St. 11. V Gorici, v soboto dne 25. januvarija J.913. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. url popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Oorici na dom pošiljana: vse leto .... 15 K 7s it • • 5 j» Za Nemčijo K 16*30. Za Ameriko in inozemstvo . . . .K 20.— Posamične številke sta- -*«*-nejo . . .10 vin. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLUI Telefon št, Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na * Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 vi. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Krik enoglasnega ogorčenja vsega slovenskega trgovstva in obrtništva je ?.joril te dni po vsej deželi, italijanski voditelji trgovske zbornice so razposlali samo laško pisane volilne izkaznice. Oklic vsebuje nekaj številk, o kakem pouku, kako voliti, ni govora. Italijani, ki bi imeli dovolj vzroka biti bolj ponižni, so zagrešili nezaslišan čiiHz-'iivanja: Zbornica, namenjena vsej deželi, ne pozna našega jezika. Zdaj pa celo c. k. volilna komisija, ki izvršuje kakor upravna oblast mesto c. k. vlade volilne posle, s tem zanika, da šo na Goriškem tudi slovenski trgovci in obrtniki in razpošilja vse le italijansko. Reči se mora, da Italijani znajo provocirati. Silijo nas naravnost v neizprosen boj in sovraštvo. Dejanje c. k. komisije, ki zanika eksistenco Slovencev na Goriškem, je čin, ki povzroča jezikovne razpore, kjer bi jih najmanj pričakovali. Slavoznani čl. XIX drž. zakonov si je s težavo priboril pot v c. k. urade te dežele, a enoglasne razsodbe državne sod-uije na Dunaju so nam vseeno prinesle v tern pogledu ugodnejši položaj. Človek bi torej pričakoval, da c. k. komisija za volitev v goriško trgovsko zbornico ta zakon in te sodbe pozna. In če jih pozna, da se vsled svoje obljube po njih ravna. Zastonj! Za to c. k. komisijo zakon in praksa ne obstojata. Naši volilci so hoteli, videč že samo laške kuverte, zavrniti izkaznice. Mnogi so to storili. Drugi so upali, da ie morda v kuverti sami dvojezična tiskovina. Sedaj pa vsi z ogorčenjem konstatujejo, da nas c. k. komisija izziva. Ali naj se radi te volitve vsi učimo laški? Kje naj, če ne umetno razpisa, vemo, kako se volilna pravica izvršuje? To pa toliko manj, ker je volilni red zamotan ia zverižen. S tem pa, da se Slovenci protivijo vsprejemati samolaške listine, zopet računajo laški trgovci. Oni računajo na napa- POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) To ne pomeni nič, da bere popova hči knjige in časnike. Ali to je grdo, — da je morala Manjička lagati pred njo, govoriti previdno, kakor da le zadnjega zvezka ni videla. Hitro si je dala na tihem besedo, da se bo na kakršenkoli način sezna-nHa z različnimi časniki in knjigami, ma-kar iz samega samoljubja, samo da ji ne bo treba zardevati pred popovo hčerjo. Po Klavdiji Antonovni je ostal kup knjig, videti je bilo, da so vmes tudi časniki zadnjih let; zdaj se jih bo tudi ona lotila. A pri vsem tem je začutila v sebi nekako neprijetno čuvstvo do Sofje Semjonovne. Dobro je bilo le to, da se je takoj zasačila pri tem in da je pomislila takoj: »To je zavist, grdo čuvstvo!« ter je podvojila prijaznost. Pili so čaj in hvalili maslo, ki ga je bila prinesla Kiljina Voronjenkova. V na-daijnem razgovoru se je pokazalo, da je bila Sofja Semjonovna v eparhijski šoli, da je dovršila tečaj z odliko, da pozna nekoliko francoščino in da igra za silo na ke, ki se v formalnostih napravijo. S tem upajo zmagati. Ali je tak položaj vzdržljiv? Ali more c. k. vlada to mirno gledati? Ali je taka volitev zakonita? Po našem prepričanju in občutku to nikakor ni mogoče. Zadnji čas se je z višjega mesta večkrat govorilo o patriotizmu Slovencev. Očitalo se jim je, da se ne ogrevajo v zadostni meri za one smotre, ki se o njih od zgoraj misli, da so za državo edmo koristni. Ni tu pravo mesto, da o tem razpravljamo. Prosimo vladno gospodo, naj polože roko na srce in se užive v vlogo goriškega Slovenca: Kedar je treba plačati doklado za goriško trgovsko zbornico, nas najdejo prav čisto vse do zadnjega, volilce in nevolilce. Še silno čast nam dajejo c. k. davčni uradi, da nas vabijo k plačilu davka