v( AI 1 j Požtuiua plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CET11TEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1-50. TRGOVSKI E.IST Časopis asa trgovino, iuidustrifo irt obrt. Naročnina za ozemlje S11S: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: ‘210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri po.štni hranilnici v Ljubljani 11.953. —....-ir-riti nmnrir-- it———— ■ —— mmmmmmmmmmmmmi——mm——m.——a-----mam—-r————--i——————n mmmimmmmmmmmmmi 11 LETO XII. Telefon 2552. * Ljubljana, v torek, dne 12. novembra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 132. Priletele poslovanja Dramske banovine Sodelovali moramo vsi iskreno in vdano. — Početek složnega in vzajemnega delovanja vseh dobro mislečih činiteljev. Velepotezno delo za upravno reformo v naši državi spremljamo vsi z iskrenim zadoščenjem in v trdni veri, da bo rodilo najboljše uspehe. Z aktiviranjem banovin sirno stopili v pomembno novo fazo teh reform, zalo bo pomenil 11. november 1929, kol začetek poslovanja banovin, v razvoju naše države mejnik, ki zaznamuje začetek nove, vedrejše dobe. Formalini prevzem banskih poslov se je izvršil v ponde-1 jek, dne 11. t. m. ob 'A 10. uri. V veliki dvorani kr. banske uprave se je zbralo nad 200 uradnikov velikega županstva, kakor tudi onih uradov, ki bodo odslej spadali v področje kr. banske uprave. Ban g. ing. Dušan S e r n e c je pozdravil navzoče z naslednjim govorom: Gospoda! Po zaupanju našega presvetlega vladarja Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. sem postavljen za bana Dravske banovine. Ko prevzemam to dostojanstvo, izjavljam, da se bom pri izvrševanju svojih poslov držal strogo zakona in absolutne nepnistranosti. Predvsem pa bo moje delovanje usmerjeno po intenci)ah našega prevzvišenega gospodarja, ki jih je jasno in nedvoumno izražal domovini in širnemu svetu s kraljevskim aktom z dne 6. januarja in zakonom z dne 3. oktobra. Ce je kraljevski akt z dne 6. januarja prekinil dobo nebrzdanih razpaljenih strasti in strankarskih borb, ki se v svoji zagrizenosti niti pred tem niso ustavile, da se ne bi poslužile za svoje strankarske namene državno pravnih tendenc, kii niso bile več v skladu z močno in krepko državno edinico — je pomen zakona z dne 3. oktobra ta, da se stavijo po Najvišji odločitvi notranji ureditvi naše države novi temelji, ki jih mora vsak iskren rodojub z navdušenjem pozdravljati in ki navdajajo vsa srca s čutom globoke in iskrene hvaležnosti napram Njegovemu Veličanstvu. Pri lej novi ureditvi naše države imamo mi vsi sodelovali iskreno in vdano, pred očmi ediini cilj — vse za našega ljubljenega kralja im Jugoslavijo. Zavedam se, da viidim pred seboj kader splošno priznanega prvovrstnega uradništva in da je pravzaprav odveč vam dajali navodila za uradno poslovanje. Ekspeditivnost, točnost, korektnost v vsakem oziru so lastnosti, ki a priori dičjo vsakega posameznika izmed vas. Močem le na kraitko omeniti, da morajo biti vse rešitve nepristranske, ne oziraje se na desno ali levo, strogo po zakonu. Vendar je vzeti zadnjo opazko s primernim razumevanjem in bom lažje prenašal najeikstenzivinejšo razlago m ril ve točke zakona, če bo v prid ljudstvu, kot neusmiljeno uporabo strogega paragrafa, če se dela stranki in ljudstvu po nepotrebnem težkoče in stroške. Občevanje s strankami naj bo vedno ljubeznivo in postrežljivo v vsakem oziru. Kakor sem uvodoma naglašal, se je politično strankarstvo ponehalo.’ Vendar se zavednm, da igrajo tozadevni imponderabilni psihološki momenti še veliko vlogo. In dokler obstaja človek iz krvi in mesa, ima ožje in ljubše pnija-felje tu ali tam. Apeliram na vas in vas prosim, da bi tudi v izvenuradnem zasebnem življenju zastaviti vse svoje moči in zmožnosti, da se v,ša bivša strankarska nasprotstva bistveno ublažijo, če že ne bi mogla popolnoma izginiti. Novi duh naj navdaja od 6. januarja dalje vse ljudstvo in ravno poli- tično uradn štvo je pri tej novi usmeritvi v prvi vrsti poklicano, da izžareva smernice in tendence, ki so potrebne za novo dobo zgodovinskega razivoja naše države. Kar se mene tiče, sem formalno prisiljen naglašati, da bom eventuelne pregreške ali prestopke sicer pravično, a strogo in neizprosno kaznoval. Upam in prepričan pa sem, da mi bo slednje prihranjeno. Na drugi strani vas pa zagotavljam, gospoda, da bom innel za vse vaše težnje vselej primerno razumevanje, v vseh upravičenih zadevah vam bom vselej pomagal, kar bo v moji moči ter vas prosim, da se v takih slučajih z zaupanjem neposredno name obračate. Ko stopamo tedaj z današnjim dnem v Dravski banovini mi vsi složno na delo za novo ureditev našega ožjega delokroga, vas poživljam, da damo duška naši udanosili napram Nj. Vel. kralju Aleksandnu 1., Njegovemu prevzviišene-mu rodu in skupni domovini ujedimjeni Jugoslaviji. Da bi mili Bog Nj. Vel. našega kralja še dolgo let ohranil zdravega, da bi mogli srečno in uspešno z današnjim dnem započeto delo končati pod njegovim čilim in modrim vodstvom, v blagor in korist celokupnega prebivalstva, za močno in jako Jugoslavijo. Slava Mu! Celokupno uradniško se je odzvalo z navdušenjem pozivu g. bana, nakar je zastopnik vel. župana ljubljanske oblasti g. dr. Rudolf A n d r e j k a pozdravil g. bana v imenu uradništva dosedanje županije ljubljanske. V svojem globoko občutenem govoru je med drugim dejal: »Državni uradniki in ostali državni nameščenci, ki prehajajo v sestav nove kraljevske banske uprave, so v najtežjih časih visoko dvigali in neomajno držali prapor zvestobe do dela, stvarnega, nepristranskega in požrtvovalnega. Brez zanimanja za politične boje, ki so razsajali mimo njih, ostali so nepristopni pol.ličnim uplivom, ki so čestokrat poskušali posegati med nje, pogostoma samim sebi v občutno škodo. Danes, ko zmaguje izza rešilnega manifesta Nj. Vel. kralja načelo stvarnega in nepristranskega dela, zre to uradništvo z vedrim licem v bodočnost države in v svojo, saj ga navaja globoka vera v končno zmago načela, ki se glasi: Skrb za javno blaginjo v luči pravice! In ko zmaguje načelo zvestega dela, zmaguje hkrati tudi pravično spoznanje, da je treba temu zvestemu upravnemu uradništvu zagotoviti oni socijal-ni in materielni položaj, kii naj bo v skladu z njegovo važno in odgovorno službo.