Štev. 16. V Mariboru, 25. avgusta 1897. Tečaj XVIII. Izhaja 10. {n 25. dne vsakega meseca. Stoji za celo loto 3 gld. — pol leta 1 „ 1)0 četrt „ — 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Mari bor. Odprto reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in -u-rediiilc: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se ure dniš tvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neoziramo. Nefrankotana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. Cesarjeva zahvala. Potom c. kr. okrajnega glavarstva v Celju je došla od Najvišjega mesta učiteljskemu društvu za celjski in laški okraj ta-le zahvala: Seine k. und k. Apostolisclie Majestat haben fur das an Allerhochst Denselben von der IX. Hauptversammluug des Bundes der slovenischen und kroatischen Lehrerschaft am 5. d. M. aus Cilli gerichtete Huldigungstelegramm den Allerhochsten Dank allergnadigst auszusprechen geruht. Hievon wird der Lehrervcrein als Veranstalter der Hauptversammlung infolge Erlasses des k. k. Statthalterei-Prasidiums vom 10. August 1897, Z. 2612/pras. in Kenntnis gesetzt. K. k. Bezirkshauptmannschaft Cilli, den 16. August 1897. Attems. --- IX. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 4. in 5. avgusta meseca v Celju. II. Sekcija pri tem shodu »Zaveze" žal ni zborovala nobena. Ob 8. uri zvečer 4. dne avgusta vršil se je »koncert s plesom" v veliki dvorani »Narodnega doma". Udeležba je bila ogromna. Koncerta udeležilo se je mnogo odličnih celjskih rodoljubov, počastil nas je tudi gospod okrajni glavar. Vse točke izvajale so se z ono natančnostjo, koja je le mogoča pri sodelovanju tako izvežbanih pevk in peycev. Koncert bi se gotovo veličastneje izvršil, da nam niso odrekle razne bližnje in daljne vojaške godbe svojega sodelovanja, baje iz »političnih ozirov" napram celjskim pristnogrmanom. Da bi omenjali in na drobno ocenjevali točko za točko, to ni naša naloga, omenjamo le, da nas je prav iznenadil s svojim mojstersko dovršenim goslanjem gospod F. Serajnik. To je "umetnik in zgrešil je svoj poklic. Da je gospica Osana s svojim ljubkim deklamo-vanjem zadovoljila vse udeležnike, to se tako razume. Zadnja točka morala je odpasti, ker se je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celju • spodtikalo ob pesni »Ilirija oživljena".—Šmarska godba svirala je neumorno do ranega jutra vsem čestilkam in čestilcem boginje plesa. Glavni zbor. Po dokončani sv. maši ob 8. uri v četrtek dne 5. avgusta pričel se je točno ob 9. uri glavni zbor v posojilnični posvetovalni dvorani »Narodnega doma". Gospod pred- 16 sednik pozdravi najprej vse udeležence, posebno pa vrlega zastopnika hrvaškega učiteljstva Maksa Juršiča, ravnatelja v Križevcih, dež. odbornika Goriške gosp. dr. Turno, cesarskega svetovalca gosp. F. Vodopivca, gosp. ravnatelja Schreiner-ja in okrajne šolske nadzornike, med kojimi smo opazili le jednega iz probujene Kranjske, in vrle zastopnike štajerskega duhovništva. Dotični njegov govor glasil se je tako-le: Slavni zbor! Gotovo ni malenkostna zadeva, ki je zbrala danes toliko slovenskega in hrvatskega učiteljstva v tem širnoznanem mestecu ob bregovih bistre Savinje. Privabila nas je vse tu sem v prebujeno Štajersko volilna zvezda, katera pripelje naš ljubljeni narod k pravi omiki, k večji samozavesti, k jekleni značajnosti in tako k lepši bodočnosti — ta zvezda je: dobro urejeno slovensko šolstvo na narodni podlagi, ta zvezda je svobodno, gmotno dobro podprto učiteljstvo. Zbrali smo se, da se v združnem zborovanju, v prijateljskem razgovoru posvetujemo, razpravljamo in sklepamo, kar ima biti v korist in blaginjo naši zvezdi — in ljudskemu učitelj stvu. Našo zvezdo pa otemneva dvojni oblak: jeden se vzdiguje nad našim obzorom, drugi silnejši privihrava tam od severnih nebotičnih gora. Da, zelo resni so postali časi za ljudsko šolstvo in prostost učiteljskega stanu: v nevarnosti je ljudska omika. V takih hudih časih mora biti učiteljstvo edino in pripravljeno potegniti se z vso silo in odločnostjo za dobro stvar. Ne ustrašimo se nikakih ovir in zaprek, temveč bodimo možje, ki se popolnoma zavedamo velikega pomena svojega stanu pa tudi svojih velikih dolžnosti. Pokažimo svetu, da slovensko učiteljstvo urne duh svojega časa s tem, da neprestano napredujemo ter da od svojih načel nikdar ne od-jenjamo. Pokažimo danes tu v starodavnem Celju, da stoji »Zaveza", v kateri je združenih 31 okrajnih učiteljskih društev z blizu 1900 člani, nepremakljivo na temelju državnega šolskega zakona z leta 1869. na narodni podlagi, pokažimo, da imajo in bodo imeli oni, ki v resnici ljubijo našo mogočno Avstrijo in našo milo slovensko domovino in pričakujejo njuno srečo in blaginjo le od prave ljudske omike in izobrazbe, v slovenskem učiteljstvu vsikdar neupogljivo podporo. V tem duhu pozdravljam najprisrčneje vse gospode tovariše in gospice tovarišice, ki ste se brali tu v lepem savinjskem mestecu k glavni zavezini skupščini iz tužne Istre, solnčne Goriške, sosedne Kranjske in zelene Štajerske! Kjerkoli pa se snide slovensko učiteljstvo, spominja se s hvaležnim srcem usta-novnika ljudskega šolstva, ustvaritelja našega stanu, viteškega našega cesarja Franca Jožefa I., kateremu z iskreno srčno željo: »Bog ga ohrani, Bog ga ob vari našej ljubi domovini še mnoga leta" zakličimo: Slava! slava! slava! Pozdravim še nadalje vse blage in drage goste, ki so nas blagovolili počastiti s svojo precenjeno navzočnostjo, kar nam je dokaz njihove naklonjenosti, kakor tudi živega zanimanja za naše šolstvo. Vabim slavni zbor, da tudi njim zakličimo prisrčni »živili !•' Preden se preide na dnevni red, sklene zbor, da se odpošlje pred Najvišji prestol brzojavna izjava udanosti in zvestobe do milega vladarja in vzvišene cesarske rodbine. Kot 1. točka dnevnega vzporeda je bilo predavanje gosp. ravnatelja Schreiner-ja: Nekoliko misli o vzgojnem smotru ljudske šole. — Ker je gospod ravnatelj obljubil na občno prošnjo, da objavi svoj izborni govor, zato se ne bodemo spuščali v podrobnosti, omenimo le, da je bil govor sprejet z frenetičnim odobravanjem. 2. točka. O Ebenhoch-overa šolskem predlogu poročal je gospod Dragotin Česnik, nadučitelj v Predosljah pri Kranju.