tudi v našem jeziku! Zdaj pa, ko gre za to, da se voli zastopstvo, ki ta denar uporablja, ki nam doklado nalaga, zdaj ko se gre nam vsaj za kontrolo tega gospodarstva, zdaj nas naenkrat nihče ne pozna. Zdaj se nas vabi k volitvi v neznanem jeziku na način, ki vnaprej onemogoči, da volitev pravilno izvršimo. Pri plačilu prvi, pri volitvi brezpravni in si e e r o d s t r a-n i c. k. oblasti. Roko torej na srce! Mi nismo več sužnji, marveč smo ponosni na svojo narodnost. Zato pa sejete s tem postopanjem v naših srcih tako razpoloženje, ki Vam je že zdaj neljubo in Vam zna še bolj neljubo postati. Kaj nas t jo Bulgari? Slovenci mnogo premalo premišljujejo, v koliko so sami krivi svojih političnih in narodnih neuspehov. Na vsak način bi bilo to za Slovence dobro, da se pouče pri drugih narodih, v koliko imajo ti pripisovati svoj razvoj in veličino svojim narodnim prednostim in vrlinam. V najnovejši dobi imamo prav lepo primero ravno v Bulgarih. Vprašamo se torej: Katerim vriinam morejo Bulgari pripisovati svoje velikanske uspehe in svoj naravnost nezaslišan napredek na vseh poljih narodnega življenja? Menda ni naroda, ki bi bi! tako trezen kakor bulgarski. Morebiti je eden vzrokov tudi ta, da vino, ki je pridelujejo Bulgari, ni kaj posebne vrednosti. Ena glavnih črt Buigarov je, da med njimi ni alkoholikov, ni pijancev. Antialkoholične-ga gibanja med Bulgari sploh ni treba, ker alkohol tam ne izvršuje vloge socialnega morilca ko pri drugih zapadnih narodih. Nikdar ni videti po ulicah bulgarskih mest in drugih krajih kakega pijanega človeka. Pač pa pije Bulgar kefir, in kdor hodi po ulicah biilgarskih mest, vidi vse polno prodajalnic kefira, to je na poseben način prirejenega kislega mleka; mesto gostiln vidimo mlekarno ob mlekarni. Ta zmernost v pijači je pač tudi vzrok, da ni najti pravega nočnega življenja v bulgarskih mestih. Že zgodaj zvečer so ulice prazne in v gostilni ni videti pivcev, igralcev in pijancev. V Sofiji sami se zapro že o polnoči vse kavarne. Še v največji sofijski kavarni, ki je last goriškega deželana Kcude, je najti ob tej uri le malo gostov. In če g. Kenda želi, da se gostje odpravijo iz kavarne, treba mu je samo, da jim priobči, da je treba kavarno zapreti, in vse se odstrani. Tu ni kakor pri nas, kjer ponočnjakov ni mogoče spraviti iz javnih -prostoiov, gostiln in kavarn. Bulgari hodijo zgodaj spat. Po zimi, ko je sobice zašlo, se bulgarski kmet zapre v svojo kočo, in kmalu — saj delati ni mogoče več — se poda k počitku. Prihrani si pri tem luč in kurjavo. Bulgarske kmečke hiše sploh nimajo peči. Bulgar je skrajno soliden, ne pozna pijančevanja in ponočnega razgrajanja. Po delu gre pravočasno k počitku. Druga preznačilna črta bulgarskega naroda je smisel za organizacijo in disciplino. Ta smisel je med Bulgari neznansko razvit. Najbolje se je to dejstvo opažalo v času, ko je bila proglašena mobilizacija. Mladih ljudi ni bilo več na deželi, in treba je bilo v najkrajšem času njih delo nadomestiti. Žene in mladeniči so si v najkrajšem času znali delo tako razdeliti, da sploh ni bilo opaziti, da je vojna. Značilno glasovir. Z eno besedo: dekle je bilo dosti izobraženo in Manjička zares ni mogla reči, da ii je bilo dolgčas ta večer. Ti ljudje so bili vse drugačni, kakor oni, ki jih je poznala doslej, in nehote je zapazila zdaj to, zdaj ono, kar ji je bilo povsem novo. Manjička se je spomnila, da je imela tudi Hivrja, dasiravno je bila neznatna, brezpomembna ženska, na sebi nekaj lastnega, originalnega, o čemer je morala razmišljati; celo ona bedasta deklina, s katero se je danes slučajno razgovarjala, celo ta ima nekaj svojega, čeprav samo originalni način nerazumnosti, omejenosti. »Naposled boš prišla do zaključka, da so vsi ljudje zanimivi!« je pomislila Manjička napol v šali. »No, zdaj se nadejam, da pridete tudi vi k nam!« ji je rekla popova žena pri slovesu. »Seveda, na vsak način!« je odgovorila Marja Vladimirovna popolnoma prepričano in v glavi se ji je zasvetila misel: »Zanimivo je, kako žive ti ljudje doma!