Erscheint ieden Samstag - Verlag und Schriftleitung: Marbura (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark vlertoljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich, RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebuhr. - Postscheckkonto Wien Nr. 55030 ____________....mi—m« ........................ ■ i mi i m • ii ii nun Ii rrn HIMMH |i|"lllt rnMMT7TirTHTBrTTfflTTMfB'fff'ffai Nr. 19 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. Mai 1944 Einzelpreis 10 Rpf Churchill in invazija Vojni hujskači so 1.1939 prekrižali mirovno razpoloženje angleškega naroda - Churchill, Vansittart in Eden so izsilili vojno z Nemčijo - Nemški narod pričakuje invazijo z mirom Ko je svoječasni angleški ministrski pred- metoda slavnih »jamstev«, ki jih je angleška tega, ker si obeta od invazije pospešitev no- sednik Neville Chamberlain dne 30. septem- vlada dajala vsem mogočim državam, vse to tranjega zloma Anglije. bra 1938 na svojem poletu iz Munchena pri- pa samo radi tega, da bi zasidrala angleški Sile, ki se zoperstavljajo zahtevi po invaziji spel na londonsko letališče Croydon, se je prestiž in z ukrepi angleškega zunanjega mi- iz tabora Churchillove klike, vsekakor ne mo- iavil glas naroda v obliki, ki je bila za An- nistrstva ustvarila navidezna vprašanja an- rejo biti neznatne. Angleški ministrski pred- glijo iznenadujoča: s strastnimi klici je velika gleške časti. Namen vseh teh podvigov je bil sednik se ne plaši niti naporov m niti časa, množica ljudstva izražala svojo željo po miru, jasen: dalekovidne nasprotnike evropske voj- da bi se jim zoperstavil. Posluževati se je o katerem je mislila, da je bil z miinchenskim ne je bilo treba potegniti v vrtinec vojnih začel celo metode iz leta 1938/39, da bi krotil dogovorom zavarovan. Tej želji je dala mno- priprav. Kaj jim je bilo mar, da so se ta svoje nasprotnike. Na konferencah, v katenh žica odkritega izraza in to stališče je več dni »jamstva« pozneje izkazala samo kot krvava nastopa popolnoma sam, se rodijo »sklepi«, prevladovalo v vsej Angliji. šala in da se je njih pravi smisel popolnoma s katerimi obremenjuje Churchill Anglijo z Posledice te ljudske manifestacije, ki se niti odkril šele tedaj, ko bi jih bilo treba upora- zaželjenimi obvezami. V govorih, za katere najmanj ni ujemala s tradicijo londonske po- biti tudi proti Sovjetski Uniji? Glavna stvar odgovarja samo on, objavlja prorokovanja, ki litike so se pokazale kmalu in na globoko je bila, da je uspel načrt klike: vojna proti povzročajo napete poglede vsega sveta v sme- posegajoč način. Komaj se je oglasil narod k Nemčiji! ri proti Londonu. Z upravnimi dekreti svo- besedi je nenadoma prišlo do sporazuma med Zakaj smo si priklicali v spomin ta zgodo- jega zunanjega mimstra ustvarja razburljivo vlado in Spodnjo zbornico, med plutokrati in vinska dejstva? Zato, ker se danes odigrava pričakovanje v mednarodni diplomaciji. Z vr- Delavsko stranko, med Chamberlainom in v Angliji popolnoma slična igra Churchillove tincem živce bičajočih vesti vsiljuje v svojih Churchillom: vsi so si bih edini v tem, da klike. Takrat se je ta klika borila proti croy- listih svetu mnenje, kakor da se je ze zgodilo, bodo storili vse, samo ne to, kar so zahtevali donskim manifestantom in milijonom njihovih kar je hotel gospod Churchill s svojo kliko ljudje na letališču v Croydonu. očitnih pristašev, danes velja borba te klike vojnih hujskačev izsiliti proti odporu notra- Kakor da bi ga pičila osa, je imel Churchill vsem tistim, ki gledajo z grozo preteči zlom njih nasprotnikov, takoj nato govor v Spodnji zbornici. V svo- imperija, medtem ko se Churchill pripravlja Kakor v letu 1939, je tudi sedaj zgrajena ...... na to, da konča serijo svojih krvavih pusto- zagata, iz katere kljub boljši uvidevnosti ni, lovščin z največjo morijo: napadom na pri- drugega izhoda kot je velika pustolovščina, pravljeni kontinent. Vprašanje invazije, ki ga postavljajo danes Ni nam znano, kdo. iii koliko jih je v An- po vsem svetu, ni nič drugega kot vprašanje, gv/.v/iv,^. ~ ____„„____ _____ r„ gliji, ki se spričo pomisli na invazijo preje- ali se bo Churchillu in njegovim sodrugom litičnega vidika so bičali hujskači vojne va- majo za glavo. Ti krogi naj nemara razmišlja- posrečil čarovniški trik iz leta 1939. Vpraša- love. Nenadni izbruh ljudskega mnenja je jo o tem, da Moskva ne zahteva »druge nje je, ali se jim bo posrečilo vreči angleško učinkoval na kliko okrog Churchilla in Van- fronte« morda radi tega, ker bi hotela kori- armado v ogromno pustolovščino, ki Angliji sittarta, ki je hotela imeti vojno tudi radi stiti Veliki Britaniji, temveč predvsem radi v nobenem slučaju ne more koristiti, ki pa tega, ker je v njej vi- jem govoru je ukazujoče zahteval takojšnjo izpopolnitev angleške oborožitve. Chamberlain pa se je podvizal, da bi izkoristil rok, katerega si je hotel zavarovati z miinchenskim dogovorom. Tako z vojaškega kakor tudi s po- dela zadnjo šanso za imenovanje starega Churchilla premijerjem Velike Britanije, kot nekak plameneč ogenj: nič več niso smeli izgubljati časa, treba je bilo naglega dejanja. Poleg vojaških priprav je bilo treba vojno pripraviti tudi na politično - propagandistič-nem odseku. Kako važna je bila ta priprava, je pokazal prizor v Croydonu, z njim pa vse drugo, kar mu je pozneje sledilo. Vojni hujskači so izvedli naskok na nasprotnike vojskovanja. Te nasprotnike je bilo treba prekričati in jih spraviti v zagato, iz katere ni nikakega povrat-ka. Kar je bila takrat politika Churchilla, Vahsittarta in Edena, je postalo medtem zgodovinsko dejstvo: MEB Am unteren Dnjestr Hart waren die Kämpfe der letzten Tage mit. den sich verbissen verteidigenden Bolschewi-6ten. Nun hat ihre Widerstandskraft nachgelassen. In zügigem Vormarsch folgen ihnen unsere Grenadiere. PK.-Krieqsber. Valtingoier (Atl — Sch). pomeni za njene vojake gotov pogin. Za Churchilla in njegove trabante je invazija seveda prav tako življenjsko vprašanje njihove politike, kakor je to bil leta 1939 izbruh vojne. Borba proti Nemčiji je za njih edina parola, kajti v tej borbi postavljajo svojo figuro. Kar se sicer dogaja po svetu — boljševizem, ameriški imperializem, Indija itd. —, vse to jim je postranska stvar, ker jim je židovska prepletenost vzela poslednji smisel za vsako drugo dogajanje. Za Anglijo se ne borijo več, temveč za mednarodne vezi, v katere so že davno tako globoko zapleteni, da nimajo več izhoda in da na tak izhod niti več misliti ne morejo. V Nemčiji zasledujemo to igro sil v Angliji, ki se v vprašanja Izjalovljen sovjetski poskus prodora Razvaline mesta Sevastopol izpraznjene - Odbiti sovjetski napadi v področju Jassy-ja, vzhodno od Sereta in na zapadni obali Moldave 4. maj: Pri Sevastopolu in ob spodnjem Dnjestru so bili zavrnjeni lokalni napadi bolj-ševikov. Vzhodno od Sereta je nadaljeval sovražnik svoje napade x močnimi silami. Vsi poskusi boljševikov, prodreti naše postojanke, «o se izjalovili tudi včeraj v srditih bojih in ▼ odločnih