Poitnl urad 9021 Celovec — Vcrlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.S0 til., mesečna naročnina S šilingov
B|H
»šili
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 4. junij 1971
Štev. 22 (1507)
Odnos do manjšine in njenih zahtev
JE MERILO ZA ODPRTOST DO SVETA IN ZA TOLERANCO
w Ni dovolj, da samo kričimo, kako odprti smo Avstrijci napram *vetu, marveč se mora to tudi dejansko dokazali. V Avstriji se veliko govori o toleranci, ki pa je malo cenjena, kadar bi se morala nanašati na druge. Tako In podobno se glasijo ugotovitve v članku, v katerem glasilo gradiščanskih Hrvatov „Hrvatske Novine" v zadnji številki Ponovno poroča o nerazumevanju, ki vlada pri avstrijskem radiu glede zahteve gradiščanskih Hrvatov po lastnih radijskih oddajah.
• V glasilu koroške SPO .Karntner Tageszeitung" pa smo pred dnevi brali zanimive podatke, ki jih je omenjeni list zbral pri neki onketi, izvedeni med koroškim prebivalstvom. Ugotovljeno je bilo, da 60 odstotkov koroškega prebivalstva o manjšinskem vprašanju tako-tekoč nič ne ve, da je dobrih 95 odstotkov za mirno sožitje obeh narodnostnih skupin in s tem tudi za dobrososedske odnose ter da se komaj 1 odstotek zavzema za ekstremizem.
Med prvim in drugim pravzaprav ,ni neposredne povezave. Pa Vendar se tudi v teh dlveh primerih vsiljujejo določene primerjave — ne nazadnje že zaradi dejstva, da 9re tako na Gradiščanskem kakor na Koroškem za odnos do manjšine in do njenih pravlic, kli jih je Av-shija dolžna izpolnjevati na podžgi ustave in zakonov ter še po-Seifc>ej v smislu določili državne pogodbe.
Pni tem ije 'le postranskega po-*n®nar alti gre pri gradiščanskih Hr-Vatih v tem konkretnem primeru za vprašanje njihove enakopravne 'Udeležbe na jarvniih 'kulturnih ustanovah, kakršna je n. pr. tudli radio; ati pa ije na Koroškem trenutno po-s®bno postavljeno v ospredje mor-^a vprašanje enokopravnosti slovenščine tako glede uradnega je-dka kakor glede topografskih na-Pisav. Mnogo bolj važno je vprašanje, kakšen odmev imajo tozadevne zahteve manjšine v javno-•N in posebej pri večinskem narodu in kakšnega razumevanja so dafežne na pristojnih mestih.
Pri gradiščanskih Hrvatih vidimo, da o kakšnem 'razumevanju za njihovo zahtevo po radijskih oddaj ah V materinem jeziku trenutno ne mo-te biti govora. Na merodajnem hrostu, to je pri ORF, se — kakor Moremo v Hrvafskih Novinah — bala 'bojijo, da bi hrvaške oddaje rr>ad poslušalci nemškega materi-hega jezika izzvale morebitne emo-dje lin odpor do Hrvatov. In to je Potem .argument" za zavrnitev u-Pnavičenih zahtev manjšine po enakopravnosti, kdkar jo ima zagotov-
UNIDO na Dnnaju
Na Dunaju se je v torek začela Posebna konferenca ustanove Zdru-Zenih narodov za industrijski razsoj (UNIDO), na kateri se je zbralo okrog 400 delegatov iz 80 držav. Med udeleženci konference je več Ojinistrov in visokih vladnih funkcionarjev ter gospodarskih in financ-0llb strokovnjakov.
Na dnevnem redu tega zasedanja s° vprašanja načrtovanja, ikoordini-ranja in financiranja pomoči državni v razvoJu- Načrt o dejavnosti LINlDO v sedemdesetih letih je se-®tavil generalni svet te ustanove na Podlagi spomenic in priporočil, ki so 31« predložile članice UNIDO. Na konferenci naj bi predvsem podprli dejavnost UNIDO v smeri racionalna investiranja kapitala.
, Otvoritvene svečanosti se je ude-ezil tudi zvezni predsednik Jonas, ?\je v imenu Avstrije pozdravil ude-ozence konference UNIDO ter naglasil važno vlogo te mednarodne
Ustanove.
[jeno v državni pogodbi!
Naravnost presenetljiva je podobnost takih .argumentov" na Koroškem. Tudli tukaj za izpolnjevanje obveznosti do manjšine očitno
Slovenski
zastopniki
V NOVEM PREDSEDSTVU SFRJ
V okviru ustavne reforme, o kateri trenutno razpravljajo v Jugoslaviji, bo prišlo do sprememb tudi v najvišjem vodstvu države, ko bo izvoljeno predsedstvo SFRJ, v katerem bo imela vsaka republika po tri predstavnike ter obe avtonomni pokrajini po dva predstavnika.
Po sklepu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije naj bi SR Slovenijo v predsedstvu SFR Jugoslavije zastopala poleg predsednika slovenske skupščine Sergeja Kraigherja, ki bo član predsedstva po položaju, še sedanji predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič in sedanji član zveznega izvršnega sveta Marko Bulc.
niiso merodajna ustavna in mednarodna določila, marveč morebitne .emocije" in .nasprotovanja" pri večinskem narodu. Da pa taiko spoštovanje (beri: nespoštovanje) zak onov in prog od b tehtnico pravičnosti ne bi potegnilo preveč na eno stran, se primerna utež položi tudi še na drugo stran: ker proti voliji manjšine ne moremo 'izvesti u-gotavljanja, tudi ne moremo napraviti dvojezičnih napisov zaradi odpora pri večinskem narodu. Res edinstven primer 'izravnalne pravičnosti!
Toda, gospodje, ki se navdušujete za tako 'logiko, ali ste se že kdaj vprašali, 'kje in v kateri pogodbi je predpisano ugotavljanje manjšine? Ali res še vedno niste spregledali, da vas v to slepo ulico siilii le tisti edini odstotek koroškega prebivalstva, ki je po ugotovitvah KTZ zagovornik ekstremizma? Prisluhnite raje tistim 95 odstotkom, ki so menda za mirno sožitje obeh narodnostnih skupin in za dobrososedske odnose. Kajti če je ta njihova izjava iskrena (in v to prav nič ne dvomimo), potem bodo imeli tudi razumevanje za upravičene želje in zahteve manjšine; potem se vam ni treba bati .emocij" in »nasprotovanj", kadar gre za izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga Avstrijski člen 7 državne pogodbe.
Enako kot gradiščanski Hrvati tudi 'koroški Slovenci poudarjamo: o odprtosti do sveta in o 'toleranci ni dovolj samo govoriti, treba je v tem duhu predvsem ravnati. Pri tem pa je tako na Gradiščanskem kakor na Koroškem najboljše merilo ravno odnos do manjšine in razumevanje za njene upravičene želje in zahteve po resnični vsestranski enakopravnosti z večinskim narodom.
Avstrija priznala LR Kitajsko
Prejšnji teden je bilo hkrati na Dunaju in v Pekingu objavljeno skupno avstrijsko-kitajsko sporočilo, v katerem je rečeno:
„Vlada republike Avstrije in vlada Ljudske republike Kitajske sta sklenili, v skladu z načeli medsebojnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, recipročnega nevmešavanja v notranje zadeve, juridične enakopravnosti in obojestranske koristi, da se medsebojno priznata dne 28. maja 1971, da navežeta diplomatske stike in v roku šestih mesecev izmenjata veleposlanika.
Kitajska vlada spoštuje nevtralnost republike Avstrije. Avstrijska vlada priznava vlado LR Kitajske kot edino zakonito kitajsko vlado.
Avstrijska in kitajska vlada sta se sporazumeli, da na podlagi juridične enakopravnosti in obojestranske koristi ter v skladu z mednarodnimi običaji jamčita vso pomoč za ustanovitev veleposlaništva druge strani v lastni prestolnici in za izvajanje njegovih nalog."
To zelo suhoparno zveneče sporočilo je zunanji izraz sporazuma, ki sta ga Avstrija in LR Kitajska dosegli po dolgoletnih pogajanjih o normalizaciji medsebojnih odnosov. S tem se je končno tudi Avstrija pridružila velikemu številu držav, ki so tekom zadnjih let uradno priznale LR Kitajsko in s tem .potegnile črto pod neslavno dobo po drugi svetovni vojni, za katero ni bila značilna le hladna vojna, marveč tudi dejstvo, da po številu prebivalstva največja država na svetu za veliko število držav uradno 9ploh ni obstajala. V zadnjih letih je na mednarodni politični pozornici tudi v tem vprašanju začela prodirati stvarnost in je zdaj le še vprašanje časa, kdaj bo LR Kitajska sprejeta tudi v krog Združenih narodov.
Nova vesoljska tekma
med Ameriko in Sovjetsko zvezo
Trenutno ije v teku nova zanimiva tekmo med Ameriko in Sovjetsko zvezo, in sicer pri osvajanju vesolja ali točneje pri poletu na Mars. V Sovjetski zvezi so izstrelili na pot prati Marsu -kar dve vesoljski sondi .Mars 2" in .Mars 3", v Ameriki pa so s štirinajstdnevno zamudo, ki je nastala zaradii neuspeha .Morimerja 8", poslali zdaj proti istemu cilju vesoljsko ladjo brez človeške posadke .Mariner 9".
Sovjetski in ameriški program za osvojitev Marsa je vsaj na začetku močno podoben in bo potovanje do daljnega planeta trajalo 192 dni. Največja razlika pa je v teži: medtem ko tehta vsaka od obeh
Lakota na svetu ne bi bila potrebna
Vedno spet je v svetovnem tisku zaslediti vesti in poročila, ki vedo povedati o bližnji „svetovni lakoti Številni strokovnjaki in tudi nestrokovnjaki pišejo o tem, da se bo človeštvo že v doglednem času znašlo pred splošnim pomanjkanjem hrane; da bodo ob sedanji človeški eksploziji že kmalu izčrpane vse zmogljivosti v pridelovanju živil; da bo velik del svetovnega prebivalstva obsojen na smrt vsled gladu.
Po drugi strani pa je slišati tudi razne glasove, ki so mnogo bolj optimistični — napovedi ljudi, ki so prepričani, da lakota na svetu sploh ne bi bila potrebna, če bi človeštvo le hotelo izkoristiti vse svoje možnosti in sposobnosti.
Med take optimiste sodi tudi bivši ravnatelj zavoda za kmetijsko gospodarstvo■ na univerzi v Oxfordu Colin Clark, ki napovedi o bližnji „svetovni lakoti“ proglaša za legendo in to legendo skuša ovreči. Sicer tudi Clark ne zanika dejstva, da obstaja na svetu lakota in podhranjenost, vendar dvomi o pravilnosti tozadevnih podtkov. Izdal je knjižico z obetajočim naslovom »Člo-veštvo ne bo stradalo". V tem svojem »programu za prehrano svetovnega prebivalstva“ se kritično bavi zlasti z vlogo organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Leta 1950 je prvi glavni ravnatelj FAO lord Boyd-Orr zapisal, da »sta podhranjenost in prava lakota vse življenje usoda vsaj dveh tretjin človeštva". Clark pravi, da je ta trditev slonela na zgrešenih računih in netočne objave so sledile tudi v poznejših letih. Danes pa imamo maslene gore in kmalu bo preveč tudi žita in sladkorja. Po mnenju Clarka so potrebne natančne ugotovitve potreb, ki pa se ne smejo omejevati na starost ljudi, marveč morajo upoštevati tudi telesno težo in podnebje, pa celo tudi socialno ustaljene šege in navade.
Pri svojih raziskavah in ugotovitvah sledi Clark
zgodovini živilske proizvodnje od začetka poljedelstva (ko je bil človek nabiralec, lovec in ribič) preko še ne stalno naseljenih kmetov, ki so krčili gozdove (kar je še danes značilno za dele Afrike) do stalno naseljenih kmetov, ki intenzivno obdelujejo polje. Pri tem nakaže razliko med razvitimi in nerazvitimi deželami ter opozarja na začarani krog, ko bi razvite dežele od svojih presežkov živil lahko mnogo odstopile potrebnim deželam, katere pa nimajo denarja, da bi lahko plačale ceno, prevoz in razdeljevanje. Lahko ponujajo le zemeljske zaklade in poljske pridelke, katerih pa na svetovnem trgu zaradi subvencioniranih presežkov ne vidijo vedno radi.
Zato je izboljšanje proizvodnje (na primer pridelovanja žita) treba izvesti v zadevni deželi sami. Za proizvodnjo mesa, jajc in mleka je potrebna živina, ki jo je treba krmiti s smotrno gojeno krmo katero je treba izboljšati z gnojenjem in genetično izbiro. Tudi namakanje se ne sme zanemarjati. Edino možnost za deželo v razvoju, da se finančno in s tem tudi prehranjevalno sanira, pa vidi Clark v tem, da izvaža industrijsko blago.
Kot poseben »argument" za svoje trditve pa navaja Clark dejstvo, da se na svetu trenutno izkorišča le ena tretjina možne orne zemlje. Če bi obdelali vso možno površino, bi lahko zagotovili prehrano za 35 milijard ljudi, pod optimalnimi pogoji pa celo za 150 milijard. Končno prihaja do zaključka, da je lakota le v manjši meri znanstveno in tehnično vprašanje, v večji meri pa poltiično-gospodarski in predvsem organizacijski problem.
Nedvomno imajo taka in podobna dokazovanja svojo vrednost. Je pa pri tem seveda potrebno zlasti eno: boj proti lakoti ne bi smel biti povezan s prizadevanji za širjenje političnega vpliva, marveč bi moral biti velika manifestacija resnične mednarodne solidarnosti.
sovjetskih medplanetarnih ladij kar po 4650 kilogramov, je novi model .Marinerja" s svojimi 1000 kilogrami v tej primerjavi naravnost majhen.
Objavljeni podatki o obeh sovjetskih ladjah, ki sta 'bili izstreljeni na pot prati Marsu 20. oz. 28. maja, pričajo o postopnem sovjetskem raziskovanju vesoljskega prostora okrog Zemlje In drugih planetov našega sončnega sistema. Vesoljski ladji imata očitno prave raziskovalne laboratorije, 'ki bodo usmerili svoje opazovanje na snemanje Marsovega površja lin razjasnitev skrivnostnih svetlih peg, ki naj bi po mnenju sovjetskega znanstvenika Viktorja Davidova nastajale zaradi odbijanja sončne svetlobe od oblaka ledenih kristalov v Marsovi atmosferi.
Ameriška vesoljska ladjo pa naj bi obkrožala Mors v široki orbiti z najvišjo tačko 32.800 kilometrov in najoižjo točko 848 kilometrov. Med svojim poletom okoli Marsa, ki naj bi trajal približno tri mesece, bo .Mariner 9" snemal površino .rdečega planeta" ter pošiljal na Zemljo slike, ki bodo služile znanstvenikom, da določijo kraj, kjer naj bi leta 1976 pristala ameriška 'ladja .Viking".
Novo vodstvo OVP
Danes se bo sestal kongres CfVP, ki bo napravil konec dolgotrajnim ugibanjem o novem vodstvu stranke. Odločitev je pravzaprav padla že v sredo, ko so na seji političnega odbora skleniti, da se bo kot edini kandidat za funkcijo predsednika stranke potegoval dosedanji glavni tajnik dr. Karl Schleinzer, medtem ko je za novega glavnega tajnika predviden dr. Kohlmaier. Seveda pa bo šele nadaljnji raz-vo| pokazal, če bo OVP z Izvolitvijo novega vodstva tudi že našla izhod iz sedanje težke krize.
v-exyt/ru^
V TRGOVINI IN V KMETIJSTVU
obstoj zagotovljen le v koncentraciji potom kooperacije
»Producira] to, kar trg zahteva" in »Ne produciraj osamljeno, vnovčuj skupno" sta gesli, na katerih ravni se v današnji industrijsko-konzumni družbi gibljejo vsa dogajanja, ki so kakorkoli povezana z oskrbo prebivalstva z živili. Ta oskrba je na eni strani osnovno gibalo za smer kmetijstva v proizvodnji in pri vnovienju pridelkov, na drugi pa gibalo trgovine, ki v sebi že v veliki meri vključuje tudi živilsko industrijo. V trgovini z živili je koncentracija potom kooperacije, to je zadružne proizvodnje in delitve blaga dosegla v naši državi skoraj že optimalni obseg, v kmetijstvu pa stoji v bistvu še na
začetku.
Do te ugotovitve razmišljajočega človeka privedeta dogodka zadnjega časa, ki ju je vredno zabeležiti in tudi ustrezno komervti-ratii. To sta občni zbor ADEG centrale — osrednjega združenja trgovskih zadrug v Avstriji — in občni zbor Koroške Raiffeiis-nove zveze. Občna zbora sta na eni strani pokazala razmah koncentracije potom kooperacije v lastnih vrstah, na drugi po naraščajočo potrebo medsebojne kooperacije v oskrbi prebivalstva z živili, da bo slednja v duhu Splošnega zakona o kmetijstvu zagotovljena od domačega kmetijstva in da bo istočasno zagotovljen obstoj tistih, ki kmetje ostati hočejo.