« Ko sta sami odšli, ni omenila Zinajida Petrovna niti z jedno besedo, da se čudi, ker se obnaša Manjička drugače. Bala s.e je, da bi porušila prijetno razpoloženje, zato se je zadovoljila s tem, da je pogledala hčer s hvaležnim pogledom. Ko pa ji , je Hivrja šepetaje povedala razgovor Ma-\ njičin s Kiljinim dekletom, se je Zinajida j Petrovna celo prekrižala ter rekla tiho: ' >0 Bog, ti si vslišal mojo molitev!«, dasiravno v resnici ni prav nič molila. j XIII. ! Hivrja je pričela takoj napravijati ; Manjičkino posteljo. Mislila je že, da je to j njena dolžnost, Zinajida Petrovna pa je bi-I la vsa srečna, ko je opazila to. »Kaj boš pa delala?! je vprašala Zinajida Petrovna Manjičko, videč, da pristavlja k postelji stol s svečo. »Brala bom malo«, je odgovorila JVla-rijička. »A kaj boš brala?« »Tako... že kaj!« Manjička nikakor ni hotela razlagati materi svojih utisov od čitanja, Zinajida Petrovna si pa ni upala vprašati, kaj misli o popovih dveh, in če namerava zares iti v posete k njima. In tako se nista pogovarjali o ničemer. Zinajida Petrovna je legla v posteljo, obrnila se k zidu in kmalu zaspala. Tudi Manjička je legla, odprla knjige in pričela citati. »Zdrav razum mi govori »daj, a tudi takrat mi je govoril, da nisem aila niti najmanj kriva tega, kar se je zgodilo, toda je, kako so se celo dijaki zlasti sofijski gimnazijci, organizovali in prevzeli službe slug v parlamentu, da je mogel parlament v redu zborovati. Gimnazijci so napravili organizacijo in se ponudili predsedniku zbornice kot sluge. Ta prekrasni smisel za disciplino in organizacijo je tudi povzročil, da se je v Bulgariji tako silno malo čutilo mobilizacijo, vkljub temu, da je postavila Bulgarija na bojišče vse, kar leze in gre. Bulgar je praktičen, skozi in skozi realen, ne udaja se nobenim iluzijam, ne sanjari, ampak skuša izvesti samo to, kar je izvedljivo. Bulgar je sicer praktik kakor Čeh, pa ni tako sebičen ko Ceh, katerega sebičnost je tako omejena, da si pogostokrat samemu sebi škoduje. Pri Bulgaru čisto drugače kakor pri Čehu je njegov realizem v zvezi s silno požrtvovalnostjo in ganljivim bratoljubjem. Sploh so socialne črte pri bulgarskem narodu in narodnem značaju mnogo bolj razvite ko pri Čehih, drugem takozvanem praktičnem narodu slovanskem. S svojo politiko v zadnjem času so Bulgari pokazali svojo nenavadno politično sposobnost, svoj nenavadni smisel za smotreno, ne čuvstveno, in radi tega uspešno politiko. Bodoči zgodovinar bo lahko dokazal, kako hladno so proračunih Bulgari potrebo in izvedljivost balkanske federacije, zveze s Srbi. Značilno za; po* litično nezrelost dunajskih krogov je na vsak način, da so ti še celo po balkanskih zmagah mislili, da je pri Bulgarih misel federacije nič drugega ko fantastičen sen, nič resnega. Najbolj odlikuje Bulgare to, da je pri njih navada,.političen načrt, ki je bil enkrat sprejet za pravega, izvesti brezpogojno: in na vsak način. Uspeh v politiki je samo od tega odvisen, v koliko se pravilno spozna končni smoter kakega političnega pokreta, politične akcije; in ako je enkrat tak smoter spoznan za pravega, ne sme se kreniti pod nobenim por gojeni na druga pota, temveč zasledovati se mora enkrat postavljeni cilj. Tako so storili Bulgari, in to jim je silno koristilo. Še drugo lastnost imajo Bulgari, ki je važna, preznačilna. Dobro vedo, da v politiki formalnosti nimajo nikakega pomer navzlic temu sem čutila vendar, da sem kriva, in strašno me je bolelo srce. Jaz sem prerezala Lidino plesno obleko, toda babica je zelo modro zakrila luknjo, in moje dejanje je bilo zabrisano. Lida je obupa-vala in jokala, potem pa se je potolažila, šla na ples in je bila srečna. Če se je pa vračajoč se s plesa prehladila in morala • nato leči v posteljo, kako da sem potem jaz tega kriva? Ves večer plesa sem se vedla napram njej popolnoma korektno, kakor se izraža papa; bolj sem bila podobna ženski, ki priznava svojo krivdo, dasiravno jo za enkrat še prikriva, kakor ženski, ki spletkarLNe, ni mi bilo do spletk — mene je bolelo srce, duša... »Uda je morala leči y posteljo, ne za šalo. Prišel je Semjon Andrejič jn se je prestrašil. To je vse strašno razburilo. »Kaj je? Govorite! Moj Bog!