« G. ban se je toplo zahvalil g. dr. An-drejki, na kar je pozdravil uradništvo še podban g. dr. Otmar P i r k maje r. V svojem govoru je predvsem podčrtal veliki pomen upravnih reform, orisal načela zakona o banski upravi in temelje novega upravnega sistema. Med drugim je dejal: Ako ima uprava kulturno-ekonomsko silo, tedaj je jasno, da se mora prilagoditi kar najbolj faktičnemu življenju naroda in njegovim prilikam. Življenje naroda je kompliciran mehanizem, katerega dirigira nebroij komponent, ki so vse med selboj v zvezi in vodijo mogočno kolesje, katero funkcionira kot celina ter zahteva upoštevanje te celi- ne. S lem je upravičeno, da se državna uprava pojavlja v modernih državah koncerafrirana v obči upravi pod eniim šefom, ki je poklican, da budno pazi, da je upravno uradovanje skladno, da gre razvoj poedinih upravnih vej v pravilnem razmerju, da ni nera-cijonelnega trošenja sil in da harmonično delujoč upravni aparat da svoje maksimalne rezultate. Pri nas je obča uprava v tem smislu z vsemi svojimi vrlinami uzakonjena in našla je še posebno afirmacijo v novi organizaciji banske uprave. Ona nam daje garancijo za kar najbolj uspešno delovanje tem bolj, ker prehaja na njo tudi delokrag, ki se je vršil do tedaj v oblastnih in srezkih samoupravah. Tako dobiva obča uprava svoje najvažnejše atribute pravilno aligirane lokalne uprave. Upravne funkcije, do sedaj deljene v državne in samoupravne, se nerazidružljivo spajajo v izvrševanju tako, da je uprava samo ena in usmerjena, da čuva državne in lokalne interese. Ona se pojavlja deljena samo v pogledu stroškov v zvezi z upravnim delovanjem. Ti se krijejo sedaj prvenstveno iz državnih sredstev, a v kolikor gre za salurranje lokalnih interesov področja banovine, iz sredstev, ki se črpajo iz tega področja. S tem prehajamo iz dvotirnega upravnega sistema na enotirni, kateri nam daje možnost cenejše in skladnejše uprave. Samo v kratkih obrisih se vam pred-očil temelje našega novega upravnega sistema. Storim to, ker želim v vas vzbuditi prepričanje, da smo na pravem potu in da se lahko z najlepšimi nadami ter polnim optimizmom lotimo velikega dela, ki nas čaka. Ne smemo pozabiti, da smo ravno mi radi dosedanjega nivoja administracije na našem področju poklicani, da postanemo primer dobro delujoče lokalne uprave. Na nas je, da se razprše predsodki in dvomi, ki se bodo znabiti pojavili tam, kjer banske uprave radi raznih ležav ne bodo mogle pokazati takoj svojih uspehov. Zalo se v tem svečanem trenutku zaobljubimo, da poslancmo fanatiki dela za blagor naše širše in ožje domovine in da se ne bomo strašili težav, ki za nas ne smejo biti nepremagljive. Naj začetek poslovanja kr. banske uprave Dravske banovine ne pomeni samo novega razdobja v zgodovini naše upravne reorganizacije, temveč tudi početek složnega in vzajemnega delovanja vseh dobro mislečih činiteljev, početek razumnega ustvarjanja ekonomskih in kul-tunnih dobrin, da pripravimo lepšo bodočnost našemu narodu in osiguramo mogočen razvoj naši mili domovini. G. banu in podbanu je bil nato predstavljen vsak posamezni uradnik, pa je bil s jem zaključen pomemben akt prevzema banskih postov. OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA Z NEKATERIMI CENTRALAMI V AVSTRIJI. Z dovoljenjem ministrstva je bil 21. oktobra t. 1. otvorjen telefonski promet med centralami Dobrna—Celovec, Dunaj—Graz, Maribo r—Stainz in Šoštanj—Graz. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je: Dobrna—Celovec 2 70 zl. frankov ali 29-70 Din, Dobrna—Dunaj 3'45 zl. frankov ati 37-95 Din, Dobrna —Graz. 2-70 zl. frankov ali 29-70 D n, Maribor—Stainz 2-70 zl. frankov ali 29-70 Din, Šoštanj-Graz 2-70 zl. frankov ali 2970 Din. Za nujne pogovore je pristojbina trikrat, za silno nujne (eelair) pa desetkrat tolika. Pristojbina za pozivnico je enaka 'A pristojbine navadnega pogovora. Ivan Mohorič: V Švici, (Nadaljevanje.) Pot preko Klausenpassa spada k najmodernejšim in tehnično izvrstno izpeljanim švicarskim alpskim cestam. Ona spaja kantona Glarus in Uri. Zgrajena je bila v letih 1893 do 1899, torej že v dobi, ko se je avtomobilizem komaj porajal. Stala je 414 milijona zlatili frankov. Dolžina poti znaša od Altidorfa do Linthala skoro 50 km. Na njej se vršijo vsako leto sredi avgusta znamenite alpske avtomobilme dirke. Pri vasi Schwanden smo obrnili navkreber in v eni sami serpentini smo se dvignili za celih sedemsto metrov v planine. Na desni strani v žaru jutranjega solinca Griesov ledenik in Claride, na levi strani pa zelena pobočja Kluških planin z mnogo-brojnimi planšarijami. V ravni poti smo bili naenkrat na sedlu, na višini 1952 metrov, nad katerim kraljuje mogočen skalni porobek Mar-chenstokli. Gmeli smo sitrah za hladilnik. Donesli smo za to sneg in led iz bližnega snežnega polja in gia polnili ž njim. Ko smo tako stali, nam je pripeljal nasproti avto in družba, ki je izstopila, se je začela zanimati za naš »SHS%. Povedali smo, da smo iz Ljubljane. Ljubljano so poznali samo iz radi ja. Rekli so, da mnogokrat poslušajo v radiju naše koncerte in predavanja in da se jim je naš jezik, dasi ga prav nične razumejo, v radiju zelo priljubil. Je po njrhovih vtisih mehak, melodijozen in kalofoničen. Pri Vcrfrutit začenjajo strmi padci. Tu se je nekdaj pri predpotopnih katastrofah pogrezinilo ogromno pobočje Klarid v brezdanja brezna. Le navpične skale, ki zapirajo tu Urnerbo-densko dolino, so ostale nem spomin te katastrofe, ob kateri se razblinijo vsa moderna tehnična dela, ki jih označujemo kot najbolj granidijozna, v prazen nič. Preko ostrih padcev Oberberig Bergli-ja in Fruttvvanda smo dospeli v dolino Linthala. Tu začenja zopet železnica, ki vodi preko Glarusa do Welsena. Srečavali smo cele procesije avtobusov s turisti. Po večini domači kmečki ljudje. Zgradba te ceste se je kantonu res izplačala. Danes pobirajo od. vsakega avtomobila po 14 frankov kontrolne pristojbine, kar da pri ogromnem prometu letno ogromne vsote. V neceli poluri smo bili že v Glaruisu. Cesta idealno asfaltirana, popolnoma brez prahu in dovolj široka za najintenzivneje