ft. 294 Wtnina pJačasa fgatitlcl Caati tirrtitfttila iisffl v Trstu« v sredo 16. decembra 1925, Posamezna številka 20 cent« Letnik L },h»U izviemSi pondeljik. vsak dan zjutraj. Uredništvo; ulica sr. FraaćUU Aiilkefa 6t. 20, L nad»tropje. Dopisi naj pošiljajo uredniitvu. Nefrankiran* **«,a m na Sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. - Odgovorni uredniki feoL F Peric. Lastnik tiskarna Edinoat Tisk tiskarne Edinost. Naročnina inala za oc.ec L 7.-; 3 mesece L 19.50; pol leU L 32- in celo leto L 60.— U inozemstvo m.sečno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave it. 11-51 EDINOS Posamezne Jtevilke v Trstu in okolici po 20 ccnt. — Oglasi se računajo * sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih lavodo* mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3^-. Ogla* naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic* Frančiška AsiSkega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, sv DeSaieno In veruimo! Naša narodna manjšina v Italiji preglja Čase težke skrbi, aH si bo mogla ohraniti (svoj narodni obstanek - svojstveno življenje Naravno je, da taka težka skrb učinkuje različno na pripadnike te man,sme. Je pač to stvar temperamenta m duševne konstitucije. So med nami ljudje, ki se vsled vsega, kar se je zgodilo v teh sedmih letih, nagibi jejo k pesimizmu. Nekateri tudi ze k obupavanju, k resignaciji, brezbrižnosti za napore voditeljev in — hvala Bogu! velike večine našega ljudstva za svojo narodno ohranitev Vdajajo se uverjenju da ni več rešitve, da nam je usojena narodna smrt, da so torej vsi napori le brezkoristno tratenje energij- , Priznano bodi, da je po vsem našem današnjem položaju, po vsem, kar se je zgodilo proti pogojem in podlagam našega narodnega obstanka, laka malodusnost psihološki razumljiva. Opravičena pa nt. iNai-prej žito ne, ker se je ogromna večina na-Sega življa trdno uver Bojkotiranje li&erMa dnevnika JI fflrttino____________ Aretacije komunistov . Rimu - Razprava o tiskovnem oafrtu • senatu II značaj splošne obrambe odmetniške vsta-ške akcije, češ da je imela namen obnoviti samostojnost Črne gore. Rekel je, da je Fmantna delegacija za pogajanja z Anglijo NEAPOLJ, 15. Pred par dnevi je nea^ skih pravic. I vično, ako mora on sam nositi odgovornost i _ ____ X- r:__-2 ~ X:_ „A rilni/nt IfMVpr IZ- poljska pokrajinska fašistovska zveza spo- javno le potom tiska- ' 1 • t .____1 •_: ______ nnnnlno svnhftde. ne O Toda mnenje zamore postati za vse te čine, dočim se glavni krivec iz ijk f — —~ ■— -----» --------------=» , 1*4*1 * Ako tisk ne uživa prehaja po Beogradu, se bavi s poli iKo in —7----- -— • - , more vršiti nai pleme- dobiva še plačo od države- Te njegove iz- razumno z obmejnimi fašistovskimi zveza- popolne svobode, nemo^^m^ajp P učinkovale, ker je dokazano, liK^ralnetfa dnev- mtejse dolžnosti- lisfcovna svotoua^i«^^ V ____ . t-a7kr,i- mi organizirala bojkot liberalnega dnev- nitejše ------*»*retie is nika «11 Martino, in onih listov, ki so od- rej ključ do vseh sv^^X,^tali ans\e visni od južne založniške družbe. Bojkot pomeni odlocdno ^SSS^M^ se je izvajal tri dni Ker so fašisti sklenili, politične ustave, radikalno izprememoj da bodo onemogočili nadaljnje pošiljanje režima. lista, je lastništvo začasno ustavilo dnev-, 15. Italijanska delegacija za po-ga- nik «Mattino». janja z Anglijo v zadevi italijanskih do - RIM, 15. Dva častnika fašistovske mi'ice gov ^ odpotovala v London dne 2 janu-sta izvedla pri vratarju Antonio Di Pietro ^^ Delegaciji bo načeloval finančni mi-v ulici S. Giovanni hišno preiskavo ter za- nister coote Volpi. plenila veliko množino listin, ki se tičejo - ^ Dancs predpoldne sta bili v komunističnega gibanja v južni Italiji m h- Chi . med itattjansko in nemško nanciranja italijanskih komum^ov. Zasegla P izmenjani ratifikaciji glede trgovskega tudi okrožnice glede navodil za komu- paroplovbenega dogovora in glede nistično propagando v italijanski armadi in B ^ ^ dvojnemu obdavčenju Obe v delavnicah. Vratar Antonio Di Pietro m proti a I Rimu dne 31> da Plamenac ni bil udeležen na razboj niških odmetniških akcijah. r^-položenje ustvarja trdno podlago našim j so tekom dneva zaplenili ' in bodočim naporom za zagoto-1 komunističnih pristašev na pisalne stroje dom obeh držav. j pisane komunistične brošure ter odvedli v zapor tajnika komunistične mladinske zveze. Preiskave se nadaljujejo RIM, 15. Na današnji seji senata se je General Grajani sprejet na čehoslov. konzulatu v Milanu MILAN, 15. Včeraj popoldne je tukajšnji čehoslovaški konzulat priredil sprejem - • *__*t— l.