Izhodišče za oceno, kaj trg na živilih zahteva, je dejstvo, da trgovske zadruge in trgasvka združenja obvladajo že blizu 90 odstotkov trga z živili. V enaki meri so verjetno medtem postali neposredni partnerji živilske industrije. Med njimi je ADEG najmočnejša skupina. Njena centrala je lani svoj promet povečala za 12,8 odstotka na 1180 milijonov šilingov, njene regionalne zadruge na grosistični ravni pa na 2013 milijonov šilingov.
Bolj kot to je vendar zanimiv razvoj dejavnosti ADEG na Koroškem, ki sodi med osnovne stebre te organizacije. Na Koroškem ima ADEG štiri zadruge s sedeži v Spittalu, Beljaku, Celovcu in Waltsbergu, ki združujejo skupno 530 trgovcev. Te zadruge so lani svoj promet povečale za 13,5 odstotka na 510 milijonov šilingov. V Beljaku imajo svojo sadno centralo, ki je lani svoj promet povečala za 14,5 odstotka. ADEG ima na Koroškem močno razvito servisno službo s svežimi živili, s katerimi oskrbuje tudii gastronomijo.
Obseg koncentracije, ki jo s posebnim ozirom na kmetijstvo predstavlja ADEG, pa je razviden iz tega, da je lani promet s sortimentom suhih živil narasel za 11,1 odstotka s sadjem in zelenjavo pa za 12,2 °/o. Da se ADEG pri svojih sortimentih poslužuje prvenstveno blaga avstrijskega izvora, je razvidno iz tega, da je njen uvozni oddelek dosegel tani le pičlih 90 milijonov šilingov prometa in da je slednji porasel le za 3,5 odstotka.
Po tem prikazu koncentracije potom kooperacije na trgu z živili si oglejmo še koncentracijo na področju kmetijstva. Po ugoto-vitah na zadnjem občnem zboru je Koroška Raitfeisnova zveza dosegla lani blagovni promet v vrednosti 700 milijonov šilingov, njen bančni oddelek pa promet v vrednosti 19 milijard šilingov. Podobno kot ti številki ponazarjajo gospodarski pomen kmetijskega zadružništva v deželi bilančna vsota njenega osrednjega združenja v višini 1,5 mi-
Obmejni promet
MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO
V Ljubljani so se pred nedavnim končali jugoslovansko-avstrijski -pogovori o maloobmejnem prometu med obema državama. Jugoslovanska stran je pri teh razgovorih predlagala, naj bi tudi med Avstrijo in Jugoslavijo uvedli brezcarinski maloobmejni promet, kot je pred leti bil urejen med Jugoslavijo -in Italijo in kot že dolga leta obstaja med Italijo in Avstrijo.
Na obeh straneh meje naj bi določili obmejni pas, v katerem bi s posebnimi carinskimi olajšavami ter v oikviru blagovnih list in kontingentov spodbujali medsebojni blagovni promet. Po jugoslovanskem predlogu naj bi bil ta pas širok 50 kilometrov.
Ureditev take brezcarinske cone bi nedvomno vplivala na razširitev blagovne menjave med obema državama. Vendar pa izgleda, da na avstrijski strani ni dovolj zanimanja oz. razumevanja za tako poživitev sodelovanja (podobno se je izkazalo tudi med nedavnim obiskom slovenskih novinarjev na Koroškem in pri njihovem razgovoru s predstavniki koroškega gospodarstva). Vsekakor so v Ljubljani na avstrijski strani govorili le o možnostih za olajšave v okviru industrijske kooperacije, pri tem pa očitno pozabili, da se v praksi še ta — kakor je dovolj nazorno pokazal primer Gorenja — zelo lahko razbije na političnih predsodkih.
fijarde šilingov in investicije v vrednosti 15 milijonov šilingov.
Blagovni promet se je v primerjavi z letom 1969 povečal za 15 odstotkov. Porast prometa je bil viden na vseh področjih, tako v splošnem blagovnem oddelku, strojnem oddelku s servisnimi postajami, tovorni krmnih mešanic ter v oddelku za promet z živino s tovarno mesnih izdelkov. Kako močno pa se tudi tukaj razvija koncentracija potom kooperacije, kaže porast prometa tovarne krmnih mešanic za 22,2 odstotka na 43.000 ton -in dejstvo, da je Koroška Raiff-eisnova zveza v sodelovanju s proizvodnimi skupnostmi samo pri pujskih ustvarila lani prometa za 18 milijonov šilingov.
Po tej poti je bita toni izpolnjena dolgoletna vrzel na koroškem trgu z mesom. Na uspehih te kooperacije, za katero je bila pobuda dana s strani kmetijske zbornice, participirajo tako kmetje, ki zrejajo pujske, in kmetje, ki jiih pitajo, kot pa koroška mesna industrija in konsumenti, ki imajo na razpolago dovolj mesa v kvaliteti, ki jo želijo. Poleg organizirane zreje in vnovčenja pujskov je k temu bistveno pripomogla kooperacija na področju pitanja in vnovčenja goveje živine, katere markanten primer je Ro-žanski krožek za pitanje in vnavčenje goveje živine.
Zadružništvo si tudi na področju kmetijstva osvaja nova področja dejavnosti: organizirano proizvodnjo in vnavčenje kmetijskih pridelkov oz. surovin živilske industrije ter pripravo teh za čedalje zahtevnejši trg z živili. V tem prizadevanju stojita za mlekom in žitom na Koroškem klavna živina in meso v ospredju zanimanja. Njihova prireja se veča, konsumenti pa se čedalje bolj koncentrirajo po mestih ter industrijskih in turističnih središčih. Pot med kmetom in potrošnikom postaja čedalje daljša.
Istočasno pa se število kupcev spričo -koncentracije trgovine 'i-n živilske industrije naglo manjša. Toda ti kupci potrebujejo petdeset- do stokrat večje število živali za za-kolj kot so jih potrebovali krajevni mesarji. Poleg tega zahtevajo izenačeno, standardno kvaliteto in so jo tudi pripravljeni ustrezno plačati.
Zato kmečkemu prebivalstvu v tem razvoju ne preostane drugega, kakor da s pomočjo svojega poklicnega zastopstva, to je kmetijske zbornice in zadružništva ustvari ustrezne -proizvodne skupnosti, ki skrbijo tudi za enakomerno ponudbo -in za vnovčen je pridelkov, kajti prodaja je v našem času težja od proizvodnje.
(bi)
Človek skoraj ne more verjeti, koliko neresnic, laži se lahko pove v enem samem predavanju. Dne 25. maja 1971 je v dunajski Katoliški akademiji predaval ddr. Richard Kerschagl o „socialnih, gospodarskih in političnih problemih manjšin na Koroškem in Gradiščanskem". Pravzaprav obetajoč naslov, toda o socialnih, gospodarskih in političnih problemih ni bilo ne duha ne sluha, zato pa toliko več bajk in neresnic. Po vsem, kar je Kerschagl povedal, se človek prime za glavo, ko izve, da se z imenovanim pogovarja o sodelovanju menda tudi neki visokošolski zavod v Sloveniji.
Predavatelj je pomešal strankar-sko-politična vprašanja z narod-nostno-političnimi. Pri tem je bilo čutiti, kako so mu socialisti „pri srcu". Kerschagl je bil koroški brambovec, po drugi svetovni vojni pa se je udeležil londonskih pogajanj in je odločilno vplival na manjšinsko politiko konservativne stranke. Kljub temu pa očitno nima dosti pojma o koroških Slovencih.
Najprej tri resnice, ki jih je povedal: da so nekdanji voditelji koroškega obrambnega boja v veliki meri postali nacisti, posebej je imenoval Steinacherja in Fritza; da mora Avstrija dati koroškim Slovencem to, kar zahteva za južne Tirolce; da imajo Slovenci lastno gimnazijo. Ob teh ugotovitvah
je izustil še nekaj neobveznih fraz.
Mnogo bolj obsežen je seznam neresnic, ki jih je povedal predavatelj. Pri tem so ga nemo gledali raz slik svetniki, poslušalci (informiram seveda) pa so majali z glavami. Takole je med drugim modroval: Maister da je zasedel Celovec; dve jugoslovanski diviziji sta napadli 6000 koroških brambovcev; volkswehrovci so bili po njegovem nedisciplinirano krdelo" itd. Nepravilni so bili tudi njegovi podatki o poteku plebiscita. Trdil je, da se begunci iz cone A na dan glasovanja niso mogli vrniti domov; zavezniška nadzorna komisija naj bi po nje-
govih besedah štela le 24 vojakov; po plebiscitu menda tudi ni prišlo do nobenih diskriminacij.
Tudi prikaz dogodkov leta 1945 je bil edinstven. Koroški partizani se ob njem lahko kar skrijejo, kajti vojaki „osvobodil-nega gibanja" — člani nekdanjega Heimatschutza in 10.000 jih je menda bilo — so še pred zavezniki osvobodili domovino in razorožili nemško vojsko; Angleži so korakali skozi Koroško in
■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■H
pustili v Celovcu le peščico ljudi za upravo; čete vojskovodje Bul-ganina so se bojevale na Koroškem s tolpami Vlasova; general „slovenskih meščanskih gard" (!) pa se je maja 1945 obdal z dekliško gardo in dekleta so nosila „ogrom-ne pištole" in za pasom „sveženj bomb" ...
Posebno zgovorne pa so njegove trditve o današnjem položaju koroških Slovencev: Slovenci na Koroškem imajo po njegovem štiri povsem slovenske elementarne šole; Avstrija jih umetno vzdržuje, samo da izpolnjuje mednarodne pogodbe; 90 odstotkov Slovencev obiskuje utrakvistične šole; poleg tega imajo Slovenci slo-
vensko trgovsko akademijo (obstaja menda že štiri leta in vodi jo Tischler!) ter slovenski učiteljski seminar (učiteljišče); slovenščina je uradni jezik na vseh juž-nokoroških sodiščih; železniške postaje so opremljene z dvojezičnimi napisi; deželnega glavarja je nazval za „gauleiterja“ in ga predstavil kot Slovenca; za njega in njegove pristaše oddaja celovški radio „dnevno več ur v slovenskem jeziku"; NskS ima
svoj sedež v Ljubljani, slovenske hranilnice in posojilnice pa poku-pujejo kmečka posestva itd.
Vsa vprašanja, razen topografskih napisov, so rešena — je izjavil ta resnicoljubni patriot, ki je negativno ocenil tudi še komuniste in Italijane. Italijani da 150.000 Slovencem ne dajo nobenih pravic, je menil. O ti pravična Avstrija! Največje zlo pri vsej zadevi končno vidi Kerschagl v tem, da se Slovenci tako branijo ugotavljanja.
Tako debelo se je mož lagal — pod sliko Sv. Trojice. Ko mu je eden izmed udeležencev med diskusijo ugovarjal, se je predavatelj razhudil in mu očital, da laže. Diskutant je slabo naletel tudi pri skupini „objektivno poučenih" poslušalk, ki so ga enostavno proglasile za komunista. Nadaljnjo razpravo pa je preprečil zastopnik Katoliške akademije, ki je diskusijo hitro zaključil.
Ze teh nekaj „cvetk" zadostuje, da si človek ustvari sliko, kako ostudnih laži se poslužujejo določeni krogi, da bi v „pravem duhu" manipulirali javno mnenje. In potem naj se še kdo čudi, da v Avstriji slej ko prej vlada miselnost šovinizma in nestrpnosti. Mislimo, da bi bilo takim ljudem treba z vso odločnostjo stopiti na njihov lažnivi jezik in onemogočiti njihovo neodgovorno početje!
CVETKE IZ ZELJNIKA
Katoliške akademije na Dunaju
posiaoKerosvecu
RIM. — Stopetdeset -tisoč pripadnikov treh največjih sindikalnih konfederacij je v nedeljo zasedlo središče Rima, zahtevajoč učinkovito uresničevanje gospodarske in socialne reforme, posebno pa tisih ukrepov za rešitev južne Italije iz popolne zaostalosti. Že v soboto je dvignila svoj gl3S levica v Milanu, kjer je petdeset tisoč demonstrantov pravtako terjalo učinkovite reforme ter stroge ukrepe zoper fašizem-Pomagala jim je Milva, ki je demonstrante podžigala s -partizanskimi motivi. Ob istem času so se v Torinu spopadli demonstranti iz vrst levih gibanj z neofašisti, medtem ko so voditelji strank preživeli nedeljo na govorniških odrih; čez štirinajst dni bodo namreč v Italiji delne upravne volitve.
BUKAREŠTA. — V -ponedeljek dopoldne je odpotoval romunski predsednik N}* oolae Ceausescu na čelu številne delegacij® na uradni obisk na Kitajsko, kamor sta g3 povabila kitajska partija -in vlada. Nato bo Ceausescu obiskal še Severno Korejo, Severni Vietnam in Mongolijo. Skupaj z njim so v delegaciji še predsednik vlade Georghe Maurer, predsednik Manea Ma-nescu in prvi namestnik zunanjega ministra Georghe Macovescu.
DUNAJ. — Avstrija in LR Kitajska sta
27.	maja navezali diplomatske stike. N3 Dunaju in v Pekingu so objavili skupno sporočilo, ki omenja, da -bosta državi odprli veleposlaništvi v pol leta. Zunanji minister Kirchsch-lager je na vprašanje, a® nameravajo navezati tudi diplomatske stike z Vzhodno Nemčijo, LR Korejo in DR Vietnamom, dejal, da je za zdaj dovolj ro-
REKA. — Na Reki je bil ustanovljen prvi krožek saomupravljavcev pripadnikov italijanske etnične skupine. Krožki samoupravljavcev bodo po sklepu Italijanske Unije za Reko in Istro zamenjali dosedanje kulturne krožke. Naloga teh krožkov bo, da mobilizirajo proizvajavce italijanske narodnosti, da se čimbolj angažirajo v družbenopolitičnem -delu, posebno v organih samoupravljanja.
AMAN. — Konec preteklega tedna so se v severni Jordaniji ponovno vneli hudi boji med vojsko kralja Huseina in palestinskimi komandosi. Palestinci ter arabski tisk obtožujejo jordanski režim, da skuša P°' novn-o likvidirati palestinsko odporništvo, amanska vlada pa to zanika ter skuš3 omalovaževati incidente, za katere daje krivdo Palestincem. Kot poroča kairski dnevnik »Al Ahram“, je v številnih arabskih prestolnicah prišlo do diplomatskih stikov, na katerih so proučili položaj v Jordaniji ter prišli do zaključka, da gre za poskus jordanskih oblasti, da dokončno -likvidirajo palestinsko odporništvo.
DUNAJ. — Na Dunaju je bila pretekli petek zadnja seja sedanje runde ameriško-sovjetskih pogajanj za omejevanje strateškega Oboroževanja (SALT). V uradnem sporočilu so napovedali, da se bodo pog3' janja nadaljevala že 8. julija v Helsinkih v skladu s sporazumom med ZDA in SZ o razširitvi pogajanj tudi na napadalno i® obrambno orožje.
MOSKVA. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgorni se je
28.	maja vrnil v Moskvo z neuradneg3 obiska v Kairu, kjer se je pogovarjal 3 egiptovskim predsednikom Anvarom el S3' datom. Med njegovim obiskom so v Kair® podpisali sporazum o -prijateljstvu in sodelovanju med državama. Kairski Al Ahrar® piše, da bo v Kairu kmalu sklicana sej® ljudske skupščine, na kateri bodo ratific*' rali sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med ZAR in ZSSR. Ratificirani dokument bodo deponirali pri Združenih narodih.
BRUSELJ. — Obrambni ministri člani® severnoatlantskega pakta (NATO) ki s0 27. maja končali enodnevni sestanek, s° Sklenili, da je treba povečati izdatke svojih vojaških sil. Sklep je očitno posledic3 vztrajnega nagovarjanja ameriškega obrambnega ministra Melvi-na Lairda, ki J® v svojem -govoru poudaril, da se je treb3 z državami varšavskega sporazuma -pog3' jati na pozicijah sile.
PRAGA. — Z burnim in dolgotrajnim ploskanjem delegatov -in gostov Husaku >® Svobodi (med -katerima je na odru predsedstva stal Leonid Brežnjev) se je v Prali1 zaključil v petek 14. kongres komunisti®® partije Češkoslovaške. Na koncu zasedanj3’ ki so ga nekateri zahodn-i opazovalci ocenili kot »kongres -normalizacije", so izgl®' soval-i vrsto resolucij ter izvolili -nove P3f' tijske organe.
LONDON. — Prvič -po 45 letih stavk3 od totlka naprej v Veliki Britaniji 15-.0« delavcev na plavžih. Preložitev stavke t3' ko dolgo, da bi britanska jeklarska uprav* predložila kompromisni predlog, so siru®' kati, ki zahtevajo iste plače kot avtomob® ski delavci, odklonili.
tt DRUGIH LISTOV:
TUDI LETOS V LJUBLJANI:
BUMERANG POLETNE KULTURNE
okor smo poročali tudi v našem listu, *• bila prejšnji teden znova predvidena obravnava proti Marjanu Šturmu, ki se naj
PRIREDITVE
bi
pred celovikim okrajnim sodiižem za-
S°varjal, ker je baje — kakor ga dolii •bloinica — ..zlonamerno poškodoval jav-*° lastnino" ter ..žalil uradno osebo". Obravnava je bila spet v zadnjem trenut-u odpovedana, obtožencev zastopnik pa I* baje zahteval preložitev procesa iz-yon Koroške.