promet. Okrog Glarusa se pojavlja že mnogo tekstilne industrije. Naša pot je šla proti severu preko Nafelsa, Schanisa, Uznacha in Watt-vvilla na Herisau, Gossau do St. Gal-lena. Industrija sledi na industrijo, krasno kultivirani kraji, goste naselbine, ki se vlečejo skozi ob cestah. V krajih, skozi katere smo vozili, je najmočneje zastopana industrija finih prediv, čipk, svile, pa tudi industrije precizne mehanike ne manjika. Od Wattwil]e gre pot zopet polagoma v planine. Herisau dosega že 776 metrov nadmorske višine, d oči m ima St. Gallen samo 670 metrov. Po svoji višini j?.pada Sit. Gallen med najvišje ležeča večja mesta v Evropi. Šteje kakih 66.000 prebivalcev. Monumentalne kolodvorske naprave in komplicirano omrežje okrog mesta svedoči-jo, da je eno najvažnejših železniških križišč, ki dominira v prometu z Bodenskim jezerom. Mesto je ustanovil Za cbJigatomost bolniških blagajn stanovskih organizacij. Sveti Gal v sedmem stoletju. Reno-mirano je posebno po svojih čipkah in odličnih šolah. Največja posebnost in interesantaost je čipkarska borza, ki se vrši vsako sredo in soboto na pi ostem ob kolodvoru na borznem trgu, če je slabo vreme se zatečejo ti čudni borzijanci v pasažo švicarskega Bankvereina. Kako daleč so znali Švicarji sipraviti svojo čipkarsko industrijo, kaže najlbol je to, da dobijo letno za eksiportirane čipike nad 200 milijonov frankov, ali nad dve milijardi dinarjev, torej aetkrat toliko kot dobi cela Slovenija za ves les, ki ga izvaža. Mi pa jadikujemo in moledujemo na vse strani z našo čipkarijo in pričakujemo, da bo Rog naredil ž njimi kak čudež, nosimo jih po brezpomembnih razstavah po svetu, v kraje, ki imajo čisto drug okus, druge potrebe in nazore — ne znamo pa iz dela pridnih rok naših delavk napraviti 'kapitala. Svojevrstno je življenje ljudi j v teh 'krajih. Industrija ima čisto drugo Obeležje kot pri nas, razmere in prilike delavca so neprimerne boljše kot v naši ožji domovini. Tudi standard življenja je mnogo višji. Kar nas je iritiralo, je bilo to, da so domačini imeli poseben šport in naslado v nagajanju avtomobilom. Nobena hupa ni nič pomagala, niso in niso se hoteli izogniti. No Bernik jim ni ostal re-vanše dolžan. Zavozil je najbolj nagajivemu tik oh hlačnice, da ga je blatnik naučil manire. V hotelu »Pri Pošti« smo pokosili. Razgledali slikovito mestece, posebno impozantno stavbo novega kolodvora in nasproti pa palačo glavne pošte. Interesantno je, kako dela v Švici poštna uprava reklamo za svoje obrate. Oib vhodu na pošto pri vratih je švicarski zemljevid, pod tem pa karta Evrope z napisom: »V treh minutah dobite zvezo po celi Švici in v petih minutah pa z vsemi glavnimi centri Evrope.« Spominjam se še predlanskim, da je brzojav, ki sem ga oddal v Ženevi, tranzitiran preko Dunaja, rabil v Ljubljano samo 59 minut. Seveda je v Ljubljani trajalo potem tri ure, da ga je dober ruski muiik dostavil naslovniku. Res užitek je, ogledati si tako pošto, njeno organizacijo in obrat. Pri nas se išče v pošti samo fiskalne dohodke, ki si jih hoče z redukcijami osobja na škodo gospodarskega prometa vsako leto povečati. Razmišljal sem, kdaj bomo prišli mi pri nas tako daleč, da se bo pričelo cenili funkcijo pošte v gospodarskem življenju. Iz St. Gallen smo sikozi krasne promenade in drevorede dospeli na obrežje sinje modrega Bodenskega jezera, ki se je bliščalo v poletnem solincu, da te je kar slepilo. Nemškega brega sploh ni bilo videti, dasi je jezero le 14 km široko. Bodensko jezero ima mnogo znamenitosti. Predvsem je zanimiva Konstanza z grobom mučenika Jan Husa in mnogobrojnimi spomini na cerkveni koncil od leta 1414 do leta 1418. Potem je slavni Friedrichsha-Ten, kjer se gradijo Zepelini in od koder je nastopil dr. Eckener s slepimi potniki svoje znamenite svetovne ekspedicije in kjer vežba danes kolos hidroplana Do-X s 160 potniki in se pripravlja, da otvori novo ero v niašem zračnem prometu. Celo 78 km dolgo jezero je obdano gosto od letovišč, kopališč in izletniških krajev. Hiteli smo preko Rorschacha do Rheiinecka in pri mali vasi Hochst zopet stopili na avstrijska tla. Zelo enostavno odpravljajo tu avtomobile. Eden salutira, drugi pokaže med vožnjo svojo legitimacijo — no vsaj drugače tudi ne gre. Dnevno pasira tu mejo najmanj 1600 avtomobilov. Mlad avstrijski carinik so nas je skoro razveselil, ko nas je zagledal. Takoj nam je pričel praviti, da je preje služboval v Špilju. Oh kako lepi časi so bili tam! je vzdihnil. »Prosim Vas, ali je še vse tako smešno poceni pri Vas, kakor je bilo lani. Tu nas ubija draginja in švicarska valuta«, je tožil. Želel je,^da ga skoro zopet premestijo na našo mejo. (Nadaljevanje prihodnja.) Na predsedstveni seji Zveze trgovskih gremijev, ki se je vršila v Mari-1 boru 6. t. m., se je na predlog zvez-j nega podpredsednika g. Josipa J. Kavčiča soglasno sklenilo, da zahteva Zveza k osnutku novega obrtnega zakona ukinitev § 115. b) in c) obrtnega reda. Trgovske stanovske organizacije (gremiji) imajo poleg važnih gospodarskih nalog tudi namen pospeševati humanitarne koristi svojih članov. Gospodarske prilike silijo tudi trgovstvo, da se je pričelo oprijemati naprav, ki mu nudijo v slučaju bolezni bolniško podporo, zdravniško pomoč in v slučaju smrti posmrtnino preostalim svojcem. Stanovska zavest pa žal še ni pro-nikla tako globoko, da bi moglo priti snovanje teh koristnih humanitarnih ustanov do povoljnega razvoja in že obstoječe na sistemu prostovoljnosti sloneče bolniške blagajne baš radi malobrižnosti s težavo prosperirajo, dasi trgovstvo samo uvideva velike koristi, ki bi jih imelo od takih ustanov. Ker pa je v splošnem interesu trgovstva, da je zavarovano za slučaj bolezni in nezgode, a ni pričakovati, Mi smo čudni ljudje, mislimo samo takrat, kakar smo v sili. In še takrat po naši navadi ostanemo vedno pozni in samo pri načelih. Letos imamo jako dobro letino sadja. Vse naše dosedanje razstave sadja so pokazale, da imamo marsikaj dobrega in sposobnega, da nam dela čast na vsakem trgu in na vsaki mizi. Mi tega žalibog ne znamo izkoristiti. Zdi se mi, kakor bi bili preleni in prekomodni misliti na take stvari, kakor je sadje. Naši ljudje se