protinapadih. Pri tem je bilo uničenih 64 sovražnih tankov. Nemško in romunsko letalstvo je prizadevalo sovjetom težke izgube. V opetovanih vpostavah je bilo uničenih nadaljnjih 31 sovražnih tankov, topov in dovoznih vozil. Močni odredi letalstva ■o ▼ zadnji noči bombardirali sovražne prometne in vojaške cilje «everozapadno od Jas-•y-ja. 5. maj: Pri Sevastopolu so napadli nemški bojni letalci sovražne artilerijske postojanke in uničili 26 metalcev granat. V letalskih bojih ■o lovci zbili 14, bojni letalci pa 15 sovražnih letal. Vzhodno od romunskega Sereta so napadali boljševiki ves dan na ozki fronti v tesno sledečih valovih. Nemške čete so jih s sodelovanjem nemškega in romunskega letalstva zavrnile v hudih bojih ter uničile pri tem številne sovjetske tanke. V pretekli noči ■o močni odredi nemškega letalstva bombardirali več dovoznih kolodvorov v severni Ukrajini. Jugozapadno od Kovela so se zru-üli močni, s podporo bojnih letalcev izvedeni lokalni sovjetski napadi v koncentričnem ognju našega orožja. Sovražnik je imel tu izredno krvave izgube. 6. maj: Pred Sevastopolom je sovražnik napadal po izredni artilerijski pripravi in v tekoči letalski vpostavi z močnimi silami, toda vsi njegovi napadi so se razbili ob žilavem odporu in ob odločnih protinapadih nemških In romunskih čet. Nemški letalci so učinkovito posegali v te borbe ter zbili brez lastnih fegub 30 sovjetskih letal. Vzhodno od romun-akega Sereta so se tudi včeraj zrušili jačji napadi boljševikov v našem koncentričnem obrambnem ognju. Letalstvo je z dobrim uspehom podpiralo našo obrambo in uničilo poleg 11 tankov tudi številne topove in sovražna vozila. Obenem se je nadaljevalo razbijanje sovjetskih prometnih naprav. Močni odredi nemškega bojnega letalstva so v pretekli noči bombardirali kolodvor Kijev-Dar-nica. Nastala so velika razdejanja v kolodvorskih naoravah. 7. maj: Pred Sevastopolom je nadaljeval ■ovražnik svoje z artilerijo in letalstvom pod- invazije ne izraža ravno prvič, s hladnim irv teresom. Metode londonskih vojnih zločincev poznamo predobro, zato ne dvomimo, da jim bo neskrupulozna igra tudi tokrat uspela. Vsekakor pa imamo glede strategičnih strasti fospoda Churchilla in glede rezultatov njenega dosedanjega udejstvovanja tako točno sliko, da vemo, kakšen konec bo imelo podjetje, s katerim se pravkar bavi. Antwerpen, Gallipoli v prvi svetovni vojni, Dieppe in Južna Italija v sedanjem trenutku so znamenja, ki utegnejo marsikateremu Angležu osvežiti latinski izrek »vestigia" terrent« (sledovi plašijo). Nas vsekakor ne plašijo, ker se zavedamo miru, v katerem smo se pripravili in ker poznamo strast, s katero se bomo borili, ko bo angleška armada ne prvikrat, morda pa zadnjič šla v ogenj za Churchillovo kliko. Mi vemo, zakaj se borimo! Notranja sigurnost, ki zamore edinstveno dajati gotovost resnično nacionalne življenjske borbe, nas napolnjuje z mirom v pričakovanju borbe, kjerkoli bi se imela odigrati. Helmut Sünderman: Karte zu den Kämpfen In Bessarabien. Scherl-M. Karte zu den schweren Abwehrkämpfen auf der Krim. Scherl-Bilderdienst-M. prte napade zlasti v severnem odseku. Ti napadi so bili v menjajočih se bojih zavrnjeni, lokalni vdori pa so bili zapahnjeni. Nad Krimom so nemški letalci zopet zbili 34 sovjetskih letal. Severno od Jassy-ja, vzhodno od Polocka in južno od Pskova so ostali slabot-nejši boljševiški napadi brez uspeha. V času od 4. do 6. maja so izgubili boljševiki na vzhodni fronti 140 letal. V boju proti komunističnim tolpam na Bal- kanu je izgubil sovražnik aprila 11.380 mrtvih, 3871 ujetnikov in številne begunce. Že dan poprej je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške čete ob težavnih terenskih razmerah in proti mestoma trdem odporu razbile pet komunističnih veletolp. Istočasno so preprečile nemške in bolgarske čete s podporo srbskih četnikov in nacionalnih srbskih borcev poskus komunističnih tolp, stopiti na srbska tla. 8. maj: Pred Sevastopolom je sovražnik napadal tudi včeraj ob silnem artilerijskem ognju z močnimi silami. Medtem ko mu je v južnem odseku uspel po srditih bojih vdor, so naše čete v severnem odseku zavrnile vse sovražne napade. V teku močnih napadov sovražnega letalstva je naše letalstvo v sodelovanju s flakartilerijo zbilo 130 sovjetskih letal. Vzhodno od romunskega Sereta so zavzeli naši Panzergrenadierji v trdih bojih neko obvladujočo višino. Uničenih je bilo pri tem 15 sovražnih tankov in 41 letal. Ujeti so bili številni sovjetski vojaki. Med Prutom in Moldavo se je odigral začasni konec 26. anrila započete obrambne bitke. Sovražni poskus prodora z 20 strelskimi in več oklopniškimi divizijami se je razbil ob žilavi in zagrizeni obrambi nemških in romunskih čet, ki so se borile v vzglednem Vojnem tovarištvu. Sovražnik je izgubil ob velikih, krvavih izgubah 386 tankov, 92 topov in 100 letal. 9. maj: V sevastopolskem področju so se nadaljevali težki boji. V teku obrambe močnih sovražnih letalskih napadov so naši lovci in flakartileristi uničili 56 sovjetskih letal. Severno od Jassy-ja so se odigravali slabot-nejši sovjetski napadi brez uspeha. Nemški in romunski letalski odredi so severno od Tiras-pola in vzhodno od Sereta z dobrim učinkom bombardirali sovražne priprave. 10. maj: V sevastopolskem mostišču stojijo nemške in romunske čete še nadalje v težkih bojih s prodirajočimi boljševiki. V teku naših umikainih operacij so bile izpraznjene razvaline mesta Sevastopol. Bojni letalci so 9. maja uničili 30 sovjetskih tankov. V letalskih bojih in potom flakartilerije je bilo zbi-tih 19 sovražnih letal. V področju Jassy-ja, vzhodno od Sereta in ob zapadni obali Moldave so se izjalovili lokalni boljševiški napadi. Hitra nemška bojna letala so uničila izhodno od Murmanska troje sovjetskih hitrih čolnov ter dvoje trgovskih ladij s skupno 2600 brt. V teku napadov na nemška oporišča na visokem severu so izgubili boljševiki 19 letal. Preseljevanje v Bolgariji Kakor poročajo nemški listi iz Sofije, je pokazala Bolgarija kljub vsem vojnim težavam dovolj notranje moči za velikopotezno notranjo kolonizacijo v zvezi s potrebnim preseljevanjem ljudstva. V prvi vrsti skrbi bolgarska vlada za naseljevanje Makedonije in Zapadne Trakije z Bolgari. V teh pokrajinah je bil bolgarski element izpostavljen zatiranju. zato hoče bolgarska vlada v teh krajih ojačiti bolgarski živelj. Druga zadeva pa je izvrševanje obvez, izvirajočih iz pogodbe, ki jo je sklenila Bolgarija 1. 