^odnijsko zasledovanje slovenskega dija-0' bi je obtožen, da je na krajevnem •opisu dodal slovensko ime kraja (in s eni opozoril na neizpolnjene obveznosti v,lri]e do manjšine), z zanimanjem 'Premija tudi jugoslovanski tisk. Ob predvideni obravnavi je mariborski VeCer pod ■oslovom ..Bumerang" objavil Članek, iz oterega povzemamo naslednje ugotovitve:
. Bilo bi odveč opozarjati na to, da le ocena same škode zaradi odstra-. 'tve slovenskega napisa simbolična ‘n kot taka povsem drugorazrednega Pomena: v bistvu gre za pritisk na-Cl°nalistične, slovenski manjšini so-vjazne srenje na oblasti, da kaznu-lel° namen, ki ga je imela sama akciji1 dodajanja slovenskega imena po-"f8 nemškega, četudi to jasno in ne-av°umno terja 7. člen državne po-Zodbe, t. j. javno opozorilo zaradi izpolnjene obveznosti do manjšine!
„ Krogi okorog Heimatdiensta pri-c<tkujejo, da bi lahko sodna obrav-n<tVa in tudi obsodba, t. j. prizna-i Za krivega, vplivali na obtožen-Ca <*li na koga drugega, da ne bi i počenjal takih „kaznivih dejanf. J<> bi bilo vsekakor naivno, saj jih n‘ mogoče izenačevati z dejanji razgrajačev, ki namerno uničujejo to-P°grafske in druge napise. (Tiste, ki Stoie za procesom, navdihuje veliko-nemski duh, ki mu je lanska petde-Setletnica plebiscita dala nov polet 2a dokončen obračun z manjšino. In te%a tudi v nekaterih svojih izjavah n‘So mogli prikriti.. .)
‘Koda hujskanje na genocid je šlo toolče mimo tistih, ki bi morali — če e ne v duhu avstrijske ustave, po-tem vsaj v duhu 7. člena državne po-Z°dbe — odločno ukrepati. Tako od-y*no, kot bi morali tudi odstraniti lfZ'o nacizma in njegovih podporni-K°v po mednarodnih normah, pa so *a redkih procesih — bolj kot v sami Nemčiji — njegove vrhove, nacistič-ne zločince, gladili z rokavicami.
Avstrijske policijske oblasti niso poslej niti v enem primeru zasledile ‘n kaznovale tistih, ki so razstrelili Partizanski spomenik v Velikovcu, grobišča protifašističnih ~°rcev, trgali slovenske napise in ta-.0 dalje, kjer je seveda šlo za večjo
Vse drugačno škodo kot jo npr. se-aa! očitajo mladincu Šturmu.
Ali ne bo proces, ne glede na iz-
d, kot bumerang bolj prizadel ti-ste> ki so ga sprožili?
Letošnje XIX. poletne kulturne prireditve v Ljubljani so pripravili pod vtisom velikega uspeha lanskega ljubljanskega festivala, ko si je program ogledalo več kot 70.000 ljudi. Letos se je festival1 začel že 24. maja s lil. mladinskim tednom, trajal pa bo celo poletje do 22. avgusta, ko bo Teatro Verdi iz Trsta v Križankah uprizorilo Puccinijevo opero La Boheme.
Ljubljanski festival je v zadnjih letih dosegel izreden razvoj. Nič več ni lokalna prireditev, s kvaliteto svojega programa sega že v evropski prostor. Kljub temu, da ima relativno skromno finančno podporo in kljub večji tradiciji in večji družbeni podpori dubrovniškega festivala, je vrsta uglednih jugoslovanskih strokovnjakov ugotovila, da je bil 'lanski program v Ljubljani boljši od dubrovniškega.
Od 3. do 6. junija je v Ljubljani mednarodni festival jazza. Tudi tu, kakor pni mladinskem tednu, je težišče na odbranih in v večini kar vrhunskih umetnikih. Naštejmo jih Je nekaj — Modem Jazz Ouarfet, The Robert iPattersan Singers, Stan Gets, Art Farmer, The Nucleus. Festival obsega tudi dva večera filmov na temo in razstavo znanega Slovenskega slikarja Franceta Slane o temi jazza. V tem času je v Ljubljani tudi seja evropske jazz federacije.
Poletne kulturne prireditve se bodo uradno pričele 21. junija z domačim delom, opero Darjana Božiča „Ares Eros' v izvedbi ljubljanske Opere. To bo sicer uradni začetek, vendar se 'bodo poletne prireditve pričete že 8. junija, ko bo krstna predstava Mateja Bora »Šote noči’ v skupni izvedbi Mestnega gledališča, ljubljanskega Festivala in RTV Ljubljana.
Sicer pa bodo 'letošnje kulturne prireditve v znamenju opere. Organizatorji so si zagotovili sodelovanje ljubljanske in leipziške opere, Velikega teatra iz Lodža in Teatra Verdi iz Trsta. Seveda bodo program obogatili nastopi nekaterih znamenitih folklornih ansamblov (Bayanijan s Filipinov, znamenita ukrajinska Berjozka ter ansambel Lužiških Srbov), nastopila bo vrsta komornih orkestrov iz Evrope ter znani West USA balet iz Amerike.
Torej bodo letošnje kulturne prireditve na zavidljivi kulturni ravni. Tudi letos se obeta obiskovalcem Križank, hale Tivoli in magistrata, kjer bodo vse te prireditve, marsikatera prijetna urica. Posebno operni del prireditev je sestavljen tako, da bo za ljubitelje operne umetnosti več kot privlačen.
Breze pred novo sezono
Na Petrovi gori v Brežah se bo v treh tednih spet začela sezona. Od 26. junija do 21. avgusta bo amaterski ansambel pod vodstvom arhitekta Sandierja nastopil 35-krat, in sicer z veseloigro Curtha Flatowa »Denar je v banki" ter s ponovitvijo igre »Hadrijan Vil." Petra Lukeja, ki ji je lansko sezono nagajalo slabo vreme.
V lanski 21. sezoni so imeli tudi precej denarnih skrbi, tako z vremenom, zaradi katerega so zgubili nekaj tisoč šilingov, kakor tudi s subvencijami, ki so postajale zmeraj redkejše. Kljub vsem težavam pa upajo, da bodo v letošnji 22. sezoni dobro odrezali.
Pri »Hadrijanu VII.” bodo igrali skoraj isti igralci kot lansko leto, namreč Hannes Sandler v glavni vlogi, naprej Heidelore Mllionig, Irene In Josef Schuhmeyer, Robert Mosslacher, Heinz Koppl, Valentin Pagitz in drugi.
Kriminalno komedijo »Denar je v banki" igrajo Hannes Sandler, ki je hkrati tudi režiser, Irene in Josef Schuhmeyer, Heidelore Millonig, Waldemar Thalmann, Raimund Herrnstein, Heinz Koppl, Franz Berger, Manfred Seidl, Reinhart Lehnert in drugi, ki so se izkazali že v preteklih letih kot izkušeni igralci. Komedija je doživela do sedaj že ok. 1800 uprizoritev in so jo prevedli tudi v skandinavske jezike ter v angleščino in turščino. Na Dunaju so jo predvajali v posebni avstrijski priredbi, v Brežah pa bodo letos uprizorili nemški oz. berlinski original.
Malo zrnja med plevami
V knjižni zbirki „Ethnos“, ki seznanja z nacionalnimi in jezikovnimi vprašanji, je izšel 10. snopič. Zvezek, ki nosi naslov »Volkstum zwischen Moldau, Etsch und Do-nau“, je izdala založba Wilhelm Braumiiller Universitats-Verlagsbuch-handlung. Uredil ga je Theodor Vei-ter, posvečen pa je Hieronymu Ried-lu, novinarju južnocirolskega lista Dolomiten.
Avtorji knjige predstavljajo razne narodnostne probleme; nekaj je načelnih spisov o manjšinskih vprašanjih. Raven knjige pa nedvomno zmanjšujejo razni prispevki, ki enostavno niso na mestu. Tako že biografija Riedla odbija bralca; njegov življenjepis je podoben življenjepisu pustolovca. Zlasti pa Manfred Stra-ka — po izidu graškega Totenge-denkbucha »pojem" ne le za Slovence, marveč verjetno tudi za Avstrijce — dokaj neznanstveno piše o Štajerski oz. o njenem južnem delu.
Srečanje zamejske mladine
V nedeljo 6. junija nas obiščejo mladinci Iz Goriške. Čez dan si bodo ogledali naše kraje, zvečer pa bo pri Miklavžu v Bilčovsu srečanje goriških In koroških mladincev. Zaigrali nam bodo kratko veseloigro in recitirali nekaj pesmi. Predvsem pa bo srečanje služilo medsebojnemu spoznavanju zamejske mladine in diskusiji skupnih problemov.
Kdor se hoče tega srečanja udeležiti, naj pride ali v nedeljo do 14. ure k Dijaškemu domu v Tarviser Strafpe 16, odkoder bo peljal avtobus najprej v Sele in še kam In potem na večer v Bilčovs. Lahko pa se kdo pridruži tudi še zvečer v Bilčovsu.
Torej še enkrat: Srečanje goriške in koroške mladine v Bilčovsu, odhod ob 14. uri izpred Dijaškega doma SŠD v Celovcu, začetek kulturnega sporeda ob 19. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Mladina prisrčno vabljenal
Nemci so zanj seveda vsi in izključno nosilci kulture in napredka. Ko Skuša oprati vest južnoštajerskih Nemcev, se zaletava v Ferenca in Bibra, ki sta proučila delovanje Nemcev v Jugoslaviji v prid nacizmu. Obratno pa citira Žebota, Pahorja in knjigo »Sitni in lačni Slovenci", da bi »dokazal", kako komunisti neuspešno rešujejo socialne, gospodarske in nacionalne probleme Slovencev.
Kljub takim in podobnim prispevkom ter obilici splošnih vojnih spominov je knjiga tudi informativna. Zanimanje koroških Slovencev pa zlasti pritegneta strokovnjaka Felix Enmacora in Theodor Veiter.
Ermacora raziskuje koroški plebiscit predvsem iz pravnega vidika, pri čemer pa je škoda, da ni poznal tozadevne slovenske literature oz. je šel povsem mimo nje. Primerja potek raznih plebiscitov po prvi in drugi svetovni vojni. Izlušči osnovni problem koroškega plebiscita in pokaže na diskrepanco med plebiscitno propagando (domovina, nedeljiva Koroška) ter dejansko odločitvijo med Avstrijo in Jugoslavijo, kot je na to državnopravno prav gledala zavezniška komisija. Ko navede zanimivo podrobnost avstrijskih želja glede poteka plebiscita (Avstrijci so ob plebiscitu želeli izvesti ugotavljanje manjšine, kar pa so zavrnile zavezniške sile), se avtor članka izreče proti ugotavljanju manjšine (str. 123). Ne razpravlja pa o izpolnjevanju (ali neizpolnjevanju) obljub, ki so bile koroškim Slovencem dane pred plebiscitom.
Veiterjev prispevek nosi naslov »Varstvo in razvoj narodnosti malih ljudstev". V ospredje postavlja
avtor enakopravnost narodov ter enakopravnost njihovih kultur. Ugotavlja, da veliki narodi še ne izgubijo substance, čeprav izgubijo velike manjšine; tudi velike manjšine malih narodov niso ogrožene v svojem obstoju. Povsem drugačen je položaj pri malih manjšinah malih narodov. Kot primer navaja koroške Slovence oz. Slovence sploh in poudarja, kakšen pomen imajo zamejski Slovenci za ohranitev slovenskega naroda. Izguba zamejskih Slovencev — pravi Veiter — bi bila za celoten slovenski narod »procentual-na izguba ozemeljske in narodnostne substance naravnost katastrofalnega obsega" (str. 316). Zato mora mali narod preko mej gojiti duhovno-kul-tumi in jezikovni stik s svojimi narodnimi manjšinami »ter prispevati h gospodarskemu razvoju teh narodnostnih manjšin" (str. 317; podčrtal pisec teh vrst).
Veiter nakaže poti, kako se male manjšine malih narodov morejo ohraniti. Daje razne predloge političnega značaja (lastno zastopstvo v političnih forumih) in kulturnega značaja (povezanost z matičnim narodom ter nega 'knjižnega jezika), pokaže pa tudi negativne posledice za manjšino, ki so socialno-gospodarskega značaja (sprememba etničnega ozemlja zaradi industrializacije, tujskega prometa in gradnje velikih elektrarn, katerih energija služi predvsem gospodarstvu večinskega naroda). Za koroške Slovence predlaga personalno avtonomijo, ki bi morala biti u-resničljiva tudi brez ugotavljanja manjšine.
Nedvomno zanimivi pogledi, ki pa jih bo zaplankana koroška družba gotovo omalovaževala.
T°NE SVETINA	73
i'n se spominjal materinih besed, naj pusti Ano. Ne zato, ker ne izhaja iz njim enakovredne družine, temveč zato, ker je takšne vrste ženska, ki prinaša moškim nesrečo in ponižanje. Če ne bi 'bito reje, bi bil sedaj v mestu, ne bi ga preganjal ta nori major. Ta je v njegovi zavesti nekakšen fantom, ki preži nanij, dokler ga ne bo ugonobil. Kaj, če bi ga prehitel? 'Da, to misel je odrešujoča.
2
Naj se ta podvig razplete 'kakorkoli — vedel je, da je ^ nevarni mreži, iz katere za sedaj ni nobenega izhoda.
te razvija drugače, 'kot si je zamišljal. In to prekleti p°*d, ki ga ni ne konca ne kraja, ko da ne bi že hodil •.. 2e zdavnaj bi morali priti do domačije, kjer bi ^vprašali za položaje partizanskih enot in prebili noč.
^ Vse 'bolj pogosto so morali počivati. Najprej so se pri-"*dtali njegovi, potem pa 'je potrpljenje minilo tudi oba *’Qrnca. Ko te ni bilo obljubljenega zavetja, sta zočela breki injafi in groziti Valjhunu, češ da jih je zapeljal.
Sredi noči je tudi Valjhun priznal, da so zašli tn da btov niič ne ve, kje so. Kot preplašene izgubljene ovce so strnili okoli njega in skupaj preudarjali, kaj naj ukrenejo, 'šinili so se, da pojdejo naprej, do prvega zavetja, ker bh bo sicer ugonobila mrzla in zavratna noč. Vrniti se niso °teli, ker bi lahko še bolj zašli.
Proti jutru so bili izčrpani do skrajnosti in premočeni do Gozda pa še ni bilo konec. Zato so si izbrali skupila strnjenih dreves, kjer sta Nemca postavila šotor. Pasji ^er je nato nalomil vej in zakuril, čeprav je bilo to proti ''sem pravilom konspiracije.
Čepeli so okoli plamena, si greti otrple roke ‘in si podali čutarico ruma. Valjhun je otopelo strmel med drevje
Proti 'jutru je nehalo snežiti. Rahla svetloba je preplavila greben, kjer so med divje razmetanim škrapljastim skalovjem raste stare, razvejane bukve, pomešane z redkimi smrekami. Veter je trgal cunjaste megle in nagibal vrhove smrek. Z drevja se je usipal sneg po položajih čete 'komandirja Orlova.
Primož, Vojko in Ana so spali skupaj v mitralješkem gnezdu pod košato smreko. Ze nekaj dni so pričakovali nemški napad, zato je vsa brigada spala v gozdu pod milim nebom. V zavetja so nanosili smrekovih vejic ter se pokrivali s šotorskimi krili in koci.
Na spečo trojko v mitralješkem gnezdu se je usul moker sneg — votlo je zagrmelo. Ana, ki so ji v zadnjih dneh popustili živci, je preplašeno kriknila in se dvignila. Takoj za njo sta pokukala izpod snežne odeje Primož in Vojko. Mela sta Si zaspane oči. Vsi trije so se začudeno spogledali, če naj verjamejo očem ali pa se jim morda sanja.
Med drevjem je motovilil četni dežurni s pomočnikom in brskal $ palico po kupih snega, ki so pokrivali borce.
Prebujajočo se četo je spremljalo tiho preklinjanje in jezno rentačenje. Začudeni nad belino, ki je ščemela v očeh, so se dvigali iz zavetij, stresali s sebe sneg in si raz-migavali otrple ude.
»O ti prekleti narobe svet, ali se bo pričela zima zdaj,
ko je že pomlad?" se je jezil Primož in že postavljal Šarca na borbeno mesto.
»Ali se mi je zdelo čudno, ko nam je bilo ponoči tako toplo, čeprav nas je prej vsako noč zeblo I" je modroval Vojko.
Dekle po je potožilo: »Toplo je bilo, toplo, a tako presneto trdo, da čutim sleherno vejico na telesu 'in sem vsa otrpla od ležanja.*
»Z nama boš šla," je dejal Primož. »V bojno potrato, da si pregibljerro preležane ude. Danes pojdemo tako daleč, da se bomo po dolgem času najedli in pozabili na Nan-detov redki resasti močnik m neslano krompirjevko."
»Z vama grem, kamorkoli. Toda kaj bo, če medtem poidejo pome?"