niti ne zavedajo, kakšne neprecenljive vrednosti je vse to za naše narodno gospodarstvo in za našo bilanco in še posebno za producente. Kako se pri nas postopa s sadjem je skoro neverjetno za slehernega človeka, ki količkaj razume pametno gospodarstvo. Mi ne poznamo sortiranja, ne prave opreme, za naše blago. Že pri pobiranju sadja rabimo še stari sistem, klatenje in otresanje. Naravno, da tako 'blago ne more nikdar na trg, oziroma ne doseže nikdar prave cene. Je sposobno za mošt in marmelado, a za drugo le malo in prihaja bolj v poštev za splošen kon-zum. Danes opažamo, posebno v okolici Maribora in v drugih naših sadorod-nih krajih Krške, kako se tu vrše kupčije. Prodajna cena našega kmeta je jako nizka a ona prodajna na tujem trgu precej visoka v razmerju z ono plačano za produkt. Tu se opaža ono, kar vidimo pri hmelju. Agenti tlačijo ceno, prekupčevalcem je na tem ležeče, da kar čim več zaslužijo. Radi tega nakupujejo blago najraje brez vsakega sortiranja in obiranja. To oskrbe oni sami, ko pride blago na mesto. Tako naš kmet drago plača svojo brezbrižnost. Proces z našim blagom je navadno prccej zanimiv in velikokrat gre naše sadje skozi 3 do 4 roke preden pride na prodajalca na drobno. Blago pri nas kupijo agenti in prekupčevalci kar tako neprebrano in nesortirano. Ko pride to blago na mesto, se navadno zgodi sledeče: Najlepše sadje se lepo sortira in opremi v zabojčke, ki potem gredo v kon-zum kot tirolska in celo kanadska jabolka, naša jabolka se izplača opremiti, kakor ona ameriška s parafinom in se jih jako drago proda. Tega se dobro zavedajo trgovci. Kar ni za prima konzuift, gre v oni srednji in to vedno opremljeno po predpisih in okusu kupčije. Velike množine gre v splošen konzum in kar temu ne odgovarja, gre za mošt in v tovarne marmelade. Povsod srečamo naše sadje: na Dunaju, v Pragi in Monakovem, in povsod se vrši isti proces. Kupci kaj radi kupujejo naše blago, ker vedo, da bi država sama v doglednem času uvedla tudi obligatorno zavarovanje gospodarjev, in ker je uspeh tega bolniškega zavarovanja odvisen le od clbligatcrinosti, bi bilo potrebno, da se v tem zmislu spremene določbe avstr, obrtnega reda § 115. b) in c), ki sedaj določa, da je za uvedbo obligator-nosti bolniških blagajn potrebna na občnem zboru navzočnost najmanj tri četrtine vseh zadružnikov, ki imajo glasovalno pravico ter da glasujejo za obligatomost najmanj tri četrtine navzočih. Gremijem bi se uvedba obligator-nosti gremijalnih bolniških blagajn olajšala s tem, da bi zadostovala za veljavnost sklepa navadna večina glasov na Občnem zboru navzočih članov in navadna za sklepčnost občnega zbora potrebna navzočnost, kakor jo zahteva § 119. a obrtnega reda. Zveza je predložila ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu k osnutku novega obrtnega zakona tozadevno predstavko s prošnjo, da ukine § 115. b) in c) obrtnega reda ter da za uvedbo obligatornosti gremijalnih bolniških blagajn zadostuje navzočnost in glasovanje članov po določbah § 119. a) obrtnega reda. da se da zaslužiti razmeroma dosti več kakor pri tirolskem sadju, to pa samo radi naše neorganiziranosti in naše malomarnosti. Iz lastne izkušnje in to, kar sem slišal v Monakovem o našem sadju, mora biti dovolj, da osvetli naše razmere. Trgovci so mnenja, da se pri nas v tem pogledu, da mnogo urediti. Predvsem za resnega in poštenega uvozničarja so razmere na našem sadnem trgu jako neugodne. Navadno njih nakupovalci, ki prihajajo iz Monakovega, ne pridejo do veljave in to radi tega, ker je blago po večini že v rokah raznih prekupcev in me-šetarjev. Velika ovira jim je, da se tu blago ne dobi prebrano in sortirano in tudi že samo postopanje z sadjem da malo zaupanja v blago. Splošno občutijo oni pomanjkanje organizacije izvoza in smotrenega postopanje s sadjem. Po njih mnenju se naše blago lahko kosa s tirolskim, a prednjači kanadskemu po okusu in aromi. Pametno in smotreno ravnanje z sadjem pri nas bi lahko ogromno koristilo in naša sadna produkcija bi postala važen činiteli v gospodarstvu. Še je čas, a nujna je pomoč. Naše sadje je dobro in cenjeno, a ne pride do veljave in se celo prodaja na trgu pod drugim imenom. Naloga naših sadjarjev je, da se takoj organizirajo in odpravijo vse nedostatke. Moramo pokazati kaj zamore naš kmet, ako le hoče. In hoteti je potreba, ker to nam je le v lastno korist. Organizirajmo naše sadjarstvo tako, kakor so ga organizirali drugi narodi. G. G. Nakazila v Holandsko in švedsko potom Poštne hranilnice. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla poleg nakazil v virmanu tudi izplačila v gotovini potom Čekovnega zavio-da v Stockholmu in čekovnega in virmanskega zavoda v Haagu. S posredovanjem teh in že poprej upeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hranilnica nakazila v države celega sveta. Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in nije podružnice. * * * V konkurzu tvrdke R. Polaček, veletrgovina s papirjem v Zagrebu, se je dosegla, kakor poroča »Zagr. Tag-blati«, 25-odstotna poravnava. * * * Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Poljsko so preložena na bodoče leto; poljska vlada je naznanila naši vladi, da mora tako biti, ker se vršijo sedaj trgovska pogajanja med Poljsko in Nf>mč:ijo. ‘Po Jvctu Med Zagrebom in Turinom je otvor-jena telefonska zveza, prav tako med Samciborom in Dunajem. Glede avtobusnega prometa med Jugoslavijo in Italijo so se vršila poleti pogajanja v Opatiji in so dovedla sedaj do pozitivnih zaključkov. Po izvršitvi nekaterih formalnosti se bo pričel redni promet. Krupp v Daimaciji je najnovejša vest glede inozemskih naprav v Jugoslaviji. Menda kupuje Krupp 25.000 m2 sveta pri Solinu, da zgradi tam tovarne. Nova tovarna za izdelovanje poljedelskih strojev v Novem Sadu bo zaposlovala 200 delavcev, ustanovila jo je drližba Hofherr - Schrantz - Clayton -Shuttle. Slovenija je pokadila v prvih letošnjih devetih mesecih za ca. 160 milijonov Din tobaka. Avtomobilno tovarno v Rusiji, in sicer v Nižjem Novgorodu, bo zgradila tekom 15 mesecev ameriška tvrdka Austin Co; tovarna naj doseže letno kapaciteto 140.000 avtomobilov. Centralno organizacijo za eksport žita nameravajo ustanoviti na Poljskem. Coitonificio Triestino in Cottonificio Veneziano se bosta po poroč:lu iz Trsta združila. Tržaško bombaževo pod-jeije je že doslej delalo za beneško tovarno. 