1940 v Crajovi z Romunijo glede vrnitve Južne Dobrudže. V smislu dogovora med obema državama je treba sedaj izseliti iz Južne Dobrudže Romune, obenem pa preseliti iz Severne Dobrudže. ki je ostala Romuniji, tamkaj naseljene Bolgare. Te Bolgare sedaj pridno naseljujejo v Južni Dobrudži. Gre večinoma le za kmetske rod- bine. Kakor je razvidno iz objav bolgarskega tiska, je doslej dobilo 14.500 bolgarskih pre-seljeniških rodbin iz Severne Dobrudže 127.300 hektarjev zemlje v Južni Dobrudži. Mimo tega je bolgarska vlada razdelila 63.600 hektarjev zemlje bolgarskim rodbinam brez zemljiške posesti. * 100 q dodatnega mesa. Razvoj posevkov in rastlin je letos kakih 14 dni za normalnim časom. Zato se bodo paše za domače živali začele nekoliko pozneje, kakor navadno. Da se dvigne oddaja mleka in izdelovanje masla, je potrebno, da se teleta, ki so mišljena za rejo, čim preje odda v klavnico. To omogoča da se v tednu od 8 do 14. maja 1944, dovoli nakup dodatnih 100 g mesa in sicer potrošnikom, ki niso samooskrbovanci. Druck und Verlag Marburger Verlags und Druckerei-Ges. mbH— Verlagsleitunq' Eqon Baumgartner HauM. Schriftleiter- Friedrich Golnbi alle in Marburg/Drau Radg-tsst- 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 1 vom 10 April (lM3 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung Uda rci za sovražno ■ I « Veliki japonski letalSTVO uspehi v zraku 4. maj: V nettunskem mostišču je bil odbit sovražni napad, izveden po močni pripravi s strani artilerije in metalcev granat. Nemške podmornice so napadle v Severnem morju neko spremljavo, M je bila močno zavarovana z rušilei in letah. Potopile so 8 rušilcev in spremljevalnih vozil, obenem pa torpedirale 5 ladij s skupno 30.000 brt. Dve izmed teh ladij sta se potopili takoj. S sigurnostjo pa se domneva, da so se potopile tudi ostale ladje. Nemški hitri čolni so torpedirali t Jadranu v noči od 2. na 3. maj neko sovražno torpedovko. V teku obrambe angleških bomb-niških napadov na srednjo Francijo je bilo v zadnji noči zbitih 51 štirimotornih sovražnih letal. Posamezna angleška letala so v poslednji noči metala svoje bombe na področje Mannheima. 5. maj: Razun obojestranskega živahnega delovanja naskočnih in izvidniških oddelkov ni bilo v Italiji nič posebnega. V pretekli noči je nek slabotnejši odred sovražnih bombnikov vrgel zažigalne in eksplozivne bombe na področje Budimpešte, štiri letala so bila pri tem zbita na tla. Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad severo-zapadno Nemčijo je bilo včeraj zbitih 11 letal. Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na področje Kolna in Mannheima. 6. maj: Z nettunskega mostišču in z italijanske južne fronte poročajo o obojestranskem živahnem delovanju naskočnih odredov. Več sovražnih oporišč je bilo s posadkami vred sestreljenih v zrak. Ameriški bombniki so v teku včerajšnjega dne napadli Ploesti in Turnu-Severin, kjer je bilo škode in izgub med civilnim prebivalstvom. Nemške in romunske letalske obrambne sile so pri tem zbile 47 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. 7. maj: V nettunskem mostišču se je zrušilo več jačjih napadov sovražnika v koncentričnem obrambnem ognju oziroma v borbi od moža do moža. Ameriški bombniki so včeraj zopet bombardirali naselja v Romuniji. Zlasti v Kronstadtu je nastala škoda na poslopjih in je beležilo prebivalstvo izgube. Zbitih je bilo 23 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Pri tem so se odlikovali zlasti romunski lovci. Pri zavračanju sovražnih letalskih napadov na lastne spremljave so varovalna vozila vojne mornarice skupno z mornariško artilerijo zbila pred norveško in holandsko obalo ter v Črnem morju 15 bombnikov in torpednih letal. Pred južno francosko obalo so angleška letala napadla španski parnik »Christina«, ki je vozil v službi Rdečega križa, čeprav je bil omenjeni parnik točno zaznamovan. Posadka je imela izgube. Ranjen je bil tudi komisar Mednarodnega Rdečega Križa. V teku napadov sovražnih bombniških odredov na zapadno zasedeno ozemlje je bilo zbitih pet sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla posamezna angleška letala bombe na zapadno in jugozapadno Nem-čiio. 8. maj: V nettunskem mostišču so se odigravali zavrnjeni lokalni sovražni napadi. .Nemška dalekometna artilerija je z dobrim uspehom obstreljevala sovražna skladišča goriva in municije. Angloameriški bombniški odredi so včeraj in zadnjo noč bombardirali Bukarešto, kjer je nastala škoda in so beležili izgube med prebivalstvom. Nemške in romunske obt-ambne sile so uničile 14 sovražnih letal. Ob sklenjenem oblačnem nebu so številni ameriški bombniki izvedli teroristični napad na Berlin in na več krajev zapadne Nemčije. Zlasti v Berlinu je nastala škoda na stanovanjskih poslopjih in kulturnih napravah. Berlin je beležil izgube civilnega prebivalstva. V pretekli noči so vrgla posamezna angleška letala bombe na področje Kolna in Piissel-dorfa. Obrambne sile so pri teh napadih ter nad zasedenim zapadnim ozemljem zbile 26 sovražnih letal, med njimi 17 štirimotornih bombnikov. 9. maj: Lokalni napadi, ki jih je sovražnik izvedel v nettunskem mostišču, so bili odbiti ob izgubah za sovražnika. V Sredozemskem morju je bila potopljena sovražna podmornica. Lahke zavarovalne sile nemškega vojnega brodovja so v sodelovanju z letalstvom razkropile pred severo-norveško obalo neki odred sovjetskih hitrih čolnov ter pri tem uničile nek hitri čoln. Pred norveško obalo, nad Vzhodnim morjem in nad Kanalom je bilo »bitih 13 sovražnih letal. Ameriški bombniki so včeraj ponovno terorizirali področje Reicha. Vrgli so na Berlin in na področje Braun-schweiga zažigalne in eksplozivne bombe, ki so povzročile škodo na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nemške obrambne sile so ~r teku teh napadov uničile 86 ameriških letal, med njimi 68 štirimotornih bombnikov. Nad zasedenim zapadnim ozemljem je izgubil sovražnik nadaljnjih 14 letal. V poslednji noči so vrgla posamezna angleška letala bombe na Osnabriick. 10. maj: Na italijanski južni fronti so nem-Ske čete zavrnile več sovražnih sunkov. Na-skočni oddelki so razstrelili številne sovražne bunkarje. Nemška bojna letala so uspešno bombardirala ladijske cilje v nettunskem mostišču. Težko zadeti so bili: dva tovorna par-nika s skupno 5000 brt, dva večja čolna za izkrcavanje in neki rušilec. Uničenje dela teh ladij je verjetno. Pri svojih napadih na naselbine v zasedenih zapadnih pokrajinah in pri sunkih v področje Luxemburga in Saar-brttckena je izgubil sovražnik včeraj 19 letal. Posamezna angleška letala so vrgla v zadnji noči bombe na mestno področje Berlina. Pretekli torek je objavil cesarski glavni stan uspehe japonskega armadnega in mornariškega letalstva na vseh frontah v mesecu aprilu. Skupno je bilo zbitih 474 in poškodovanih 242 letal. Komunikd cesarskega glavnega stana se glasi: »V južno-pacifičnem področju je bilo uničenih 232 sovražnih letal. V tem številu je zapopadenih 12 verjetno zbitih letal. 101 nadaljnjih letal je bilo težko poškodovanih. V srednje-pacifičnem področju so naša letala zbila 147 sovražnih letal, vključno šest verjetno uničenih aparatov. 54 letal Je bilo težko poškodovanih. V birmeškem odseku je bilo uničenih 74 sovražnih letal. 66 sovražnih letal je bilo težko poškodovanih ali pa so zgorela. V kitajskem področju so japonske sile uničil« 20 sovražnih letal. Poškodovanih je bilo prav tak» 20 letal.