Primož se je za hip zastrmel v njen bledi obraz in temne kolobarje pod očmi. Tudi sam je že nekaj dni prav nerazpoložen pričakoval dovizijskih obveščevalcev, ki jih je bil napovedal Orlov. Ko so Nemci s topniškim ognjem zažgati položaje na sedlu in napadli z obeh bokov, se je četa le s težavo izvlekla iz klešč in se umaknila maščevalnemu udaru. Sedlo so pustili prazno. Brigadni štab jih ije poslal v sestav zaščite divizijskega štaba, ki je vodil akcije napodajočih brigad.
Razpotegnjeni so bili po komaj zaznavnem grebenu lahno valovitega sveta, na planoti, porasti s širnimi gozdovi, ki so se vlekli do roba nad Vipovsko dolino. Gozd je bit prreprežen z redkimi cestami, priključenimi na 'italijansko vojno komunikacijo, 'ki bi jo bili Nemci radi znova osvojili in kontrolirali. Ob teh žilah 'je bilo nekaj vasi, samotnih zaselkov in skritih domačij, ki so jih obiskovale p>a-trulje.
Nekaj dni je bito na njihovih p>otožajih čisto mirno, te na desnem kriitu divizijskega razp>oreda je strahovito za-
Mednarodno kulturno popoldne v Globasnici
RAZPIS
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem razpisuje mesto sekretarja snujočega se študijskega in dokumentacijskega krožka. V poštev pridejo mladi koroški Slovenci —avstrijski državljani z visokošolsko izobrazbo, ki so pripravljeni pričeti z delom na popolnoma neraziskanem in neobdelanem področju. Plača po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje s kratkim življenjepisom je treba poslati do 31. julija 1971 na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Casometergasse 10,	9020
Klagenfurt.
Slovensko prosvetno društvo »Edi-nost“ v Pliberku je preteklo nedeljo vabilo na domačo kulturno-družabno prireditev, ki je bila pri Marinu v Libučah. Vabilu se je odzvalo veliko število obiskovalcev, ki so napolnili Marinovo dvorano.
Pretežni del kulturnega sporeda so pripravili mladi člani društva, kar je bilo posebno razveseljivo. Zaigrali so nam šaloigro »Mutasti muzikant", s katero so pri občinstvu naleteli na dober sprejem. In to je razumljivo, saj je igra polna hudomušnih dovtipov in poant, razen tega pa je bila igralsko dobro podana. Ne bomo naštevali posameznih igralcev, naj bo povedano, da so vsi od kraja odlično igrali. Pred nastopom igralcev nam je pod vodstvom Foltija Hartmana zapel društveni pevski zbor nekaj pesmi, zatem pa je predsednik društva »Edinost" Lovro Potočnik po-
Čebeforsko društvo Kamnik — Domžale je v nedeljo 23. maja priredilo Izlet na Koroško, katerega se je udeležilo 40 članov imenovanega društva. Med drugim so obiskali tudi čebelarje v Kotmari vasi. Pred čebelnjakom Mirtija Čimžar-ja v Čahorčah je goste v imenu čebelarskega društva Kotmara vas pozdravil Karl Frušnrk ter jim zaželel prijetno bivanje iin srečno potovanje po naših krajih. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi predsednik katmirškega čebelarskega
Na binkoštno nedeljo je občina Globasnica vabila na mednarodno kulturno prireditev, ki je bila na dvorišču restavracije »Juena" v Če-pičah.
Že uvodoma lahko zapišemo, da je prireditelj — občina Globasnica — imel lep uspeh, kajti prireditve se je udeležilo okoli tisoč ljudi, ki so prišli, da prisluhnejo pesmi in vidijo plese različnih narodov. Spored so po večini izvajale mladinske skupine iz Avstrije, Madžarske, Italije In Jugoslavije, kot prispevek domače občine pa sta na mednarodnem srečanju nastopila
zdravil občinstvo in pri tem naglasil pomen kulturnega dela, ki je osnova za duhovno rast našega naroda. V imenu nastopajoče mladine je navzočim spregovoril Janko Kulmež, ki je pravtako iznesel nekaj spodbudnih misli za kulturno sodelovanje.
Nedeljska prireditev pri Marinu v Libučah je bila spet dokaz uspešnega delovanja pliberskega prosvetnega društva »Edinost". Po kulturnem sporedu so za domače viže in ples poskrbeli muzikanti iz Celja, ki so na povabilo pliberških prosvetašev prišli v Libuče.
Tako smo preteklo nedeljo bili deležni lepega kulturnega užitka in prijetne zabave, ki so jo nam posredovali naši prosvetni delavci. Vsem, ki so k uspehu te prireditve doprinesli svoj delež, čestitamo, mladini pa še posebej za dano pobudo.
društva Tomaž Sablatnik In tajnik Mirti Čimžar. Po obisku pri Cimžar-ju so sii gostje ogledali še čebelnjak Karla Prušnika. Pri Čimžarju so prijatelje iz Slovenije pogostili z odličnim domačim moštom — »koroškim vinom”. Med potovanjem po Koroškem je čebelarje iz Kamnika in Domžal spremljalo lepo sončno »čebelarsko” vreme. Po obisku v Katmari vasi oziroma Ca-horčah so izletniki obiskali še Gospo Sveto in Vrbsko jezero.
oktet Janeza Petjaka lin mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva.
Slavnostni govor je imel župan Albert Sadjak, ki je ab tej priložnosti poudaril, kako velikega pomena je, da se narodi v Evropi srečavamo ob takih kulturnih manifestacijah, se med seboj povezujejo in zbližujejo ter spoznavajo kulturo sosednjih narodov, kar brez dvoma vpliva na dobro sožitje. Župan Sadjak je povedal, da je to srečanje v Globasnici posebno pomembno tudi zato, ker se odvija v letu srebrnega jubileja mednarodne federacije združenj za OZN.
Tako je fa prireditev res bila doprinos k prijateljstvu In razumevanju med evropskimi narodi. To je prišlo do izraza tudi pri govoru župana Sadjaka, saj je govorili v o-beh deželnih jezikih, kar je pri pretežno slovenski publiki našlo veliko odobravanje. Poč pa v tak okvir mednarodne prireditve ni sodilo samo nemško napovedovanje sporeda. Pri pripravah bi vsekakor morali upoštevati, da bo prireditev na dvojezičnem ozemlju; zato je razumljivo, da je ta spodrsljaj pri obiskovalcih vplival nekoliko neugodno.
Nedvomno pa je prireditev v Globasnici bila lep prispevek k zbliževanju med narodi-sosedi ter gre občini1 Globasnica in posebno pa županu vse priznanje.
OBVESTILO
Slovensko planinsko društvo v Celovcu obvešča svoje člane in prijatelje, da bodo kočo S PD na Bleščeči planini v soboto 5. junija 1971 obiskali člani Akademskega planinskega društva, ki zbira ljubljanske študente-planince.
Vabljeni predvsem naši študentje in mladi planinci, da bi se z ljubljanskimi prijatelji srečali na družabnem večeru, v nedeljo 6. junija pa se z njimi povzpeli na Jepo.
Slovensko prosvetno društvo »Zarja" v Železni Kapli
vabi na
VEČER NARODNIH PLESOV IN NAPEVOV
v soboto 5. junija 1971 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostovala bo folklorna skupina tovarne Sava iz Kranja. S to skupino so naši prosve-taši navezali prijateljske stike. K številni udeležbi tega večera, ki bo gotovo lepo kulturno doživetje, vabi
društveni odbor
V
Železna Kapla
Igralci našega prosvetnega društva »Zarja" so v nedeljo 30. maja 1971 na željo številnih ljubiteljev ponovili Držičevo komedijo »Tripče De‘Utol-če“. O uprizoritvi te komedije, ki so jo za letošnjo sezono pripravili igralci našega društva, smo že poročali. Poročali smo tudi o gostovanjih naših igralcev pri sosednjih društvih, kjer so uprizarjali imenovano komedijo. Zato tudi vemo s kakšnim uspehom so se ta gostovanja odvijala.
Tokrat naj naše bralce obvestimo, da so naši igralci s ponovitvijo te igre v Železni Kapli ponovno doživeli lep uspeh. Dvorana je bila spet nabito polna, tako da so igralci bili deležni vsega priznanja, gledalci pa so ponovno prišli na svoj račun.
Ko tokrat poročamo o ponovitvi Držičeve komedije v Železni Kapli, moramo zapisati, da je igralcem, med katerimi je nekaj obetajočih talentov, predvsem pa režiserju Jurčiju Pasterku uspelo uprizoriti komad, ki na naših odrih sicer ni v navadi. Kajti pri tej igri gre za povsem drug temperament, za življenje ljudi na jugu, ki ga je Držič mojstrsko prikazal v tej komediji. Zato je bila igra tudi za gledalce nekaj čisto novega. Vendar je bil strah, da pri publiki morda ne bo vžgala, povsem odveč. Obiskovalci so se takoj vživeli v dogajanje in komedijo pozorno in polni smeha spremljali od prizora do prizora.
Kot smo že poročali, je vso tehnično opremo za to uprizoritev poskrbel režiser Jurci, ki mu sploh gre zasluga, da je oder našega društva tako sodobno opremljen.
Po predstavi je naše društvo igralcem v zahvalo pri Tavčmanu v Lobniku, torej na domu našega režiserja, priredilo družabni večer. Ob koncu naj še povemo, da je to predstavo obiskal tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki se je po prireditvi še dolgo zadržal v družbi naših prosvetašev.
Bilčovs
V	sredo 19. maja 1971 smo s* zbrali pri Miklavžu, kjer je bilo Pre" davanje z diapozitivi o Indiji. Pfl' pravil ga je naš mladi rojak Florijan Kropivnik, ki se je že pred leti p°~ dal na rajžo v to daljno deželo.
V	mislih se nam je težko vživeti an si predstavljati ta nam tako neznani svet. Vse, kar o Indiji vemO> smo pobrali iz knjig in časopisov an slišali na predavanjih ter v radiu in televiziji. Zato so taka predavanja toliko bolj privlačna. Kot nafl> je Flori pripovedoval, je Indija tak° velika dežela, da jo vsak, ki jo obišče, doživi po svoje in tudi tako opiše. Flori nam je prikazal delo * vzpenjačami, s katerimi spravljaj0 les iz visokih gora v dolino. Pri tem nam je opisal tudi stari način spravljanja lesa z roko, kako delavci ®e' njaje se po skupinah valijo hlode J dolino. Trdo delo teh delavcev je marsikaterega med nami spominjalo na garanje malih kmetov pred nekaj desetletji tudi pri nas. Tehnika Je blaginja za človeka, če jo z razumom uporablja.
Florija Kropivnika smo z veseljem sprejeli in lepo je bilo, da smo ga P? dolgem času spet videli v naši sredi’ Prišel je s svojo mlado ženo sinčkom. Posebno nas je veselilo, da je tudi v tujini ostal zvest svojemu narodu in materinemu jeziku. —-
V	okviru kulturne izmenjave m^ SPD »Zarja" v Železni Kapli m SPD »Bilka" v Bilčovsu so se nam kapelski igralci v nedeljo 23. maja v Miklavževi dvorani predstavili z veseloigro »Tripče De‘Utolče“. P°' vsem uspelo uprizorjena komedija je navdušila gledalce, da so se kar lomili od smeha. Prav tako pa sm° bili veseli našega mladega godbenega ansambla, ki nam je zaigral in zape‘ vrsto domačih viž in napevov.
Slovensko prosvetno društvo »Zvezda" v Hodišah
vabi na
PEVSKI KONCERT
v soboto 5. junija 1971 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Sve-tiju na Plešerki ob Hodiškem jezeru.
Nastopila bosta moški zbor društva upokojencev Iz Kranja in mešani zbor društva upokojencev iz Ljubljane.
Po koncertu bo za zabavo igral godbeni trio iz Kranja. Vsi prisrčno vabljeni!
Odbor
Libuče - Pliberk
Slovenski čebelarji obiskali Koroško
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
grmelo. Zalo so se skušali zavarovati zlasti pred presenečenjem s te strani.
»Ne misli samo na to in ne boj se, saj Imamo v vodstvu pametne in prizanesljive ljudi,” jo je potolažil Primož. »Prepričan sem, da te Perne ne bo dal ubiti.”
Toda še sam ni kaj dosti verjel svojim besedam. Vse te dni je bil razdvojen, nesrečen in mrk, in z nikomur razen s Travnikarjem In Vojkom ni govoril o dekletu.
Orlov je bil najprej zahteval, da dekle razorožijo in zastražijo, pa ise je komisar Pajk uprl. Poveril jo ije Vojku in Travnikarju, da sta pazila nanjo, in ostala je pri Primožu, kot se ne bi bilo nič zgodilo. Tudi drugi — vsaj starejši partizani — niso spremenili do nje odnosa. Le bolj zvedavo, z začudenjem in pomilovanjem so jo opazovali.
»Primož, le zakaj čakajo? Znorela bom od negotovosti,” mu je dejala nekajkrat na dan. »Pošljite me že nekaml Tako težko prenašam Orlove poglede — rod bi me ubil, ne more skriti sovraštvo in prezira. Bojim se ga, Primož.”
»Ne želli si jih. Kadar bodo prišli, bodo prezgodaj.”
Težko je bilo Primožu, da je ni znal drugače potolažiti. Tako nebogljena in vsa krhka je bila, tako brez volje do življenja. Vidno je hirala od strahu pred neznanim.
Takrat ji je bil Orlov dejal v obraz, da ije zaigrala glavo. In če bi bil on na njenem mestu, da bi si ne želel drugega kakor hiter konec. Revolucija da ni sentimentalna niti do svojih ljudi, kaj šele do nasprotnikov. Tudi oni niso do partizanov. Tega bi se bila morala zavedati, še preden je prišla med partizane. Toda imela Jih je za primitivce, seveda.
Nekaj upanja pa ji je vrnil Pajk, ka je ustavil Orlova, naj je ne straši in naj jo pusti, saj ji bodo sodili tisti, ki so za to poklicani.
Primož je bil Pajku za to hvaležen. Njegovi odnosi s komandirjem pa so postali še bolj zategnjeni. Posebno so
se zaostrili po partijskem sestanku, 'kii so ga Imeli tisti dan po spopadu na sedlu in je Orlov pred vsemi komunisti dejal, da bo obveščevalna Ano prav gotovo likvidirala, saj drugega tako ne zasluži. In še to, da bo padel dvom o zvestobi stvari na vse, kii so Imeli kakorkoli opraviti z njo.
Vsa četa je bila že budna na položaju v varstvu mrtvih straž, ko je Nande s pomočnikom privlekel po snegu italijanski kotliček ovsenega soka, ki ga je delil po desetinah, vsakemu po eno zajemalko.
Orlov iin Pajk sta šotorila pod previsno skalo, nedaleč za četnim položajem. Tudi Orlov je bili slabe valje. Pajk je bil bolan, četa pa po zadnjih bojih zmanjšana za polovico. Le peščica starih borcev, 'ki so bili za težave bojev, lakoto ter vse druge napore in nadloge manevrskega vojskovanja skoraj že neobčutljivi, je vdano prenašala usodo iin ostala trdna. Mobiliziranci, :k'i se še niso bili vključili v četni kolektiv, so godrnjali in kritizirali, nekaj pa jih ni vzdržalo in so ušli.
Orlov je nagnil menažko in v nekaj požirkih spit zajtrk. Močnik je imel okus po svinjski piči. Na požiralnik -so se mu prilepile ostre rese, da je začel kašljati, pljuvati in kleti.
»Prekleti bog kuharski! Švabi nas hočejo zastrupiti, vi pa nas boste zadušiti s temi hudičevimi resami.”
»Jaz nisem mlinar ne intendant,” se je branili Nande. »Skuham tisto, kar nam prinesejo. Pošlji no naše fante na svojo pest po pol prašiča, pa vam bom cvrl samo prato.” Hehetaje je odvlekel kotel.
»Kaj pa čaj za Pajka, duše hudičeve? Ali boste 'komisarja kar pustili, da nam pogine? Vse, kar se vas suče okoli kuhinje, z intendantom vred, bom poslat minirat cesto.”
»Pravi drek, pa nas pošlji. Saj sem prej miniral, kol pa vlačil ta usrani kotel, ki ne bo nikdar nasitit vaših
praznih riti, pa čeprav bi imeli Jezusa, ki bi nam P0' množil kruh In ribe,” mu je spotoma vrnil Nande.
Vsi so bili razdraženi, zadirali so se drug na drugegj* In se kregali za nepomembne reči. Bili so poč že do skrOJ' -nasti utrujeni in -naveličani hudin velikih bojev, ki so črpa'1 telesne, še bolj pa duševne moči posameznikov in vodstva vsega korpusa. Nekateri novinci so celo z nevaljo in drnjanjem sprejemati dolžnosti straženja in patruljiranja' ugovarjali so desetarjem, skratka, kazalo je, da se b0 četa razsuta.
Edino Vojko in Travnikarjev sta ravnodušno gledala na položaj; tako sta pomirjevalno vplivala na Primoža, K je bit zaradi Ane boleče prizadet.
Po ovsenem zajtrku so se fantje z Ano ‘javili OrloWr da gredo v bojno palralo.
»Hudič naj vzame vse skupaj," je zarenčal Orlo* »Spel vi."
»Javili smo se prostovoljno," je hladno odvrnil Vojk0-»Ni nam do poležavanja po tem snegu, ko še ognja n® smemo zakuriti; ima nas, da bi jim malo podkurili.”