*) Vnela se jc o tem predmetu dolgotrajna in prav živahna debata, v kojo so posegli tudi neučitelji. Ker je stvar važna, zato naj omenjamo nekoliko bolj podrobno. Dež. odbornik dr. Tuma je mnenja, da bi učitelji bili veliko na boljem, ko bi dež. odbor imel več upliva pri dež. šolskih svetih, kakor do sedaj. Kajti v deželnem šolskem svetu so večinoma možje, koje je vlada doposlala in so kolikor toliko vezani nanjo. Mej tem je pa deželni odbor kolikor toliko samostalneji, ker tukaj je imuniteta dotičnega poslanca v poštev jemati. Torej je on pač mnenja, da bi bilo na vsak način bolje, ko bi deželni odbor imel več upliva pri raznih šolskih oblastnijah. Gosp. Strelec slika, kako bi se potem godilo slovenskemu učiteljstvu, ko bi se izvel povsod Ebenhoch-ov predlog. Gosp. Knaflič odgovarja na dr. Turne opazke, ter dostavlja, da bi pač bolje bilo v istini, ko bi povsod bilo tako, kakor je na Goriškem in gosp. doktor je pač govoril jedino le v lokalnem oziru. Gosp. Strmšek meni, da se ne bode stvar napačno razumela, da učitelji niso nikakor hoteli z razgovorom o tem predmetu koga osebno napadati, temveč le v toliko razjasniti svoje stališče, da se s tem branimo, da nečemo več hlapčevati. Oglasi se gosp. kaplan Kržišnik ter omenja, da se je on vedno z vsem učiteljstvom, kjerkoli je služboval, povsod prav dobro razumel. Šolo, kakoršno so zahtevali škofje in potem Ebenhoch in drugi, zahtevamo le za one kraje, kjer imajo premoč židje, oziroma socijalni demokrati, kjer poučujejo učitelji drugoverci učence krščanskega veroizpovedanja. A za naše kraje je pa Ebenhoch-ov predlog za nič. Da bi kje na Slovenskem kak učitelj deloval v šoli zoper vero, to mi ni znano, in tudi ne verjamem, dokler se mi ne dokaže. (Klici: Saj tudi ne sme!) Prav rado se govori in kriči, da je sedanja šola vzrok demo-ralizacije med mladino, a to ni istina, temveč jedino le domača vzgoja. Listi, kakor »Slovenec" in drugi slični pišejo vedno, da se morejo šolske postave prenarediti, a kako naj se prenarede, tega pa ne razloži nihče. In ravno vsled tega to nesporazumljenje. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Šola in učitelj morata biti svobodna, kajti le svoboden učitelj mora biti učitelj v pravem pomenu besede. Brez svobode pa si jaz sploh ne morem misliti nobenega vspešnega dela. To je moje in mojih tovarišev mnenje. Spregovorimo vsaj resno besedo, vsaj smo vsi ljudje. Malo več jasnosti in potrpežljivosti na obeh straneh in vseh pomislekov bode konec. Ali če bodemo vedno prenapeti, škodovali si bodemo sami, vam, a največjo škodo trpel bode narod. Delujmo javno na to, da se izgube ti pomisleki, in s tem utrdimo ljubezen v narodu. (Odobravanje.) Gosp. Ravnikar, Mokronog, prosi gosp. predgovornika, da naj prične s somišljeniki vplivati v tem smislu na »Slovenca" in sorodne liste, kar bode gotovo obilo sadu obrodilo. Gosp. ravnatelj Scbreiner omenja tudi, da bi le jedino v takih krajih bilo mogoče se sprijazniti z nazori gosp. Turne, kakor je Goriška. Ako se pa na Štajerskem uvede to, potem bodemo pa dosti slabše, kakor na Koroškem, in kmalu bi morali zaklicati: Morituri vos salutant! Vsi učitelji mi bodejo pritrdili, da mi nečemo nikakega boja, da se ga bojimo, da je želja vsakega rodoljuba, da delujeta učitelj in duhovnik skupno, to pa posebno pri nas, kajti drugače se zna dopolniti pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Gosp. Tuma želi, da se stvar tako tolmači, da ni to nikaka identifikacija Ebenhocha s duhovstvom sploh, to pa zato, da se ne poojstri še bolj dosedanji boj. *) Oba govora podamo čast. „Popotnik"-ovim bralcem doslovno. Uredn. 16* Gosp. poročevalec povdarja vnovič, da ta predlog ni smatrati jednakim s slovenskim duhovstvom, temveč, da je on hotel jedino le označiti stališče slovenskega učiteljstva napram predlogom Ebenhocha in druge. Predlogi gosp. poročevalca se z malimi spremembami jednoglasno sprejmejo. Kot tretje poročilo je predlog gosp. Fr. Brinarja, učitelja na Črešnjicah pri Vojniku, naj »Zaveza" na pristojnem mestu deluje na to, da se bodo odslej nameščale kot suplenti oziroma suplentinje na ljudskih šolah k večjem jedino le take osebe, ki so dovršile najmanj tri letnike učiteljišča ali vsaj pet razredov kake druge srednje šole in ki se zavežejo, da napravijo potrebne izpite do določenega obroka. Gosp. poročevalec utemeljeval je svoj predlog s tem, da nastavljanje drugačnih suplentov oziroma suplentinj ponižuje ugled slovenskega učiteljstva, ker potem nerazsodno ljudstvo misli, da je za učitelja že dandanes vsaka oseba dobra. — Predlog gosp. poročevalca se ovrže kot še premalo strog ter sprejme predlog gospoda cesarskega svetovalca Fr. Vodopivca, glaseč se: »Zaveza, slovenskih učiteljskih društev" deluj na to, da se od sedaj zanaprej nastavljajo kot suplenti oziroma suplentinje jedino le postavno usposobljene učiteljske moči. Koprsko učiteljsko društvo je predlagalo: »Zaveza" naj pošlje deputacijo slovenskih učiteljev, obstoječo iz učiteljev v »Zavezi" zastopanih dežel, povodom 501etniee vladanja Njega Veličanstva pred najvišji prestol, da izroči spomenico Njegovemu Veličanstvu. Predlog se je z velikim navdušenjem sprejel. Gosp. Jelene zaključi na to glavni zbor, zahvali vse navzoče za vstrajno delovanje ter izreče še posebno zahvalo gg. poročevalcem za vestno sestavljena poročila ter poživlja navzoče, da i nadalje vstrajajo z istim navdušenjem pri „Zavezi" slovenskih učiteljskih društev. Na to se je sešla še jedenkrat delegacija, da voli upravni odbor za dobo jednega leta. Na predlog gosp. Iv. Strelca je bil z navdušenjem voljen zopet stari odbor in sicer: Predsednik: Luka Jelene, nadučitelj v Št. Jurju pri Kranju. Predsednika namestnik I: Kritislav Bogateč, nadučitelj v Podgradu. Predsednika namestnik II.: Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu. Blagajnik: Franc Luznar, učitelj v Prims ko vem. Tajnika: Dragotin Česnik, nadučitelj v Predosljah, Ivan Šega, učitelj v Dol. Logatcu. Urednik: Miha Nerat, nadučitelj v Mariboru. Odborniki: Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu in Anton Petriček, učitelj v Žalcu — za Štajersko ; — Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani in Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu — za Kranjsko; — Anton Berginec, nadučitelj v Povirju, Božo Dubrovič, nadučitelj pri Svetem