi kolonijalnega blaga; import bombaža in prediva se je ,zv,išal, import premoga izkazuje poviška 14.5 milijonov K. Glede izvoza je beležiti napiedek pri živini, pri jajcih perutnine, pri usnju in železu. Izvoz sladkorja jie padel za 9.6 milijonov K, pri čemur je pripomniti, da je bil izvoz surovega sladkorja za 32.7 .rmilijo-nov K večji, izvoz rafinadc za 42.3 milj. K manjši kot v istem času iaini. — Razne vesti. Umrl Je v Ameriki. naš igoriški rojak Ivan Gerbic iz Ročinja; .umrl je v bolnišnici za jetiko. Aviatična nesreča se |e\ pripetila na letališču St. Adrian v Parizu. Aefopian letalca Bearda se je izasukal ter padel na gledalce. 4 osebe so ubite, 20 je ranjenih. Dalje na 4. stran!. C. Sicberle k k v Gorici, Via Teatro prodaja sode različnih velikosti, v jako dobrem stanju. Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke I. Drufovka, Gorica 1 Gosposka ulica 3 (nasproti „lTlonta"). ZAHVALA. Za premnoge izraze srčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda JOSIPU ZOTTIG veleposestnika v Dol. CeroVem, izrekamo tem potom svoje najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo se posebno vsem sorodnikom, občinskemu zastopu občine Št. Ferjan, gospem in gospodom iz Gorice, učiteljstvu iz Cerovega,; in šolski mladini in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. V DOL CEROVEM, 9. sept. 1912. ŽalaioCi ostali. ^ Katoliško vseučilišče v Solnogradu se otvbri batfe v ksitu 1915., ob stoletnici prtpada* ^InograŠke dežele k Avstriji NaiiotuViPiago je umrl dunajski bančni itf^oaiiik Zinik. Obolel |e v vlaku. Dva-adravflika sta mu ubrizgala irioriij, aftottjje/bil tako slaboten; da ni prenesel morlija 'ter-Je umiri. Uvedena; je .preiskava. Velikanske povodnji v Hufrovlni. — Povodnji zadkih dni so napravile veliko škodo, zeleiziniški nasipi' so poškodovani, vlaki Jriiajo zamude, zveze so pretrgane, obrežja*poplavljala* vsepovsodi -velika škoda. Stavka strojnikov preti v Londonu. Stavkalo bi poldrugi -iiiilijon strojnih delavcev. Aviatitt Viktmar v tBanjaluki. — Napravil je krasen polet ter se dvignil iwd 1000 m visoko v zrak. Občinstvo gaje ži-valimo pozdraviialo. . Odvetnik obsojen radi sleparije. - 6 dni-je trajala razprava v Kutaigori proti odvetniku dr. Rajcmanu iz Kota, ki je bil obtožen ponašanja .menic wi kride. Obsojen je na 6 mesecev težke ječe. Avtomobilska nesreča na Francoskem. — iBlizu Toulona se je pripetila avtomobilska nesreča. Ubita je žena arhitekta Meynos; mož j 2 laltoko ranjen. Povodnji na Ogrskem. —• V komitatu Csik so bili velikanski nalivi, ki so na<-pravili veliko škodo. Okoli Taraokeča in Visa je vse pod vodo že v tretjič. V ko-mitatu Varoš }el deževalo 8 dni nepretrgoma. Naš dreadnought »Viribus unitis« so preizkusili že štirikrat, vsaikikrat iz dobrim vspehom. Okradeni pošto! urad. —- Iz Inomosta poročajo, da so neznani tatovi udrli v poštni urad v Fblzarego v Dolomitih ter pobrali ves denar in vrednosti, kar so našli v uradu. Hud aviatik. — Jz Arada poročajo, da je aviatik iKvacs padel s svojim aeropla-nom ter se V vseh špecerijskih trgovinah po deželi niso dobivali trgovski nastavljenci odmerjenega dopusta. Nekateri trgovci so mislili, da se prištevajo prazniki, ko je trgovina ves dan zaprta, k dopustu. Dostikrat nastavljenci iz strahu pred odpovedjo me zahtevajo dopusta, do katerega so upravičeni po § 17 zakona o trgovskih iiastavljeneih. Obrtno nadzorništvo je dobilo v pregled 22 delovnih redov; deset obratov ni imelo delovnega reda. Neka strojna opekarna je predelala