55-odstotno dividendo bo izplačala delniška pivovarna v Smihovu (Praga). Dob:ček leta 1927 je znašal 9,600.000 Kč, lanski čisti dobiček pa 12 milijonov Kč. Tudi Poljska banka hoče obrestno mero znižati, in sicer od 9 na 8 %. Nemške jeklarne so pričele s 1. novembrom z 10-odstotnim znižanjem produkcije. Nemčija pripravlja zvišanje uvozne carine na hmelj, ker poročajo od vsepovsod v nadprodukciji. Nemški kon-sumenti naj hi bili na ta način prisiljeni do nakupa domačega nemškega hmelja. Zvišanje bi pomenilo občutno škodo za naše jugoslovanske hmeljarje. Zopet sta dve nemški banki v plačilnih težkočah; prva je Sellmer v Ham-bugu, druga je Sehlesinger Trier i. dr., v Frankfurtu. Izvoz žita iz Rumunije v Nemčijo so organizirale nekatere nemške veleban-ke, na čelu jim Deutsche Bank. Izvoz koruze v Nemčijo cenijo letos na tri milijone ton. Z nakupom Columbia Steel Corp. v Kaliforniji je dospela United States Steel Corp. do obal Pacifika in bo mogla sedaj z veliko večjim uspehom konkurirati Nemcem in Angležem na Kitajskem jn Japonskem kot doslej. Pogajanja med Lilvo in Kreugerjem so zaključena. Litva dobi za 35 let ne-odpovedljivo šeslodstotno posojilo v znesku 6 milijonov dolarjev s 93-od-slotnim izplačilom. Za to dobi švedski trosit izključno pravico za import, eksport in obrat vse litvinske vžigalične produkcije. Ameriška železna industrija je producirala v oktobru 3,588.000 ton surovega železa. V obratu je bilo nad 200 plavžev (203). Pričakujejo nadalj.nega živahnega povpraševanja. Rksport sladkorja iz Češkoslovaške je bil v kampanji 1928/29 za 500 milijonov Kč manjši kot v prejšnji kampanji; na Hamburg pride 270 milijonov manj, na Anglijo 80 milijonov, na Trs! 45 itd. Glede umetne svile so v Ameriki optimistični; to je ena od redkih industrij, ki je dovršila svoj razširitvam proces, ne da bi zašla v nadprodukcijo. Sicer je letošnja produkcija za 25% večja od lanske, vendar ne more kriti domače porabe in morajo importiratj do 15 odstotkov vse porabe.V Ameriki se peča s to industrijo nad 15 tvrdk, a 85% vse produkcije pride na 4 tvrdke in polovica na eno samo. Turško državno banko bodo reorganizirali s pomočjo italijanskega kapitala m je v ta namen odpotoval italijanski finančni minister grof Volpi v Anigoro. Naše sadje na tujih trgih. Občinske trošarine in avtonomne doklade. Zastopniki avtonomnih mest so se sredi meseca oktobra t. I. sestali v Splitu, da se posvetujejo predvsem o ureditvi finančnih vprašanj. Na tem sestanku je podal ravnatelj mestnega do-tiodarstvenega urada v Ljubljani g. Ivan Zupan poročilo o trošarinah v zvezi z avtonomnimi dokladami. Poročilo, ki bo brez dvoma zanimalo tudi gospodarske kroge, ker pojasnuje stališče o tem vprašanju z vidika interesov avtonomnih mest, se je glasilo: Zgodovina trošarine (užiinine) datira v naših krajih že iz XIV. stoletja - vendar je bil način pobiranja v raznih krajih različen. 2e ob njegovem početku so si ga lastile občine v kritje svojih izrednih izdatkov. Za časa Marije Terezije se je začela zanimati zanj država in iz tega časa datirajo prvi poskusi, da bi se ta davek podržavil. Čeprav je bil uspeh minimalen, sc vendarle ni prenehalo delovali na lo, da se užitninski davek pojednoti, odnosno — kakor že rečeno — podržavi. 25. maja t. 1. je poteklo 100 let, odkar je bil izdan »Ver-zehrungssteuerpatent«, ki so ga kmalu na to proglasili za užitninski zakon iz leta 1829. • Na podlagi t^ga zakona se je pričelo leta 1829, dne 1. novembra s pobiranjem splošne užitnine tudi v naših krajih, imenovanih takrat »Ilirija«. Značilno je, da so izšla ravno ob stoletnici v Kraljevini Jugoslavije dopolnila trošarinskega zakdna iz finančnega zakona iz leta 1920/21, katera urejajo in uvajajo tudi v naši državi jednotno pobiranje državne trošarine. Brezdvomno je, da je bila ureditev in uvedba državne trošarine nujna in neodložljiva predvsem iz narodno-gospodarskih, kakor tudi iz finančnih vidikov. Z narodno-gospodarskih vidikov sta to vprašanje obravnavala po mojem mnenju predvsem dva činitelja in sicer: a) za trošarino na vino vinogradniki, b) za trošarino na špirit, žganje itd. pa veleproducenti. Ako preiščemo vzroke prvih ali drugih, pridemo do zaključka, da. imajo prav ti in oni, — seveda le iz svojega gospodarskega stališča — vendar pa ne v toliko, da bi moglo to stališče zboljšati njihov položaj. Vinogradniki utemeljujejo svoje zahteve za znižanje trošarine s tem, da je ravno trošarina vzrok padanju konzu-ma in da bi odprava, odnosno znižanje na minimum pripomoglo k porastku konzuma, s čemur bi bila odpravljena, oziroma omiljena kriza vinogradništva. Istina je, da je kriza vinogradništva na vrhuncu; gotovo pa je tudi, da temu ni kriva trošarina, temveč le to, da je produkcija večja kakor konzum v državi. Nadprodukciji bi bilo odpomoči s tem, da dobimo zanjo zunanji trg, kar pa bi bilo mogoče le, če bi odgovarjal produkt zahtevam zunanjih trgovcev. Po mojem mnenju je samo to zlo vinogradništva; ker pa istega ne morejo odpraviti sami, je poklicana država kot Prva, da jim pomaga, četudi z dohodki iz trošarine. Drugi činitelj, ki stremi za odpravo, odnosno znižanje trošarine, je industrijski producent trošarinskih predmetov. Po obstoječih predpisih lahko izdeluje žganje kmetovalec iz lastnih produktov neomejeno; porabili pa ga sme v lastnem gospodarstvu le gotovo količino. Ostalega proda — seveda ne fav no — brez plačila trošarin, tako državnih, oblastnih in občinskih, kar povzroča veliko konkurenco koncesijo-nirani industriji, ki je stalno pod strogo kontrolo. Z novimi Irošarinskimi dopolnili je dobila špirilna in pivovarska industrija ugoden položaj; vendar bi bila tudi za te po mojem mnenju ista rešitev kakor pr, vinogradnikih, še boljša in sigurnega rešitev vsega pa bi bila za vse prizadete faktorje, če se spravi žganjekuha pod uradno zaporo, kot je nekdaj že bila. Iz narodno-gospodarskih razlogov ni mogoče zahtevali, da bi se porabila vsa Produkcija v državi — kar tudi ni v interesu omejitve