^iAv! «a roLrr najvažnejših datumov v organizaciji Društva narodov Skorajšnji vstop Nemčije » Društvo narodov bo Društvo zopet dvignil-Paul Boncourt je p reč i tal brzojavko min. predsednika Brianda, v kateri izraža veselje nad današnjim dnevom. Končno je italijanski delegat Scialoja izrazil nado, da bi se ideal Društva narodov kmalu uresničil. Grško-bolgarski incident je bil na včerajšnji seji Sveta Društva narodov končno-veljavno likvidiran. Chamberlain je predložil poročilo, ki sta ga v imenu obeh \lad odobrila Kalfov in Rendis in na katerega je tudi Svet Društva narodov soglasno pristal Chamberlain ovo poročilo je imelo ,a razen dveh nepomembnih točk za podlago ogerov v poročilo preiskovalne komisije, ki je bila v sedanjim —---- vite v našega na rodnega obstanka. To vero oa opravičujejo razni pojavi in dogodki v mednarodnem življenju v povo,m dobi. Ves civilizirani svet si usvaja nace-o zaščite narodnih manjšin, načelo, da imajo iudi te poslednje pravico do samosvojega življenja. Ne le na manjšinskih sestankili, marveč tudi na raznih evropskih konferencah _zlasti v zadnjem času — se uveljavljajo duh sprav i j ivosti in mirovna stremljenja. želja, da bi prišlo do miru med na- nu in sc nc zaveda oa se u u*repi uc«,u ^ paljski konzul ter mnogo Vodi. Pravičnost napram vsem narodom m tudi njih samih, tudi njihove svobode, ka< ti ^tranc^m poiJ tudi narodnim odlomkom, prikljucemm k' vcdeni načrt razveljavlja naj zanesljive j-, . . . , f o . w • w:i Gra-r aznim nacijonalmm državam, to je duh in|še jamstvo zasebnih pravic državljanov.| Cehoslovaski konzul Laska, ki ,e bil Ura Sestanki makedoastvujuščih BEOGRAD, 15. cVreme» poroča iz Cari-broda, da je pred nekaj dnevi prišel vodj makedonstvujuščih general Protogerov . Sofijo in je v hotelu Venecija imel sestanek. ta namen odposlana na Balkan. Chamber-z vojvodama Hadžijem in Miškatom. Temu lain se je nabo zahvalil, daje bilo poročilo sestanku se posveča velika pozornost Ta- sprejeto, nato še obema vladama za naklo-koj po tem sestanku se je general Proto- njenost in preiskovalni komisiji za delo-gerov v hotelu Berlinu sestal v Madžaro- Svet Društva narodov )e imel včera, v vim in Haradjovim, ki je s četvorico kor--1 odsotnosti angleškega zastupnika Cham- " " * ' - berlaina tajno sejo, na kateri sc je posve- toval o mosulskem vprašanju. Poročevalec odbora trojice je poročal o razgovorih, ki sta jih imela turški zunanji minister in angleški kolonijalni minister. Ugotovljeno je, da je turška delegacija odklonila pogaja1! se z odboreim Sveta kot takim, ker je bilo zadnjo sredo na javni seji Sveta sklenjeno. tašev po razgovoru odpotoval v Stanimaku, kjer je sledila širša konferenca makedonstvujuščih. Loucbeurlevl predlogi zavrnjeni od komisije poslanske zbornice PARIZ, 15. Sinoči je finančna komisija _____^__________ poslanske zbornice imela sejo izredne važ- da se prizna Svetu razsodiščna vloga radi nadaljevala razprava o tiskovnem zakon- Grazianiju, kateri "je tekom skem načrtu. Senator Ruffini ugotavlja, da ^Te lo^ P^l čehoslovaški le-predvideva ta zakonski nacrt popolno za- p^stvovali so temu spre;e- Dabbusi in Ca- ____ _ državljanov,, --------------. . . =l"^d^elemokracije. A la je naj^je osebno čast ixi krši zakon o nedo- zianijev Pomočnik,je z zmagovitem in neodklonljivem pohodu, takljivosti doma dami pozdravd geii^^a ter se spomm ZaXo \e 1 o načelo moralna sila, ki je ne bo Vsi pisatelji ustavnega prava so eno- svojem govoru junaških iz sv^ traino odklanjati noben narM i giasno poudarjali, da predstavlja kontrela vojne General Graziam se mu ,e pnsrcno čim kulturne j ši je kak narod, tem bolj ob- javnega mnenja v vsaki kuUurm državi bese-v ne nosti Komisija se je na dveh glasovanjih izrekla proti finančnim predlogom vlade. Po dolgi in burni razpravi je bila odobrena sledeča resolucija socijalista Renaudela: končnoveljavne odločitve v tem sporu, tekom debate so delegati znova poudarili, da se končnovel javna odločitev ne sme več odlagati. Da prepreči event nove kompli- Finančna komisija smatra, da ne odgo- kaCije, je Svet Društva narodov odločil, da varjajo predlogi glede novih davkov in bo danes ali v sredo storil definitiven sklep. amortizacijske blagajne potrebam sedanjega položaja in da ne razdeljujejo pravično — kakor se bi spodobilo — fiskalnih bremen, od katerih pričakuje država svojo finančno ozdravitev. Radi tega sklene Komi- Tri smrtne cbsotiSe y Grčiji radi atentata v Flor ini ATENE, 15. Atenska brzojavna agencija - T/___— J Ila fin-l/i Ičn lc> vninO vezna je zanj zapoved načela pravičnosti najuspešnejše poliiično jamstvo državljanin svobodo!jubja — zapoved, da se medsebojno življenje med narodi uredi na podlagi medsebojnega spoš'ovanja 111 pravičnosti drugega napram drugemu. Posebno manjšinskemu vprašanju se od avtoritet vseh narodov priznava tolika pomembnost, da se na vseh mednarodnih sestankih izrara uverjenje, da do resničnega in trajnega pomirjenja Evrope ne more priti, cox er ne bodo pomirjene in zadovoljne naredne mani šine v poedinih državah. Naglasa šejki trdi, uverjenje, da bo v zadovoljstvu narodnih manjšin najboljše jamstvo za zbližani e m j pr:;afeljske ednošaje med sosednimi diža-| zahvalil. Sledil je nato koncert, gostom pa je bilo servirano okrepčilo. westi o fiUđ Žl Krim prodal Klf za 303.900 funto« šte«ow? lastnikom ladjede»!nic iz Lotn- js PARIZ. 