»In kaj vas še tako vleče?”
»Pajku bomo poskrbeli zdravita, drugim pa nekaj z° pod zob, če nam bo sreča mila," je odvrnit Vojko in sf skušal nasmehniti. Večkrat je s patruljnega ogleda Prl' nesel tudi Orlovu kak priboljšek; taki priboljški so b1' spodbuda za predrzne in vse tiste, ki so radi tvegali in * sovražniku dovolj blizu.
»V redu. Toda kaj bo ženska z vami?”
»Lahko jo obdržite 'tu. Pajk nama jo je dodelil 'in n® boriva se zanjo.”	^
»Kar z njima naj gre," se je oglasit Pajk z ležišča jami; bil je pepelnato siv v obraz, shujšan in žarečih °
Naposled je popustil tudi Orlov.
Nekje daleč, kjer so somo slutili dolino, je votlo z<*'

Einige Bemerkungen zum Minderheitsschulwesen in Karaten
(Jiiiiiiiiiiiiiil|]||l||,||||||||||i...............................................................................................
(7. Fortsetzung und Schlufi)
Als Mangel ist festzustellen, dafi (aufier als Fufinote bei der Hauptschulstatistik, die Teil amtlichen Statistik des LSR. f. Ktn. ist, siehe VEITER — S. 733—735) bei VEITER die Verordnung des LSR fur Karmen votn 15. ‘I- 1965, Nr. 13/1965, mit der vom Kollegium des Landesschulrates zusatzliche Bestimmun-Sen zu den Lehrplanen (im Rahmen der ge-setzlich eingeraumten Ermachtigungen) erlas-sen wurden, nioht erwahnt werden; es sind uamit die zusatzliehen Bestimmungen hinsicht-kch der Lebenden Fremdsprache gemeint. Der — 6 (2) der bezogenen Verordnung lautet:
»An Hauptschulen, die im ortlichen Gel-^mgsbereich des Minderheiten-Schulgesetzes ifl.r Karnten, BGBl. Nr. 101/1959, liegen, ^kd — unbeschadet der Bestimmungen dieses Gesetzes — der Unterrichtsgegenstand Leben-de Fremdsprache als alternativer Pflichtgegen-stand (§ 8 Abs. 1 lit. d des Schulorganisations-?«etzes, BGBl. Nr. 242/1962), gefiihrt, wo-~ei die Erziehungsberechtigten zwischen dem “esuoh der Unterrichtsgegenstande Englisch °der Slowenisch wahlen konnen."
Im § 7 dieser Verordnung wird gesagt, dafi dle Bestimmungen des Minderheiten-Schul-Sesetzes durch sie nicht beriihrt werden.
Diese Verordnung hat fur die Hauptschiiler 2Weifelsohne eine Harte beseitigt. Vorher ?jufiten Schiller des 1. Klassenzuges der Hauptschule auf jeden Fali den in Karnten ®®gefuhrten Pflichtgegenstand Lebende fremdsprache Englisch besuchen, auch dann, ^enn sie von den Eltern fur den Slowenisch-Unterricht nach dem Minderheiten-Schulgesetz angemeldet wurden und auch diesen besuchten. Mit dieser Verordnung — die bisherigen Be-sturiungen blieben aber aufrecht — wurde eine zjrsatzliche Moglichkeit geschaffen, Slowenisch Jjternativ anstelle von Englisch zu wahlen. “lese Moglichkeit entbindet die Schiiler der Yerpflichtung, im 1. Klassenzug, wenn sie fiir 91owenisch entschaiden, auch noch ~rrglisch besuchen zu miissen. Deshalb ist diese \erordnung von Schulern und Eltern auch zu-stlmmend zur Kenntnis genommen worden, ^as auch die Inanspruchnahme durch die uchuler beweist.
. Mit dem Erlernen einer Sprache stofit man Pf Karnten immer auch auf das Problem der »olkszugehorigikeit, weshalb viele Leute mei-?en> nicht auch Slowenisch lernen bzw. er-|ernen zu diirfen (bzw. ihre Kinder). Das Er-*ernen einer Sprache hat aber mit der Volks-Zugehorigkeit nichts zu tun und bedeutet nicht das Aufgeben dieser Volkszugehorigkeit. Aller-r^gs diirfte das Erlernen der slowenischen “Prache fiir jedermann zur Erkenntnis fiihren, das sog. Windische nichts anderes als die smwenische Karntner Mundart ist (dafi damit zUm Tell eine politische Frage gestellt wird, ai)den daran nichts).
■n »On bestimmter Seite wird auch gegen die destirnmungen des Gehaltsiiberleistungsge-*®tzes 1946 betreffend den Nachweis der Be-djMgung durch Schulleiter und Lehrer in der Minderheitssprache zur Erteilung auch dieses ^nterrichtes an Minderheitsschulen aufgetre-en (derzeit in der Fassung der Novelle vom
9. Juli 1970, BGBl. Nr. 243, 244 gemafi § 37 Abs. 4 — unveranderter Wortlaut wie friiher in § 37 Abs. 5). Von dieser Bestimmung kann, da der Schulleiter die erste Vertretungsreserve ist, nicht abgegangen sverden. Fiir den Klas-senlehrer ergibt sich die Nottvendigkeit der Beherrschung der slowenischen Sprache, die durch staatsgiiltige Zeugnisse nachzusveisen ist, fiir alle Klassen der ersten drei Volks-schulstufen, in denen sich angemeldete Schiiler befinden; fiir den Unterricht ab der 4. Schul-stufe in zweisprachigen Klassen werden aber auch einsprachige Lehrer eingesetzt, doch hat die Slosvenischstunden ein Lehrer zu iiber-nehmen, der auch fiir die slowenische Unterrichtssprache gepriift ist. Dasselbe gilt fiir den Slowenischunterricht an Hauptschulen. Dieser Lehrer hat im allgemeinen Slosvenisch als
Fach im Rahmen der Hauptschullehramts-priifung abgelegt zu haben; dieser Zustand ist noch nicht uberall, aber doch iibersviegend erreicht.
Die Frage der Schulleiter an zweisprachigen Volksschulen kann nur so gelost werden, dafi die Anwarter rechtszeitig erkennen, dafi es nicht aufierordentlicher und iibermenschlicher Anstrengungen bedarf, wenn man die slosve-nische Sprache nicht von Haus aus beherrscht, um sie zu erlernen und dann vor der Prii-fungskommission die Lehrbefahigungspriifung aus slowenischer Unterrichtssprache abzulegen. Auch in dieser Hinsicht gibt eine rechtzeitige Anmeldung zum zweisprachigen Unterricht dem Kind eine bessere Ausgansbasis. Die Ein-stellung zur slowenischen Sprache solite sich zum Vorteil aller Betroffenen in positiver
Hinsicht festigen und in diesem Sinne eine Er-tveiterung erfahren.
Das Gehaltsuberleitungsgesetz findet mit seiner Bestimmung, dafi „Leiter und Lehrer an Schulen oder Klassen mit einer - anderen als der deutschen Sprache als Unterrichtssprache in allen Fallen die der Schulart entsprechende Befahigung zur Erteilung des Unterrichtes auch in der betreffenden Unterrichtssprache nachzusveisen haben" auch auf das Bundes-gymnasium fiir Slowenen Ansvendung. Das heifit auch, dafi der Direktor des Bundesgym-nasiums fiir Slowenen auf jeden Fali die Lehramtspriifung aus Slotvenisch fiir allge-meinbildende hohere Schulen abgelegt haben mufi, was z. B. vom Lehrer fur Mathematik, Physik, Musikerziehung, Leibesiibungen usw. nicht unbedingt verlangt werden kann; wohl aber mufi auf jeden Fali der Nachweis der Beherrschung der slowenischen Sprache durch ein staatsgiiltiges Maturazeugnis nachgewiesen werden; in diesem Sinne ist auch VEITERs Feststellung (S. 727) zu verstehen, dafi „in der Regel" die Lehrer am Bundesgymnasium fiir Slotvenen die Lehramtsprufung aus Slowenisch abgelegt haben miissen.
Bei Studium von Prof. VEITERs Werk kommt man zum Schlufi, dafi er zum Minder-heitsschulwesen des Burgenlandes bessere Un-terlagen zur Verfiigung hatte, weshalb auch manches ausfiihrlicher dargestellt ist.
Auf Seite 609 werden die Lehrer an den Minderheitsschulen in Karnten mit „Ende 1969“ ausgewiesen. Ricbtig hatte es dort zu lauten „mit En de des Schuljahres 1968/69". Der Klammerausdruck „in 16 Untergruppen" ist richtig selbsitverstandlich „in 16 Unter-richtsgruppen" zu lesen.
Die »Osterreichische Schulstadstik, Schul-jahr 1963/64“ weist auf Seite 8 die Zahl der Schiiler mit slowenischer Unterrichtssprache an den Pflichtschulen in den Schuljahren 1950/51 und 1960/61 aus: 6.608 Schiiler im Schuljahr 1950/51 und 3.562 im Schuljahr 1960/61. Das bedeutet einen Riickgang um 3.051 Schiiler oder 46,6%. Die zu envarten-den Ergebrtisse fiir 1970/71 diirften sich in der Grofienordnung wie 1960/61 bewegen.
Die Minderheitsschule in Karnten ist mit ein Teil der Entwicklung im Lande. Diese Entwicklung wird von der slowenischen Volksgruppe oft schmerzhaft vermerkt. Fra-gen aus anderen Bereichen spielen in die An-gelegenheiten der Schule immer mit herein. Das Minderheiten-Schulgesetz ist geschriebe-nes Recht. Daneben gibt es ein ungeschrie-benes Gewohnheitsrecht (z. B. jahrelang keine Anmeldungen zum zweisprachigen Unterricht auf der einen Seite, auf der anderen Seite als Beispiel das Verlangen des Religionsunter-richtes und dessen Erteilung in der Mutter-sprache).
Wichtig scheint eine minderheitsfreundliche Grundeinstellung des Mehrheitsvolkes zu sein, die offene Probleme tatsachlich in Aussprache mit der betroffenen Minderheit einer so weit ■wie moglich einvernehmlichen Losung zuzu-fiihren gewillt ist und dafi auch in Karnten (VEITER, S. 500) an dieser Grundeinstellung nicht wird gezweifelt werden miissen.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo letovala ena skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. 1.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic lin naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti:
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico s sliko in
—	režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 500.—
(za ostale je treba plačati šil 1000.—).
in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija Gasometergasse 10, 9020 Celovec — Klagenfurt.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec som.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
—	v težjih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod.
Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v 'kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani.
Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potrti lliist. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otrodi, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bllli že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi.
*°fle Svetina: UKANA ______ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKj
k°bne|io. Tokaj nato je v bližino položajev čete udarila 9ronata z votlim pokom.
»Kaj, hudiča, spet streljajo?” se je zdrznil Orlov in
Puhnil.
Kmalu zatem je še enkrat počilo, granata pa je 'J^°rila že bliže.
Prav takrat se je med drevjem pojavil Nande s pamoč-n'kam Janezom, ki je klavrno zgrbljen in suh kakor košči-nesel kotel za rdečeličnim in od sonca ožganim ku-
hc>W
Orlov jih je ošinil z jeznim pogledom.
»Sem, duše kuharske, orkamadona.”
Kuharja sta nekam nerodno sledila jeznemu glasu in še bolj nerodno postavila pred razkačenega komandir-*Q' Tedaj je znova zlovešče zaplahutalo 'in granata je za-^Iklo udarila v skale. Ob poku je Janez stisnil glavo ramena in se plašno oziral, kam bi skočil, če bo ^ha. Po bombardiranju na sedlu, kjer bi ju bile štuke * Ofaj pomedle s tal s kuhinjo vred, je bil zelo občutljiv.
»Prekleto, ta kotel' in le svinjske rese v vodi, kjer sta ^ °prala noge. .. Glejta, kaj sta priklicala nad nas s ^ smrdljivim dimomI”	m
»Pogasila sva. Ko se je zdanilo, je 'bil' sok že kuhan, je skušal zagovarjali Nande.
»Tiho, Nande, rn ne zagovarjaj se tako neumno. Po-*kji’ se je Orlov obrnil v smeri kuhinje, kjer se je med fadkirr>i debli sukljat dim.
»Nekaj se je moralo samo vžgati." Nande je bil pre-^°den.
»Prav nič se ni samo ... Najraje bi vaju pri priči raz-°r°zil in vaju s tale gestapovko vred poslal na divizijo vojno sodišče," se je zaničljivo nakremžil Orlov in z ^y^zom pokazal na Ano, ki je povesila pogled rn osra-^ena strmela v zasnežena tla.
„Nemcem izdajate položaje, tudiči. Streljati bomo začeli, rtič ne pomaga. Če ne, nas bodo Švabi zmleli zavoljo takih zanikrnežev.”
»Naročil sem Janezu, naj pogasi ogenj."
»Kaj me briga, kaj si naročil. Poglej dim, če nisi Slep.”
»Zadelal sem ogenj s snegom," se je zagovarjal Janez. Bil je prestrašen in se je tresel kot pes v cerkvi.
»Vsaj uscal bi se na ogenj, če Imaš še kaj moče v sebi, če ti rti že vse odteklo od strahu," je razjarjeno sikal Orlov.
Potem so umolknili in prisluhnili v tišino gozda. Čakali so, kdaj in kam bo spet udarila granata. Ko dalj časa nič ni počilo, je Vojko dejal: »Tovriš komandir, morda so udarile le slučajno v to smer. Nemci streljajo s topovi na slepo, da bi napravili preplah in zmedo. Dvomim, da bi se tako droben dim videl tako daleč."
»Da bi bilo vsaj po tvojem," je že nekoliko bolj mirno dejal Orlov.
Med drevjem se je prikazal dežurni z dvema puškama na ramah, za njim pa je borec z orožjem v roki gnal stražarja, mobiliziranega novinca.
»Tovariš komandir, zasačil sem ga, ko je zaspal na straži."
Orlavu 'so nabreknile žille na sencih in na vratu, ves zaripel v Obraz je bolj grčal kot govoril:
»Tole naj bo četa in jaz komandir takšne drajne! Zastrupili nas hočejo, z dimom nas izdajajo Nemcem, straže pa na ključnem položaju spe... Orkamadona, to se mora nehati."
Vsi so molčali1 in nekam osuplo čakali na konec Orlovega preklinjanja, ki ga je prikrojil balkansko-ifalijan-skemu okusu.
»Zakaj si zaspal, govori."
»Ker sem bil zaspan," je odgovoril stražar, bledikav fant, star kakih osemnajst let, ki so ga pred dvema mese-
cema mobilizirali v kranjskem predmestju. Nič mu ni pomagalo, da ga je nemška komisija izvrgla pri naboru, ne zdravniško spričevalo. Orlov mu je dejal, naj si s tem spričevalom obriše zadnjico, ker ga lahko dobi vsak simulant za sto okupacijskih mark. Fant pa se s tem pojasnilom ni sprijaznil, čeprav so ga želodčne težave po dveh mesecih partizanstva že precej minile.
Fant je Orlova že nekajkrat zamoril s svojimi telesnimi težavami. Ni si dal dopovedati, da ima njegovo življenje v boju za obstoj slovenstva večji smisel, tudi če bi lupil pri Nandetu krompir, kakor če v tovarni letalskih motorjev s fino mehaniko pomaga podaljševati vojno. Tako se je Orlovu zameril.
»Zaspan je bil, ali ste slišali? Kakor da mi nismo zaspani. Vsem vam je znano povelje, do vsakogar, ki na straži zaspi, ustrelimo na mestu. Dežurni, vzemi še dva moža, dajte mu lopato in naj si tamle v globeli skoplje jamol Ko bo končal, me pokliči. Jasno?"
»Milost, tovariš komandir. Samo oči sem bil zatisnil, niti minuto nisem še spal, ko je prišel dežurni," je prosil fant in solze so se mu usule po licih.
»Odpeljite ga in nobenega pogovora več," je revs-nil Orlov. Obsojencu je pokazal hrbet in dejal patroli: »Sedaj pojdite! Spričo topovskih strelov bodite previdni. Nemci tipajo za obrambnimi položaji."
Patrulja je z obsojencem v gosjem redu zagazila v sveži sneg. Odšli so po grebenu, oddaljeni drug od drugega po nekaj metrov. Med drevjem so v globeli videli fanta, ki je kopat jamo, ob njem pa sta stala dva stražarja s puškama v rokah.
Nekaj časa so hodili molče, kakor omamljeni. Ko pa so na robu razsežne jase preudarjali, kod bi krenili, je dejal Primož:
4. junij 1971
Potovanje z otroki
Nikar ne bodite slabe volje, če morate na pot z otroki. Niti potovanje z dojenčkom ne bo prehudo. Le malo dobre volje in organizacije je treba, pa gre. Preden sedete na vlak ali avtobus, pripravite v posebno torbo potrebno število stekleničk z mlekom, na vsako trdno privežite cucelj in vsako zavijte v mehak prtiček ali plenico. Poleg sodi še termos steklenica s toplo vodo, pa še plenice in nekaj vate; za vsak primer...