alkoholizma. Z unifikacijo državne trošarine se Je sočasno uredilo tudi vprašanje oblastnih in občinskih naklad. Z vpostavit-vijo oblastnih samouprav je nastalo vprašanje, kako financirali novo kreirane oblasti. Ker pa se je pri tem postopalo zelo različno, je bilo to tudi vzrok, da so nastale med oblastmi radi različnih trošarinskih doklad nekake trošarinske meje. To pa je znala izkoristiti nelegalna konkurenca s tem, da je tihotapila blago iz oblasti z nižjo v oblasti z višjo oblastno trošarino, kar je mnogo škodovalo solidni trgovini. Z dopolnili trošarinskega zakona se je odpravilo le nedostatke in uvedlo jednotno oblastno doklado na alkohol. Sočasno se je tudi določila maksimalna mera za občinske doklade. S tem se je zjednačilo vse občine ne glede na njihove krajevne, kulturne in soci-jalne potrebe, kar pa je po mojem mnenju krivično. Višino občinskih naklad odmerja, odnosno določa za vsako občino od nje voljeni občinski svet, ki pozna davčno moč občanov in potrebe svoje občine. Ako so občinski sveti sklenili v občinah — kjer so žarišča državnih, gospodasskih in kulturnih ustanov, potemtakem večje kulturne in socijalne dajatve, višje občinske naklade, je to vsekakor v redu, ker niso istih deležni le občani, temveč vsi, ki pridejo po svojih poslih (industrijci, lr-govci itd.) v te občine. Ako tedaj s tem, kot trošijo — prispevajo indirektno občini — tega niti ne čutijo. Prinaša pa to skoraj 'A brutto dohodkov iz naslova trošarine. Če se ukine občinam ta vir dohodkov, bodo primorani iskati nove, seveda samo med svojimi občani. Z razdelitvijo države v banovine so se naložile občinam — s sedežem banov — velike in razne dolžnosti, ki bodo zahtevale tudi večje izdatke. Tem občinam naj se pusti vprašanje občinskih naklad prosto, ker bodo mogle le na ta način zmagovati svoje naloge. Ravnotako naj se v bodoče ne naprti banovinam stare bolezni oblasti, tičo-čih se oblastnih doklad. Iz kalkila oblastnih financ naj se popolnoma črtajo ter prepuste občinam. Imele bi potem dvojni trošarinski davek, to je državni in občinski. Iz dohodkov državnega davka pa naj se dotira gotova vsota po primernem ključu banovinam. Na to opozarjam prav posebno, ker je iz gospodarskega in ekonomskega stališča važno in poceni režijo. Končno omenjam še to, da se odvzame s 1. januarjem 1930 raznim občinam, kakor ljubljanski, zagrebški in občinam bivše Hrvatske, pravica pobiranja državne trošarine ter se ista dodeli v pobiranje finančni straži. Te občine so imele to pravico že desetletja - Ljubljana n. pr. od leta 1884. Ker država ni lega plačevala v bogve kolikšni meri, bi to občine lahko prenesle. Težje pa *e„J° 'z administrativno-tehničnega stališča, ker jim odpadejo vse zveze z državnimi oblastmi. Primorane bodo, iskati informacij in pripomočkov le v svojem delokrogu, kar pa ni tako uspešno in poveča režijo. Umestno bi bilo, da prepusti država občinam — z urejenim lastnim aparatom — še nadalje pobiranje državne trošarine, kar bi bilo v korist ne le njej sami, temveč tudi obrtnikom in trgovcem, ki imajo v tem slučaju samo eno kontrolo. Priporočljivo je to tudi iz razloga, ker so občinski uslužbenci vedno v eni in isti občini ter jih nanjo veže službena stalnost; državni uslužbenci pa se pogosto menjajo in zalo ne morejo imeti za občino teh interesov kot prvi, in ker je njih krušna mati le država. V interesu vseh prizadetih je, da se reši vprašanje v najkrajšem času, ker nastopa čas, ko se bodo sestavljali proračuni. Avtonomne občine pa naj pri uvedbi občinskih davščin postopajo v principu enotno — izvzemši izmere, ki naj bo prosla radi krajevnih krilik in potreb -ker smejo le v tem primeru računali na poziliven uspeh. število brezposelnih v Avstriji je v drugi polovici oktobra naraslo za 14.000 na 126.000 in je sedaj za 3000 večje kot v istem času lanskega leta. Glede spojitve evropske industrije ur se pogajajo francoske in italijanske tovarne; imicijativa za to misel je pa izšla od nemške strani. Za pospeševanje sladkornopesnega pridelovanja v Avstriji so vstavili v proračun zinesek 4,200.000 šilingov. ZELO POTREBNA GOSPODARSKA PUBLIKACIJA. Naš gospodarski svet že dolgo pogreša sistematično urejen adresar industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij, s katerim bi se tako doma, kakor tr-govskm stikom izven mej ožje domovine olajšalo medsebojne zveze i, letos predlagajo tri odstotke. Kupčija je bila pod vplivam splošnega težavnega položaja sladkornega trga, kojega posledice se kažejo tudi na švedskem. Konsum v Švedski )e sicer narasel, a izredno nizke cene so prinesle letu 1928 manj dobička kot letu 1927. V tekočem obratnem letu je padel s sladkorno peso obdelani svet na 23.400 hektarov, dočim je znašal leta 1927 še 37.400 ha, je padel torej za skoraj 30 odstotkov. Zato bo švedska sJadkorna družba opustila obratovanje v petih sladkornih tovarnah in bo morala dvignili uvoz surovega sladkorja 7a kakšnih 25%. * * * ZLATO IN DEVIZE NEMŠKE DRŽAVNE BANKE. 31- oktobra 1. 1928 so znašale zlate in devizne zaloge v Nemški Državni banki 2696 milijonov mark, do 30. aprila 1929 so padle na 1991 milijonov in so se do 31. oktobra 1929 dvignile zopet na 2588 milijonov mark. Izkaz domačih menic je padel od 2734 milijonov mark 30. aprila 1929 na 2119 milijonov 31. oktobra 1929, kritje v obtoku se nahajajočih (bankovcev je v isti dobi naraslo od 43 na 53-6%. ^AAAAAAMAAAAAAAAAAA^ < A MF) mn m a prateh 20 pen vo M/A vanilmJadhor-' I prav/n mne^ivi’ / 5 —> - iAvvyy yvvvYYvv>'>M ue Velika šumarska in lovska razstava, katere se udeleži z najrazličnejšimi razstavnimi predmeti cela država, se vrši v vseh prostorih ljubljanskega velesejma (40.000 m- prostora) v dnevih od 31. avgusta do 15. septembra 1930. Za to veliko reprezentativno prireditev, ki bo gotovo vzbudila veliko zanimanje v inozemstvu in dvignila gospodarski ugled naše države, so vse predpriprave že v polnem teku. Razstava bo po programu soditi zelo pestra. Prikazala ne bo samo v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih, gozd in gozdne razmere v naši državi, racijonelno gospodarstvo v gozdu, zaščito gozdov, marveč tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in državo. Lovski oddelek bo prikazal nazorno veliki pomen lovstva v gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, varstvo lova, kinologijo itd. Razstava bo v širokih obrisih obsegala: A. Gozdarstvo (važnost, vloga in potreba gozdov). 