15. Kakor s>mo že. poročaJi, se nanćnuom, pred kratk'm pojavil stotnik^ Goir-lon dona. sija, da bo proučevala predloge za porC)Ča iz Kozanija, da je tamkajšnje vojno ranje sleparij v zadevi davkov, medtem ko sodiščc cbsodilo na smrt tri osebe, ki so sc vrnejo vsi ostali predlogi finančnemu ^ spoznaru5 za sokrive radi bombnega ministru- Komisija hoče pa med tem naoa- atentataf ^vrženega v Florini v preteklem ljevati svoje delo za rešitev vprašanj, ki mesecu< ln ki so bile obtožene rovarenja so določena, da zagotovijo ravnovesje v dr- varnosa države. Četrti obtoženec j e žavnem proračunu.« bil obsojen na dosmrtno prisilno delavnico Ta resolucija, ki je sama na sebi velike- ^ tri-e na pet let ječe. ^va obtoženca ga pomena, je bila sprejeta s 15 glasovi ^ b}la opro5ćena, \z preiskave in zasli-proti 6. Pred tem glasovanjem je komisija „^la-^rfa stavila nrič izhaia. da so bili sprejela še drugo od socijalista Aurbla, katera vseouje ie nasvet komisije, da je dosegljivo ravnovesje v državnem proračunu predvsem potom znižanja proračunskih postavk posameznih ministrstev, s posplošeno prijavo za davek na dohodke in z zairetjem sleparij glede davkov. Cunning, dopismk AVes tmin^ter Gazelta«, v — -. ' - ki Abd E! K rim poveri določeno, da bo vračal pri n.ki V tej pogodbi, ki vsebuje 17 členov, je • ' ^ " —^čal pri nek* funtov šter jlasovanjem je komisija šanja veIikega števila prič izhaja, da so bui resolucijo, predloženo 0t.£0|enci v stikih z makedonsivu- pcr^čil^ potrjujejo •inih in kulturnih Pariz ta v Madnd, da pnene pogajaj I zdelo. potatoa^C-««^ brz„a,, napram nai lovih narodnih vse rifanske koncesaje, brezžični brzo'a/, vse Jaijedfelnice, priiataniščaj, ribolov, o- vami. Pravičnost in zaščita njin„................ - , pravic je med kardinal m mi idejami sodobne demokracije Take veJike ideje pa ne ugašajo ne umirajo nikoli. Moreio se pac postavljati zapreke njihovemu oživotvotjenju, toda kenčno zmagujejo s svojo neizmerno in neodklonljivo moralno silo. Nam v Italiji p^ nam podkreplja vero v zmago načela prip^o^ati zgolj oseb- ha a! iz operac^ Konoe^ja ševna konstitucija sirokm mas talij^nske^ ^^ vt^Qm ^Uske^a čais^karja. > godbi taa^ala 99 let.^ Pariz m v Madrid, da prične pogajanja. Francoski diplomatski krogi ne pola^p preveč vere vznemh-ia do razbobna! to zadevo. juščimi. _ Francosko-nemška zrakoplovna pogedba PARIZ, 15. Veleposlaniška konferenca se je bavila včeraj z zrakoplovno pogodbo med Nemčijo in Francijo- Šlo je predvsem za določbe g'ede pripustitve nemških letal Renaudel pa je nastopil z zahtevo, da se Jn gjecje poletov zavezniških letal čez nem komisija bolj jasno izreče proti Loucheur- -i .„lijevim predlogom in, kaker je razvidno iz gori omenjene resolucije, se mu je to tudi v polni meri posrečilo Tako so se izkazali socijalisti za needine: eni so iskali pot sprave med komisijo in vlado, medtem ko so se drugi pod Renaudelovim vodstvom ___proti Lou- R:1 ki meni 15 tisoč kvadratnih kilometrov Po informacijah, ki so prišle oosedaj na in ima 350.000 prebivalcev, veleindustu- Ouai d'Orsav. in ki se nana.'a?o na mi r o >alcu Gardrnierru za m000 funtov ster- dop^mka < Westmi:TS3ter Gazette*, se zdi, llngov in za 40% ^tega delčka, ki ba 12- ^^ v~> to v^^i TM-irrsr-vati z^oli oseb- ka al iz ooeracH. Koncesija bi po tej po- naroda, kakor se je izoblikovala iz zgo vine njegovih gigantskih naporov^in neizmernih žrtev za svoje ujedinjenje izraža lijanskega pomeni zm*£o načela in svobode. Pri narodu, ki je pel za svojo svobodo, ne moremo misli, da bi se hotel trajno iznrve slavnim tradicijam, ki so mu pridobile tedaj simpatije in občudovanje vsega kulturnega sveta Svoje vere, da pridejo za našo narodna manjšino drugačni in boMši časi, oa ne opiramo samo na olemeni^ost in svobodoljubne Širokih mas italijanskega naroda. Naša je marveč tudi. da +a sedemletna doba Veliko senzacijo pa je povzročila te dim «Maroc Revig»» Doba i^a-UMaroc Revue», ki je objavila p^ps po- Francija m Španca J® bo^i po sta baje sklenila 11. juora E1 Krimom, marveč da ga bo ri^*«^^^ ^M^TAMElKrta^ kot upo^ik., k« v resnici ^ po upanije, da se ogaj-aili z Abd osta smatra u i ker bi v na stališče mi. tre v te vesti. c6enem pa jtn br^žno paroplovtx>, favna dela in železnice ocjločno pojavili n; dejstvo, dj2i je inozemski tfs* hu- To pomea;,l0( (Ja je Abd E1 Krim prodal cheurjevim predlogo: —1 —I— - - • -- *—J—1 ^jj (j^gtj glasovanj komisije je vzbu- Karlom Alfredom Paroy Gardimerom, Narodna skupščina Priprave za zhDimranle Mi ontan e DUBROVNIK, 15. (Izv). Tu ae vrši o velike nadaljevala razpravo O Lukinićevi aferi priprave za zborovanje Male antante. Zun nji DirnrĐAn i«; ITw 1 Na današnti seii m n stri Male antante se naprej sestacejo v BEOGRAD 15. (Izv ) JNa danasnp M nakar ^ skupno ^JpeVejo s parnikom narodne skupseme se je nadaljevala r£z^ ftKarag-orgjew v Dubrovnik, vcid ^ —- -----------... . , t. ; prava o ci-ožbi bivšega ministra dr.ja — laznG oficijelno rapni le epizodo. manišinsko politiko poki izgine, čim prenehajo vplivi povsem