Tudi pri malo večjih otrocih pazite, da bodo dobili obroke hrane ob običajnem času. Zanje bodo primerni sendviči s sirom, drobno sesekljano zelenjavo in jajci. Pripravljen sendvič pokrijte še s tenko rezino kruha in vsak sendvič posebej zavijte, da bo na poti čim manj zapletov! No, poleg sendvičev je mogoče v torbi prenašati tudi puding in kompot, pa seveda sadje. Vsega tega bodo otroci na daljšem potovanju še posebej veseli. Seveda ne smete pozabiti na pijačo. Najbolj primeren bo nemara šipkov čaj z limono, ki ga imajo otroci zelo radi in je prijetno osvežilo.
Otroci, ki se na poti slabo počutijo, naj dobijo pred odhodom lahek zajtrk, ki pa naj bo vendar hranljiv. Še najbolj primerni so ovseni kosmiči. Ne pozabite na vrečko, v kateri naj bo mokra goba ali pa majhna brisača, s katero boste otroke po jedi obrisali. Pri prav majhnem otroku pa ne bo odveč, če boste na daljše potovanje vzeli s seboj tudi njegovo nočno posodico, saj je navadno prav s tem na poti največji križ. Sedaj prodajajo majhne nočne posodice iz plastične mase, ki so posebno primerne. Ne pozabite tudi na najljubšo igračo. Majhnim otrokom jo kar privežite na dolgemu traku okoli vratu, da ne bo vsakih nekaj minut na tleh.
To bi bilo menda vse. Če boste potovali takrat, ko je pričakovati najmanj gneče, tudi potovanje z otroki ne bo tako velika muka.
Vse, kar smo našteli, vam bo prišlo prav tudi takrat, ko boste šli z otroki na celodneven izlet ali piknik. Srečno!
/Dti sončnik očatik
MISLIMO NA ZDRAVJE NAŠIH OČI!
Razlika med dobrimi in manjvrednimi sončnimi očali je znatna. V interesu naših oči in njihovega zdravja bi morati vsi vedeti, na kaj je treba paziti pri nakupu sončnih očal. ▲ti so sončna očala zares potrebna! Ali lahko cenena očala škodujejo očem! Kako važna je barva stekel! Ali je nezdravo stalno nositi doma in na prostem temna očala! Ali moramo k zdravniku, da nam on predpiše sončna očala! Ali so plastične leče oziroma stekla uporabna!
Očesni zdravniki, optiki in drugi strokovnjaki soglašajo v tem, da je odgovor na ta vprašanja odvisen od vsakega posameznika, od zdravstvenega stanja njegovih oči in od namena, zavoljo katerega hoče uporabljati očala. Nekatera izmed teh vprašanj zaslužijo, da jih posebej obravnavamo.
•	ALI SO SONČNA OČALA POTREBNA!
V zmernih conah je normalno oko vsekakor sposobno brez dodatnih pripomočkov opraviti s sončno svetlobo. Zdravniki menijo, da so obarvana očala samo takrat upravičena, kadar nam postane svetloba zares nadležna ali pa kadar lahko — predvsem pri ljudeh, ki dalj časa delajo na soncu — nastopijo okvare vida zaradi močne svetlobe. Tistemu, ki ima ob koncu dneva, ki ga je prebil na soncu, trudne, solzeče ali celo vnete oči, bodo sončna očala zagotovo koristila. Več ur trajajoča sončna ali slepeča sveloba lahko sposobnost gledanja ponoči in v temi zmanjša za 50 odstotkov. Kadar se ves dan zadržujemo na morski obali ali v visokih gorah, bi morali nositi sončna očala, moramo pa jih odložiti pred večerno vožnjo domov v avtomobilu.
Nikdar ne bi smeli podnevi in ponoči hoditi okoli s sončnimi očali samo zato, da bi bili videti zanimivi ali pa da bi prikrili, da pravzaprav potrebujemo korigirajoca očala — razen če nam jih očesni zdravnik ni predpisal. Stalno nepotrebno nošenje sončnih očal lahko privede do tega, da brez njih sploh ne moremo več gledati, ker nas nezaščitene oči bolijo tudi pri normalni dnevni svetlobi.
•	ALI LAHKO CENENA OČALA ŠKODUJEJO OČEM!
To je odvisno od mnogih zelo različnih okoliščin, tako da se odgovor glasi: mogoče je vsekakor. Neki strokovnjak je o tem vpra-
Ze nekaj let nas morda navdušuje za fantazijski, ne-dragocen nakit: za velike u-hane, živopisane ogrlice, brezštevilne zapestnice. Zavoljo dokaj nizke cene so si mlada dekleta nakupila nekaj tega okrasja, starejše žene pa bodo raje še naprej nosile svoje družinske dragocenosti Iz zlota In dragega kamenja (£e jih Imajo seveda). Vendar — zapomnimo si nekaj osnovnih navodil za nakup in nošenje tega fantazijskega nakita:
— Ne kupujmo Imitiranega nakita, ki hoče izgledati
Nekaj
o
nakitu
kot .pravi”. Izogibajmo se ponarejenih biserov in zlata za trobente. Če kupujemo ne-dragoceni nakit, naj bo res moden, fantazijski.
— Nikoli ga ne ovesimo nase preveč — saj nismo novoletna Jelka.
— Ne nosimo skupaj uha-
šaniju soglasno z mnenjem večine zdravnikov in optikov iz vsega sveta izjavil naslednje: .Ceneni tipi obarvanih očal niso zadostno preverjeni in imajo celo vrsto optičnih napak. To velja posebno za cenena pihana stekla."
Mnoga sončna očala so slabe kakovosti. Njihovi izdelovalci trdijo, da so nepravilnosti večinoma tako neznatne, da jih kupec ne more opaziti. Ta dokaz pa ne drži, kajti če so napake majhne, jih očesne mišice skušajo popraviti. To utruja mišice in živce. Oči to morda ne bo uničilo, vplivalo pa bo na dobro počutje in razpoloženje in nam pokvarilo veselje do zadrževanja na soncu.
Ni nujno, da pride do tega, če se samo sončite in pri tem zaprete oči, da se spočijejo. Zadeva pa je drugačna, kadar berete, igrate tenis, se smučate ali več ur skupaj vozite avto po sončnih cestah. Pri tem so vaše oči stalno zaposlene, premikajo se gor in dol, z ene strani na drugo, gledajo iz bližine v daljavo, skratka, gledajo skozi celotno površino stekel. Stalno prilagajanje neuporabnim lečam pogosto privede do glavobola. Kadar oči tako intenzivno delajo, morajo biti sončna očala prav tako dobro izdelana kot korekturna očala,
predpisati pa optik.
jih mora očesni zdravnik ali
nov drugega lipa kot je ogrlica in obratno.
— Poleti ob morju lahko dovolimo fantaziji širši razmah in nosimo tudi velike živobarvne uhane, ki so pozimi sprejemljivi le za pustno maškerado.
— Ne nosimo uhanov in ogrlic k vetrovkam, zimskim hlačam in drugim izrazito športnim oblačilom.
— Ne nosimo cenenega nakita k dragocenemu krznu ali dragim blagom. Ves učinek lahko postane cenen. Lepo blago bo lepše ob goli koži kot ob poceni ogrlici.
Znate telefonirati?
— Bodite kratki; morda še kdo čaka na številko, s katere 'kličete, in številko, s katero govorite!
— Med telefoniranjem bodite vljudni: tudi takrat, ko se vaš sogovornik vede prav nasprotno!
— Bodite umirjeni tudi tokrat, ko tisti z druge strani žice ne zna nehati pripovedovati!
— Če kdo med tem, ko telefonirate, potrka na vrata, prekinite za hip telefonski pogovor in se predtem — seveda — opravičite!
— Bodite ljubeznivi tudi, če nekdo po 'pomoti pokliče vašo številko!
^PO
•	KAKŠNE TIPE OČAL NAJ IZBEREMO!
Sončna očala imajo tri vrste stekel: barvna, polarizirajoča in prevlečena stekla.
Barvna stekla zadržujejo nekatere vidne in nevidne ultra vijolične ter infra rdeče žarke. Ta učinek dosežejo z dodajanjem kemijskih dodatkov steklenih snovi.
Polarizirajoči zaščitni filtri, bodisi iz stekla ali iz umetne snovi, imajo vgrajen .optični ščit", ki izključi učinek odbijanja žarkov z zrcalnih površin ali ga vsaj zmanjša. Takšna očala, na primer, omogočajo ribiču, da lahko vidi skozi vodno površino, kar bi bilo sicer zaradi zrcaljenja nemogoče. Voznika avtomobila ščitijo takšna očala pred refleksi s havbe lastnega motorja ali pred tistimi s ceste.
Prevlečena stekla imajo na površini tanko kovinsko plast, ki jo v brezzračnem prostoru napihajo na prednjo ali zadnjo stran ali pa na obe strani stekla.
•	KATERA BARVA JE NAJBOLJŠA!
V Evropi dajejo prednost rjavkastim, modro sivim in zelenkastim steklom. Praviloma je čista siva, rjava ali dimnasta barva najugodnejša. Tudi zelenkasti odtenki so priporočljivi. Rumena barva sicer povečuje kontraste in je
zato primerna za oblačne dneve, vendar bi jo smeli izbrati le, če nam to svetuje zdravnik ah optik. Modra ali rdeča stekla so za zaščito pred soncem neuporabna. Pogostne trditve, da so rumena stekla primerna zlasti za vožnjo ponoči, ni do sedaj potrdila še nobena avtori* teta, kajti rumena barva požira modre in zelene odtenke, ki so važni za gledanje ponoči.
• KAKO TEMNA NAJ Bi BILA SONČNA OČALA!
To je odvisno od namena uporabe. Najtemnejši toni so sicer za sončenje ali na snegu, k1 nanj sije sonce, zelo primerni, so pa lahko smrtno nevarni, kadar vozimo avto pri menjavi iz slepeče svetlobe v globoko senco.
Večina ljudi kupuje svetla očala. Vzrok je ta, da očala tudi v močno razsvetljeni trgovim delujejo temno in se šele ob morski obali ali pri smučanju v soncu, kjer je svetloba dvestokrat do tristokrat močnejša, izkažejo prevet svetla. Najbolje je, da z očali stopimo na cesto in jih preizkusimo v sončni svetlobi. Za upo" rabo v zmernem podnebju veljajo pri očesnih zdravnikih in optikih za primerna očala tista, ki vsrkavajo 65 do 70 odstotkov svetlobe. ,
Ker z očali ponavadi ne ravnamo prevet nežno, moramo paziti tudi na kakovost in odpornost okvirov. Tečaj, ki (povezuje okvir f kobilico, je pogosto šibka točka. Proizvajalci* ki znajo dobro kalikulirati, pritrdijo oba del* kratko malo z zatikom namesto z vijakom ali z zakovico. Kot vidimo, je treba pri nakupu očal misliti na več stvari, kot bi si bin 9prva mislili.
Poskusite!
SADNI RIŽ
</i I mleka, malo vode, ižep soli, 2 žlički sladkol' Ja, 14 dkg riža, 2 žlički turovega masla, rumenjak' 'h limonine lupinice, 4 bretkve, 2 žlici tladkorja.
Mleko, vodo, tol in tladkor zavremo, dodamo Pr<* bran in opran riž in ga od začetka ttalno mežanra* pozneje pa ga puttlmo ob robu iledilnika, da ** enakomerno zmehča. Nato dodamo turovo matla, rumenjak, naribano limonino lupinico in ponovno dobro premeiamo. Hladen riž nadevamo v plitvo »M** do In ga obložimo z razpolovljenimi breskvami. * tmo jih duiili v tladkorjem. Sok od bretkev ponudimo posebej.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
»Orlov se prekleto moli, če misli s terorjem napraviti disciplino, kakršna je bila včasih v četi. Če ga Pajk ne bo mogel ukrotiti, ga bo 'tomiil tako dolgo, da ga bo kdo ob kakšni priložnosti pritisnil.*
Vojko in Travnikorjev sta samo prikimala in spustili so se čez jaso, ki jih je pripeljala na kolovoz. Patem so se počasi spuščali navzdal skozi zasneženi gozd. Hodili so že dobro uro, pa še niso naleteli na kakšno sled. Naposled se je drevje razredčilo. Prišli so na senožeti, za njimi pa se je nad obrobjem gozda kadilo. Na razglednem mestu so se ustavili in opazovali hišo z gospodarskim poslopjem. Čez čas je prišlo na prag mlado dekle, vrglo nekaj kokošim in se vrnilo v hišo.
Vojko samotnim domačijam ni preveč zaupal. Odkar se je pojavila bela garda, so tudi sovražne skupine krožile po zaselkih, se skrivale po hišah in napadale patrulje in kurirje. Zaradi vpliva duhovščine je bilo že precej grun-farskih sinov po belih postojankah.
Vojko je Primoža s pomočnikom in Ano razpostavil v f>rimerni razdalji okoli hiše, sam pa se je v spremstvu Travnikarjevega s puško v rokah spustil k hiši.
V veži ni bilo nikogar. Brez trkanja je vstopil v prostrano izbo. Tu sta sedeti za mizo dve dekleti, ki se nista prav nič prijazno zazrli vonj. Na portizorvskl (pozdrav mu nobena ni odgovorila. Neprijetno tišino je skušali premagati s prijaznim vprašanjem, kako se kaj imajo In kaj je novega.
»Slabo,* je odgovorila starejša. »Partizani so nam vse pobrali.’
»Kako vse?* se je začudil Vojko. »Najbrž to niso bili partizani, temveč belogardisti, preoblečeni v p>artizane,* je skušal braniti čast osvobodilnega gibanja.
»Beli niso bili. Tem ni treba krasti kmetom. Vojska so.’
»Orožje in hrano jim p>ošiljajo Angleži,* je rekla mlaj-
ša in podcenjevalno, vendar pa s strahom motrita fanta, ki je stal ob vratih in se igral z ostrostrelsko puško.
»Kdo vam je to natvezel? Beti so pri Nemcih, oni jih oskrbujejo,’ je skušal nato praktično vplivati. Moto se je prestopil 'in se ustavil pred povečano družinsko sliko, kjer sta sedela mati in oče ter stali štirje otroci: dve dekleti in dva fanta.
»Kje imata očeta?’
»Že nekaj tet je pokopan,* je odgovorila starejša.
»Kje pa je brat?"
Dekleti sla se sj>ogledali in nobena ni hotela odgovoriti.
»Sta firi belih?" je vprašal precej ostro.
»Ne vemo... Eden se ni vrnil 'iz italijanske vojske, drugi pa je na delu v Ljubljani."
Vedel je, da se je zlagala, zato se mu ni zdelo preveč varno zadrževati se.
»Nekaj nam bosta skuhdli,* je dejal ukazovalno, kot se je bil naučil pri minercu Marku.
»Ničesar nimamo. Vse so nam pobrali partizani, prav zares.
»Skledo žgancev 'in skledo mleka bosta pripravili. Čez pol ure pridem iskat. Če ne .. .*
V kamri je zakašljala mati. Vlidel jo je, 'kako je vsa rumena ležala na postelji.
»Kar skuhajta jim. Če ne bi bili lačni, ne bi zahtevali.*
Zahvalil se je ženski in zapustil hišo.
Čez pol ure se je vrnil z Ano. Žganci 'so 'bili kuhani in zabeljeni, ob njih pa velika sktedo, potna mleka. Dekleti sta rekli, naj pojedo v hiši, a sta odklonita. Ana je zaprosila gospodinjo za nekaj čaja lin žganja, da bi zdravila Pajka. Pobrala sta vse skupaj in odnesla na rob gozda, kje* je gospodoval nad okolico Primožev Šarec. Fantje so se greli na soncu, ki je pošiljalo tople žarke z
jasnega neba na krhki pomladanski sneg, da se je videu sesedal in talil.
»Stavim, da so se okdlii deklet smukali belogardist in da verjetno vzdržujeta stike z brali. Mlajša je govorili* kot kakšen belogardistični agitator. Če bomo še nadzorovali ta sektor, bomo morali biti pri tej hiši zelo Pre^ vidni. Še dobro, da se je dekle (izdalo, ali ne Primož? je dejal Vojko in spravil žlico.
»Dolgi 'lasje — 'kratka pomel, je večkrat dejal ni0? oče," je potrdil Primož lin dodat resno: »Žganci in mle^° pa so bili kljub temu dobri in dovolj je 'bilo. Vidim, da sl kat po navadi pri skopuhih naročil za deset itačnih, če-prav nas je samo pet."
Vajko se je zvito nasmehnil: »To je dvakrat koristno-ker so potni naši trebuhi 'in ker 'bodo belogardisti preprl čarni, da patruljiramo z močnimi silami.*
Po dolgem času spet siti, so zadovoljno odšli nap^l po globeli, še bliže k cesti, po kateri bi lahko prišli N©rnC' tudi z motorizirano 'kolono. Preden so dosegli cesto, naleteli še na nekaj osamljenih domačij. Povsod so J _ sprejeli hladno. Ljudje so biti nezaupljivi 'in prestrašen1’ Kat bi jim ne verjeli, da so partizani.
Potem so se previdno spustili v 'bližino ceste in po*? vili na hribu nod ovinkom zasedo.
Medtem, ko je bil del Vojkovega -voda v patrulji. * se napotila na položaje čete Orlova komisar Gorazd 1 novi bataljonski komandant Dren. Oba je zanimalo nen<^ vodno odkritje gestapovske agenture. Pokal Drenovefr bataljona na Pokljuki jima je potrdil prepričanje, da I boj prati notranjemu sovražniku v enotah prav tako vaz kot boj z odkritim sovražnikom.