« smo ga obsuli vsi, on pa ni mogel ničesar povedati, »Zdaj še sam ne vem. Treba je, da počakamo en dan. Ali.. -« »Aii? Kaj to »ali«? Ali je nevarno?« »Pripravljeni moramo biti tudi na resno,.. Lahko* da so vneta pljuča, in na to sledi sušica.*.« »Groza in strah sta objela vso hišo. Vnetje pljuč — saj to je gotova smrt. Lida na.|PLdy$enL$$f# Turčiji, Živeli so pod ^mlfepi)l^«lfefei^» vendar jedilo to nekaj čisto zunanjega* kar za nje, realna ljudi sploh n»eksistiralt>. Vedeli so, da je'vsakdo v toliko- svoboden irt: močen, v Kolikqr;'si žna to svobodo, to moč sam pri- j boriti.. ... :.?''"."' ;' ,'^u- '' .. ";* - *. | : Na koncu'pa moramo omeniti še neko .odlično potezo Buigarov: njih popolno po- % litičho treznost; Njim je tuje srbsko nag- j nenje, udajati se frazam in velikim bese- J dam. Njiti treznost se zrcali V tem, da znajo ž orientalsko spretnostjo presojati, kako je treba postopati s svojim sovraž- { nikom. Nikdar ga. oni ne dražijo, v boi se ^ spuščajo samo tedaj, kadar se čutijo dovolj ¦ silne. ' . ¦ [ ; V vprašanjih, kakor n. pr. razmerie Avstroogrske k Bulgariji, so skrajno o-preznH n& izpostavljajo se. Pri vsem postopanju znajo ubrati ono pot, ki jim ne odtuji simpatij Avstroogrske. Hladno presojajo svoje razmerje do Rusije; ne navdušujejo še za Rusijo, skušajo ostati v dobrem razmerju z Avstroogrsko, in pri vsem tem so odločni pristaši načela: Bul-garija Bulgarom, Balkan Balkancem. In vse to brez šuma in hrupa, drgače kakor se to dela v Beogradu. Bulgari so dokazali, da si more kak narod pridobiti stalnih uspehov samo tedaj, ako se v vsem svojem dejanju in ne-hanju drži načela: Prvo je delo! Brez dela, brez široko zasnovanega vztrajnega narodnega dela ni mogoče doseči ničesar. To je začetek in konec vsega. Pri Hrvatih in Srbih, ki toliko zanemarjajo načelo smotrenega dela, vidimo tudi posledice tega. Samo tisti narod se more ohraniti in razvijati, ki mu je aktivno delo na vseh poljih edini rešilni izvir vseh narodnih energij. — Zveza slovenskih ljudskih knjižnic. V Ljubljani se bo vršiLdne 2. februarja ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižic. Vsakdo dobro ve ceniti pomen knjižnice, ki je dostopna širšemu ljudstvu. Ne bom na dolgo in Široko govoril o koristi dobre zabavne in resne poučne knjige. A kje jih naj ljudstvo dobi? Kupovati jih ne more, ker ne zmore denarja zanje. Ostane mu le knjižnica, iz katere si izposodi za mal denar dobro knjigo. A tudi knjižnice, ker niso dovolj financijelno podprte, ker životarijo vsaka sama zase, ker nimajo trdne organizacije, ne morejo, ustreči čitajočemu občinstvu. V prvi vrsti manjka denarja, potem so knjiž. dostopne le članom dotičnih društev. Vsemu temu se mora odpomoči. Pri nakupu posameznih knjig narastejo stroški ogromno. Treba je plačati polno ceno, poštnino, drago knjigotrško vezavo, ki je samo za privatnike; za ljudsko knjižnico je potreba trpežno in smot-reno vezavo. Marsikatera knjižnica izpo-sojuje nevezane knjige, ali pa leže nevezane po omarah, ker ni v obližju knjigoveza. Zategadelj si je Zveza nadela nalogo združiti vse slovenske napredne ljudske knjižnice. Zve;za bo nakupovala knjige in za svoje članice oskrbovala trpežno in ceno vezavo. Zvezi je že zdaj obljubljenega mnogo popusta pri založnikih. Ti dobro znajo ceniti pomen knjižnične, organizacije. In v kulturnem pomenu je velike koristi Zveza. Vsako novo slovensko knjigo bo Zveza razposlala svojim članicam in tako bp Sla komaj izišla knjiga v enem mesecu po širni Sloveniji. Nadalje bo Zveza oskrbovala čianice z vsemi potrebnimi tiskovinami in potrebščinami in to večjidelj brezplačno. Dalje bo Zveza skrbela, da bodo članice prirejale vsakoletne veselice v prid knjižnic, da si na ta način zagotove stalen dohodek. Zveza ima nalogo združiti vse knjižnice v znočno falango za boj proti Stidmar-kinim in Leginim knjižnicam. Da se bo pa delo tem intenzivnejše vršilo, je potreba, da se udeleže vse napredne knjižnice tem številnejše ustanovnega shoda. Pomeniti, se imamo mnogo. Dela je dosti. Rok tudi. Samo organizacije manjka! Pristopajte k Zvezi; podpirajte jo s knjigami in tudi denarnimi prispevki. Vse je nasloviti na Zvezo slov. ljudskih knjižnic v Ljubljani, Wolfova