neosnovanih predsodkov, čim t>.eneha tista vera. da bi zadovoljitev naše narodne manjšine ogrožala kak interes italijanske države ali italijanskega naroda-Nad vsem našim položajem visijo meg'e nepoznavanja in nerazumevanja. Veruiemo ________________. olajšar© za one kraje Bosne m Taxis-a Kot prvi je govoril ^ajedničar Za- Hercegovine, ki so utrpeli Škodo rada po- nič ki je zahteval, da se bivšega ministra dr.ja Lukinića izroči sodišču. Za njim 1« RFnrRAn po^^el besedo dr Šumenković, ki je tudi plav« 15. (Izv.) ^il v političnih in novinarskih krogih globok vtis. Takoj nalo se je minister Loucheur podal k predsedniku vlade Briandu ter ostal pri njemu eno uro; pozneje, ob 21. uri, se je povrnil ter ponovno na dolgo komfenraj ž njim. Ko je zapuščal Brianda, ni hotel podati nobenih izjav novinarjem, ki sc nestrpno čakali nanj pred palačo ministrske-ga predsednika. Obema pogovoroma sta prisostvovala tudi Painle-ve in Laval. Davi se je sestal ministrski svet na izredni seji, iz katere bi znale iziti zelo dalekosežne odločitve , PARIZ, 15 (Poluradno). Ministrski svet je poveril finačnemu ministru Loucheur j u nalogo, naj se pri predsedniku in pri glavnemu referen'u zbornične finančne komisije informira, če ima ali ne komisija namen sodelovati z vlado. Vlada bo podrla svoje nad t line sklepe odgovoru, ki ga bo komisija dala. Besedilo locnrmkili pogodb Muslimanski po- povze oeseao ar ~ ,anec Musta|a Beg Kapetanov« je zahte- govoril v tem snuslu. Med n,egovim govo- slan« 1d gene'ralne df- rom ,e pnšla do burnih P™v mcd Da- va. M J davkev, naj se odgodi vidovičem in samostojnimi dem^rat. tako rwcq«^ P ^^ davkov v onih kra- da je predsednik narodne skupseme ™<>ral P^J^ ^ ftercegovin^ ki so vsled po- ni tel j ..... , , plave utrpeli veliko škodo. Finančni mi- _ r--------- dobil besedo poslanec ^^ ^ Stojadinović je da bo naša' "o oš f ena in zalconita stremljenja. Ve- SLS dr Pušenjak, katen je tudi zastopal izdal odredbo, da se ne iztirjujejo ne- rufemo tVdno, da sme d^n, ko si italijansko mnenje, da treba dr ,a Lukimca "^.posridni davki v teh krajih, rujemo runu, u , . . , --- sodišču. Po njegovem govoru je bila seja ob | f - 1 uri zaključena. Pričakuje se, da bo o te, jj0 mm prfifl OdDCtlllkOm V Cml90rl zadevi prišlo jutri do glasovanja. Kot se predvideva, bo narodna skupščina najbrže odgodena preko božičnih praznikov- Seja ministrskega sveta m slovansko pleme podaja reke k sporazumnemu sodelovanju za vzajemno dobro, dan, ko pride tudi med obema narodoma tisto prijateljsko razmerje, ki se že pripravlja med obema državama- Ta dan bo naša narodna manjšina blagoslavljala, ker bo pomenil začetek tiste nove debe, po kateri ne le hrepenimo, v katero marveč Hidi trdno verujemo. T^j v^ri pa se ne sme odrekati tudi v sa naša ja\nost. Seveda se mora zavedali resnosti svojega položaja in ne sme lahkomiselno prezirati nevarnosti. po-sia.li^': mora proti njim neprestano, v-strajiiO, smotreno in složno delo v vseh Ji smcicti, ki tvorijo podlago nacijonalnemu oLitauku in so v nerazdružl j ivi zvezi z n,:..;- Kakor kmet, ki r.^u je poplava raz-orald njivo, hiti, da popravi škodo, moramo mi s priJnir: dele,in na v?2h po1 jih narodnega življenja popravljati škode, ki nam jiii pov^nucujo iitiiiili časi moramo bi i ko\aći svoje U1U JO 2. rpinfis^ Tudi mi sami bodočnosti! Kuj- Zagovor odnduSkega vodje CETINJE, IS Včeraj se je začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti drugi skupini 23 črnogorskih odmetnikov, ki je . obtožena radi 27 umorov, 5 težkih telesnih BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes predpoldne po5ko je včeraj nenadoma umrl Anton Maura, načelnik španske konservativne stranke m bivši ministrski predsednik. MADRID, 15. Včeraj tekem jutra so bile pred truplom Antona Maura brane maše zadušnice, katerim je prisostvovalo mnogo političnih osebnosti, člani kraljeve akademije, zastopniki aristokracije in duhovščine. Dcspel je ob 10. uri tudi kralj, da počasti pokojnaka. _ _ Eo5I na Kitajske*« Kitajci obstreljevali mednarodni vlak PARIZ, 15. Po zadnjih vesteh iz PeMnga so se čete generala Li-Cing-Mina po hudih bojih v okolišu Jan-Tsuna umaknile proti Tien-Tsinu Topničarji Li-Tsun-Mina so baje streljali na mednarodni vlak, na katerem so se nahajali potniki in vojašlvo-Ranjen ni bil nihče- Kot poročajo iz Mukdena. se predvideva, da bo maršal Čang-Tso-Lin sam prevzel vrhovno poveljstvo čet, ki se nnajo bojevati s četami generala Kuo-Sing-Lma. Japonski generalni konzul v Mnkdenu ]e javil, da ne more dovoliti, da bi se izvršile utrdbe v vaseh, v katerih prebivajo nameščenci železniške družbe za južno Mandžurijo, ker bi bilo — če pride do boja — iz-oostavljeno nevarnosti življenje in imetje japonskih podanikov. Železniška družba ne bo dovoHla prevažanja kitajskih vojaških oddelkov m municije po progah, ki jih ona upravlja, če ne bodo kitajske oblasti predložile posebno dovoljenje japonskega generalnega kon- DNEVNE VESTI cijo kot odmev nedavnega nasilnega napada