delovni red in je hote- • la updjati 12 urni delovnik. V eni strojni opekami, eni tovarni za upognjeno pohištvo in eni parni 'žagi so od trga vali podjetniki delavcem od mezde zneske za nakup življenskih potrebščin, pijač itd., ki so jih delavci kupovali v nji- Odgovorni urednik ir, izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. TabLič\ Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. ffajnimif pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obscia^il i* raCana la vsako besedo 3 vin. lajpripravaejfe lnserlranje ta trgovce m obrtnike. Koliko ie manjiih trgorcev in obrtnikov r Gorici, katerih na de&i (In čelo t mestu* nihfie a* nosna, kar nikjer no fatarlvajo. Skoda ni majhna. 2 meblovani sobi afflg,^sB&w Sprejmejo se ucsnke s^S^S diui mesta. Kje, pove upravništvo „So5efc. Dijaki se sprejmejo ;?,,. tnSfe je tudi klavir. — Kje, pove upravništvo flSo5e^. hovih trgovkah in gostihiak To ije protizakonito. Previsoke odbitke za bolniško, oziroma nezgodno zavarovanie je obrtrto nadzormštvo zasledilo in grajalo v eni o-pekarni in dveh stavbimskih podjetjih. Gospodarski položaj delavstva. V poslovni dobi so bile možnosti >za delo zelo ugodne. Oiavne industrije nad-zorovalnega okraja — v kolikor niso bile ovirane vsled pomanjkanja delavcev ter vode v poletnih mesecih — so svojo delo-možnost lehko temeljito izkoriščale. Le v stavbinskih strokah ni bilo mnogo priložnosti za delo. Mezde niso v nobeni stroki nazadovale. V nekaterih večjih in manjših obratih so dosegli delavci 5 do 20 procentov zvišanja, kar pa ni prav nič izboljšalo gospodarskega položaja delavstva, ker je draginja živil neprimerno naraščala. Oduetnik Dr.lvanKimovec je otvoril pisarno 1 TRST. Plica Caserma št. 15. i '------------------------------------ Dr. Ernest Dereani, zdravnik za oči, uho, nos in grlo zdi*a$i zopet pcdt)o Gorica, Stolni trg 9. Internat« Mlaflite", Ljufiljana Šubičeua ulica št. 9, sprejme za šolsko leto 19J2|I3 še nekoliko gojenk. Oglasilo je pošiljali na prodslojnišlvo internata (gdč. Wessnerjevi), kjer se dobivajo tudi prospekti in dajo event. pojasnila. Niftienična mlekarna v Gorici, Semeniška ulica fit % priporoča pristno planinsko, (Gorenjsko) in domaČe polno mleko, kislo mleko, kefir, čajno in navadno surovo maslo, sladko in kislo smetano, pristni kraški med In domačo, sveža jajca. PoSilja mleko tudi na dom. ~ Cene zmerne, Ne vzamite nič brez da bi povprašali, če je: pravo; ali se skrbno prepričali Če: nosi znak „prave :Franckove: kakovosti iz tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu, „kavin mlinček", kateri je natisnjen na vsakem zabojčku in vsakem zavitku. Kakovost jamči dobroto, cenost, jedernatost in slastnost pravega : Franckovega: pridatka za kavo. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiš!, Gosposka ulica it* 7, I. nadstr.) — Talefon it. 78. BaJun poltae hranilnice Ite?. 837.315. Na obenem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Hentni davek plačuje posojilnica sama. ^i-»??iifi^ vloge se sprejemalo odi vsaltogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni daložl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.25498. —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z akl a d: 100.451 56. — Vrednost hifi: Kupujte samo dvokolesa „Mtena"f & so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOrla > najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče^predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani 8 Čuk GORICA, na Stolnem trgu št. .9. GORICA.