Mateju in Ignacij Križman, učitelj v Gabrijah — za Primorsko. Pri obedu, kojega se je udeležilo nad 200 oseb, smo slišali krasne napitnice. Gosp. predsednik Jelene napil je najvišjemu zaščitniku šole, Njega Veličanstvu, na kar se je odpela cesarska pesem. Gosp. dr. Sernec je napil v imenu načelništva posojilnico ter nam zaklical dobro došli. Gosp. dr. Dečko v imenu okrajnega šolskega sveta za celjsko okolico, ter izrazil, da upa, da bode tudi kmalu zamogel napiti v imenu slovenskega mestnega šolskega sveta. Gosp. dr. Vrečko napije slovenskemu učiteljstvu kot idejalu združene Slovenije ter povdarja, da ni slučaj, temveč nekaka usoda, daje »Narodni dom" odprl svoje duri prvokrat društvu, v kojem ni nikakih mejnih razlik, temveč je tesno spojeno slovensko in hrvatsko učiteljstvo. Gosp. Dragotin Hribar napija slovenskemu učiteljstvu kot vzgojitelju slovenske nade ter povdarja, da je sramotno, da ima učitelj, koji se lahko meri z vsakim stanom glede izobrazbe, manjšo plačo, kakor navadni dninar. Gosp. predsednik »Zaveze" zahvali krepkih besedij govornike, povdarjaje, da je slovenskemu učiteljstvu vedno kot največji in najvišji uzor njegovega delovanja boljša bodočnost v du- ševnem oziru. Nato so se prečitale došle brzojavke, kojih je došlo nad 30, med temi čez polovico iz Češkega. Na veselo svidenje prihodnjo leto v Ljubljani! Ker smo prepričani, da bodo zanimali brzojavni pozdravi vso slovensko učiteljstvo, podamo jo tukaj doslovno po uradnem originalu. Evo: Ajdovščina. Živela Zaveza napredno svobodne šole! Zavedno učiteljstvo neustrašeno naprej za našo boljšo bodočnost! Franc Bajt, Ignacij Bajt, Medvešček, Vilhar, Možina, Sinigoj, Kavs, Pere, Josi-pina Slunder, Helena Skerbic, Pavlica. Benešov. Bratrsky pozdrav! jednani vašemu všehu zdaru! Budec benešovska. Birkenberg. Necht buh sili ideu uči-telskou jež vrhol v humanite, lasce narodu. Zvoniček. Bovec. Zadržan vsled bolezni soproge kličem: Bog blagoslovi vaše delo v prospeh stanu in naroda. Gabršček iz Gorice. Chrudim. Budte silni v boji pro prava jazyka a naroda proti furoru teuton-skemu. Snstr. Č! a sla v. Bratrsky pozdrav od hrobu Žižkova. Klimentič. Dunaj. Slava zborovalcem naše dične „Zaveze"! Armič, Gampa, Gorečan, Hiti, Piki, Sad ar, Stiasng. K 1 a d u o. Pan s Vami: požehnani boži a zdar praci učitelu bratrskeho naroda slo-vinskeho. Duch naš dli u Vas. Imenem učitelstva mesta Kladna: Paur. Kobarid. Zborujočim tovarišem naj-prisrčnejši pozdrav pri delu za povzdigo učiteljstva in prosveto naroda! Tolminsko učit. društvo: Pakovšček. Kobarid. Z Vami istomisleči kličemo vam: Naprej naš procvit, naprej naš stan! Živili! Miklavič, Eakovšček, Kokol, Urbančič, Grunter, Krojnih. Kočevje. Obžalujoč, da se ne more zavezine skupščine udeležiti, kliče zborovalcem slava! Jelene. Kolin. Vznešene nadšene praci vaši plneho zdaru preje. Učitelska jednota Komenskg v Koline. Ljubljana. Uniformovani in oboroženi učitelji-vojaki pošiljajo zbranemu slovenskemu učiteljstvu kolegijalne pozdrave. Cuk, Gorjup, Hribar, Sachs, Skulj, Gangl. Ljubljana. Iz slovenske metropole kličejo vam učitelji-vojaki prisrčen Nazdar! Lavtižar, Krek, Brgant, Zore, Pire, Sabec, Kosec, Pretnar, Juvanc, Kavčič, Tone Maslo, Primož, Pečaver. Lomnicpopelka. Shromaždenjm bra-trim upfiran^ pozdrav od bor krkonoškveh, posijla učitelska jednota komensky v Lom-nici. v dr. Ig. Hermann Babno. Nahod. Učitelska jednota komensky v Naehode zašila junackemu shromaždem sla-vanskeho učitelstva v Celji pozdrav necht at pobratimska laska a vzajemnost idei sdružuje slovansky sever a jih ku stast-nejši budoucnosti. Karel Pleskač, predseda. Nove Boleslavi. Imenem ustrednibo literarniho sdruženi českeho učitelstva pozdra-vuji srdečne na sjezdu shromaždeue bratry slovinske a preji poradam vašim vseho zdaru Jan Krazik starosta. Dedictivi Komenske. Novi Bidžove. Pozdrav a zdar vašemu jednani Cerny. Planina. Neljubo zadržan kličem vsem zbranim: Z združenimi močmi pogumno naprej za ugled in napredek šolstva in učiteljstva ! Živili! Benedek. Praha. Upfimni pozdrav ku praci vaši kolegialni „na zdar" za „Komensky" v Praze. Lichtner. Praha. Pozdravujeme vas bratri na pude zapasu narodnich a prejeme snaham vašim hojneho zdaru. Genius slovanstva necht drži ochranou ruku nad vami! Za učitelstvo češke: Adolf Frumar, starosta, ustfed-niho spolku jednot Učitelskgch. ^ribram. Vsem učastnikum a všemu konani bratrsky „nazdar". Budce Pribramska. Pozdravujic Vas preje rouduickeho spolku učitel-vašemu uplneho zdaru a blahodarnych vysledku pro vas i vaš narod. Nezapominejte jakobi my stale tjho, vedomi jsme že treba společne hajiti vašich i našich prav vaši i naši volnosti. Budec roudnicka. Sadska. Shromaždnemu učitelstvu slo-vinskemu vrely pozdrav a prani zdani po-sila. Budec Podebradska. Solkan. Pozdrav, slava zborovalcem! Bog blagoslovi vse sprejete modre resolucije. Učiteljsko društvo goriško. R o u d n i c e. češke učitelstvo skeho rokovani Solkan. Živila za stanovsko čast in Tf cbone. Slovinsk^m bratrim nčiteljum veljavo pa narodni blagor se boreča vza- v Celji shromaždenvm srdečny pozdrav, jemna naša armada, pa naši modri vodje. Učitelska jednota Komenshj Tfebone. Tomaž Rustija, Poberaj, Vinko Orel, Srebernič. Vlašim. Učitelska jednota Budec ve Staslov. Bratrim Slovincum na sjezdu \lasimi v Čechach pozdravuje sve jiho- v Celji zašila pozdrav a bojni zdar. s,ov;!nske1 bratrJ 00 ^srdečneji a preje Karel Tuček, Je.'lch Jednam zdaru »ejlepsibo. mistopredseda českeha ustfedniho spolku. Chalupa, predseda. Škofjaloka. Odzdravljajoč vaši če- Vrb en i k. Bilo sretno na korist rodu stitki želimo, da vse učiteljstvo hrvatsko in i učiteljstvu! Živila skupština! Delegati slovensko deluje v Ciril-Metodovem dubu. Brozovic. Žic prekasno dobili dopust. Živili zborovalci! Živel narod! Krčko učiteljsko društvo. Skupščina v Skofjiloki. Tre bel no pri Mokronogu. Zadržan Zalog. »Zavezi« neizprosno naprej za vdeležiti se vašega zborovanja, bivam, mili svobodno narodno prosveto. Doran. sobratje, v duhu z Vami, želeč dobrega Železny brod. Dnešnimu jednani vspeha Vašemu delovanju! Živeli vrb bon- ninobo zdaru preje. Budec železnibrodsk$. telji za svobodo sole nase! Vsem bratski j pozdrav! Janko Leban, nadučitelj. Žižkov. Slavni »Zavezi slovenskih