na naš list Načela človekoljubja, ki se naglasa j o v njej kot podlaga za zdrave in trajne odnošaje med narodi, prestajajo trdo preizkušnjo. Ni pa nobenega dvoma, da bodo morala končno zmagati nad nega/. mujui vi nil____ . ______________. cijo one mednarodne solidarnosti, brez ka- j e1 ski eni! "o m en j eni odbca- na svoji' seji cd tere ne more biti osigurana bodočnost civi-3. t. m in ki se nanaša na položaj nemške lizacije človeškega rodu hi slovanske manjšine v Italiji, glede te poslednje s posebnim ozirom na ledavni napad na naš list m našo tiskarno. Resolucija Kemcl Slovenije m nedavni napad na „Edinost" Odbor političnega in gospodarskega društva Nemcev Slovenije je sporočil nasii politični organizaciji besedilo resolucije, ki jo Odnoian med cerKulJo In državo __________ __ . Povodom tajnega koncistorija za imeno- naglaša, da so slična nasilja v kričečem*vanje gtirih novih kardinalov je imel papež nasprotju z miroljubnimi nameni, ki so pri- velik govor, v katerem je orisal splošni po-Ki! rln i7TB7a na zadniih evropskih konfe-|jožaj cerkve toliko z ozirom na Italijo ko- rencah, škodujejo ne samo življenskim in- j^oj. na druge države. Sv. oče je najprej teresom prizadetih manjšin, temveč tudi jzrazil svoje veselje nad uspehom romanja đclićnih držav ter končno ogrožajo začenjajoče se pomir? eni e Evrope povodom sv. leta, obsodil nameravani atentat na ministrskega predsednika ter se po- Beležimo z zadoščenjem tudi to resolu- tem dotaknil vprašanja odnošajev med dr- lavo in cerkvijo, katero vprašanje je, kakor gnano, v Italiji še posebno kočljivo. Ko je sv. oče najprej izrazil svoje dopadenje nad tem, da so se italijanska oblastva potrudila, da se je romanje vršilo v polnem redu, je nadaljeval: •Naj izrazimo tudi pred tem svečanim zborom svoje dopadenje, ki naj se raztegne tudi na vse, kar se že nekaj Časa sem del a v prid veri in cerkvi,. Toda moramo dostaviti, da ni moglo še nikdar ugotoviti toliko vernikov z vseh strani sveta, da dejanski položaj poglavarja katoliške cerkve ni niti od daleč takšen, kakor priliče in je potreben najvišji oblasti, katero ima v vesoljni in popolni družbi, kakršna je cerkev po svojem bistvu in po svojem božjem ustanovitelju. In kar pravimo tu, smo slišali od blizu in daleč in podani so bili tudi javni dokazi. Ako romarji lahko rečejo, da so ; svobodno in varno hodili po ulicah tega središča katoliške vere, da so svobodno: vzrastla. Mi smo izi1 i iz kmečkih vrt t. NaS jezik je bil nedavno selja&ki, kravarski, mi pa smo ga dvignili na stopnjo 'kulturnega jezika Evrope. Tudi vaša inteligenca se mor« vrniti k narodu, kot se e it deloma naša. Posebno vi, Štajerci, ste nam blizu. K1 rub temu pa bo zmagala končo v celi Sloveniji le sel^aika misel Deset milijonov srbskih in hrvatskih seVakov mora potegni.i za seboj tudi en milron Slovencev. Vsak narod mora končno priti k pameti in prišel bo tudi vaš, o tem ni dvoma. To se bo zgod-'lo pri prihodu th volitvah, zato napijam veliki bodoči selja&ki veS?ni! Promocja. Na univerzi v Sieni ;'e bil pred dnevi promoviran za doktoria prava naš roak gosp-Edvard Della S a v i a iz Sv. Antona p»ri Konru. Mlademu doktorju iskreno častitamoi Na univerz^ v Sieni e bil .promov ran za dok orja prava naš ro'ak- Josip Dekle v a iz Materije, Naše iskrene častitke! va primorana uvesfc sa nje redno postavko t | DAROVI I Mlekarna porabi najmanj 4-krat toliko vod« svoem proraučnu. Pa ne samo to, na tem delu? Dorica Marsićeva odstopa dobljeno stavo v kot P'ide'a mleka, zato bo moral bitV PTO&LSu T^ 5? ?Be.TB!fB dmge znesku L 10 Šolskemu društvu. — Društvo za delokrog mlekarne razširjen na manjši okoli«, poškodbe že ezmSkefl« imet a, tako da človek šlcdn c i ^^ u Buzetu daruje L 50 Sol ako **do*U vode na razpolago, pravzaprav ne ve, ali ima poda z zakletimi dra4tvu ^ Man ši pa bo moral biti delokrog mlekarn« ^SŽZt- m brzogava aJh ^ splet . - Gosp. Karo* Simunič daruje L 30 Šolskemu^ v krajih z visoko poletno dnevno temp- sovfrainici mode:f e$a prometnega sredstva, društvu in L 20 za otroški vrtec piri Sv Jakobu "turo, ker ;e tam za dovoz mleka v vxoČ& ki se imenuje železnica. Pred par dnevi ,« namreč izginilo na progi v b'ižini Frvačine zopet 450 metrov bakrene .'(denar za otr. vrtec hrani urad Sol. društva) dn*h m,aaJ ^^ uporabljivega žice. Gosp. N. N, daruje L 5 Sol. društvu. Ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. Jo- V splošnem snujmo tnreš kolikor mogoče velike zadružne mlekarne. Majhne mlekarts , v . . . „ sipa Vidriha, darue Valentin Blažina L 15 «o upravičene le v planinskih krajih, kjer — Te vedno ponavi;a,oče se tatvine povzroča- gJLu--.