(Nadaljevanje sled0
y J Ul i-< a i ki ki
1/-€XVC
Komu bije Kokotova
Vloga
koroških Slovencev
URA VESTI?
Vsak čas ima svojo umetnost, smo ^ učili že kdaj. Vendar dalje ko Pfebiraš pesniško zbirko Ura vesti, ^ J° je izdal Andrej Kokot že kot jVoJ? drugo knjižico, bolj se ti zdi, a Je treba gornjo trditev razširiti: ?e samo ,vsak čas‘, vsak prostor 'n vsaka družba določenega pro-^t°Ta imata svojo umetnost, svojo li-_e ta tur O’ svojo liriko. Kokot je lirik, ahiočuten, resen oblikovalec trpkih f°d<m, vreden duhovni potomec trp-? satiričnega avtorja Svovenjega :.aceja — velikega Drabosnjaka. Z Jim ima Kokot ,skupni prostor': ne attio geografski — kostanjske rebri, i . več tudi duhovni — družbeno "Ptični. In ni potreben velik dušev-.1 napor, da odkriješ lok, ki povezu-Je stoletji in več:
Vino pyje moi sourashnk noi gre prate jest,
]as mam pa g lih trn doro damam ano doro viest...
(Svovenjr Obaco)
Vprašal sem tisoč ljudi kje je naša vest?
Vsi so molčali,
kot skale, vsi so molčali...
(Ura vesti)
»Kokotova osebna bolečina postali Pomembna za čas in prostor, v aterem so pesmi nastale..,“ mu je : iP^nl na platnice esejist Mitja Me-. • Zelo po pravici, z enim samim tojsur2k°m — če bo na zbirko v ko-č°®Kem prostoru samem več odme-> kakor so ga deležne dandanašnji j^sničke zbirke (nemške) na Koroš-jjje1’ kajti drugače bo pesnikova bo-sk'{,na re8'strirana ,samo‘ na študij-, stranek slovenskih literarnih '“^novinarjev... To pa prav go-uv° ni njen namen.
občujoči tekst ni .strokovna' kri-a Kokotove umetniške izpovedne ..e- Takšno je pisec zasledil v letoš-J1 številki revije »Jezik in slov-J? in v 5. številki mariborskih žh-'f °S0V“- Morda in verjetno je lrko še kdo strokovno ocenil.
Pisca teh vrst je pri prebiranju vesti prevzelo, pretreslo žalost-v .bistvo, da Andrej Kokot kakor P^oči v puščavi na mnogih pre-L*‘l0S*h straneh dopoveduje svojim vfPfkim rojakom, bratom po krvi, (bj “O nedopovedljivo SAM da je 'mipna srečanja, Samotna pot, Sa-ta> Ostal sem sam, O pesem, Sane 111 ^ot osamljen starec i. dr.). To niore biti samo odmev sodobne w vekove odtujenosti v topem razni V^enem svetu vsemogočne bogi-Tehnike, saj je Celovec, v kate-,d P®sn'k službuje, prebiva, še zelo J.J^ače', provincialno skromno, sko-t i.a. podeželsko mesto; in vendar Zl in obupuje:
»Moj glas ne daje več odmeva, le samota mi je še vodilo.“
Ta Kokotova resignacija je simpto-koi!ojna za t'sto s^u'Pino slovenskih ko^ih izobražencev, ki se je oblite P° zadnji vojni in na katero ■j nt’ki ,narodni voditelji' zmeraj spet V; e«kim ponosom, a cisto neuteme-sklicujejo, češ končno imajo i koroški Slovenci zarodek, ,svoje-j m®ščanstva' ipd. Resnica je čisto flOigaČna: to meščanstvo zadošča sa-sebi, toliko, da se kot »cvet na-kllja ta ali drugi prikaže na kaki pa tUrni prireditvi; duhovni delavec in mednje sodi Kokot kot pes-b;t- nikjer na svetu ne bi mogel jjj ’ tako obupno osamljen, tako sa-CTU sebi prepuščen, kakor je v J°Vcu.
J^a vem: vsak akt umetniške Varjalnosti je proizvod ,samote',
štirih sten. Ne gre za to osamelost, gre za pomanjkanje komunikacije med maloštevilnimi slovenskimi meščani, saj ni srečanj med njimi ne v mestu samem ne na deželi, da bi se menili o družbeno-političnih, narodnih, kulturnih vprašanjih. Korošci se — škoda da je tako — od Tržačanov ne znamo naučiti. Pred nekaj leti je eden ,vodilnih' sanjal o Kul-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■
5 • KOROŠKI PLEBISCIT, razprave in članki, 564 str. vel. formata, zemljevidi in dokumenti, ilustr., pl.
206 šil.
■	• KOROŠKA IN KOROŠKI
SLOVENCI, zbornik poljudnoznanstvenih im leposlovnih spisov, 392 str., ilustr., br.
■	• Jože Šircelj: KOROŠKA
ZNAMENJA, zapiski o obiskih pri koroških Slovencih, 264 str. vel. formata, ilustr.,
■	kart.	118 ŠIL
5 • Fran Zvvitter: NACIONALNI
PROBLEMI V HABSBURŠKI MONARHIJI, 232 str., zemljevid, pl.	46	šil.
Š • KOROŠKA V BORBI, spomini na osvobodilno borbo, 224 str. lin 40 str. slik. prilog, br.	30	šil.
j • Anton Slodnjak: ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, dve knjigi skupaj 592 str., slik. priloge, pl.	160	šil.
■	• Niko Kuret: PRAZNIČNO
LETO SLOVENCEV, šege in navade, tri knjige skupaj Z 840 str., slik. priloge, pl.
233 šil.
■	• Andrej Kokot: URA VESTI,
pesniška zbirka, 72 str. ilustr. br.	50	ŠIL
g • Valentin Polenšek: GRAPE IN SONCE, ipesniška zbirka, 78 str., br.	25	šil.
S • Janko Messner: ANSICHTS-KARTEN VON KARNTEN, 'literarni prikaz »koroške stvarnosti1' (v nemščini),
40 str., ilusitr., br.	15	ŠIL
Z • Janko Messner: SKURNE STORUE, zbirka' črtic,
148 str., ilusitr., br.
S
! „ N A Š A KNJIGA"
■	CELOVEC - V/ULFENGASSE
: ___________________________
turnem domu z mnogimi oddelki in tako naprej. Sanjal, pravim, ker celovški slovenski meščani in podeže-ljani ne bi vedeli kaj početa s takšnim mogočnim poslopjem, ,vaditi' bi se morali najprej v družbenih kontaktih in kulturnih srečanjih v kakem manjšem klubskem prostoru, kjer bi Kokoti brali najnovejše pesmi, Lipuši provocirali etablirance z izbrušenimi
eseji, Omani in Januši razstavljali, Waissova o sodobnem slikarstvu predavala, kladivarji pri okrogli mizi diskutirali o uspešnosti in neuspešnosti političnega početja naših predstavnikov, skratka kjer bi se ,levica' z ,desnioo' srečavala klubsko, kamor bi zdaj prva zdaj druga povabila predavatelja, slovenskega ministra, političnega ekonomista, krščanskega filozofa, marksističnega zgodovinarja in še koga, da bi se navadili izražati svoje misli in preverjati drug drugemu avtentičnost besed in dejanj...
Tako tudi Kokotova pesem ne bi bila več krik osamelca, ne bi razmišljala o pogrebu živih, temveč bi se pesnik prej ali slej — tudi angažirano — vprašal: veš, poet, svoj dolg? In bi storil svoje za idejno, nato pa za akcijsko enotnost nas vseh, ki nam narodna svoboda ni prazna beseda. Kajti na Koroškem ima pesnik še zmeraj svoj družbeni (narodni) dolg. Kakor se ga je zavedal Prešeren. In Gregorčič. Tudi Kokot se ga zaveda, ko dela narodno inventuro:
Mi smo kot njiva v bregu, hi se orje navzdol.
Pri tem pa pozabljamo na prastaro modrost.
Mi samo
orjemo, orjemo, orjemo, ker ni več hlapcev in volov, ki bi grudo zvozili nazaj.
Tako ima pač Kokotov čas, tako ima Kokotov prostor svoj zbegani, a pravični lirični izraz, svojo trepetajočo podobo:
Ostal sem sam, kot zgubljeno jagnje sredi jame ...
Čeprav si pogumno dopoveduje v isti pesmi, da
kdor samo čaka na milost in nemilost drugih,
naj postane plen požrešnih žrel.
Ničesar drugega ta prispevek ne namerava kakor opozoriti vse tiste slovenske koroške rojake, ki ,dobro v srcu mislijo', pa se doslej niso zanimali za to molovsko komponirano, vendar resnično občuteno in slikovito izpovedano sodobno ,koroško bol', da nobena razlaga pesmi ne more nadomestiti branja teh pesmi, zato se je dotaknil samo ene Skupine v zbirki Ura vesti in prepušča ostale v osebni pretres bralcu, se pravi kupcu. Za pokušnjo morda samo še
KMEČKA ROKA Ali si že pogledal dlan svoje roke?
Morda si bil pri vedeževalki, da ti je iz nje prebrala tvojo bodočnost.
Ali si že videl raskavo roko kmetaf
V	njej ne boš videl bodočnosti.
V	njej je preteklost, samo preteklost!
Lepšega spomenika žuljasti dlani tudi Mile Klopčič ni postavil.
Ali kot primer miselne lirike — V. vprašanje: Zakaj pričakuješ, da se vrne ptica, če si razdrl njeno gnezdo?
Janko Messner
Priporočamo
vam
V SLOVENSKEM KULTURNEM IN NARODNOSTNEM RAZVOJU
V	zadnji številki našega lista smo poročali, da je pri založbi Obzorja v Mariboru izšel zbornik »Koroška in koroški Slovenci". Knjigo smo bralcem že kratko predstavili, tukaj pa ponatiskujemo zapisek o razgovoru, ki ga je z mariborskim Večerom imel glavni urednik zbornika dr. Vladimir Klemenčič.
Dr. Vladimir Klemenčič, glavni urednik zbornika, obenem pa urednik njegovega geografsko-soctalnega dela (medtem ko sta uredila zgodovinski del dr. Janko Pleterski in dr. Tone Zorn, jezikovno leposlovni del pa dr. Janko Kos) je povprašan za značilnosti in namen publikacije povedal, da gre za meddisci pl insko stvaritev in za dosežek, ki so ga prispevali razni rodovi sodelavcev, s te in one strani meje, predstavniki obeh koroških skupin.
#	Glavne rdeče niti knjigel
Nakazan je celotni doprinos k slovenski kulturi na Koroškem, posebej pa še na zamejskem Koroškem. Razgrnjeni so aktualni problemi koroških Slovencev s kulturnega, gospodarskega in socialnega vidika.
#	Njena postavljenost v časi
Knjiga ni nastala kot zapoznel odmev na 50-le+mico koroškega plebiscita, saj je nastajala že dve leti. In eden od glavnih pobudnikov zanjo je bil inž. Pavle Zoucer, skupaj z odborom koroških partizanov.
9 Komu je namenjen zbornik Koroška in koroški Slovenci!
Napisan je poljudno, vendar ne z drugo roko, posrečilo se je namreč to, da so strokovnjaki sami našli primerno poljudno obliko, ne pa šele njim sledeči predelovalci pretežnega in nedostopnega. Namenjen je slovenskim izobražencem in tudi med slovensko mladino je veliko zanimanja zanj. Uporaben za odstranjevanje neinformiranosti o koroškem problemu. Tudi kot dopolnilno šolsko berilo. Skromen prispevek k znani zahtevi slovenskih študentov po ustreznem proučevanju koroške problematike.
#	Kaj je knjiga še prinesla s seboj)
Združila je praktično vse sile, ki so se ukvarjale ali se ukvarjajo s Koroško v kakršnikoli zvezi. Je poskus sinteze zadevnih prizadevanj in obenem program za nadaljnje delo na tem področju. Prav mlajši sodelavci so pokazati veliko zanimanje za nadaljnje delo.
#	Še kakšne posebnosti zbornika!
Knjiga je zelo bogato opremljena s slikami in dokumenti, na koncu, kot dodatek, pa sta objavljena še pregledna karta, ki kaže delež slovenskega prebivalstva na jezikovno mešanem ozemlju avstrijske južne Koroške, po popisu leta 1951, in pa spomenica koroških Slovencev zvezni vladi republike Avstrije iz leta 1955.
#	Avtorji!
V	geografskem socialnem delu — dr. Svetozar Ilešič, dr. Ivan Gams, dr. Jakob Medved, dr. Matjaž Jeršič, dr. Vladimir Klemenčič, v zgodovinskem delu — dr. Fran Zvvitter, dr. Jaro Šašel, dr. Bogo Grafenauer, dr. Janko Pleterski, dr. Vasilij Melik, Lojze Ude, dr. Tone Zorn, dr. Joško Tischler, dr. Fran Vatovec, Mirko Juteršek, Zorka Weiss, v jezikovno leposlovnem delu — dr. Franc Sušnik, dr. France Tomšič, dr. Tine Logor, dr. Pavle Zablatnik, Urban Jarnik, dr. Anton Slodnjak, dr. France Bernik, Jožef Štefan, Jakob Šket, Fran Eller, dr. Joža Mahnič, Prežihov Varane, Drago Druškovič, Milka Hartman, dr. Reginald Vospernik, Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Karel Smolle-Miško Maček, Florian Lipusch-Borut Kostanek, Erik Prunč-Niko Dorle, Gustav Janusch in dr. Boris Paternu.
Za konec pa še zanimive misli, ki jih je glavni urednik zbornika povedal v uvodni besedi h knjigi, kijer pravi:
Širjenje kulturne in znanstvene misli med narodi vedno manj zavirajo državne meje. Načelo, da kulturne in znanstvene ustvarjalnosti ne poznajo državnih meja, se je uveljavilo tudi v Ustanovni listini. Za razvoj in širjenje slovenske kulture ter znanosti med Slovenci, ki živimo na teritorialno povezanih, po državnih mejah pa ločenih pokrajinah: v Sloveniji, Avstriji, Italiji ter na Madžarskem je možnost uveljavljanja te zamisli temeljne pomembnosti.
S stopnjevanim družbenoekonomskim razvojem na Južnem Koroškem v Avstriji, Italiji, in v Sloveniji se v zadnjih dveh desetletjih povečuje število slovenske mladine, ki se šola na srednjih in visokih šolah. Pri tej mladini lahko spremljamo stopnjevano zanimanje po celovitem prispevku Slovencev za razvoj znanosti in kulture. Odprtost meja pogojuje zanimanje vse slovenske mladine za narodnostne probleme zamejskih Slovencev na vsem slovenskem kulturnem prostoru.
Med slovensko mladino na avstrijskem Koroškem, v Italiji in Sloveniji se stopnjuje želja po poznavanju kulturnega in zgodovinskega razvoja ter socialnoekonomskega položaja koroških Slovencev.
Zato smo s sodelovanjem zgodovinarjev, slavistov, geografov, etnologov in umetnostnih zgodovinarjev ter sodelavcev drugih strok, iz avstrijske Koroške in Slovenije, zbrali dragocene prispevke, ki naj v tej knjigi osvetlijo vlogo koroških Slovencev v slovenskem kulturnem in narodnostnem razvoju.
Za sodelovanje pri pripravi te, za širjenje slovenske kulture pomembne publikacije, se zahvaljujem vsem piscem in članom uredniškega odbora, zlasti pa tovarišu inž. Pavlu Žaucerju, ki je s člani Odbora koroških partizanov eden od glavnih pobudnikov za izdajo te knjige.
Zbornik KGROŠKA IN KOROŠKI SLOVENCI lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, WuHengasse.
v________________________________________________________________J
Športni vestnik
• V. KOLESARSKA DIRKA „ALPE-ADRIA"
V nedeljo popoldne se je končala v Ljubljani V. mednarodna kolesarska dirka „Alpe-Adria“. Kolesarska dirka po cestah Jugoslavije, Italije in Avstrije je stala povsem v znamenju dveh enakovrednih kolesarjev: Avstrijca Siegfrieda Denka in Jugoslovana Cvetka Biliča. 755 km dolga kolesarska dirka je vsebovala vse točke kakšne znamenitejše dirke, ubijajoče ravnice in hude gorske prelaze. Cilj zadnje 7. etape je bil na ljubljanskem gradu. Izvrstno se je držal Avstrijec Siegfried Denk, ki je vozil to dirko kot predpripravo za kolesarsko dirko po Avstriji. Denk je namreč vozil kolesarsko dirko „Alpe-Adria“ vse do zadnje etape v »rumeni majici", v znamenju vodečega kolesarja. V zadnji etapi, v dirki posameznikov na kronometer, v svoji specialni disciplini, pa je Denk zapravil zmago. Ločilo ga je le nekaj metrov do zmage, točneje sekundo in šest desetink. Zmagal je njegov najhujši tekmec iz Pulja Cvetko Bilič. Sedem let starejši Jugoslovan je prav na zadnjih metrih pokazal svoje kvalitete in izkoristil večjo izkušnjo. Kako enakovredna sta bila prva dva v končni uvrstitvi, pokaže primerjava doseženih uvrstitev na posameznih etapah: Denk je zasedel mesta 1, 6, 3, 7, 8, 2, Bilič pa 2, 7, 4, 9, 10, 1. Morda bo več sreče imel na kolesarski dirki okrog Avstrije, ki se bo pričela v soboto 5. junija.