1. Vrste gozdnih dreves in grmovja. 2. Vzgoja gozda. 3. Gozdni pridelki. 4. Oglarenje. 5. Merjenje lesa za tehnično uporabo in drva. 6. Spravljenje lesa. 7. Gozdno varstvo. 8. Varstvo prirode. 9. Ureditev gozdnega gospodarstva. B. Gozdna industrija (razni stroji), žage, vse vrste rezanega lesa, polfabrikati in fabrikafi iz lesa, statistika o produkciji in izvozu. C.Zgradba hudournikov. D. Agrarne operacije. E. Literatura. F. Lovstvo (lovstvo v narodnem gospodarstvu, vrste koristne in škodljive divjadi, gojitev in zaščita, kinologija, lovska organizacija, trofeje itd.) G. Zoo (celokupna fauna naše države). H. Gozdna in planinska flora. (Prirede trgovski in umetni vrtnarji.) Vse pokrajine naše države razstavijo samostojno v svojih oddelkih, deloma pa po skupnem programu. Tečaj 11. novembra 1929. Ho* pr iv Sevanje Din Ponudba Dfis DEVIZB: Amrt«rd*m 1 h. f old. . , BmMu IM BhimIJ 1 belffa 13-515 22-83 13-545 Budimpešta 1 p*n*8 . . Burih 100 ti Dunaj 1 iiHmg . , 109440 7-9357 275-45 56-34 221-71 167-11 295-07 9-8937 1097-40 7 9657 27625 56-54 22371 167 91 297-07 London 1 tunt Iewyork 1 dolar Pairi* 100 Ir Prafa 100 kron Trot 1#0 Ur Rastoča svetovna produkcija bakra in cina. Svetovna produkcija bakra v septembru je znašala 160.493 ton; največji delež odpade na Zedinjene države, in sicer skoraj 123.000 ton; Evropa ni dala niti 15.000 ton, Afrika nekaj nad 14.000, Azija Skoraj 7000, ostalo Avstralija. — Svetovna produkcija cina v septembru je dala 15.848 ton; tu pa prednjači Azija z več kot 10.000 tonami, dočim je Amerika z niti 4000 tonami daleč zadaj; oslanek si razdelijo Afrika, Evropa in Avstralija. Ljudsko gibanje v Mariboru v oktobru 1929. V mesecu oktobru je bilo v Mariboru rojenih 90 otrok in sicer 50 moškega in 40 ženskega spola, umrlo jih je 73 oseb, to je 34 moških in 39 ženskih, porok je bilo 50. — Razdelujoč na posamezne župnije je sledeče: V stolni župniji: rojstev 53 (28 moškega in 25 ženskega spola), umrlo jih je 21 (10 moških in 11 ženskih), porok je bilo 9. — V frančiškanski »upniji: rojstev: 12 (4 moškega in 8 ženskega spola), umrlo jih je 11 (5 moških in 6 ženskih), porok je bilo 25. — Magdalenska župnija: rojstev 19 tl5 moškega in 4 ženskega spola), umrlo jih je 36 (26 moških in 20 ženskih), porok je bilo 14. — Evan-gelska župnija: rojstev 5 (2 moškega in 3 ženskega spola), umrli ste 2 ženski, poroki sta bili 2. — Pravoslavna župnija: rojstev: 1 moškega spola, umrli so 3 moškega spola, porok ni bilo. Tritu poročila Sejmsko poročilo iz Ptuja. Na živinski sejem v Pluju dne 5. novembra t. 1. je bilo prignanih 750 glav goveje živine, od tega 329 krav, 119 telic, 2 teleta, 210 volov, 69 juncev, 21 bikov in 132 konj, ki so notirali: krave 3-50—8-50, telice 675—10, teleta 10—13, voli 8 do 10, junci 7—9-50, biki 7—10 Din za kg žive teže. Konji 500—4500, žrebeta 400 do 2450 Din za komad. Prodanih je bilo 195 glav goveje živine in 32 konj. Na svinjski sejem dne 6. novembra t. I. je bilo pripeljanih 374 glav svinj. Cena je bila za peršutarje 10-50—12, za Špeharje 12-50—14 Din za kg žive teže, za praseia 100— 300 Din za komad. Prodanih je bilo 88 glav. Prihodnji živinski sejem se vrši dne 19. novembra. Dne 25. Novembra se vrši živinski in (Kata-rinski) kramarski sejem. Na trgu surovega kavčuka so notacije ponovno zelo padle. Vzrok je v prvi vrsti ia, da se nadprodukcija neprestano nadaljuje. Eksport iz dežel kavčukovega pridelovanja stalno narašča. Tudi za bližnji bodoči čas ne pričakujejo na trgu kavčuka nobenega pomnjenja. Padajoča tendenca na kovinskih trgih se nadaljuje. Zmeraj bolj se vidi, da to ni slučajen pojav, temveč posledica mednarodne porabne krize. Evropski konsum vsled neugodnih prodajnih razmer ne more veliko kupiti in tudi v Ameriki je visoka konjunktura menda pri kraju. Trg bakra je nadalje nes guren. Kartel se sicer drži svojih cen, a blago se' povsod prodaja pod temi cenami. Pravijo, da bo moral karte! cene kmalu znižati. Cin je zopet padel, čeprav ne tako kot druge kovine, ker so bile njegove cene že itak skrajno nizke. Znaki govor jo, da bodo cene kljub sedanjemu nizkemu stanju še dalje padle. Producenti preveč zaslužijo; produkcijski stroški se gibljejo okoli 100 funtov, prodajna cena je pa še zmeraj 183 do 185 funtov. Cinka se izredno malo proda, notacije padajo, produkcija je visoko nad porabo in jo bo moral kartel zopet reducirati. V svincu sta bila poraba in povpraševanje precej enaka, cene so kazale nekakšno stabilnost, a newyorški dogodki so vplivali tudi na svinec in cene so padle. Dobave. Pr orne t n o -ko mer ci j etn i oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave steklenih zvoncev, prizmatičnih stekel, senčnikov, vlačnih ®ve-tiljlc, lamel, varovalk, varnostnih pokrival in signalnih piščalk. — Strojni oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave lesenih drogov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Uprava radionice drž. železnic v Zagrebu sprejema do 18. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrenih plošč. — Direkcija drž. rudnika Vrdaiik sprejema do 21. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 m" okrajnikov in 100 m3 borovih plohov. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede dobave dvigal, ploščatega železa, 3000 ton tračnih žebljev, 500 m2 stekla za okna, 2 vagonov ne-gašenega apna, 1 pisalnega stroja in 1000 kg bombaža za čiščenje. — Dne 22. novembra t. 1. se bo vršila pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko ode-lenjc v Beogradu, licitacija glede dobave 6320 komadov trakov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 22. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v “Ljubljani licitacija glede dobave 396.587 kub. metrov hrastovega kretniškega lesa; dne 30. novembra t. 1. pa glede dobave 1 kompletne skretnice, 400 komadov spojk, 2000 komadov klinastih plošč, 1000 komadov navadnih hrastovih pragov in 7208 kub. metrov kretniških pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 21. novembra t. 1. se bo vršila pri Bačunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave kabla. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za zgradbe v- Beogradu, Masarykova ulica 2.) — Dne 22. novembra t. I. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofer- talna licitacija glede dobave 7000 komadov blazin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu). Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema ac 15. novembra i. 1. ponudbe glede debave 1 m ze z dvojnim pokrovom in 500 kg bodeče žice. — Prometno-ko-mercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. novembra t. 1. ponudbe glede oddaje 22 ponjav za vozove v popravilo. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 19. novembra t. I. ponudbe glede dobave 2220 kg mineralnh olj, 1000 kg bencina in 150 kg iovoine masti. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 19. novembra t. I. ponudbe glede dobave 700 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 409 q portland-cementa in glede dobave nepremočljivih pokrival za konje. — Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bedo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. novembra t. 1. glede dobave rnaterijala za gorpji ustroj (vijaki, tračni žeblji, skretnice) ter glede dobave 1700 m:' drv; dne 26. novembra t. I. glede dobave rnaterijala za gornji ustroj (podložne plošče, vijaki z maticami, pričvrstilne plošče itd.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 23. novembra t. I. se bo vršita pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 30.000 kg železne pocinkane žice. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 23. novembra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 30 m3 borovih desk, razne žice; dne 25. novembra t. 1. glede dobave telefonskega in telegrafskega rnaterijala; dne 26. novembra t. 1. pa glede dobave telefonov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 600.000 kg mehkih drv, glede Spiralnih svedrov in 300 komadov gorifcev za stenj. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg lesnega oglja. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 35 komadov manesmanovih cevi, ventilov za radiatorje, 3000 kg masti za jamske vozičke, rnaterijala za instalacijo parne kurjave, ognjegasnih cevi ter glede dobave karborundum-praška in smirkovega platna. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. novembra t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 20.000 kg trini- troiioloula, 30.000 kg preje od jute ali konoplje, 10.000 kg žvepla in 36.000 kilogramov katrana. — Dne 27. novembra t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 160.000 metrov platna. — Dne 30. novembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave mate-rljata za gornji ustroj (vijaki, groverje- vi obroč', žični žeblji). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za 1OI v Ljubljani.) — Pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu se bodo vršile naslednje ofertalne lioitac je: Dne 27. novembra t 1. glede dobave 40.000 kg železne žice; dne 28. novembra t. t. glede dobave 680 komadov kožuhov; dne 29. novembra t. 1. glede dobave telefons.ko-tele-grafskega rnaterijala. (Pogoji so ria -vpogled pri istem oddelku.) — Pri Ministrstvu za zgradbe, računsko-eko-momsiki oddelek v Beogradu se bo vršila dne 29. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg žice. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za zgradbe, Masarykova ulica 2.) Prodaja starega stekla. Strojni oddelek drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede prodaje 1173 kg zlomljenega stekla. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom licitacije dne 30. novembra t. 1. pni Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja starega železa in pločevine. Pri Upravi barutane v Kamniku se bo vršila dne 27. novembra f. 1. licitacija glede prodaje 30.000 kg starega železa in pločevine. (Oglas je na vpogled interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja starega stekla. Pri upravi delavnice državnih žolezjnic v Mariboru se bo prodalo ca. 25.000 kg starega polomljenega stekla. Ponudbe je poslati do 18. novembra t. 1. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja pečatnikov in ročajev od različnih štampiljk se bo vršila potom ustmene licitacije dne 22. novembra t. 1. pri Komandi 8. žandarmenijskega potka v Ljubljani. (Pogoji in materijal je na vpogled pri isti komandi, Bleiweisova cesta št. 3.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. novembra t. I. pri Direkciji državnih železne v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Za jugoslovanski patent št. 3926 od 1. septembra 1925 na: ,|či'op!i in irima a Milin BmiH tair („Verfahren und ^Vorrichtung zur lektrolyso von Clilovalkalien*) in dopunski patent št. 5086 od 1. februarja 1928 na: ..MMifii slinita iiiSii 'sira Mililo za razkrajanje IlEričp ialija" („ElokroIitiseho Z e! le mit (jjuecksilberk&thode filr dio Chloralkuli- zersetzung1*) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cen j. ponudbe na: Ing. IVIiSan šuklje, Ljubljana, Beethovnova 2 Kvalitativno najboljše n&savice volneno in flor, rokavice, ftrSCio berilo, vestje, puloverje, žepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne čipke in vezenine, kompletne potre&ššine 7,a šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike — edino le pri —— JOS. PETELINCU, Ljubljana I gpomonika ob vodL j Na veliko I Telefon 2913. Na malol ^\NOC£; tovarna ™ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejšl in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijenlino najmoderneje urejena kisarna v Ju« gosisvijl. Pisarna s Ljubljana, Dunajska c«ssta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I Veletrgovina tzolonljalne in IpecertJtke robe J EJUBE.3&MA * ZALOGA sveže pražene kave, mlettH dišav !n rudninske vode. Točna In * o J! rit; na postrežba I »ahtavajto on. aicl Trgovci, naročajte in širite svoje glasilo „ Trgovski list '" U»«j* dl IV A K PLKS8 — za Traovtko - hndv»tri]«ko d. d. >MJEkKU8< kot Isdatfatetj* la tiskarja: 0. MIOHALEK, Ljubljana