____ * Verordnungs- und Amtsblat des Chefs der Zi-vilverwaltunq in der Untersteiermark Nr. 9 z dna 29. aprila 1944 prinaša sledeče objave: 1. Deveti razglas o zajetju in pregledu za vojaško 6lužbo na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredba o uvedbi ▼ Reichu veljavnih predpisov na področju službenega in mezdnega prava na Spodnjem Štajerskem. 3. Določba 1-44 na področju gospodarjenja z jajci. 4. Določba o določanju cen v tapetniški, sedlarski in dekoraterski obrti. 5. Razglas, zadevajoč nov red v posebnih pristojbinah v javnih bolnišnicah. 6. Določba, zadevajoča številke poštnih okrožij (Postleitzahl). 7. Biološka delovna skupnost v St. Lambrechtu. 8. Odlok zadevajoč sprejem učencev in učenk, ki so brez dovoljenja zapustili KLV-Lager-je, v druge šole. 9. Odlok, zadevajoč smernice za odobritev pripomočkov ljudskošolskim učencem za prehranjevanje. 10. Odlok, zadevajoč dopolnilni tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in pouk v hišnem delu. 11. Odlok, zadevajoč izpitni urad za glavne šole ln uvodni učni tečaj za pouk v hišnem delu, predpriprava za 5. strokovno skupino. 12. Odlok, zadevajoč izobrazbo učiteljic za ročna dela, hišno gospodinjstvo in telesno vzgojo. 13. Odlok, zadevajoč strokovne 6ile za pouk v hišnem gospodinjstvu, popravek. 14. Odlok, zadevajoč letna naborna taborišča za fante. 15. Odlok zadevajoč izkušnd urad za uk na glavnih šolah. 16. Seje dolžnostnih nadaljevalnih šolanj učiteljskih pripravnikov. 17. Razglas o uradnih dneh pri Eichamtu v Cilhju. Anglo-ameriški pritisk na nevtralce Iz Stockholma poročajo: Izsiljevanje Anglo-Amerikancev in njih pritisk na nevtralne države je stopilo v nov štadij. Izkazalo se je namreč, da pritisk na nevtralne vlade ni rodil zaželjenega uspeha, zato so se »zavezniki« lotili izvoznih tvrdk, in sicer neposredno, da bi jih prisilili k prenehanju trgovanja z Nemčijo. Kjer trčijo Anglo-Amerikanci ob odpor, grozijo takim tvrdkam z vpisom v »črni seznam«, kar pomeni, da Anglija in Amerika tudi po vojni s takimi tvrdkami ne bosta trgovali. Kakor poroča posebni dopisnik agencije Reuter iz Washingtona, je imel prezideut Roosevelt takoj po svojem kratkem oddihu razgovore z zunanjim ministrom Hullom, ki so se nanašali na vprašanje ukinitve nevtralne trgovine z Nemčijo. V Washingtonu so mnenja, da je bila Švedska glavni predmet razgovora. V Beli hiši pričakujejo poročila ameriškega zastopnika Griffisa, ki se nahaja trenutno v Stockholmu, nakar bodo švedske izvozne firme postavili pod pritisk. V neuradnih krogih prevladuje vtis, da bodo že prihodnje dni sprejeli celo vrsto švedskih tvrdk v ameriški »črni seznam«. List »Washington Star« je mnenja, da je novost politike črnih seznamov v tem, da bodo tiste tvrdke, ki se pregrešijo proti seznamom, prejele svojo »kazen« že med vojno in tudi po vojni. List sklepa, da bosta Anglija in Amerika še tudi po vojni izvajali gospodar- sko kontrolo nad celokupnim svetom ter «'a bosta zavirali trgovino tistih držav, ki so se upirale njunemu izsiljevanju. Parlamentarni tajnik za gospodarsko vojskovanje v Londonu, Dingle Foot, je sporočil londonskemu dopisniku lista »Svenska Dag-bladet« nove metode za uničenje nevtralnosti malih držav ter jih je porazdelil v tri sledeče skupine: 1. Pomorska blokada, 2. bombniška ofenziva in 3. zmanjšanje nemškega uvoza iz nevtralnih držav. Ker se Anglo-Amerikanci poslužujejo trenutno metode številka 3, izgleda, da sta se izkazali metodi številka 1 in 2 premalo učinkoviti. Radi blokade se ni zrušilo nemško gospodarstvo, radi bombniškega terorja pa se ni omajala morala nemškega naroda. Tako se zatekajo izsiljevalci k sankcij-ski vojni proti nevtralcem v zmotnem mnenju, da bodo po tej poti Nemčijo odrezali od svetovne trgovine. V sovražnem taboru se bo kmalu rodilo spoznanje, da so grožnje proti nevtralnim vladam oziroma tvrdkam brez vsebine in neumne. Gotovo je, da bodo sovražne države, čijih življenjski standard je že popolnoma na tleh, morale po vojni z vsemi sredstvi iskati gospodarskih odnošajev. Pri tem ne bodo smeli izključiti tudi ne tistih tvrdk, ki jih sedaj postavljajo na črne sezname. Ves sankcijski manever Anglo-Amerikancev dokazuje, da politika Anglosasov nima več pravega izhoda. V nevtralnih državah so to že spoznali in tudi že pravilno ocenili. seite 4._»štajerski gospodar«_ SLOVANSKE LIMANICE OF Ljubljanski »Slovenski Narod« je objavil te dni zelo poučen članek o boljševiškem »vseslo-vanstvu«. Ker prikazuje ta članek pravi peklenski obraz boljševizma, e katerim hoče OF preslepiti tudi marsikaterega Spodnještajerca, objavljamo ta članek kakor eledi v celoti: »Med slepili, t katerimi «o komunisti zlasti v začetku mamili Slovence in marsikoga res zvabili v mreže OF, je bilo tudi lažnjivo geslo o slovanstvu. Med Sovenci je, kakor menda v nobenem drugem slovanskem narodu, ostalo še do današnjih dni mnogo ostankov meglenega, nestvarnega šlovaiistva, kakor qa je oznanjala doba narodne romantike v prvi polovici prejšnjega stoletja. Morda je bilo prav to vzrok, da tudi svojega slovenstva nismo nikoli občutili kot nekaj konkretnega. Tako smo premnogokrat plavali v meglenih prividih nečesa namišljenega, kar je obstajalo samo v naši domišljiji, in čakali čudežnega kralja Matjaža, ki se bo nekoč prebudil iz dolgega spanja in nam na krožniku ponudil sama nezaslišana čudesa. Komunisti, ki 60 dobro poznali to našo slabost, so zato v svoji agitaciji začeli prikazovati kot takega kralja Matjaža — Jožefa Stalina. In marsikatera naivna slovenska duša je pričela verovati, da nima gruzinski diktator na komunističnem prestolu v Moskvi prav nobene druge želje, kakor da podari Slovencem vse tisto, kar 60 si kdaj želeli. V ta namen so seveda tudi Sovjetsko zvezo prikazovali kot slovansko državo. Toda v resnici ni nltt Jožef Stalin Slovan, niti nI Sov-letska zveza slovanska. Stalin je Gruzln s Kavkaza, s pravim imenom Džugašvlli, in ima kot tak s 6lovanstvom prav tako malo opravka kakor kak Ibrahim el Malek iz Tibestija v Sahari. Država, kateri vlada, je slovanska samo po tem, da večina njenega prebivalstva pripada po plemenu Slovanom. Toda na tamem njenem vodstvu so na odločujočih položajih vse drugo prej ko Slovani. Poleg Stalina-DžugašviUja zavzemajo najvažnejša mesta komisarjev in veleposlanikov židje in drugi tujci, ki so si samo zaradi slepomišenja nadeli ruska imena. Da Stalin-Džugašvili slovanskemu ruskemu ljudstvu kaj malo zaupa in da torej sam čuti, da ni njegov predstavnik, le zadosten dokaz že to, da tvorijo njegovo telesno stražo v Krem-lju brez izjeme samo njegovi rojaki, neslovan-ski Gruzinl s Kavkaza. Celo njegov kuhar je Gruzin. Ta Kavkazec naj bf torel bil slovanski in posebej še slovenski kralj Matjaž! Kaj takega more verjeti samo tisti, ki nima možganov na pravem mestu. Vsak drug človek bo vedel, da je družba, ki v SSSR vedri in oblači, klika mednarodnih tiranov, ki je zasužnilla najprej Rusijo in njene narode, nato pa se pripravlja, da zavojuje še ves ostali svet in si ga podvrže — v Imenu komunizma, ne pa slovanstva! Usoda Slovanov je moskovskim internacionalcem prav toliko mar, kakor usoda katerega koli drugega naroda ali plemena na svetu Vrednost vsakega