ul. .10/1. Za vse informacije je Zveza vedno na razpolago. Uradne ure so od 3. februarja dalje vsak dan od 4—8 popoldne in v nedeljah/in praznikih od 9— 12h. Katera knjižnica še ni dobila na vpogled pravil in poslovnika Zveze, naj se obrne na Zvezo, da ga ji dopošlje. Preobrat v Carigradu. Mir v nevarnosti. Mladoturki so se polastili vlade. — Veliki vezir je Mahmud Šefket paša. — Nazim paša ustreljen. Balkanski delegatje v Londonu čakajo navodil svojih vlad. O miru smo pisali v četrte|. Kdo pač je pričakoval v Carigradu tak preobrat, kakor se je izvršil kar na krat po zborovanju divana, ki se je izrekel za mir! Pričakovali smo na noto velevlasti zadovoljiv odgovor, ki pomiri Evropo ter končno da gotovost, da ne bodo več doneli topovi pri Čataldži. Ali kar na mah so pretresle Evropo nepričakovane vesti. Mladoturki so dobili moč v roko. Enver bej in Tallat bej so ' se postavili na čelo nezadovoljnim mlado-turkom, so zasedli porto, pregnali sivolasega velikega vezirja Kiamil pašo in sestavili svoj lastni kabinet. Ker pa so mladoturki in njihova vojaška stranka za nadaljevanje vojne, je s tem dejstvom zunajnopolitični položaj na mah izpremenjen in bodočnost zopet negotova. Ni izključeno, da se položaj popolnoma iz-premeni, ker se je Turkom punt posrečil. Mogoče je, da izpremene sklepe narodnega zbora in velikega divana in glasujejo za vojno. e V zadnji url! je nevesta, Lida je imela do včeraj pred seboj sijajno ženitev in gotovo srečo, a Izdaj naenkrat... A kakšna kazen božja je to? Za kake grehe?« »Jaz sem se pomirila in se skrila v kot; bala sen« se le pomisliti, kaj se more zgoditi. In iriiselj da sem tega kriva jaz, misel, ki se sicer ni zlagala z dejstvi in ki je nasprotovala vsaki logiki, me je preganjala neprestano. »A ko zdaj mislim, zakaj je moje srce, ki je bilo doslej trdo in samoljubno, objelo naenkrat potrto kesanje, odgovarjam sebi na vprašanje: zato, ker je preizkusilo vsakovrstne bolesti, sicer ^neznatne in malenkostne, a 40 je vseeno, zakaj preživelo jih je kot najresnejse najglobje bolesti. In j one so omečile moje srce, ki je bilo oka-menelo od same udobnosti m prijetnosti. »Semjon Andfejič se ni varal Lid« se ;| je pričelo blesti, poklicali so še druge zdravnike, in Vsi so potrdili, da ima vneta pljuča. Videla sem, kako se je oče, ko je slišal to, vrgel na naslonjač in zajokal kakor malo dete. »Uboga moja Lida! Tako blizu je bila tvoja sreča! O, prokleti plesi, proklete veselice!« Ali ne, ne*, jaz sem bila globoko uverjena, da tega ni bil kriv ne ples, ne veselica, temveč jaz, samo jaz. Jaz sem bila takrat silno razkačena. Kdo ve* — morda bi bilo vse drugače, ko bi ^e storila tega sramotnega dejanja.: Ako bi bili odšli s plesa pol ure preje, jbi Lida ne bila tako razburjena in manj bi plesala; brez števila malenkosti se je vrtite okrog tega. usodnega slučaja. Glavno je — ako bi se bilo vse ta večer zgodilo le za las drugače, bi se morda Lida ne bila niti pre-hladila. »Vse v hiši je bilo žalostno in obupano. Babica ni nič več pletla za dobrodelno loterijo, temveč je od jutra do večera brala evangelije. Mati je sedela vedno na istem mestu, — raztresena, vsa potrta. Knez je prihajal vsak dan, njegov obraz je bil žalosten, toda ta žalost je bila, kakor se mi je zdelo, hladna in umerjena; prihajal je, posedel pol ure in zopet odšel, in med tem je neprestano molčal; to je imelo pomeniti, da ga je žalost vsega pretresla. Vsi so tako mislili in govorili, jaz pa mu nisem verjela, zakaj ne — tega sama ne vem. Meni se je zdelo, da se mirni izraz njegovih oči ne ujema z obit- Volllcl za trgovsko In obrtno zbornico I Kdor Se nI vposlal Izkaznice s podpisano glasovnico »Narodnemu odboru" v Gorici, naj stori to še danes! Evropa pač ne more trpeti, da bi izbruhnila vojna še enkrat in Rusija je že dovolj razumljivo grozila, da ne bo gledala politike mladoturških desperadov. Če je res, da prekliče pametni odlok Kiamilove-ga kabineta, pride pri Čataldži do novih bojev in s tem do dogodkov, ki bodo ne-doglednih posledic, Ako se vojna obnovi, potem se lahko reče, da so mladoturki pomagali metati zadnje ostanke Turčije iz Evrope. Ob polštirih