Tfebone. Hromaždenemu učitelstvu učiteljskih društev«, zborujoči ravnokar v bratrskeho naroda slovinskeho vfely pozdrav. Celji ter vsem vrlim slovenskim rodoljubom Zeiner, druhij mistropfedseda celjskim naš prisrčen bratovski pozdrav. ustredmho spolku. Cesko-slovenski spolek v Pragi. --- O metodi pouka v spisju. (Konferenčna naloga. — Spisal Ludovik Černej.) (Dalje.) B. Praktični ciel. Prva stopnja. I. Gola reprodukcija sestavljenega spisa. Otroci, zadnjič smo se učili o konju. Takrat smo slišali, da se nekateri mlad konj težko nauči, nekateri pa tudi noče voziti. Pripovedoval sem vam o nekem takem konjiču, ki ni hotel delati; kdo mi zna isto povest lepo ponoviti ? I! Rekel sem vam, da si bomo to dogodbico celo kratko zapisali'v spisnice. To hočemo danes storiti. — Kaj pa nam pove ta povest? (Da je konjič poginil, ker ni hotel delati.) Kaj nas torej uči? (Da moramo delati, če hočemo prav živeti.) (Smoter!) Kaj vse moramo po vrsti povedati? (1. da je bil konjič len, 2. da je zato pobegnil v gozd in 3. da je nekaj časa tamkaj veselo živel, začetkom zime pa lakote poginil.) Otroci! Jaz sem to že tukaj napisal. Lepo pazite, da bodete znali potem tudi vi to napisati. Čitam: Leni konjič. Mlad konjič ni hotel delati. Pobegnil je zato v gozd. Nekaj časa je tamkaj veselo živel, ko pa je prišla zima, moral je lakote poginiti. Ponovi prvi stavek B! Drugi R! Zadnji I! Vse skupaj S! — Pripravite si zvezke! (Tukaj se mora učencem enkrat za vselej natanko in razločno pokazati, kje in kako naj pišejo. Učitelj sam potegne v enem zvezku za tri prste črto, da nastane rob. To store tudi učenci, čez to črto se ne sme pisati, pač pa natanko do črte. Besede deliti, če treba!) Pri prvi nalogi se zapiše v prvo vrsto na sredo I. tečaj — če je zvezek za vse leto, sicer se zazuamni to zunaj — v tretjo vrsto 1. naloga in v peto Leni konjič. Pri poznejših nalogah se zapiše vedno v prvo vrsto tekoča številka naloge, v tretjo naslov in v četrto, nekoliko od kraja se začne z nalogo. Kdor je prejšnjo nalogo zamudil, zapiše to v prvo vrsto, n. pr. 2. nalogo zamudil, tekočo nalogo v 3. vrsto itd. Koncem naloge se zapiše v novo vrsto (še bolje, da se ena izpusti) kraj in datum. — Vse to so malenkosti, na koje pa se vendar mora ozirati, a jaz jih omenim zato, da bi se tudi v tem oziru doseglo več enakomernosti po raznih šolah. Ponovi še enkrat prvi stavek R. Vsi! Vzamite pero in zapišite ga lepo! — Odložite pero! Ponovi drugi stavek S! Vsi! Pišite! Zadnji! Vsi! Pišite! — Prečitaj, kar si uapisal K! — (Kjer mora biti vejica, naglaševal sem tako drastično, da so učenci to dobro zadeli.) Takih nalog ne svetujem mnogo, ampak kmalu naj sledi 2. Sestavljanje naloge po učitelju s sodelovanjem vseh učencev. Primer: Otroci, kaj smo včeraj brali? (Prazen strah. II. b., str. 29.) Ponovi to povest I! Danes bomo pisali to dogodbo v zvezke in sicer celo kratko. Kaj pa nas povest uči? (Da ni strahu.) Kaj vse moramo po vrsti povedati? (Milica sliši po noči trkanje. Misli, da je prišla najbrž umrla teta slovo jemat. Bilo jo je strah. Zjutraj najde na pragu psa, ki se je obiral in trkal z nogo na vrata.) Napis bomo uporabili isti, kakor je v knjigi. Zapišite! Kaj boš najprej povedal B? (Milica se je po noči zbudila in je slišala neko trkanje.) Ponovi R! Pišite! — Kaj dalje? (Milica je mislila . . .) Poslušajte: Milica se je po noči ... Milica je mislila ... Ali je to dobro? Zakaj ne? (Dvakrat Milice.) Kako bi lahko to boljše povedali? (Mislila je, da je umrla bolna teta in prišla slovo jemat.) Pišite! Kaj nadalje? (Zelo jo je bilo strah.) Pišite! In koncem ? (Zjutraj jo našla na pragu psa, ki se je obiral ter trkal z nogo po vratih.) Pišite! — Preberi, kar si napisal K! Druga stopnja. I. Učenci sestavijo s pomočjo učiteljevo načrt in ga s pomočjo izvedejo. Otroci, pred kratkem smo se učili o lisici. Kdo še zna pripovedovati isto basen, ki sem vam jo takrat povedal? I! (Krokar in lisica.) Rekel sem vam tedaj, dajo bomo pisali v spisnice. To hočemo danes storiti. Pripravite si spisnice! Kakšen naslov lahko naredimo? (Krokar in lisica, ali Zvita lisica, ali Goljufani krokar itd.) Vzamimo zadnji naslov! Zapišite ga! Odložite pero! — Da bomo videli, kar moramo po vrsti povedati, hočemo si to najprej prav kratko zaznamiti. Pravil sem vam, da si zidar ali tesar najprej nariše, kar hoče izgotoviti. Kako pa se pravi taki podobi ? (Načrt.) Glejte, tudi tem našim opazkam, po katerih bomo izgotovili nalogo, recimo tako. Zapišite torej v prihodnjo vrsto: Načrt. (Rekli bi tudi lahko Razporedba, ker se misli (stavki) postavijo v določeno vrsto.) Kaj pa nas uči naša basen? (Da hinavcu ne smemo verovati.) In kaj še? (Ukradeno blago ne tekne.) Kaj moramo najprej povedati? (Krokar je ukradel kos sira in zletel ž njim na drevo.) Pove to celo kratko B! (Krokar zleti z ukradenim sirom na drevo.) Zapišite to! (1. Krokar. . .) Dalje! (2. Lisica ga hvali in prosi, naj zapoje.) Pišite! Naprej! (3. Krokar se oglasi.) Pišite! Potem? (4. Sir mu odpade.) In konec? (5. Lisica požre sir.) Preberi načrt K! — Sedaj bomo po tem načrtu nalogo izgotovili. Na sredo v prihodnjo vrsto zapišite Izpeljava. Beri prvo točko načrta K! Izvedi to točko R. — Kako bi še lahko rekli? itd. — da pridemo do zaželjenega stavka. Krokar je ukradel kos sira in se vsedel ž njim na drevo.) Zakaj pa je zletel na drevo? (Da bi sir pojedel.) Zveži to s prvim stavkom K! (. . , da bi ga pojedel.) Pišite! Drugo točko B! (Lisica ga zagleda.) Pišite! Dalje! Začne hvaliti njegovo lepoto in ga prosi, naj zapoje!) Naprej! (Krokar se res oglasi.) Četrto točko Z! (V istem hipu mu odpade sir.) Konec Ž ! (Lisica zgrabi sir in ga požre.) Kaj bi še lahko pridjali? (Krokar ni imel nič.) Beri, kaj si napisal! (Pazi se natanko, če bralec tam, kjer bi morale biti vejice, dobro na-glaša, sicer se na ločila opomni.) Pismece. Najbolje je — kakor uči Frisch — da se da najprej učencem prepisati pismece, na koje imajo potem odgovoriti. Na tem prepisu se učencem razložijo posebnosti pisma. Naslov. Če se hočemo s kom kaj meniti, ga ogovorimo ali pokličemo, tako tudi v pismu! Potem povemo — pišemo, kar imamo povedati. Predno se ločimo, pozdravimo — konec. — Tistemu, kateremu pišemo, izkažemo čast s tem, da pišemo Ti ali Vi, tako tudi Tvoj ali Vaš v