od njih presojajo samo po tem, koliko bi mogli iz posameznega izžeti. In ker bi mogli iz velikega naroda več izžeti, kakor iz malega, je razumljivo, da jim je večji bolj »pri srcu« in jim bo tudi v bodoče, ne glede na to, kakšni rasi pripada. Najboljši dokaz za to trditev je najnovejše priznanle savojske hiše in Badoglia v Italiji. Komunizem je že po 6vojih načelih ne samo breznaroden, ampak tudi protinaroden. Kakor smatra za strup vero, tako smatra za strup tudi narodnost, ker se zaveda, da tam kjer živi v svoji narodnosti zakoreninjeno ljudstvo, ni in nikoli ne bo plodnih tal za komunistično brezdomo-vinstvo. Če se komunisti kje sklicujejo' na narodnost, store to samo zato, da bi preslepili Hudi in jim prikrili svoje prave namene. Tudi bobneče besede o slovanstvu niso ničesar drugega kakor limanice za nepoučene in lahkoverne. Če je kdo med Sovenci glede tega še v dvomih, ga mora iztreznitl že samo dejstvo, da se ravno Slovani naibol! krčevito branijo moskovskega »slovanskega« kralja Matjaža Stalina. Poljaki Slovaki, Bolgari, Srbi, Hrvati in celo Belorusi, Čehi in Pod-karpatski Rusi. Nobeden teh slovanskih narodov si ne želi biti »odrešen« po vključitvi v Džuaš-v'lijevo SSSR. Stalin-Džugašvili tudi prav nič ne misli na ustanovitev kake »slovanske federacije«, četudi sovjetske. »Slovanski kongresi«, ki jih pri-reiaio med vojno v Moskvi — nred vojno bi bil l:Vvidiran kot »reakcionaren buržuj« in »izdajalec proletarijata«, kdor bi si v Sovjetski zvezi unM govoriti o slovanstvu —; so le limanice, na katere naj bi se lovili in vpregali v službo komunizma pripadniki slovanskih narodov. Z enakim pompom in z enakim ciljem kakor »slovanske«, prirejajo v Moskvi tudi romanske, arabske mongolske in vse mogoče drugače pobarvane »kongrese«, ki so boljševiškim mogotcem vsaj enako ljubi kakor »slovanski«. Stalinu in njegovim pomočnikom qre samo za svetovno komunistično revolucijo, za ustanovitev nekake svetovne sovjetske države, v kateri bi bili potem Slovani enako tlačeni kakor vsi drugi narodi. Edino izjemo bi tvorili židje, s katerimi je StaHn-Džugašvili preko Armencev itak v krvnem sorodstvu in pod katerih komando stoji že danes. Slovenska OF j« zato za boljševiške mogotce Rastoča nervo Iz Stockholma poročajo: Invazijska mrzlica v Angliji 6e razvija iz dneva v dan vedno bolj v množinsko histerijo, ki jo skušajo lečiti z vsemi mogočimi sredstvi. Tako predlaga londonski tisk z vso resnostjo, da naj oblasti uradno prepovedo vsako privatno razpravljanje o vprašanju invazije. Take odredbe do trenutka še ni, radi tega skušajo z isto metodo preizkušati brez uradne podpore. Nastala so posebna društva, čijih člani invazije in njenih nevarnostiv niti ne smejo omeniti. Mnogo uspeha si obetajo tudi od velikih lepakov, ki nosijo napis: »Tu ni prostora za strahopetce!« Pod silnim pritiskom, kateremu se je angleški narod v živčni vojni poslednjih mesecev sam izpostavil, bežijo stotisoči v tajinstvenost. Kot najbolj zgovoren dokaz za to citira londonski zastopnik lista »Stockholms Tidningen« sledeč slučaj: »Pet v tisku imenoma navedenih oseb in še druge priče izjavljajo, da so v teku nekega letalskega napada po noči zagledali nad Ipswichom prikazen Kristusa na križu. Slika da je bila naj-preje nejasna, pozneje pa je bila tako natačno razvidna, da je bilo natančno videti postavo Zve-ličarja in njegovo nagnjeno glavo. Prikazen je baje trajala 15 minut. Se bolj značilno je bilo dejstvo, da so cerkvene oblasti v Ipswichu odredile dejansko preiskavo ter da je predstavnik teh oblasti podal sledečo izjavo: »Mi se temu ne Stalin uničuje narode Kavkaza Iz Berlina poročajo: Soglasne izpovedi beguncev iz Kavkaza potrjujejo, da je odredila sovjetska vlada prisilno preselitev številnih malih kavkaš-kih narodov in plemen. Prisilna preselitev se nanaša predvsem na Balkare, Kabardince, Karačajce, Bergosete, Čečence ter Inguše. Pri teh narodih gre izključno za Mohamedance ter z izjemo Ka-bardincev in Osetov za turško govoreče skupine. Te male narode bo Moskva prisilno preselila v Sibirijo ter v uralsko področje. V zadnjem času so razčirile to prisilno preselitev tudi na Kozake iz področja Tereka. Kavkaško prebivalstvo smatra to nasilno preseljevanje kot nečloveški poskus dokončnega uničenja severo-kavkaških narodov, zlasti pa mo-hamedanskih plemen. Moskva je že od nekdaj sovražila povezanost kavkaškega -prebivalstva z rodno zemljo in njega ljubezen do domovine. V teh lastnostih je videla brezčutna sovjetska vlada vedno element odpora. Vsi dosedanji poskusi boljševizma, zlomiti hrbtenico kavkaških narodov, so se radi tega kljub uporabi brutalnih metod terorja izjalovili. Sedaj je segla Moskva k najskrajnejšem sredstvu, k prisilni preselitvi, ki pomeni nacionalno uničenje severo-kavkaških narodov Izpovedi beguncev pravijo, da hoče Moskva v izpraznjene pokrajine naseliti Gruzince iz Trans-kavkazije. Tudi gruzinski narod spada k tistim narodom Kavkaza, ki so se doslej podvrgli boljševizmu samo z najskrajriešim odporom. Tudi Gruzinci so mnenja, da je njih prisilna preselitev v severo-kavkaški prostor poskus nasilnega uničenja njihove nacionalne osebnosti. Znano je, da boljševiška agitacija zelo rada ponavlja svojo nič bolj in nič manj pomemben činitelj, kot katero koK razbojniško krdelo v Albaniji, Grčiji aH kje v Afriki ali Aziji. Kakor OF »osvoboja« Slovence 6 pobijanjem, tako pobijajo njej 6orodne komunistične organizacije na Hrvatskem Hrvate, v Albaniji Albance, v Grčiji Grke itd. Ali se borijo komunistične tolpe tudi v Albaniji, Grčiji in kjer se še pojavljajo za Slovane in slovanstvo?! Resnica je in ostane, da nimata boljševizem in komunizem s slovanstvom nobene zveze in da sta po svojem nastanku, delu in svojih ciljih prav tako neslovenska in neslovenska, kakor n. pr. hin-dizem v Indiji ali budizem na Kitajskem. Njun eplošni cilj je celo popolno uničenje narodne zavesti pri vseh narodih, tudi pri slovenskem, in ustanovitev breznarodne družbe robotov, ki bi več ne poznali ne domovine in ne osebne zavesti. Da bi v taki družbi Slovenci kot maihen narod prvi izginil s sveta, ne more biti dvoma, in qru-zinsko-židovska družba v Moskvi, ali kjer bi žs takrat stolovala, bi iz tega prav gotovo ne delala nobenega posebnega vprašanja.« znost v Angliji čudimo. Stojimo na predvečeru čudovitih in bržkone strašnih stvari. V to poglavje spada tudi dejstvo, da se je angleška vlada z ozirom na vedno večji nemir sporazumela s cerkvenimi oblastvi v tem smislu, da bo v trenutku začetka velike vojaške pustolovščine splošen dan pokore in molitve s posebnim bogoslužjem v vseh cerkvah Anglije za uspeh podviga.« Londonski listi imajo tudi posebno zdravniško listnico uredništva, ki odgovarja na številna vprašanja, kako naj bi se pobijala invazijska mrzlica. Tudi zdravniški izvedenec lista »Daily Express« deli nasvete, kako odpraviti živčno vojno, ki jo je Anglija namenila drugim in čije učinek čuti sedaj že sama. Pod brutalnim napisom »Živci«? »Kakšna zgagal?