« A ' *tv„ ^ po'eti živina nase visoko v goral in kier i* jo varnostni oblasti en Železniški upravi velike preglavice, ka\ti dosedaj se m niti namanj posrečilo priti zlikovcem na s*ed, kaj šele jih u'eti. Sedaj so se varnostni organ naravnost zakleli, da morajo na vsna>k na&n iz akn'ti nepoznane zlikovce. Će pa tudi ta zakletva ne bo nič izdala, potem pa ne bo pač preosta'o železn'ški upravi ničesar druzega, .kakor da pesluša naš nasvet ter uvede vsaj na onem Sol&kemu društvu. Srčna hvala vsem darovalcem! VALENCIC IVAN: SntfiHG U velike ali majhne HlekarsKe zadruge? . ... ... . , Namera tržaškega mes-ia organizirati pre 'delu proge brezžični brzoav m brezžični tele-l^rbo prebiva stva s svežim mlekom ter pre-' fon. ' ... - - . *- - «SPLOŠNO SLOV. DRUSVO V GORICI« po eti živina pase visoko v gorah in kjer ia» delu ejo le surovo maslo ali pa sir. {»Gospodarski vestnik* §t. 12.) Koncert sopranistnje Anite Hus^k I ™ """T ' * —— .v mesto spravila je na dnevni red snovanj , . i » mm__ „__„ .i; I t --i V\ im • j > r- \ vabi odbornice k izredni odb. se* v STedo ob nov h mlekarn. obiskovali bazilike, so pa morah na drugi | sc bo vršil v pete* v velik^dvorani -Circolo 4 ^ , prve zadružne mlekarne med Slo^nji sa IZ GRAHOVEGA i bile osnovane 1. 1896. ker planinske sirarne, Bo; za premestitev sedeža obč ne r Podbrdo' k[ obs ojale že poprej, povzele so zadružno xr i ... ». j j obliko šele pozneje. Zato imajo nekatere sta- Kakor amo citali pred nedavnim esomPO naših FmIekJam že četrtstoletno zgodo Borzam poročite, DEVIZE: Trst, 15. dec A?n«U»rdum od HH0.— do 10'>5 — Belgija od lil — do IVA.—, Pariz 89 do Loudon od 120,1"» do ; New York od U do 24.SO; Španija oi 347.— do 357.— ; Čvit-j cd 47*5.-- do 4«0.— ; Atene od 31.— do 3J.50; Borllu po v eda.i donašane mleka v man^h količinah . d® ' ®avk.26 do.me, da bi sepreaesel sedež iupans.va iz od ^ ^ ^ bi?e wno;vanc pred 25-imi leti«"Ug Grahovega v Podbrdo. Vse to se prav lepo «l.*i in Dosti njih je delovalo neuspešno in »pi o spanje pra- j vičnegi strani videti, da ne more istega reči o sebi \ Art:stico» z izb-an'in S:t>oredom, na katerem namestnik Kristusov in oče vs-ih vernikov, so sk'adbe Catolle, Respighi;a, Rizzet.ra, Puc- ka erega so mogli videti le ledaj, ko so pre-k^>. Verdi a m Na klavir u spremi a . . i - ^ j li u_Robert Catolla Začetek ob 21. t?n Vslopnice stopdi prag, la ga on. dekler bodo trajale j™^ / ^ Tedeschi 6r Ober- sedanje razmere, ne more m ne sme pre-1 ^ na KorZ!J, 28 stop i ti.» • j----^-- Papež je mislil pri tem na položaj, ki jej« viullAnia za P^dbrSko uho seveda, vendar "pa imamo mora^ Mto Ukrid^li bil ustvarjen za poglavarje ka! IZ IlZČaSf&fSŠiei L.ranovci, m-ars ka,k l«bten vzrođe za proti, ve-1 idnega kve po zavzetju Rima s takolmenovanim; Zifarkva oeztfoda. l:ko bolj pa še Kneakotfrapa^i. * * \ b-'-cušnje delu'očib. vzroki n uspehov propa- tfaranciiskim zakonom s katerim ie itali- „ t t . .. VTT v x ^ „ - i>.l! . Podhrd?' nava aZJ"?* lih morejo služiti snovaie'jem noWh mleCrn v U-ka dJn r ^-ediia svoje dnoša e s c slV v^T^Sf I ^ ima °bm? n° ^^ f^^. kom^arrat! ^ . ^ l>bvarova,ll ^ snovaa]u napak, ki jansKa arza\^ ureona svoje oonosa|e Sy Mar Magd. sp. št. 746, je bil včera' popol- J Javnc varnosti, carinarnico itd. Radi bi vedeli, ^ d mlekarna «brati%iP dratfo da cerkvijo. S tem zakonom se pnznava ;u-,dn ir, ^oAefrlJ^ Jmajo jp'oh ^„.„a po-.«« navedeni ^ed zadrS-T ^ioTlabt^itue, pezu, kakor znano, suverenost, dalje nedo-; gostilne Schi lan pod Srednjom ^e nenadoma. urajužno. S"cer pa, če primerjamo, imata enako pot Strfiičan iz i ^r jn d premičnine so pri mlek mi z enega konca občine kakor LiUar ali Rovnekar ma hnim dclokTc^om relativno, to je preraču-rz Kneškc grape, *i )e na A—--— ^ 6 16-LETEN DEČEK, ki ,jc dovršil ljudko šolo, želi vstopiti v trgovino kot vajenec v vezeni kraiu na deželi. Naslov pove upravništvo. 1755 PEKOVSKI učenee se tako, sprejme. Z^Ia^iti se v Štan'elu na pošti. 17f»2 PRAŠIČI mladi se prodajo, Scorco!a - S. Pie-tro 146. 175» % . , , Uia II 11*1111 ueiVM UKVIH IW«IHUU, IV» rc VIIIOCU- n 1 Dir 1 ... drugem ob- B}eno na J0Q ^ pre^ ega mJe^ka BABICA, av-.onz rana spre:cma } občine v Podbrdo, ' ... . _: . — n slovensko. Slavec, via onih omenjenemu garancijskemu zai ^. f Vodopivcu ni n P* L'ičaT V 6 ur «ldal;eno Podbrdo na m Ja inTCirno pjevati, in bodo zato obrat- Kf^cor Siao že pe-ocah te dm med telefon-jJ® ČLt^ ^ ^ rnna. županstvo, pc-tem pe zabavi« v Tolmin, ki je nfi nepril:kc na pr. PkSan:e mleka, pokvar- odal en 5 ur beda od Podbrda. . e ^ i(td ^ ma hni mlekarni pogoste'e Nenavadno črdmo se nam zdi, da se hoče nasto4>ale >kot pri vcii^i kar vse bo upi I v al o ... .. - , . . , , , . . "'zbodlo n;č hudejja, ker ni imel nobene zuna- Z po^,dbe,Kl:> pa ^. hude b^ne sedrik bt. Radič Sloveči o, in sicer o pot Mar bor. Povodom svo ega poseta je imel n- des-nem biku. ga je na lice mesta poklicani " " , *' , ; "iT nastopale .kot pri .