vseh sklonih z veliko začetno črko. Ker bi pa časih sprejemnik lahko ne vedel, kdo je pisal, moramo se podpisati. Tistim, s katerimi smo si v tesni zvezi, kakor sorodnikom in najbližnjim prijateljem velja, da podpišemo le krstno ime, drugim pa oboje. Da se ve, kje in kedaj se je pisalo, pripiše se kraj in datum. — O obliki pisma in naslova. na zavitku treba je seve posebnega, natančnega pouka. Najboljše je, da izgotovijo učenci pozneje popolno pismo z zavitkom vred. Primer. Otroci so prepisali v zvezke naslednje pismece: Ljubi tovariš! Davi sem padel tako hudo, da ne morem daues v šolo. Prosim, povej to gospodu učitelju! Upam, da se kmalu zopet vidiva. Iskreno Te pozdravlja Tvoj udani France. — 14. dne junija meseca 1896.1. Odgovor. Tovariš (tovarišica) vam je pisal, da ne more v šolo, ker jc nesrečno padel. Kaj pa bi storil, ko bi sprejel res tako pismece? B. (Upravičil bi tovariša pri gospodu učitelju.) Dobro, tako bi izpolnil njegovo željo. Ali pa bi mu s tem že tudi dovolj izkazal svojo ljubezen? (Ne.) Kaj pa bi še storil? (Šel bi ga obiskat.) Vidite, to bi bilo res najlepše in hvalevredno. Misli pa, da bi ti to ravno nikakor ne bilo mogoče; kaj bi pa tedaj naredil? (Napisal bi mu nekaj vrstic.) — Dobro! Tako pismece hočemo danes sestaviti. Kaj bomo na vrhu zapisali? (N. pr. Dragi France!) Pišite lepo v sredo vrste! Kaj mora biti na koncu? (Klicaj.) Zakaj ? (Ker tovariša pokličemo, ga nagovorimo.) Odložite peresa! Kaj vse pa bomo po vrsti pisali? (1. da nam je žal, da je tovariš ponesrečil, 2. da smo ga opravičili v šoli, in 3. želimo, da bi kmalu ozdravel.) — Zloži torej prvi stavek Ž! Kako bi še lahko rekli B! Kako še I. — Najboljši stavek "se zapiše, recimo: Zelo me žalosti, da si tako nesrečno padel. Prečitaj ta stavek R! Kaj bomo zdaj zapisali? Upravičil sem Te pri gospodu učitelju.) Naprej! (Želim in upam, da boš kmalu zopet ozdravel.) Konec! (Sprejmi prisrčen pozdrav od Tvojega Karola.) Kaj nam še manjka? (Kraj in datum.) Kraj naj zapiše vsak tisti, kjer je doma, datum pa današnji! Prečitaj pismo R. Vsak še naj za-se prečita in pogleda, če ni napravil kakega pogreška! a 2. S pomočjo učiteljevo sestavijo učenci načrt, kojega izvedejo same. Otroci, zadnjič smo slišali, kako sta se ljubila Albrehtova sina Friderik in Leopold. Včeraj smo čitali to dogodbo, danes si jo pa hočemo kratko in z lastnimi besedami zapisati. Sestavili si bomo skupno načrt, nalogo pa bodete potem že sami izgotovili. Kak naslov bi lahko rabili? (Bratovska ljubezen, Friderik in Leopold, Albrehtov pes, Kako sta se Friderik in Leopold ljubila, Dokaz prave bratovske ljubezni itd. Vzamimo zadnji naslov! Zapišem ga na šolsko tablo. Tukaj je v naslovu izražen ob jednem smoter raz-kaza. — Kaj moramo najprej povedati ? (Albrecht je imel mnogo sovražnikov . . .) Kako bi lahko to celo kratko povedali ? (O Albrechtu in njegovem psu.) — Kaj potem ? (Leopold ubije psa.) Kaj zdaj? (Albreht razkačen zasleduje storilca.) Naprej ! (Frideriku se smili brat, zato se objavi on dolžnim.) Kaj moramo nadalje povedati ? (Leopold pove, da je on storilec.) Tukaj smo nekaj izpustili, kdo ve, kaj ? (Oče hoče kaznovati Friderika.) Ponovi torej najprej to točko in potem ono! Kaj pride zdaj? (Leopold objame brata in se razjoče.) To lahko združimo s prejšnjo točko 1! (Leopold pove, da je on storilec, objame brata in se razjoče.) In kaj še zdaj ? (Oče odpusti Leopoldu.) Na šolski tabli je ta-le slika: 8. naloga. Dokaz prave bratovske ljubezni. N a č r t. 1. O Albrehtu in njegovem psu. 2. Leopold ubije psa. 3. Albreht razkačen zasleduje storilca. 4. Frideriku se smili brat in objavi se on dolžnim. 5. Oče hoče kaznovati Friderika. 6. Leopold pove, da je on storilec, objame brata in se razjoče. 0. Oče odpusti Leopoldu. Izpeljava. Začetkom izgotovi na tej stopnji boljši učenec vso nalogo po načrtu ustraeno. Po-greški se sproti kratko popravijo. Potem izvrši nalogo drug drugače in tretji spet drugače — čim več, tem boljše. Otroci, sedaj bode pa poskusil vsak izmed vas sestaviti to nalogo celo za-se. Nič ne glejte na druge, kajti če tu in tam kaj prepišete — ukra-dete — spravite skupaj čudno godlo, dobite slab red in moram vas še kaznovati. Če se bodete pa za-se trudili, ne bom sodil nalog preostro! Preberite vedno prejšnji stavek in potem še le sestavite drugi in sicer tako, da bo vse lepo v zvezi. Najprej prepišite to, kar je na tabli in potem sestavite spis. Vzamite papir (konceptni zvezek)! Ali ste vsi dokončali? P bode čital nalogo, drugi pa jo dajte pod klop! Pazite lepo in si zapomnite (zapišite), kar se vam ne bo zdelo prav. — Čitaj zelo počasi! — Kaj si opazil K? Se pogovori. C? itd. To boš pozneje popravil. Čitaj S! itd. Sedaj bodete pa še vsi enkrat svoje naloge pregledali in popravili, če ste morebiti kaj opazili. Pozneje pa jih bodete prepisali prav lepo v spisnice. (Tiha naloga.) (Dalje sledi.) -<3$©- Ljudsko šolstvo na Ruskem in „Vserossijskaja vystavka" y Nižjem Novgorodu. (Lj. Stiasny.) (Konec.) Predno opišem, kako je bilo šolstvo za- mive razstave, ki je predstavljala gromadno stopauo na „vserossijski vy stavki" v Nižnjem Novgorodu, dovolite mi nekaj splošnega o tej razstavi. Razstava v Nižnjem Novgorodu je bila jedna največjih vsega sveta. Zavzemala je prostora 77 desjatin (83y2 ha) ter bila celo večja, ko svetovna razstava v Parizu ekonomično razvitje Rusije v zadnjih letih. Jeden teh je videl razstavo v Moskvi 1. 1882., a bil presenečen o napredku od te dobe. Sedaj začenja Rusija izvajati vse obrtne izdelke brez usluge inostrancev. Najbolj zanimivi so bili oddelki centralne Azije, Sibirije 1. 