« predpisuje omenjeni doktor svoje manj medicinske, pa bolj politične recepte. Preveč je ljudi, tako piše omenjeni doktor, ki na vsako vprašanje odgovarja z »da« in valijo krivdo na živce in drugo fronto. Gospod doktor nima sočutja za ljudi, vendar ga zelo skrbi, da se je iz tega izcimila pravcata epidemija. Obžalovati je — tako piše gospod doktor —, da prenašajo ti ljudje svoje drugofrontne živce na druge in da je postal predmet pravcata epidemija. Vsekakor iih je v tem trenutku mnogo, ki čutijo neko mehkobo v kolenih. Vsa znamenja torej kažejojo, da je razpoloženje v Angliji kljub vsem invazijskim pripravam zelo slabo. obljubo glede samotojnosti posamičnih sovjetskih republik. Slučaj Kavkaza pa dokazuje, da hoče Moskva s takimi poskusi varati celokupno svetovno javnost. O Otvoritveni ogenj »druge fronte«. Angleški državni podtajnik za letalstvo Balfour je izjavil v nedeljo v bahavem tonu sledeče: »Trenutna letalska ofenziva proti Evropi je otvoritveni ocjeaj »Druge fronte«. Nikdo ne more dvomiti, da je invazija že začela, ko več tisoč mož letalskega osob-ja leta nad Evropo. Z otvoritvijo operacij na suhem bo sledila že nova faza druge fronte, ker so glavno bitko že pričele letalske sile«. Stalin se bo gotovo s kislim obrazom zahvalil za to opravičilo glede izostalega dejanskega poskusa invazije. O Švica dosledno nevtralna. Na kongresu švicarske konservativne ljudske stranke je imel zvezni svetnik (minister) Etter govor o položaju Švice v petem vojnem letu. Uvodoma je Etter ugotovil, da ne sme biti glede podlage in smernic švicarske zunanje politike niti najmanjšega nesoglasja. Govornik je opisal težave, ki jih ima Švica z oskrbo svojega prebivalstva, obenem pa je pohvalil zasluge, ki si jih je pridobilo švicari 6ko kmetijstvo. Nato se je Etter bavil z vprašanji zunanje politike. Ugotovil je, da je švicarska nevtralnost že več stoletij nekaka maksima švicarske zunanje politike ter da je radi onetovaneqa svečanega priznanja bila tudi pojem mednarodnega prava. Ta politika ne sme podleči ljikakemu nihanju. Švicarji so trdno odločeni, izpolnjevati svojo dolžnost v vsakem slučaju do konca vojne in preko tega konca na starošvicarski način in v švicarski zvestobi K povojnim problemom Švice spadajo po nieqovem mnenju zavarovanje zdrave-qa kmetijskega 6taleža, zavarovanje dela nr"-'-ne in starosti. Spodnještajerci so vedno in povsod junaki napadajoča sovražna bataljona, od katerih so pozneje med drucjimi mnogoštevilnimi ujetniki ugotovili oba bataljonska poveljnika, majorja in kapitana in mnogo nižjih oficirjev. Uspeh, ki sta SDomin na hrabro zadržanje Spodnještajercev v prvi svetovni vojni ga s tem doprinesla k nizu ostalih bojev bata- H ljona spodnještajerskih prostovoljcev k celotni V svetovni vojni maja 1917 so se v deseti bitki mu je med divjim krikom uspelo odvzeti hi za- zmaqi, je bil velik. Zaključek bojev je podal po- ob Soči izredno odlikovali Spodnještajerci. K. k. pleniti nervozno streljajočo strojnico, poleg tega nosno bilanco. K. k. Frenvilliges Schutzenfeldba- Freiwilliges Schutzenfeldbataillon-a Marburg IV, pa še ujeti 3 oficirje in kakih 40 mož. Par mi- taillon Marburg IV je ujel vsega nad 800 moz in k1 ¡e bil sestavljen iz samih nedoletnih prostov. nut nato- je zaplenjena strojnica že nadaljevala 0kroq 30 oficirjev, uničil sovražno brigado, za- Ti mladi vojaki so, kakor je znano še živim streljanje, toda ne več v naše. temveč v sov- plenil nepregledno mnogo materijala in, kar e sobojevnikom in poznavalcem vojne zgodovine razne vrste, ki so naskakovale v splošnem kn- qiavno, preprečil prodor fronte v dotičnem od- med Jadranskim morjem in Grmado ob reki Ti- iem kražem kar preko svojih mrtvih tovarišev seku, kar je bilo strategično ogromne važnost;, mavi z neznatnim številom svojih mož odbili, naše strelske jarke. Cilj desete soške bitke je sel za tem, da preb ie porazili in uničili številčno ogromno močnejšo Mejowschekova zaplemba strojnice je Imela za fronto na tej točki, kar so Spodnjestajertj s sovražno brigado. Takrat so priznala hrabrost, nas velik uspeh. Predvsem ie nadomestila z gra- SVojim junaštvom onemogočili in odbili, požrtvovalnost in strategične uspehe Spodnješta- nato do neuporabnosti poškodovano lastno stroj- oba spodnještajerska junaka, Mejovvschek in jercem vsa nadrejena poveljstva do vrhovnega, no puško, kar je bilo za nadaljevanje obrambe Semliak, sta par dni po tej zmagi stala med dru- ki ie pohvalno imenovalo bataljon v svojem voj- sovražnih naskokov zelo potrebno, hkrati pa je iz- Qimi spodnještajerskimi prostovoljci tik za fronto nem poročilu z dne 28. maja 1917 in celo sam guba strojnice bojevniško oslabila prizadet na- pre(j cesarjem, ki je prišel, da si je ogledal ta- cesar je nekaterim osebno pripel vidne znake padalni oddelek in odšfek. kratne rešilce jugovzhodne fronte tei jim osebno junaštva na njihova prsa. Mejovvschek in Semliak sta s svojim načinom izročil res krvavo zaslužena odlikovanja Fahn- Tz dnevnika ki ga je pisal leta 1917. pripadnik obrambe naše frontne črte in s podporo drugih rich Mejovschek je dobil zlato, Leutnant Sem- istega bataljona na bojišču neposredno po bojih, odsekov naših prostovoljcev uničila približno 2 liak pa veliko srebrno svetmio za hrabrost, posnemamo o takratnih bojih sledeče: —————— Leutnant Semliak in Fahnrich Mejowschek «ta stala v deseti bitki ob Soči na višini 28 in sta o tem svojem bojevniškem odseku pripovedovala 6ledeče: » V jutranji zori so se nam previdno in nevidno približali trije sovražni bataljoni. Vsled visoke Poziv Spodnještajercem za prispevanje v zbirko tekstilij, perila in oblačil c ............. ..........Potrebe petega vojnega leta zahtevajo »e en- iih Ortsgruppah. Morebitno borni ¡»narodnjaki trave in močvirnatega ozemlja, smo jih opazi» kratno zajetje vseh tekstilnih surovi» tn oblačil naj ne pozabilo javiti, da jim ni mogoče osebno šele ko so bili že blizu naših postojank. Ko smo ia |ronto in domovino. Radi tega se vrši Sirom oddati stvari na zbirališču, nakar bo Ortsgruppa iih 'zagledali je bil seveda tudi že zadnji čas Velike Nemčije med 7. in 27. majem 1944 zbirka odredila, da pride nekdo po nje. Deutsche Jugend za streljanje'. Strelci naše tretje in druge kom- tekstilil, perila in oblek, ki Jo na Spodnjem Sta- bo^namreč to delo v vsakem primeru rada m z penije, skupaj kakih sto mož ter ena strojna jerskem izvrši organizacija Stelrische» Heimat- " puška, so začeli z živahnim in uničujočim og- bund. njem obstreljevati in kositi vrste sovražnih na- Domovini vrnjena Spodnja Štajerska bo lzko- skočnih valov, katerim ie radi nepreglednega jjstiia tudi to priložnost, da bo z lepimi darili ozemlja uspelo na nekaterih točkah skoraj neopa- tekstilnih snrovin in oblačil soprispevala ter omo- ženo vdreti v naše, predhodno z dolgotrajnim flla uspešno zbirko. Spodnještajerci se naj re*®te v svrno °"• shičaj prihoda letalcev, takojšnjo zatemnitev. Onvamar poziva prebivalstvo k miru in disciplini, opozarjajoč ves svet, da se bo turški narod boril s brerprimerao hrabrostjo, ako M