«■» , —- — -t------- ^ravnTk re^'ne posta e, meneč, da ima mož P'emestjtev obč:nfkega urada ^».k^tm* „,u^dno na ceno m'eka, ki jo bo mlekarna Hit 111 Ui * . • | . | ■ , uvu^juuu ua 11 iu sa- , . , , norar c poredbe, dal prepelati v mestno P[?tj poteStat. Ko je odločevala vo a -n korst plačeva!a tJanom. dva velika poučna govora, prvega v sobolo: ^o^ kkm&m od-j^^^anev, se sedež n, premestil, seda bi se/ - ..........r,i»,i«,xxiix-.i iv »i a« » ____v • i V naše mlekarne nav se zato mizko nc do- zvečer na banketa, k: mu je b.l prirc.en v ma- ' \ P*6 Grahove:. | na§a samQ affipak, tudi dovaža z vozovi. riborskem Narodnem domu, dnigega pa v nc- * Parite na otroke! j — Pri p. ur : Priobčuiemo ta dop:s, ki Ane tako, kot se to vrSi ponekod, ker voz- del: na javnem ^hodu, ki se je vrši isto a m t u • ^^ v zagovaria «tal:§če Grah-ovcev, kakor smo ne- preVzema mleko :n zl'va v skupne nabi5 V nastednem poda;emo glavno vsebino prvega j ^ ^^iL^vVn^TeTanf stanu- davno priobčili detfs v prid Podbrčancm. Ker ralneFvrčc ter fa v teh dovaža v mlekarno govora, v katerem je 5rt. Rad.č izva al pn- »tno boln -o 'n^a Igre za povsem ickalno vprašanje, ure^niHvo Dovažame naj se vr§i nasprotno na ta nač n: b i^no sledeče: : v C i P^ „ ne more zavzeta svo ega stal"$ča ne za eno Vsak zadružnik ime^ 3VO vrč, na katerem je. D-age sestre, mili brat;e! Mi Hrvati m Sio-joparen P° .rokah _.n_nogah^n 7a drutfo stran. Cenene tftf. dopisnike pa Vfn?**«™ deležna š evtlka. V svoem venci ?rao bili vedno najtesneje združeni. Na i ogni. črti. dolgi nad 100 km, mejimo in ž.vimo nc-lvre'e del ivo skupno živi en e. Že po naravi smo nii ena celina; važe reke teče o k nam, vaše 30 noseči a 29. Govo 64 POŠTEN m'adenič, kmetskih sta^&ev, želi vstopili ko-t trgovski učenec v mestu ali n« deželi. Ponudbe pod -Va.enec» na uprav-ni&tvo. 1754 BABICA, av orizirara, diplomirana spre;cma nevseče, Adele Emerschitz-Sbaizero. Farneto 10 (podaljšana Ginnastlc«) lastna vila, te'e-fon 20-64, 1524 Zdra Žalostna useda starke, zatuh'i in mračni lukn i, bol? podobni ži in naše. Pa tuč: kulturno smo vz.o cni že nad i y______ _______________^ 1000 'et. Naša kultura je tudi vaša kultura, va^emu.bHogu kot človeškemu bivališču, je saj je naša irvte!'£enca š.udirala na is+h vi^o- j žiVOliariia v bedi :n pomankanju 67-letna Ma-k.h š?lah kot vaša, v Gradcu, na Dunaju, Bj- rj a c^ak Ostala e na stara leta popolnom dimpešti itd. Res je, da je bila ta kultura____ ______?.,icnJ: in mtln&ii us.m.- zg-a^ena na nemškem duhu, in tudi n:'? ne do, čeprav ni bila ta kultura ravno na višku, toda vsem nam e bila skupna in veza1 a nas ?e Toda ne samo to, družila nas je Ud" is a krščanska vera, da, še več, ista katoliška cerkev. In Končno , _ teremu e vstal vaš in naš heroj, aMati.a Gubec, pred 350 leti. k;er mlekar prevzame mleko in količino v< v dobro deležnim štcvlkam. k' iih ro^ij- • ci. svoji 11. Številki zgro- Prazne vrče postavi vozn k ob povrat.1:« na i'o v KasovVah, pišoč: prostor, ker re naloži1 polne, ali pa :ih pe! j in so obenem tudi poučni. BRJE, ♦Naš čo'nič» se e v z;l nad našo prired£tvi:o v Kasoviah, pišoč: Pr^sf.or, iker e naloži' poine, ah pa ih pei^ «Na odru le nastopilo neko liberalno društvo domov, če je vas. iz katere so vr^. preveč od-sama, prepuščena svoji usodi in milosti usm.- [z g^mpeira pri Gor'ci s kupletom, ki je bil dal ena cd ccste. ter rrh c^da šele drugi oan. Ijenih 'jud:. Kadar je mogla, e prosjač la, sicer j pr^sm&en Jela' nečast...» Jej, je*, kako sir6 V em slučaju mora>o imeti zadruzniK! po dva pa ;« čepela v svo;em brlogu :n strada a. Zad- j j^eriti, a dopisniki Šiloma bi se radi prepi- vrča * • • 1 '1 _1__t___ _____A/] k m ^n 10 ______! ue dni ni bilo starke na spregled. Ka< se i« [ ratli! zgodilo z n o? Kuplet, tako nedolžna stvarca, :e bil i Na ta nač;n je mogoče mlekarn preprečiti, zelo da b; kr'slikajo mleko kakega zadrjžnika pokvarilo več d ob repa m'eka ostalih sova?čanov nadzorovati dobroto mleku, ter onemo-^____ moreb'tne poskuse izkoriščan a mle- nemarena in sestradana ia kiupn uirazan'h varncn cd humora prožete proizv-de. Vse karne ozrroiua sozadružnkov po nepošterih .X1 ~ . . v t-- a^ j^ic n:. blo to e sama kost in koža in le njeni kaže, da ,-Čohrčev krrtlk ni ie dozorel aTi posamezn fch. , Po em s a prišla Ga m VraaL Ga, je do go- ^ priftaU, da še živi. O žalo- ni $e siišal in videl kupletov, ker tako rezko Kako da!eč na sefa dekkrog zadruge mle- Vra* nt Ker i« nastco 1! ^ tni. _ . . .V, / ... -- .V _ Xr, m kon!a. Vse- karne pa e določiti z ozrora na komun-kac^o, ka vera, . Vse- ------- _ proti njemu Prešeren. Toda ne eden, ne dru g | odkoder je prihitel zdravnik, ki je dal kakor di&; ta kritika po krivem pričanju zoper na množino vode. k: :e ndeKarm na razpoago derelo med narod. Vraz >e ^, „^tno stanko prepeljati v mestno bolni*-1 SVojcga bMžn ega 1» r^jrom na poleno dnevno temperaturo, 1 Prosvetno društvo v Brjah nima, a tudi dru- kj vlada v ekro^u mlekarne ga enaka društva ne bi smela imeti namena Iz krajev ob drzavn, cesti si bo rrlekarna netili stražarske strasti. Gospod- ne, to na- ia+ko dovažala mleko 'etn? tempe atun n .