1889. Francoski korespondentje so bili in Kavkaza, ker so kazali gromadno bo-oduševljeni od te grandijozne in zelo zani- j gastvo, sestavljajoče nekaj za Rusijo kot reservo v njeni bodočnosti. Razstava je bila zanimiva tudi v etnografičnem smislu, kajti tu si lahko študiral mnogobrojne narode ruskega carstva. Prepričal si se pa tudi lahko o vsestranski sposobnosti ruskega kmeta. Razstava je imela povsem naroden značaj, kajti vsi razstavljeni predmeti so morali biti izgotovljeni v Rusiji, le ruskim umetnikom, ki živijo v inostranskih deželah, se je delala v tem izjema. Vseh državnih poslopij — razstava se je otvorila na stroške finančnega ministerstva — je bilo 55, razven teh so razni ekspo-nentje postavili 117 pavilonov. Razna poslopja so bila zidana v raznih arhitekturnih slogih. Glavni oddelki so bili v takih, kakor so navadni v večjih razstavah, srednje-azijski v mavritanskem, kineški v kineškem, a tudi mnoga druga poslopja so bila zelo originalna. Zato je bila vsa razstava zelo mnogolična in kdor se je sprehajal samo po parku, ki je bil okrog teh poslopij ter je zavzemal 60.000 kv. sežnjev (blizu 27 ha) ali kdor se je vozil z električno železnico, ki je vodila obiskovalce okrog glavnih oddelkov v daljavi 33-/2 verste, je imel že iz-vanreden užitek. Videl si tudi mnogo ribnikov, izmed katerih je imel največji 700.000 veder (86.000 hI) vode ter okrašen z efektnimi fontanami. Razstavo je razsvitljevala zvečer električna luč, a okrepčal si se lahko v restavrantih, kjer so bile cene take, kakor drugod v Rusiji v jednakih gostilnicah. Obedoval si celo lahko ceno, akoravno je Nižnij zelo drag kraj, kadar cvete tam Jarmarka". Ker je hotela vlada omogočiti vstop tudi nepremožnim, znašala je vstopnina za vso razstavo — le pri dveh privatnih pavilonih se je morala plačati posebna vstopnina — le 30 kopek, a po nedeljah celo samo 20 kopek. Vlada je skrbela razven tega za cene gostilnice ter pripravila za obiskovalce razstave 7000 postelj po 1 rubelj in 3000 postelj po 2 rublja. Razven tega je ruska vlada podelila zelo mnogo prostih biletov za obiskovalce razstave na vseh železnicah, namreč raznim učiteljem, obrtnikom, poljedelcem, delavcem, vojakom itd. Tako se je marsikateri dan peljalo iz Moskve več ko 5000 potnikov z brezplačnimi biljeti. Le tako je bilo možno, da je marsikateri priprost obrtnik, poljedelec, delavec ali vojak, živeč v južni Rusiji ali na Poljskem, obiskal omenjeno razstavo ter potem vrnivši se domov ponosno korakal s kolajno, katero si je kupil na razstavi. V razstavi so se pač tudi prodajale razne stvari, a vpitja ni bilo nobednega in nikjer nisem bil nadlegovan od sitnih prodajalcev, kakor na drugih razstavah. Vsa razstava je bila razdeljena v 20 oddelkov, izmed katerih je zavzemala razstava narodnega obrazovanja 19. oddelek. Ta oddelek je bil razdeljen v nič manj ko 31 skupin ter 62 razredov. Dočim so bile odločene šolstvu v istočasni berolinski razstavi samo tri male sobe ter nekatere galerije, videl si tu razven glavnega „naučno-učeb-nega" pavilona in več drugih malih pavilonov celo 3 uzorne šole. Razven tega so bili šolski izdelki raztreseni po mnogih drugih oddelkih. » Glavni „naučno-učebni" pavilon je obsegal 620 kv. sežnjev (28 a). Na desno pri vhodu so bile razstavljene statistične tabele, dijagrami, zemljevidi in razni sistemi ročnih del itd. Nekoliko dalje so bili izdelki srednjih učilišč, moških in ženskih gimnazij, realnih učilišč in učiteljišč. Najbolj se je pri tem oziralo na pismene izdelke. Razven tega so bili razstavljeni krasni izdelki ženskih višjih šol ter ženskih ročnih del, a tudi moških ročnih del. Na drugi strani so bili razstavljeni izdelki ljudskih šol, namreč mestnih in zemskih »cerkovno-prihodskih11 ter „škol gramotnosti". Razven mnogih fotografij je bilo tudi nekaj izdelkov učiteljev, a najbolj zanimivi so bili zelo veliki zemljevidi vseh gubernij, ki so kazali, koliko je ljudskih šol v vsaki guberniji. Razven tega so bili v tem pavilonu izdelki kupčijskih in obrtnih šol, pri katerih pa ne bomo ostali, ampak podajmo se raje v drugo zelo zanimivo poslopje. Zraven glavnega pavilona sta bili sezidani dve uzorni šoli, namreč šola ministerstva „Narodnago prosbješčenija" in na levo „ccrkov-škola". Prvo šolsko poslopje je bilo ravno tako, kakor sem ga videl prvič v vasi Bajdar na Krymu, katero sem že opisal. V tem uzornem šolskem poslopju je bila tudi „nočležnaja" ter „niasterskaja", v kateri je kazal ruski učitelj, kako se poučujejo učenci v deških ročnih delih. V šolski sobi je bila razpostavljena tudi šolska uprava, uzorua knjižnica ter razni statistični izdelki gubernskih in okrajnih zemskih uprav ter mestnih svetovalstev. Na galerijah pa so bili izdelki učiteljev in učiteljic iz ročnih del in šolskega vrtnarstva. Pri šoli je bil tudi uzoren šolski vrt z lično ograjo. „Cerkov-škola" je bila zelo krasna in originalna. Bila je v dveh etažah. V nižnjem so bile spalnice za učence, jedilna soba, ter stanovanja za učitelje, a zgoraj je bila cerkev. Šolske sobe bile so štiri, a v jedni je bila knjižnica. V teb prostorih so bili razstavljeni razni predmeti, kakor slike raznih cerkovno-šolskih poslopij, razne fotografije učencev in učiteljev, pismeni izdelki, šolska pravila in tabela, iz katerih se je razvidclo, kako napredujejo te šole od 1884. leta. Razven tega so bili izloženi tudi izdelki deških ročnih del, med temi nekatere ikone (svete podobe) itd. Mnogo šolskih izdelkov je bilo razstavljeno tudi v oddelku uzornih poslopij proti razširjanju požara, kjer je jedno poslopje predstavljalo uzorno šolo za 40 učencev. Iz raznih načrtov v inžinerskem oddelku se je tudi razvidelo, kako krasna šolska poslopja so v mnogih krajih v Rusiji, a najbolj originalna je gotovo „aulnaja škola", ki je bila zraven sibirskega oddelka. V obliki pokritega koša ter v visokosti 3—4m je imela spredaj uhod, a pred solncem in dežjem se je ubranilo z raznimi tepihi, kateri se lahko z vrvmi zgrnejo in od-grnejo. V šoli, kjer je bilo prostora za kakih 15 učencev, so bile zelo nizke klopi, na katerih pišejo otroci, ki morajo čepeti na tleh. Spredaj je omara za knjige, stojalo in tabla, računski stroj ter podoba carjeva. Iz vseh razstavljenih izdelkov se je videlo, da ruski učitelji težijo najbolj za tem, da se izurije učenci v jeziku. Zato je bilo povsod polno pismenih izdelkov. V tem dosežejo velike uspehe, ker imajo izborne čitanke, od katerih so najbolj razširjene Tolstoj-eve, dalje pa tudi, ker imajo ruske šole večinoma velike knjižnice. V raznih poslopjih sicer ni bilo razstavljenih uzornih šolskih knjižnic, iz katerih bi se razvidelo, kako se zanimajo učenci za šolsko knjižnico, videlo se je pa, da razpolagajo razne šole čez zelo bogate zaklade, katere so podarili razni dobrotniki, ali pa da dobivajo velike doneske raznih zemskih, okrajnih ali mestnih uprav. Raznih učil, izdelanih po učiteljih, je bilo razstavljeno le malo, mnogo pa