ee kdo dotafcjfl njegov« neodvisnosti. □ Maršal Petain je zaposCH Vlcfaf. Francoski državni poglavar, maršal Peta&a, «e ja odpeljal v nedeljo opoldan iz Vichy-ja ▼ Choteaa da Voi-sins pri Rambouilletu, 30 lan jngonpadno od Pariza, kjer bo začasa poletja uradovaL Odločujoče je bilo dejstvo, da se je teilMe -vlada ▼ zadnjih mesecih premaknilo vedno bolj ia bol! Vichy-ja v Pariz, kjer je uradovanje ahffaae veled obstoječih naprav. Mesto Vlchy pa zaenkrat še ostane 6edež vlade. Tut> «ondpnos« ' ' i i ~ ' T i Lep je svet, posebno zdajle spomladi, ko vse zeleni in cvete. Lepo bi bilo tudi življenje na svetu, če ne bi vsako živo bitje trepetalo od svojega prvega pa do zadnjega dihljaja pred sovražniki, ki grozijo neprestano, uničiti mu življenje prej, preden mu poteče od narave določena življenska doba. Sovražnikov ima vsako živo bitje nešteto zvrsti. Predvsem ločimo te sovražnike po velikosti. Ako je sovražnik kakega živega bitja, bodisi človek, bodisi žival, bodisi rastline, iste vrste in velikost, kot ogroženo živo bitje samo, mu pravimo »tekmec«. Med tekmeci istih vrst se bije neusmiljen boj za obstanek, od rojstva do smrti, in v tem boju zmagujejo navadno močnejši, — oni, v katerih je nakupičfeno več življenske sile. Ako je sovražnik večji od ogroženega živega bitja, mu pravimo »pokonče-valec« tudi zatiralec. Če pa je sovražnik manjši kot ogroženo bitje, ga navadno imenujemo »škodljivec«. In najmanjši sovražniki živih bitij, ki so tako majhni, da njih samih naše oko ne opazi, pač pa opazimo ali na sebi obču-mo njihovo delovanje, so »povzročitelji bolezni« i:ivih bitij. In končno je včasih narava sama s >vojimi pojavi in spreminjanjem teh pojavov naj-luši sovražnik pokončevalec živih bitij, čeprav im po drugi strani ista narava z istimi pojavi imogoča obstoj in določa mesto življenja na svetu. Vsi naravni pojavi: toplota in mraz, vlaga in suša, dež, toča in sneg, svetloba in tema, "lektrika in potresi, topli vrelci in zalivski toki, edeniki in megla, veter, sneženi plazovi — vsi •i pojavi povzročajo s svojim nastajanjem in ne-hanjem neštetim živim bitjem pogin — a drugim istočasno omogočajo življenje in razvitek. Morda bi kdo menil, da tak-le uvod kar nič ne spada v sestavek o škodlijivcih in boleznih kmetijskih rastlin ter o načinu boja proti njim. Pa naj vendarle ne bo nobenemu žal, če je ta uvod prečital. Če je namreč čital in kaj mislil zraven je morda že iz tega uvoda spoznal dva važna naravna zakona, ki se približno takole glasita: 1. Razvitek, obstanek in propad posameznih živih bitij in posameznih vrst je predvsem odvisen od življenjskih pogojev, ki jih ustvarjajo naravni pojavi. Boj proti naravnim pojavom je ne-■nogoč, kajti naravne sile so močnejše od živih bitij, zato jim tudi pravimo »višje sile« (»vis major«). Pač pa se skušajo vsa živa bitja danim naravnim življenjskim pogojem prilagoditi. Na ta način se povečuje njihova odpornost proti onim naravnim pojavom, ki so za dotična živa bitja škodljivi. Utrjeno odporno živo bitje preživi brez škode naravni pojav, ki drugo živo bitje iste vrste, — neprilagojeno in neutrjeno, — uniči; na tak način se v naravi neprestano vrši tako-/vana »naravna izbira«, (tudi: naravna selekcija«), ki sproti uničuje vsa slabotna živa bitja, ki niso dovolj utrjena za življenje. Toda tudi človek sam poskuša v tem naravo posnemati in zato se peča nešteto znanstvenikov z »smotrno odbiro« ali s »selekcioniranjem« posameznih vrst živih bitij za ta ali oni smoter. Pripomniti moramo takoj, da je vsaka enostranska odbira živih bitij sicer trenutno in v določenem smislu koristna, vendar pa v splošnem za traien obstoj dotične vrste živih bitij škodljiva, vprav zato ker taka odbira ni vsestranska, ker se ne ozira na vse naravne pojave. Kaj pomaga, če n. pr. krava daje še toliko mleka, če pa je podvržena jetiki, ali če noče ostati breja?! Kaj mi pomaga še tako rodovitno sadno drevo » še tako žlahtnim sadjem, če pa pozdbe ob prvi hujši zimi? Toda take enostransko izbrane in razvite, takozvane »plemenite® vrste živih bitij niso neodporne in občutljive samo nasproti neugodnim naravnim pojavom, marveč tudi proti svojim sovražnikom: škodljivcem in boleznim. Zato jih moramo ščititi — tako proti zanje škodljivim naravnim pojavom fn pr. rastline proti mrazu v steklenjakih domače živali v hlevih), kakor tudi proti njihovim škodljivcem in boleznim fzatirati listne uši na drevju, škropiti trto proti peronospori). Enostransko razvitim in odbranim vrstam živih bitij je mogoč obstanek samo ob umetno izboljšanih naravnih pocjoj;b In ker živim bitjem vse, kar ni naravno. 6icer mogoče neopazno počasi, pa vendarle iz- podkopava življenjsko silo, zato vse enostransko razvite, plemenite vrste živih bitij polagoma propadajo ali »degenerirajo«. 2. Potom naravnih pojavov je poskrbljeno za nek določen red in ravnotežje v svetu živih bitij. Ker pojavi, ki povzročajo pogin nekih vrst živih bitij, istočasno ustvarjajo življenjske pogoje za razvoj drugih vrst živih bitij, je s tem že tudi povedano, da ne more posamezna vrsta živih bitij živeti kjerkoli, marveč samo tam, kjer dani naravni pogoji ustrezajo njenemu življenjskemu načinu in njeni odpornosti proti zanjo neugodnim naravnim pojavom; ali pa narobe izraženo: v danih naravnih življenjskih pogojih lahko vzdrži samo one vrste živili bitij, ki so se na te okoliščine' prilagodile. Tako živi lahko v puščavi samo kamela, v ledenih severnih pokrajinah samo severni jelen. Iz tega naravnega zakona pa sledi za nas tudi spoznanje, da pravzaprav ne moremo govoriti o »koristnih« in o »škodljivih« vrstah živih bitij, bodisi živali ali rastlin. Vse živali in vse rastline imajo enako naravno pravico do življenja, njih medsebojna borba za obstanek je torej sicer kruta, vendar naravna stvar, ki služi ohranjevanju življenjske sile vseh vrst živih bitij. Da se človek vmešava v ta boj, stori pač le zato, ker si je nekatere živali in nekatere rastline podvrgel in jih vpregel v svojo službo: na ta način smo dobili vse vrste »domačih« živali ter »gojenih« ali »pitomih« (kultura^) rastlin. Ker gojimo te živali in te rastline v našo lastno korist, se nam zdi, da je vse, kar je tem živalim in rastlinam v prid, že tudi splošno »koristno«, a vse, kar tem živalim in tem rastlinam škoduje, že tudi splošno »škodljivo«. Da zvišamo korist, ki jo imamo od naših domačih živali in kulturnih rastlin, se bortao proti njihovim sovražnkora, škodljivcem in boleznim. V pričujočem sestavku bomo govorili odslej samo o sovražnikih naših gojenih rastlin, ter o boju proti njim. Pač nam bo mogoče le, pokazati našim čitateljem najnovejše prvine iz neizmerne in nepregledne množine tozadevnih izsledkov in naukov. Vedeti moramo namreč, da so se pečali in se še pečajo z raziskovanjem rastlinskih bolezni in škodljivceh nešteti tisoči strokovnjakov in učenjakov, in da je bilo o teh stvareh napisanih že cele skladovnice knjig — pfav tako kot druge množice strokovnjakov in učenjakov — zdravnikov raziskujejo človeške bolezni in njih zdravljenje, in kakor spet tretje množice strokovnjakov rasiskujejo škodljivce, bolezni in zdravljenje pri živalih. Našo skromno razpravico bomo razdelili v tri oddelke: V prvem bomo nakratko pregledali sovražnike naših »pitomih« ali gojenih (kulturnih) rastlin, v drugem bomo na kratko omenili ugotavljanje rastlinskih sovražnikov po opaženi škodi, in v tretjem bomo našteli najvažnejše načine boja proti posameznim sovražnikom rastlin. 