pop. v četrtek sta priredila Enver bej in bivši poslanec stotnik Džami na čelu 300 softam bučno demonstracijo pred porto. Demonstranti so vdrli na dvorišče porte, ko se zasedal ministrski svet in so klicali proti vladi, ker je predala DrinopoJje in popušča celo napram Črni-gori. Zahtevali so, da kabinet odstopi. Veliki vezir je odšel na to v svojo palačo. Carigrad 23. Ob 4. popoldne je udri Enverbej s 300 softatni in oficirji v porto, kjer je premagal odpor in zasedel vse vhode in izhode. Z golo sabljo je stopil Enver v dvorano, kjer so bili zbrani prestrašeni ministri in je prisilil Kiamila pašo, da se je peljal-z njim k sultanu. Pri sultanu si je Enverbej izsilil avdijenco in ga je za-strašil, da mu ie priznal predlagana imena novih ministrov. To je bilo vse delo le nekaj minut. Ko se je peljal nazaj, je ljudstvo prirejalo Enverbeju navdušene ovacije in duhovniki in hodže so napovedovali sveto vojno. Enver je stopil med narod in je za-klical: »Kiamil paše ni več, živelo novo ministrstvo!« Narod je Enverja dvignil na rame in ga je nosil po mestu. Tako je mir zopet ogrožen in položaj poslabšan. Turški vojaki pri Čataldži zahtevajo vojno, zahtevajo jo oficirji. Mladoturki pa pravijo: Hočemo rešiti čast naroda, ali pri tem poskusu poginiti! * Par sto ljudi z energičnimi voditelji — in preobrat je izvršen ter evropski položaj izza trenotka prej na giavo postavljen. V Londonu so rekli balkanski mirovni delegatje, ko so izvedli za preobrat, da sedaj imajo pred seboj vsaj jasen položaj. Namesto cincanja v Londonu se bomo videli pri Odrinu in Čataldži. Turčija bo morala mir drago plačati. Angleški listi nujno svetujejo velevla-stim, naj se ne prenaglijo z nikakim korakom. Ako ostanejo složne, kakor zadnje dneve, bo vendarle mogoče prepričati Turčijo, da je vsako zoperstavljanje potrata in brez praktične koristi. Novi turški kabinet je sestavljen. Ponoči 24. t. m. so predložili sultanu novo listo. Kabinet je tako sestavljen: Veliki ve-zirat in vojna Mahmud Šefket paša, predsedstvo državnega sveta princ Said Ha-lirn, notranje zadeve Hadži Adil, zunanje zadeve samo začasno bivši atenski poslanik Muktar, mornarica Mahmud, pravosodje bivši carigrajski vali Ibrahim, finance bivši predsednik računskega dvora Rifaat, javna dela senator Batzaria (Vlah), vakuf Hajri, trgovina bivši minister za notranje zadeve Džemal, pošta Oskan in nauk bivši guverner v Magneziji, Šukri. Včeraj se je vršil prvi svet ministrov novega kabineta. Posvetovanje je trajalo več ur, odgovor na noto velesil pa še ni bil sklenjen. Mir se v mestu rii motil, Evropejcem se ni grozilo. mladoturki za nadaljeuanle Notranji turški minister. Talat bej je j razposlal deželnim oblastim naznanila take vsebine: Ker je kabinet Kiamil paše sklenil prepustiti sovražniku ves vilajet Odrinski in • del otokov in ker je sklical konferenco notablov ter. dal tam potrditi svoje sklepe, je šlo ljudstvo ogorčeno pred Porto. Vsled demonstracije se je ministerstvo Kiatnil-paše odpovedalo. I Okrožnica z? rjuje, da bodo ščitene svete pravice a*>. i vine in ker je verjetno, 1 da se bo vojna ri*i iljevala, treba ljudstvo spodburiti k matf .alni in moralni podpori. Enverbej ir Mahmud Šefket paša dobivata z raznih strani brzojavne pozdrave in odobravanj-.*. ! Posebno navdušeno brzojavko so poslali Enverbeju in Mahmud Šefketu turški oficirji iz Čataldže in Galipolisa, ki ju imenujejo rešitelja domovine. i Šukri paša iz Odrhia je poslal radio-telegram, v katerem pravi, da se bodo ob-leganci odslej še toliko hrabreje borili, da se osvobode oblegateljev, Dalje v prilogi. panim, turobnim obrazom. Sploh pa so bile to nedoločne, zavestne misli v.. moji glavi: zdaj razumem to popolnoma jasno, takrat pa sem samo motno čutila. , »Ni mi.potreba natanko opisovati teh težkih dni. Povem naj samo, da je bil to čas, ko se je v meni zbudila želja — iti v sobo, kjer je ležala Lida in ostati tam ter ji streči z največjo gorečnostjo. Toda mama se je grozno prestrašila, ko sem ji povedala svojo namero. »Bog obvaruj! To je strašno nalezljivo! Dovolj je jedna nesreča!