izdelkov iz ročnih del in šolskega vrtnarstva, sadjerejstva in bučelarstva. Tudi ženskih ročnih izdelkov je bilo mnogo. Pri tem sem se prepričal, da ruske učiteljice jako praktično poučujejo ženska ročna dela. Pri razstavi kirgiških ženskih šol videl sem namreč ne samo prav fina dela, ampak tudi prte, srajce, halje, hlače, suknje in dr. Zadnja dela so bila prav priprosta, a vmes se je videlo tudi, da uče učiteljice učenke zakrpati nogovice, srajce, hlače itd. Ako še omenim, da so bile razne obrtne, poljedelske in kupčijskc šole zastopane v drugih pavilonih in sicer v mnogo večjem obsegu, saj je bila razstava v prvi vrsti obrtnijska, končam svoj kratki opis „Vserossijske vystavke", v kateri se je vsakdo ne samo lako prepričal, kako zelo šolstvo v zadnjih desetletjih v Rusiji napreduje, ampak tudi, da se je ruska vlada za ljudsko šolstvo začela zanimati. Omeniti moram tudi, da je bilo v tem času, ko sem bil v Nižnjem Novgorodu, tam mnogo učiteljev. V razstavi je bila namreč velika dvorana, v kateri so prirejali zvečer koncerte, a po dnevu so bila tam razna zborovanja in predavanja. Tako so bila ravno takrat učiteljska zborovanja in predavanja, ki so trajala 14 dnij. Iz Nižnij Novgoroda sem potoval po Volgi v Rybinsk. Tudi tu sem opazoval, kako zelo napreduje šolstvo v zadnjih letih. Tako so zgradili v Rvbinsku v zadnjih letih razven mnogih ljudskih šol dve gimnaziji, ter se sedaj zida obrtno učilišče, za katere je žrtvoval nek bogat Rus 500.000 rubljev. Taka poslopja nastajajo v Rusiji celo v mestih kakor v Rybinsku, ki ima samo 16.000 prebivalcev. Rusi storijo v tem dobrega skoraj preveč in sigurno bi bilo bolje, ko bi se del teh stroškov porabil za razširjanje ljudskih šol na deželi. Iz Rybinska sem se peljal v Peterburg. Krasna prva stolica ruskega carstva je mesto palač, a tudi mnogotere ljudske šole sc odlikujejo po svoji ogromnosti in lepi zunanjosti. Da pa končam, ne bom natančneje opisoval šolstva v Peterburgu, katero zavzema najvišjo stopinjo na Ruskem. Iz teh podatkov je razvidno, da ljudsko šolstvo na Ruskem v zadnjih letih zelo napreduje, in ker je zašlo zanimanje za ljudsko šolstvo že v najširše kroge, je pričakovati, da v tem oziru Rusija v ne-daljnem času doseže kulturo prve evropske države. OSO Listek. sv Namizni govor pri letošnjem banketu „Zaveze" v Celju. Častita Gospoda, preljubljeni tovariši, spoštovane tovarišice! Napočil zopet nam je dan, Veselja dan, dan prekrasan; vsaj Vam Kranjcem in nam Primorcem, ki poznamo oni dve narodni, kojih prva se glasi: Pojd'mo na Štajersko Gledat kaj delajo Ljubice tri. Druga pa: Jaz pa pojdem in porajžam Tja na »spodnje Štajersko". Prva je za nas „sivor"-je že davno brez »privlačnosti", a druga nam „roji" po glavi, odkar smo zvedeli, da bode zborovala naša močna „ Zaveza" na zelenej Štajerski, ob bistrej Savinji, v starodavnem, prijaznem Celju. »Ena se tebi je želja spolnila" — rekel je marsikedo izmed nas •— in sedaj Lahko pojdeš in porajžaš Kamor srce ti želi: Tje na spodnje Štajersko. Ker sem omenil »dveh" narodnih, ker smo tukaj »dvojnega" spola, — srednjega menda ni, če ga ne zastopa kak star »fant", — ker je prijazno »dvozložno" Celje že »dvakrat" pogorelo, ker zboruje učiteljska »Zaveza" že »drugikrat" v tem mestu, dovolite, da se tudi jaz oglasim in sicer na podlagi te številke, oziroma števila »dva". Malokatera številka je tako zvita kakor ta. Zvita od zgoraj, zvita v sredi, zvita od spodaj. Radi te »zvijače" je postalo število 2 v teku časa tako važno in znamenito, igra tako velikansko ulogo v našem življenju, da je vredno pobližnega našega zanimanja. Število »dva" je parno število starodavnega pokoljenja. Že v nebesih so se razcepili angelji v dvojno krdelo: v dobre in hudobne. V raj je postavil Bog „dva" človeka. Oba sta bila »dvozložna": A-dam, E-va. Kača, ki ju je zapeljala in jima uničila dvozložno sre-čo, je tudi dvozložna. Z grehom sta si zaslužila dvozložni pe-kel; a delo, trpljenje in- pokora pripeljali so ju v dvozložno sveto ne-bo. Najimenitnejše stvari božje so 1. angelji, 2. človek. Dvozložni No-e je vzel v svojo dvozložno Ar-ko po dvoje živali vsake pasme-samca, samico. Dve ste bili pregrešni mesti: Sodoma in Gomora. Na dve tabli je zapisal Bog svoje zapovedi na dvozložni gori Si-naj. Dva sta bila medveda, ki sta raztrgala one razposajene in nespodobne otroke, koji so zasramo-vali preroka Elizeja. Jožef in Marija sta prinesla dva goloba v tempelj. Herod je dal pomoriti vse otroke od dveh let nazaj. Predno je petelin dvakrat zapel, je Peter Jezusa trikrat zatajil. Dva sta bila razbojnika križana z Jezusom. Ob smrti našega Zveličarja se pretrga zagrinjalo v tempeljnu na dvoje. Naš prvi pedagog in velik dobrotnik svojemu naroda je dvozložni An-ton Mar-tin Slom-šek, ki nas je učil, da: Cerkev in šola Sestrici ste dve; Nobena narazen Hoditi ne sme. Človek obstoji 1. iz duše, 2. iz telesa in ima po navadi dve nogi, dve roki, dve lici, dve očesi, dve ušesi, dve čeljusti, dve ustnici. Nos, ki je sam sredi obraza, pa ima dve nosnici. Dela so dvojna: dobra in slaba. Poznamo dva elementa, ki dobro služita, a slabo gospodarita: ogenj, voda. Dve ste poti, po katerih ljudje hodijo: ena široka, lagodna, vabljiva, s cvetjem posuta in uživanjem (te menda mi ne poznamo); druga pa ozka, grda, s trnjem postljana, nam dobro poznana; a znano nam je tudi in upamo, da pripelje ta pot tja gori v dvozložno sre-čo nad dvozložne zvezde. Zemlja ima dva tečaja: severni in južni in se loči v dva sveta: stari in novi. Morje ima dve dobi: upadanje in naraščanje. Pri magnetu razločujemo dva pola, pri gori dvojno visočino, pri uri dve kazali. Dva sta glavna stana; samski in zakonski. Iz prvega se lahko stopi v drugega, ali iz drugega — »Ne boš......" 1 Vsaka stvar ima svoji dve dobi: začetek in konec; kakor ima tudi svoji dve strani — pravijo ljudje, — dobro in slabo. Železnico je krstil naš priprost dvozložni na-rod na dve imeni: Luka-Matija. V rastlinstvu nahajamo dvodomne rastline in dvokaličnice; v godbi dve terci: malo in veliko dur in mol. Čudno je, da stopa žirafa ob enem na obe nogi iste strani in da ni kamela nič ponosna na svoji »d v o grb i". Vojaki stopajo navadno po d v a in d v a, učenci iz šole do vrat tudi tako. Naša država se deli v dve polovici