1. Sovražniki gojenih rastlin Predvsem moramo pojasniti, zakaj ne uporabljamo besede »sovražniki kmetijskih rastlin«. Nalašč ne, ker ta izraz obsega samo kmetijske rastline, mi pa poznamo razen tega tudi še celo vrsto rastlin, ki jih gojimo, četudi niso iz kmetijskega stališča koristne, na primer: vse cvetice in le-potične rastline, vse zdravilne rastline, vse takozvane industrijske rastline itd. Tudi vse te rastline trpijo od svojih škodljivcev in bolezni ter jih moramo ščititi pred njimi. Nadalje povdarjamo, da bi morali med rastlinskimi sovražniki na prvo mesto postaviti pač človeka samega, ki napravi rastlinam — četudi nevede in nehote — sam največ škode. Bodisi posadi napačno sorto na napačno mesto, bodisi ravna napačno pri sajenju, vzgoji in obrezovanju, pri gnojenju in spravljanju. Vsaka rastlina zahteva drugačno nego in vsak. kdor hoče eno ali drugo vrsto rastlin z uspehom gojiti, se mora potruditi da se čimbolje pouči o njenem bistvu, o njenih posebnostih in o njenih zahtevah glede na gojitev. Od živali moramo omeniti najprej one, ki so rastlinam sovražniki po naravni zakovedi, to je one, katerim služijo zelene rastline ali njih deli . . i i i ta i» to ti a s» Unsere Mondtabelle í¡ir den Monat Mai 1944 Scherl-Bilderdienst-M v hrano. Od večjih vrst domačih živali so vse od kraja taki sovražniki rastlin: govedo In konj, ovca in koza in tudi svinje in kokoši Pa tudi mnoge gozdne živali so naravni sovražniki gojenih rastiln: jazbec in zajec, srne iu divji prašiči, razen tega pa dolga vrsta ptic, počenši z vranami, mimo škorcev vse do kričavih vrabcev. Večina teh škodljivcev naših rastlin se hrani z njih plodovi, nekatere pa ljubijo tudi mlado zelenje (srne), a zajec gloda celo drevesni Iub, če drugega ni. Še bolj nevarni rastlinam so oni živalski škodljivci, ki žive pod zemljo in objedajo podzemeljske dele, korenine in gomolje rastlin. Od teh škodljivcev omenjamo predvsem najbolj znane: voluhar, poljske miši, bramor, različni ogrri, gosenice in ličinke, razne koreninske uši (n. pr. trsna uš!) itd. A od vseh živalskih škodljivcev za rastline naj-pogubnejši so oni, ki objedajo in zajedajo aH celo od znotraj razjedajo nadzemske dele rastlin, bodisi stebla, bodisi liste, bodisi mlade odganjke, bo3isi cvet, bodisi plod. Vrsta rastlinskih škodljivcev te skupine je neštevilna: skoraj vsaka gojena rastlina ima svoje živalske zajedavce. Večinoma so te rastlinam škodljive živalic« prav majhne, le polži so ▼ tem oziru izjema. Največ škode na rastlinah napravijo ličinke, ogrel ali gosenice različnih hroščev, metuljev, mušie in drugih žuželk, ki ▼ časa svojega preobražanja požrešno uničujejo razne rastlinske dele z oje-danjem in razjedanjem. A mnogi hrošči in žuželke tudi v doraslem stanju objedajo razne rastlinske dele Prav tako nevarni pa so rastlinam tudi emi škodljivci, ki izsesavajo rastlinam živ-ljenski sok (osel). V to skupino- spadajo predvsem razne uši in ušice, razne pršice, razne stenice, razne bolhe in bolhači, razni kaparji itd. In še o zadnji skupini rastlinskih škodljivcev moramo izpregovoriti par besed, namreč o onih, katerih škodljivo delovanje na rastlinah označujemo z izrazom »rastlinske bolezni«. Vendar moramo takoj pristaviti, da niso vse rastlinske bolezni povzročene po takih živih bitjih — bolezenskih povzročiteljih, namreč obolijo rastline r mnogih primerih zaradi motenj v prehrani, zaradi škodljivih učinkov naravnih pojavov itd, — prav tako, kot pri ljudeh in živalih. Vendar pov-zročujejo ta mala živa bitja (mikroorganizmi) največ rastlinskih bolezni. Omenjamo predvsem razne rje, razne plesni (trsna plesen ali peronos-pora, grozdna plesen ali oidij, krompirjeva plesen, hmeljeva plesen itd), razni škrlupi ali fuzi-kladiji, razne gnilobe, razne snetjavosti, razna gobe, razni paleži, razne sajavosti, smolike itd. ise te bolezni pri rastlinah, imenujemo navadno KMETI ISTVO VELIKE NEMČIJE »glivice«, včasih pa tudi ■ tujim imenom »bakte- J ;;riml,b^noTupTnotrtieTn:ShVrov°- Iz zgodovine svobodnegagermanskega kmetijstva - Razpad kmetijstvain uočiteijev.^T^ njih pravo skupno ime »mikro- kmečki upori — Osvoboditev kmetov in obnovitev kmetijstva po nacional- »rganizmi« aH po naše »drobnoživi«. SOCializma Končno ne «mémo pozabiti neke skupine rast- , , , , . tfaskih škodljivcev, ki dela škodo na prav pose- Nekdanja Germanija, to je današnja Nemčija, V mnogih primerah se jim je sploh odvzelo h«£i • ■ ben način. To so zajedalski ali rastlinski para- ^ bila dežela kmetov, nje prebivalstvo pa krneč- in jih Izročilo služabnikom iz vrst zaščitnih goliti. Nalbolj znani od teh «o deteljna predenica ^ ljudstvo. Zgodovinska najdišča poročajo, da so spodarjev kot fevdnost Te razmere so vodile v „ »t,,,, VmetcVi nridplki so hili nod- na no, nrihitela se je dokazalo da v dotičnem vedno povezana z generacijo in rodom. Po rim- dnem trgu prodani kmetski pridelki so bili pod- , S I „•' Hi« niti eneaa samega skem pravu se je vse to lahko kupilo, kakor vrženi zastarelemu in preživelemu zakonu cen, •f^vcaT vrste temveč so se pasle po cv£ vsako drugo stvar. Svobodne kmetije so začele ki se je ravnal po ponudbah in povpraševanjih, škodljivca te vrste temveč so s| pa »p propadati radi vojn, zavojevanj, fevd- Kljub zaščitni carini in trgovskim pogodbam z 0CVnosti in njegovega sistema ter prehajati v roke inozemstvom, so inozemski kmetijski pridelki kot bi ti gojitelji ogrščice kdaj le enkrat povprase_ ^^^ duhovgeln6 in mest Družabni položaj konkurenčno blago tlačili in davili nemško kme- bi posameznikov 60 merili po množini denarja in ve- tijstvo. Vprašanje kmetijskih delavcev je zabre- vali, kako izgleda pokonč^valec ogrščice, prihranili to sramoto! v„Op7ni moremo- likosti posestev. Germani so se tem metodam dlo v nepremostljive težave. Brezobzirno so iz- Torej: Rastlinske ^odljivce^ bo «ni »oramo Potiviu Posebno v času, ko ,6 razpadala terjevali obresti, davke in ostale oddaje. To je poznati, da se bomo lahko prav borili proti n|m. država Prank niso moqli braniti sp]ošno svo. p0Vzročilo zadolžitev kmetij in jih spravljalo na Ta ,e posebno važno dandanes^ ko so se rast bo(jn. ^ g Rgd. ^^ vojn_ y ^^ favne drgžbe ^ prisilne proda1e Med ,Gtom 1927. linske bolezni tako razmnozrte m razsmie, m ko ^^ „^„„i^h s]užbo z orožjem, in 1933. je izgubilo v Nemčiji kakih 200.000 kme- veda o nji' . . . . ,„J„„ tudi so kmetje morali opravljati se le na drugi strani izredno izpopolnila nia ^ -e mnoqo sp^šno svobodnih moralo izročiti tov svoja posestva. Takrat je stalo nemško kme- ,jih zataranju tako_ da nam je za SKora. ^^ na1emndn0 po