^a šla na med llirce, Prešeren ra m?d Krajce, ne Slo vence. -Vremena Kran cem bodo se zjasnUa.s Pozneje, ko se e poavilo strankarsko življenje, e šel vaš kmet v klerr^caiizem. vaš de- lavcc pa med socialne demokrate. Tako je ljUD^KO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM postala nasa hrvat&Ka :ntergenca s.uzabnica _ ^^ , pešLanske gospode, vaša pa duna skega klen- V soboto 19. t. m. ob 21. un m ne<^o 20. Ll zma, Ta Ste'igenca je tirala v ^iri nas. ^ ob 16. uri se uprizon Cekina Schocn-Hrvate in vas Slovence,-poleg tega pa ni na ^rrjeva drama t 5 d ' b< se i to iz©Lačaio z ozirom na I-o ičJno mle- sveti. Iz triaSke pokrajine TOMAJ. __Pevako in bralno dmštvo »Tomaijs v To- v stannT"i tt^na!>*|a moškega, ka-;Toma:u bo imelo svoj redni letni občni zbor kun« zlatic* lisic, ____________________dihurja*, vidar, Mleko naj -se dovaža v mlekarno enkrat na Jg^Jj^ceVtSRaCi« -'dan, in sicer z:utra:, ta.ko da e m'eko v po- d^tfll^ r Ie iu pred pričetkom biK-e dnevne vročine, t. » ' b; se i to izplačalo ka, ki b? prejemala cd tam. Iz kra ev pa. ki ima'o slabe pot', bo dovoz mogoč Ie na pr-merno mam'Še daljave. k^J dne 20; dec. 1925. Začetek ob 3. uri popoldne j proti 11. ur. v kraih z višjo P^tno tem ^ - -- - - - peraturo pa že uro ah celo vec poprei pa>Je in ciomači^i D. WINDSPAC» Trst, WiJ Casara tt^illsii ih 20 zboravania; 2) taj- rz rano, ohlajeno shran eno v ledenici, /a- mSko poročilo; 4) no- družn:ki mora o zato ravnati z mlekom pra-^ c» noroilrt nretfledo- vilno ?n na<" jih m'ekarna o po rebi navj b5 S j 'vik"- Sfnja ve6 ° iistoJe. o potrebf hW«r«. >er o K-m.; . U. đstf.. Vr«» «13 it^gto«^ D voli.ev novega „d- da ^ ™ Sprejemajo se pošiljat v.- po poŠti v o se uprizori zavna olioš^a j i krciuček» ki bo nssd^a dokaj' u t, a uv vuui. i , _ . Delavec hoče vladati, ker se »^ora boriti, «gra Pr . proti kapitalu, in čim več'.a neteča ga tare,! razvednla m zabave mali«n_- vcg^ Pos^ao tem bo!j se zaveda potrebe solMcrnosti. De- lavci so revolucijonarci, so dinanri, mi seljaci, ki smo pa drugačna, smo element miru, razvoja. In ta zdravi človek, ki inia svo;e korenine v zeml'i, e vedno prvi. Vse, kar srno počeli prej, so bi!i eksperimenti. Ce b: mi Hrvati ne bili v zajedn ci s Slovenci in Srbi. bi bilo na eni s ran: morda bolje, na drugi pa alabše. Imeli bi danes najbo'i urejeno in po- l & se oper. ar'a* o na to ? ro starši, ki bo če o nrdii destofno božićnico svojim malčkom, da se ž n^rni predstave prav gotovo udeleže. OBNOVITEV OBRTNIH DOVOLJENJ, Goriška poc1 pretek tura e odred Ja glede obnovitve obr.nega dovo đenja za gosi.me, hotele, kavarne, bare, bufete in restavrac^e za 1. 1926 sledeče i , Ako se prosi za obnovitev obrtnega dovo- polno selaško zakonoda o, toč a xni sami nismo j enja za gostilne, restavracije, hotele, kavarne, mog'f brez škode za brate stvoriii svo e lastue j bare ,n b^&U: ali pa iploh za prodajo š.bk ii «el;ažke države. Zato smo se od'očili za j a koholnlh pi ač, je treba sestavi.! prošnjo na naravno in zdravo živl,en;e z vami m s Srbi |,^kolkovanem papiru za 2 lir.i ter k ne; pr.lo-v eni skupni hiši. ^ j žiti staro obrtno dovoljene in kolek za 3 l>e. Naša in vobče vsa mesta so dobro in ob-1 proSnjc m0rajo biti naslovi ene na kr. podere-«nera zlo; mesta so ognjišče prosvete in na- l{elcturo v Qorjcii oddane pa v občinskem ura- predovania, so pa zaostala v pojenju daleč j ™ AntfJež ki me ie vrgel iz službe Crawshcy se je z avtomoUfc« odpel al iz i ^ Ta Anol^z ve vsak h p lavova v hotel ClariHg,. oddal posetn co, prišel v ^ Tu pa Jm mi Vnesel kak nakar ga ie. Hol^^^J^^ x i, a itajvui cd začetka ču.ila, s:;bo Katarine J3evcriey v " . ^ * posta ati zan.mive1 « povzročil, da so me od- ^ ^ihi nenaden . . • slovili. > -Tudi zdaj imate prav,s je dejal Jaceiyn Thcw. -Njegovo ime je Crawshay. Lz Scotlanda Yarda je b.I prrdel on 32-g'eškemu poslaništvu. Iz Am&rke sva dospela skupa na istem par-n:ku. Tam sva tudi izvo.evala prvo bitko » -Kdo fe zmagal?» -Lavorike pripadajo meni,» je priznal hladno. » In tako bodo tudi drugič in tretjič,- je mrmrala. «Lahko je dobnh možganov, dasi a u-stim moncli'jom na očesu ne ^ ^T ™, zan in za vse ostale ste vi, s« v mnogo prezviti. Vi boste zmagali.« •Nasmehn i se je.» -No , ie rekel, -zdaj moram zmagati, dru-rrače s'em zloml en. ZaenkcM bova nvdva zdaj obedovala, pozneje pa, ako nn odpustile moo predrznost, h* bilo oametno, če si nabavite nekaj snažne oble*- začutil nenaden , ...... , op ari ogromen fiopek rdečih roz, ki ,ih ,e služabnica baš nehala urejevati. Ko je prišla, o ie posedal presenečeno. Deklica se mu je dozdevala dr>cbne,ša in pod -svo :iiii očmi je imcia temne kolobar«. N ene pozdravne besede so bile brezbarvne. Bala se celo srečati se z njejov'm pogledom. • Prosim vas oproščenja, ker sem se ogla*'1' z'utrav je rekel, a storil sem to v upan;u oat po dete z menoj k obedu » » «Ne poču.im se za «to dovolj dobro,» J« odgovorila. »Lcndon mi prav nii ne uga a.» /•Vi ste bolni?« je vzkliknil z nek:m vzne-mrr'en:em. , ..... Ozr a se je proti vratom, katera ie služkinj zaprla za sebo^. , ,, Ne ravno bolna... Neke skrbi me mvčvo,* je odgovorila -Priazao jc od va^s d^a ste drža^ svo o besedo in me pri?l: obiskat. Poveže n* podrobno, kaj se je zgodilo. /1 veste, da im, zadeva zanima.*