in avstrijski orel ima dve glavi. Dve besedi si je izvolil naš presvitli cesar v svoje geslo in vodilo: „Viribus unitis". Dva sta slovanska apostola, po katerih nosi naša neizmerno koristna družba svoje ime. Dvobarvno Ličice krasi Slovensko dekle, ker v licu Je bela ko mleko, Rudeča ko kri; Na en način gleda, Na drug se drži. Ker imajo ljudje in ptiči po dve nogi, se reče marsikateremu človeku: Ta je pravi tič. .... Opoldne hodi človek po dveh. Nam učiteljem „ni" všeč, kedar prideta dva praznika skupaj. Kače imajo na dvoje razcepljen jezik. — Muzikaličnemu sluhu dvozložnega osla zadostujeti samo dve noti: i, a in ti dve noti trobi sivec vedno na dva načina, — tako vsaj pravijo nekateri opa-zovatelji; in sicer ko je lačen trobi svoj krasen ia-napev v f-mol; če je pa sit, povzdigne »štirno" in gre »ttber" ter jo ,,udari" v a-dur, cela dva tona više. Lepe dvozložnice so — za otroke: dvozložna vo-da in mle-ko; za moške dvosložno pi-vo in vi-no; za ženske, tako pravijo nekoji poredneži, dvosložni ko-fe in — je-zik. Dvozložnice, ki jih radi vidimo v žepu so: kro-na, pe-tak, sto-tak. — Kraljica vseh dvozložnic pa je in ostane „to preljubo zdravje". Iz števila dva »izhajajo": dvoparkljarji, dvoživke, dvokrilci, dvogovor, dvospev, dvojina, dvojača, dvonogat, dvouprega, dvoumno, bicykel in »dopjon" („tomaž" ali „štefan"). „Največe" veselje za očeta in mater je takrat, ko prinese dvozložna štorklja v svojem kljunu ali na hrbtu dvozložna — dvojč-ka. Številu dva se godi velika krivica s tem, da se ga ne uvrstuje med priljubljena »narodna števila". Res, v nebo vpijoča krivica. To svojo trditev hočem podpreti z nekojimi dokazi. Tako n. pr. : dobimo v knjigah in v narodu: Dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Na dveh stolih se ne more sedeti. Kar vesta dva, vesta sama. Kjer se prepirata dva, tam tretji dobiček ima. Ako slepec slepca vodi, o b a v jamo padeta. Ako zapovedujeta dva brodarja, potopi se ladija. Kdor hitro da, dvakrat da. V mlinu se dvakrat pove. Osel ne gre dvakrat na led. Šviga švaga čez dva praga. reč ima svoj konec, klobasa ima d v a. (Konec sledi.) Društveni vestnik. Od Save. (O slavnostnem zborovanju sevniško-brežiškega ačit. društva.) Dne 18. jul. mes. t. 1. proslavljalo je naše društvo na Vidmu 25 letnico svojega obstanka. Pri krasnem vremenu shajali so se tovariši omenjenega dne od blizu in daleč prešinjeni iste nadebudnosti, katere je napolnjevala vrle zaveznike našega društva pred 25 leti. Ob 9. uri podala se je množica zbranih učiteljev — bilo nas je 40 — v župnijsko cerkev k sv. maši, katero je vršil tamošnji g. kaplan Kumar. Mnogo tovarišev ogledalo se je na to pod prijaznim vodstvom meščanskega učitelja g. Bezlaj-a v meščanski šoli stalno razstavo učil. Omenimo le. da so posamezni nazorovalni predmeti silno zanimivi in poučljivi in v današnjih razmerah slov. šolstva vredni vsega priznanja. Le žal, da so potrebne pevske vaje, ki so se istočasno vršile v videmski šoli, mnogim tovarišem in tovarišicam zabranile ogledati si bogato zalogo učil. Po 11. uri podali smo se v elegantno in veličastno okrašeno zbornico, katero je poveličevala po tovarišu g. Aparnik-u izdelana izborna slika našega Jamšeka. Tu otvori g. predsednik pomenljivo zborovanje pozdravljajoč vse društvenike, osobito učiteljski senat, ki že 25 let združeno deluje v prospeh društva in šole in konečno pa priljubljene nam goste iz kozjanskega okraja. Na to prevzame nadučitelj g. Mešiček besedo in nam stvarno in živo naslika minulost našega društva. Kakor je sočutno razpravljal, tako navdušeno je bodril društvenike, da zvesti vztrajajo v težavnem delovanju, tudi za naprej. Z „živio"-klici na presvitlega cesarja končal je svoj izbrani govor; ž njim izraževali smo tudi navzoči svojo navdušenost do zaščitnika šolskih zakonov in slovesno so se vznesle iz množine grl glasovi mogočne pesmi: »Bog ohrani, .." Društvo je sklenilo na to imenom vsega navzočega učiteljstva brzojavnim potom izrazit Nj. Veličanstvu svojo nevenljivo udanost in zvestobo. Po končanem govoru se g. predsednik v imenu zborovalcev g. Mešiček-u, ki se je z ozirom na posebno nemile okoliščine v svojej rodbini vendar odzval težavni nalogi, prav toplo zahvaljuje; istotako se zahvaljuje društvenemu odboru za vztrajno delavnost v svrho današnje slavnosti, posebno pa izraža svojo zahvalo tovarišici gospej Tramšek, l katere je opremiti s spričevali zrelosti in učne 1. Na petrazredni ljudski šoli pri Kapeli : usposobljenosti ter z dokazom usposobljenosti za druga učiteljska služba in subsidiarično poučevanje katoliškega veronauka, 2. na dvorazredni ljudski šoli naŠčavnici | potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do podučiteljska služba. ' 15. dne septembra meseca t. 1. pri krajnem šolskem Nemškega in slovenskega jezika zmožni prosi- svetu v Braslovčah. telji in prositeljice naj vložijo svojo prošnje, obložene ] Celje, dne 12. avgusta meseca t. 1. spričevalom zrelosti in sposobnosti, potem z dokazom Predsednik-. Attems s. r. avstrijskega državljanstva (domovnico) službenim potom do 31. avgusta meseca t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Gornji-Radgoni, dne 2. avg. meseca t. 1. St. 302. Podučiteljska služba. Na petrazredni ljudski šoli v Hrastniku je popolniti mesto razpisane učiteljske službe jedno podučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnem Št. 302. Razpis natečaja. razredu in prostim stanovanjem. (Mesto učitelja in šolskega voditelja ) Prošnje je vložiti do konca avgusta meseca t. I. Na novo aktivirani jednorazredni ljudski šoli ' Celje, dne 12. avgusta meseca t. 1. III. plačilnega razreda v Letuš-u, krajni šolski svet J Predsednik: Attems s. r. Tovariši in tovarišice, ku/pujte in naročajte ' „Knjižnico za mladino"! Vsebina. I. Cesarjeva zahvala. — II. IX. skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Celju. (II.) — III. O metodi pouka v spisju. (L. Černej.) (Dalje.) — IV. Ljudsko šolstvo na Ruskem in »Vserossijskaja vystavka" v Nižjem Novgorodu. (Konec.) (Lj. Stiasny.) — V. Listek. „2" (Namizni govor pri letošnjem banketu »Zaveze" v Celju.) (I.) — VI. Društveni vestnik. VII. Dopisi in razne vesti. — VIII. Zahvala. — IX. Natečaji. Lastnik in založnik: „Zaveza': Tisk tiskarne sv. Cirila v Marihuru.