• ŠKOFJA LOKA 71
Na XXII. mednarodnih cestnih hitrostnih motornih dirkah za nagrado Škofje Loke se je v nedeljo smrtno ponesrečil angleški motociklist Burges. 30.000 gledalcev si je na 4500 m dolgi krožni progi ogledalo vrtoglave vožnje 70 tekmovalcev. V vožnjah od 50 kubikov naprej do 500 kubikov se je najuspešneje boril Italijan Parlotti, ki je zmagal v razredih do 125 in 500 ccm
in vrhu tega zabeležil s 125-kubičnim motornim kolesom še edini novi hitrostni rekord škofjeloške prireditve. V vožnji do 50 kubikov je zmagal Kunz iz Vzhodne Nemčije, odlično četrto mesto pa je zasedel Avstrijec Bartol. Zagrizen boj se je obetal v dirki do 125 ccm med Parlotijem in Madžarom Szabo-jem; tako se je ob koncu dirke tudi glasila uvrstitev. V skupini do 250 cm3 so stavili zmagovalca Jugoslovani z Brankom Bevandom, Avstrijec Minich pa je dosegel 5. mesto. V vožnji kategorije do 350 ccm je zasedel Avstrijec Fagerer 3. mesto, zmagal pa je Italijan Grasetti. Zadovoljni so bili povsem Avstrijci, ki niso pričakovali tako dobrih uvrstitev.
• USPEŠNI AVSTRIJSKI NOGOMETAŠI
Minuli teden so avstrijski nogometaši dosegli izvrstne rezultate v tekmi za evropsko prvenstvo državnih reprezentanc in v tekmah za kvalifikacijo na olimpijskem turnirju leta 1972 v Miinchenu.
V Dublinu, glavnem mestu Irske, je avstrijska državna reprezentanca premagala irsko reprezentanco z rezultatom 4:1 in tako dosegla prvi dve točki kvalifikacijske Skupine 6 za evropsko prvenstvo. Zadetke proti Irski so za Avstrijo dosegli Schmidradner (enajstmetrovka), Kodat, Dunne (avtogol) in Starek. Avstrijci so že prejšnji teden v Stockholmu, ko so izgubili proti reprezentanci Švedske z 0:1, pokazali zrelo igro.
Veliko presenečenje pa je bila nogometna tekma avstrijske olimpijske vrste istovrstni reprezentanci iz Luksemburga. V kvalifikacijski tekmi za olimpijske igre leta 1972 v Miinchenu so Avstrijci v tretjem poskusu eliminirali Luksemburžane v nemškem Marburg/Lahn z rezultatom 2:0. V naslednjem kolu bodo Avstrijci nastopili proti Francozom in Rusom.
Pred 100.000 gledalci je avstrijska nogometna reprezentanca »pod 23“ dosegla v Leningradu proti ruski reprezentanci odličen rezultat 1:1. Strelec edinega gola za Avstrijce je bil Celovčan Fendler.
Športna novica
Ob 10. obletnici obstoja športnega društva ASKO Kotmara vas in otvoritvi nove klubske hiše je Kotmara vas priredila minulo nedeljo mednarodni nogometni turnir, katerega se je udeležilo tudi nogometno moštvo vzhodne conske nogometne lige Slovenije Partizan Šmartno ob Paki. Zmagovalec turnirja je postalo moštvo Kot-mare vasi pred moštvom iz Škofič.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenlurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba s o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Še ta mesec sklep o elektrarni Borovlje?
V Celovcu je bil prejšnji teden občni zbor Avstrijske družbe dravskih elektrarn (&DK), na katerem je bilo podano poročilo o poslovnem letu 1970. Iz tega poročila je med drugim razvidno, da se je bilančna vsota v primerjavi z letom 1969 lani povečala za okroglo 272 milijonov ter je prvič presegla vsoto 6 milijard šilingov.
Govora je bilo tudi o predvideni gradnji elektrarne Borovlje, ki bo nastala v bližini dravskega mostu pod Humperkom. S strani dežele — kakor je dejal deželni glavar Sima — bo dovoljenje za gradnjo izdano le pod pogojem, da bo ohranjena železniška povezava med Celovcem in Rožem, kar pomeni, da bodo morali sedanji železniški most primerno dvigniti in progo speljati čez umetno jezero, ki bo nastalo pod Humperkom po zajezitvi Drave. Za 22. junij je predvidena seja nadzornega odbora GDK, ki naj bi sklepala tudi glede gradnje elektrarne Borovlje.
Prihodnji teden od 7. do 12. junija bo v Millsfattu letošnje zasedanje avstrijskih strokovnjakov vodnega gospodarstva, ki bodo razpravljali o pomenu vodne sile v Avstriji ter o vprašanju zaščite okolja v zvezi z gradnjo hidroelektrarn. Zasedanja se bo udeležilo veliko število strokovnjakov tudi iz Zahodne Nemčije, Švice, Nizozemske, Jugoslavije, Sovjetske zveze in Madžarske. Poleg vrste strokovnih predavanj bo na sporedu predvajanje filma, ki prikazuje gradnjo velike elektrarne Džerdap, katero skupaj gradita Jugoslavija in Romunija na Donavi.
^ RADIO PROGRAM ^
RADIO CELOVEC	RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	6.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poroCila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
Sobota, 5. 6.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem
—	20.10 Od melodije do melodije — 21.00 Operetni koncert — 21.30 Kabinet doktorja Nonsena — 22.22 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 6. 6.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Zgornje-avstrijske slike — 8.05 Zveneč Jutranji pozdrav —
8.15	Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo
—	10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Na obisku pri Gradiščancih, reportaža — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi
—	20.10 Avstrijska ral!y — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 7. 4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33
Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 10.45 Prava beseda na pravem mestu — 11.00 Ljudska glasba —
14.30	Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Anekdote in glasba — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice —
19.15	In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945.
Torek, 8. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Mojstri dvajsetega stoletja — 10.20 Slavni operni liki — 10.45 Sodobno agrarno gospodarstvo — 11.00 Harmonični zvoki — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zabavno iz filmskega sveta v besedi in glasbi.
Sreda, 9. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Kulturni svetovi sodobnosti — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Jodlerji Iz alpskega sveta
—	14.30 Koroški visokošolski obzornik — 15.00 Igra na orgle — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert
—	17.10 V kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 10. 6.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Nov dan se začenja — 7.35 Kadar petelin zapoje — 8.05 Zborovska glasba — 9.00 Biti mora valček — 10.30 Radijska pripovedka — 11.30 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Pozdravljen Dunajl — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igranje
—	19.00 Prazniški šport — 19.30 Deželni razgledi —
20.10	„Danes Igra Ziehrer..." — 21.35 češke miniature.
Petek, 11. 6.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pesmi narodov tekom časa: Avstrija — 9.30 Vesele note — 10.00 Zgodovinske slike Iz Avstrije — 10.45 Pomagati kot poklic — 11.00 Zveneče kratkočasje — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Hans Giegacher —
16.15	Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroška oddaja —
17.10	Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.45 Note In beležke — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja.
Slovenske oddale
Sobota, S. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 6. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo In voščimo.
Ponedeljek, 7. 4.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
Torek, S. 4.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Solistična glasba.
Sreda, 9. 4.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Koroški zbori.
četrtek, 10. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — Duhovne pesmi.
Petek, 11. 4.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice.
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 5. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Robert Stolz dirigira orkester Berlinskih simfonikov
—	12.10 Odmevi iz baletnih odrov — 12.40 Poje basist Friderik Lupša — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi Ih plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu
—	18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka —
20.00	Domače pesmi in plesi — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.00 Ples v soboto zvečer — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 6. 6.: 6.00 Dobro Jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert Iz naših krajev —
10.05	še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci
—	13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri
—	14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu —
15.05	Iz opernega sveta — 16.00 Zabrisani sledovi, radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne —
19.15	Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz.
Ponedeljek, 7. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Orkester Caravelll — 12.10 Claude Debussy: Igre — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „lvan Cankar" — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Ota Roma — 20.00 Richard Wagner: Lohen-grin, opera — 21.35 Lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Franc Kosmač: Pesmi — 23.15 S popevkami po svetu.
Torek, 8. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi Marjana Vodopivca na stara narodna besedila —
12.10	Iz Kogojeve opere „črne maske" — 12.40 Po domače — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violončelist Edi Majaron — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava In človek — 19.15 Z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 20.00 Prodajalna melodij —
20.30	Urejena razmerja, radijska igra — 21.16 Lahka glasba — 22.15 Komorne skladbe Karola Szymanow-skega — 23.15 Od popevke do popevke.
Sreda, 9. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Lepe melodije — 12.10 Iz Dvorakovih »Slovanskih plesov" — 12.40 Od vasi do vasi —
14.10	Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Iz opusa Felixa Mendelssohna — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Ob 10-letnicl festivala »Slovenska popevka" — 18.15 Iz Mozartove opere »Gledališki ravnatelj" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.45 Minute z gb-dall — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mala panorama nizozemske lirike — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
četrtek, 10. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.50 Od kod življenje In kbm nas vodi — 9.35 Orkestra Ray Conniff in Paul Mau-riat — 12.10 Iz opere »Glumači" — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Mladinski pevski festival 1971 — 14.45 Mehurčki — 16.40 Portreti skladateljev lahke In zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Orgle v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Kvartet Silva štingla —
20.00	četrtkov večer domačih pesmi In napevov —
20.30	»Slovenska popevka 71" — 22.15 Novi posnetki domače muzike — 23.15 Iz albuma Izvajalcev Jazza
—	23.40 Godala za lahko noč.
Petek, 11. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Venček narodnih
—	12.10 Iz Llpovškovlh albumov za klavir In violino
—	12.40 Ansambel bratov Avsenik — 14.10 Skladbe za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste
—	15.40 Dela romantičnih mojstrov — 16.40 Rad Imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Ob 10-letnici festivala »Slovenska popevka" — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Trio Vltala Ahačiča —
AvstrijaJ
Sobota, 5. 6.: 16.30 Za otroke —
Za družino — 17.25 Boutique — ^ Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom z° lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 D°b®[ večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Preg,e sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20; Rudi Carrell-Show — 21.15 šport — 21.45 čas v w
—	22.00 Ježa v viharju.	.
Nedelja, 6.	15.00 Stražar v svetilniku -*■
Flipper — 15.40 Kontakt — 16.10 Konjske dirke
17.10	Brez nagobčnika — 18.00 Turneja — 19.00 č°5 v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 B®" seda za nedeljski večer — 20.15 Gerhart Hauptma^; Tkalci — 21.55 Iz medicinske šole — 22.25 čas v W
—	22.40 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 7. 6.: 18.00 Znanje aktualno — Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije In ^ ne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Preg,e sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — Omer paša — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 Te® šport — 22.35 čas v sliki.
Torek, 8. 6.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom 1 lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahod0® od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Č°5 sliki — 20.06 šport — 20.15 Cirkus — 21.05 Po slede Hermanna Brocha — 21.55 čas v sliki — 22.15 sarske dirke po Avstriji.
Sreda, 9. 6.: 10.00 Kaj morem postati — 10-50 tanska književnost — 11.00 Ježa v viharju —
Telešport — 16.30 Za otroke: Potopljena ladja Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassie ^ 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč ''
18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ena odveč v
zanne — 19.15 Pregled sporeda — 19.30 Čas v — 20.06 šport — 20.15 Ponoroma — 21.15 Neprii0^ vano umrl, kriminalna igra — 22.50 čas v sliki "" 23.05 Kolesarske dirke po Avstriji.
četrtek, 10. 6.: 16.30 Za otroke: Bogastvo Ih sre^ — 17.00 Potovanje po morju z ovirami — 18.00 Df žina in nove življenjske oblike — 18.30 Otrokom 1 lahko noč — 18.35 Tajnosti morja — 19.25 Pre9le} Sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — Ljudje, TV-igra — 21.30 Koncert dunajskih filharm01^ 21.55 čas v sliki — 22.10 Kolesarske dirke P
kov Avstriji.
Petek, 11. 6.: 10.00 Dunajski kongres — 19.30 W obisku pri H. C. Artmannu — 18.00 Ostani zdr°v ^ 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz AvstnJ
— 18.41 Oddaja zvezne gospodarske zbornic®
19.5®
18.50 Cesarični sel — 19.16 Pregled sporeda Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kadar oče s slno — 21.15 ORF-report — 22.15 čas v sliki — 22.30 Ve* konec tedna — 22.35 Kolesarske dirke po Avstrl) ■
Avstrija
_ 19-30
Sobota, S. 4.: 18.30 Svet knjige čas v sliki — 20.00 Pregled sp°r® »
_ On m \JTnn\n —
— 20.06 šport — 20.10 Vzgoja Žrtev, TV-igra — 21.45 Telereprize.
Nedelja, 6. 6.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 ^
v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Iz življenja ne žuželk — 20.00 Šah kraljevska igra — 20.15 Fi|,nS komedija — 21.55 Telereprize.	qq
Ponedeljek, 7. 6.: 18.30 Kaj morem postati — 1 ' Komputer — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled *P reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Svet J“,r' njega dne — 21.15 Tonker, film — 22.45 Telerep'
Torek, 8. 6.: 18.30 Britanska književnost — 19.00 f
- -oi*"
ta do glasbe — 19.30 Čas v sliki — 20.00 P,09
sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15
is dead, dokumentarni film — 21.05 Ollapotflda. medija — 22.15 Telereprize.	,
Sreda, 9. 6.: 18.30 To Je London — 19.00 Brou0^ vesolju — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp°r0 _»
—	20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Big Voll«V
21.15	Gertrud, film — 23.05 Telereprize.	^
četrtek, 10. 6.: 18.30 Dunajski kongres — 19.00 * takt — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 P01" ca v molu — 21.50 Telereprize.	^
Petek, 11. 6.: 18.30 Na obisku iprl H. C. Arini0”
—	19.00 Stikalni načrt duha — 19.30 čas v slik
20.00	Vesel konec tedna — 20.04 šport — 20.10 Vz9°l
—	20.15 Jerry Lewis Show — 21.15 Ponovitev želj0.
Jugosla^jl?
Sobota, S. 6.: 8.30 Jugoslovane ^ festival na Bledu — 15.00 Koleselj dirka po Italiji — 16.00 Atletika - 3 jfl. Obzornik — 17.25 Košarka Evropa-ltalija — 19 00	^
dinski quiz — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kmečka », 21.25 Rezervirano za sme
Ljubljani, reportaža _________ _____________
21.55 Maščevalci — 22.45 Kažipot — 23.05 PoročM0^ Nedelja, 6. 6.: 8.35 Madžarski pregled — 9.30 ^ domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozai 10.50 Otroška matineja — 12.00 Najlepša pesem ^ svetu — 13.00 Mestece Peyton — 13.50 Kažlp0* .
18.00	Vroči milijoni, angleški film — 20.00 Dnevni*
20.35 Gobarji — 21.25 Videofon — 21.40 Poročil0 |tf 21.55 športni pregled -r- 22.25 Reportaža s f©st v
jugoslovanske RTV.
Ponedeljek, 7. 6.: 16.45 Odprta univerza ""	^j.
Madžarski pregled — 17.40 Tigrček Peter — sanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Zlatar — 19-00 ^ zaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik "^y Feniks preveč, drama — 21.30 Kulturne diagon°®
22.10	Poročila.	0
Torek, 8. 6.: 16.45 Madžarski pregled — 19” Peroci: Nina in Ivo — 18.00 Risanka
«.« »s#
—	18.30 Niso samo rože rdeče — 19.05 Ribe v J
nu — 19.30 Starši in otrok — 19.40 Za boljši j8*' ^ 20.00 Dnevnik — 20.35 Sla po življenju, ameriški
—	22.35 Literarni nokturno — 22.45 Poročila. . »» Sreda, 9. 6.: 14.30 Kolesarska dirka po l,al' ^
17.05 Madžarski pregled — 17.45 Pika Nogavičk®^. 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja — 19-0® ^ zaik — 19.05 Od filma do filma — 19.20 P° *j® „t
20.35 Teh naših
napredka — 20.00 Dnevnik — zu.oo len n«»—
— 21.35 Deček Niklška, ruski balet — 22.20 P°r°£ y»-četrtek, 10. 4.: 16.35 Madžarski pregled — 19 seli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 DruJI,,®'atV ljudnoznanstveni film — 19.00 Mozaik — 19.05 En y, tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20 00 j, nlk — 20.35 Slovenska popevka 71 — 21.45 M°J Petek, 11. 6.: 13.30 Tenis Romunlja-Jugoslav 17.45 Vijavaja-rlngaraja — 18.15 Obzornik —' Glasbeni dnevnik — 19.00 Mestece Peyton •" .|K0 Dnevnik — 20.35 Slovenska popevka 71 — 21*3 parada komedij, ameriški film — 23.10 Poroči °'
20.00	Komorni zbor radia Maribor — 20.30 »slo',j0rii0' popevka 71" — 22.15 Besede In zvoki Iz log°v člh — 23.15 Jazz pred polnočjo.