« »In niso me pustili k Lidi. Ona je bila popolnoma izolirana. Stregla ji je usmi-ljenka, naši pa so samo včasih prihajali k nji, in to zelo, zelo oprezno. Mene je to vznemirjalo do dna duše, a najbolj je vznemirjalo Semjona Andrejiča, ki nas je neprestano opominjal, da bodimo oprezni. »Uboga Lida ni prestala bolezni, marveč je umrla deseti dan svojih muk. Ko sem cula to, sem padla na tla od obupa; jokala sem,grenko, in nikakor me niso mogli potolažiti. Pa kako bi me tudi kdo potolažil, ko so bili vsi uničeni in potrti od žalosti, Lida je umrla, Lido so pokopali sijajno, kakor je le najsijajneje mogoče pri takem slučaju*.." »Moja veselost je izginila, rdečica je zbežala z obraza, in jaz sem postala molčeča in brezbrižna. Cele ure sem presedela kje na divanu. Misel, da sem jaz kriva J te smrti, mi ni dala spati. Vsi so bili že v skrbeh, kajti izgledala sem tako, da so se zbali zame in pričeli govoriti o potovanju nekam v inozemstvo, in tako dalje. — »Zdaj pa naj povem najpoglavitnejše in najstrašnejše. Le ker se je po tistem zgodilo tako mnogo čudnih stvari, in je moje srce zelo otopelo, razum pa se ojačil, čutim, da sem zmožna pripovedovati vse tako mirno, kakor da to. ni povest, ki se tiče mene, temveč nekega drugega človeka. Osebe v tej povesti so mi bili blizki ljudje, in bi me moglo ovirati, da bi ne bila nepristranska; toda ti ljudje so odšli že daleč, daleč od mojega srca in druga bitja so mi postala blizka, bitja, ki si jih takrat nisem mogla predstavljati niti v sanjah, Torej nimam zaprek, da bi ne.bila odkritosrčna, in povedala bom silno iaz-žaljenie, ki so ga zadali mojemu srcu.« (Dalje prih.) Priloga »Sotr it. 11. z dne 25. januvarija 1913. Nazlm paša ustreljen. O smrti Nazim paše poročajo iz Carigrada: Da so Nazima pašo ustrelili, je slučaj, ki bo lahko diskreditiral mirno in smotre-no postopanje Ehver beja in Talaat beja in ga je povzročil brez dvoma adjutant Kia-mila paše in Nazima paše. Oba sta namreč bila skJenJk^da-i^.bDj^ krvi, ko je pa Nazim^pašlh^cftm^atrt^r^ ljal z okna na Enver beja in njegovo spremstvo, je to odgovorilo s streli, pri čemur je padel Nazim paša. Vkljub temu pa se mir ni nikjer.kalil. V celem mestu je mirno. Ta izprfememba v« kabinetu le* delo armade. Ona je za vojno in hoče raje>boj nego nečasten mir. (Kor. b.) Ministri so poskušali, da bi telefonično prizvali čete in policijo, pa jim ni-nikdo prišel na pomoč. Straža pred por-' to se unijonistom nikakor ni' protivila, dasi ravno so streljali na njene oficirje z revolverji. Ravnatelj anatolskih železnic Jiu-guenin je bil s prvim dragomanom nemškega poslaništva dr. Čebrom ravno v sobi za konzule, ki se nahaja v porti, ko so vdrli unijonisti. En strel je pogodil vojnega ministra Nazima pašo, ki se je mrtev zgrudil pred Huguenina. Ministri so bili vsi prepadeni, le Kiamil paša je ostal hladnokrven in je pričakoval burne prišlece, pa tudi minister za zunanje zadeve Noradung-hian se je pokazal moža. Odgovora na noto velevlastij -vsled preobrata v Carigradu seveda Še ni; sledi pa menda že v par dneh. Iz Pariza poročajo, da hočejo velevlasti pritisniti na Turčijo, da se vendar uda. Govori se tudi o pomorski demonstraciji pred Carigradom. Rusija je poprej pritiskala, da ne o-stane neutralna, ako Turčija ne sklene miru, po nekih poročilih bi bil ruski poslanik odšel iz Carigrada... . Delegatje ostanejo še v Londonu do novih navodil in odgovora nove turške vlade. Vse pa kaže na nadaljevanje vojne___Tako se poroča iz Sofije, da je ge- neralissimus Savov končal vse priprave za obnovitev vojne. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica je sklicana na dan 28. t. m. Delovala bo do 15. febr., potem bodo sklicani deželni zbori. Inozemstvo. Izjava francoske vlade. — Včeraj je podala vlada v zbornici in senatu izjavo o svojem programu. Novi kabinet bo sledil politiki svojih prednikov; vlada se pobriga za izvedbo volilne reforme in s tem izvršiti veliko socialno delo. Zbornica je votirala vladi zaupanje s 324 glasovi proti 77. Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Na račun članarine so plačali: dr. Dinko Puc, odvetnik v Gorici, 10 K, Rud. Sterle, sodni svetnik 3 K, Ad. Urbančič, mesar 3 K, dr. Rud. Gruntar, odvetnik v Tolminu 20 K, dr. Ernst Dereani, zdravnik 5 K, Fr. Kovač, sodni svetnik v p. je poslal blok za 10 K. Dijaki so nabrali v Kobaridu dve vreči krompirja in eno vrečo fižola. Na račun mesečnine je prišlo 47'40 K. Jak. Božič, poštni uradnik 3 K (članarina). Domače vesti. Oopozarjamo na plesni venček »Slovenske Čitalnice«, ki se bo vršil drevi v dvorani »Trg. doma«. Zimski šport. Vremensko poročilo i Bleda dne 24/1. 1913: Temperatura: —.2. Vreme: jasno. Sankanje: prav dobro. S sanmi: prav dobro. S skiji:.v srednjih in višjih legah. Bleško jezero: popolnoma za-mrzlo, dobro drsališče. Smrtna kosa.. -~ Danes je umrl v Št. Ferjanu g. Miha Škorjanc, posestnik. Pogreb bo v pondeljek ob 9. uri. Naše so-Žalje preostalim! imenovanje v poštni službi. — Poštni oficial Fran Jeglič v Rudolfovem je imenovan poštnim kontrolorjem pri poštnem in brzojavnem uradu Trst 1. Veliki ples »Goriške Slovenske Mladine« 1. svečana 1913. — r Z mrzlično naglico se vrše predpriprave za bližajoči se vsakoletni običajni veliki ples narodne mladine v Gorici. Po predpripravah sodeč utegne biti letošnji mladinski ples zopet najlepši v predpuatni sezoni, pomnoženi odbor se trudi doseči zadovoljnost vsakega še tako razvajenega gosta. Posebno L!$Qity»MR-i#e^tw>valeiu4e, pri predpripravah naš obširni »Damskr odsek«. /Vabila za veliki ples so že razposlana, kdor bi po pomoti vabila ne bil prejel, naj se'obrne do kakega odbornika ali naravnost na društveno pisarno G. S. M. v ulici sv. Petra 66, ali pri generalni plesni vaji, ki se bo vršila jutri popoldne, na pleso-vodjo. Na svidenje! Odbor. »Goriška Slovenska Mladina« v Gorici. — Generalna, t. j. zadnja plesna vaja se bo vršila jutri (v nedeljo 26. t. m.) popoldne od 4l/a—9. ure zvečer v Trgovskem Domu. — Pri generalni vaji svirat v o j a š k i o r k e s t e r! — Na svidenje! Odbor. Smuški tečaj v Bohinjski Bistrici. — V nedeljo dne 26. febr. t. 1. otvori Deželna Zveza za tujski promet na Kranjskem brezplačni smuški tečaj v Bohinjski Bistrici, ki bode trajal tako dolgo, dokler so snežne razmere ugodne. Deželni Zvezi se je posrečilo dobiti od c. kr. III. kornega poveljstva izbornega učitelja za smuči in sicer gospoda' poročnika Jul. Ringel-na, ki je radevolje prevzel vodstvo tečaja. Gospod poročnik Ringel je sedaj poveljnik vojaškega smučnega tečaja 27. deželno-brambskega polka v Bohinjski Bistrici, ter je v smuškem športu odličen strokovnjak. Zimsko-športna ter turistična društva, kakor vsi prijatelji smuškega športa se opozarjajo na ta tečaj in so prijave nasloviti na gospoda poročnika Jul. Ringel-na, Bohinjska Bistrica, Hotel Markeš. Ta smuški tečaj se prične v nedeljo dne 26. t. m. ter se bode nadaljeval vsako nedeljo, vendar se pa smejo p. t. športniki tudi ob delavnikih pridružiti vojaškim smuškim vajam, katere vsak dan pod poveljstvom imenovanega poročnika prirejajo zanimive smu-ške ture in izlete v okolico Bohinja. Ker smuški šport, kot jeden najpriljubljenejših, zimskih športov, vsako leto privabi mnogo novih prijateljev športnikov v Bohinj, je pričakovati, da bode ta prvi smuški tečaj imel mnogo obiskovalcev. Natančna pojasnila: Deželna Zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Razpis natečaja. — Pri deželnem tehniškem uradu je izpraznjeno mesto deželnega inžemrja v X. jventuelno v IX. plačilnem razredu deželnih uradnikov. Prosilci, ki se nameravajo udeležiti natečaja, imajo vložiti pravilno opremjene prošnje pri deželnem odboru do 15. februvarja t. L Podrobna pojasnila glede razpisanega mesta in glede službenih razmer se dobivajo ob uradnih urah pri deželnem tajništvu in deželnem stavbinskem uradu. — Deželni odbor. Vojaški pogreb. — Včeraj popoldne so pokopali v Gorici korporala tuk. plan. polka Avgusta Dolenca, doma nekje blizu Celja, ki se je, kakor smo poročali, ustrelil. Izvedeli smo o njem to-le: Dolenec je imel prestati neko kazen izven Gorice; ovadil ga je bil neki furlanski vojak, naj-brže iz maščevanja, da je nekoč, pred časom že, se odstranil s straže, kar je hudo kaznivo. Dolenca je to in zraven še degra-diranje tako bolelo, da se je rajši ustrelil. — Za krsto sta stopala ranjkega sestra in brat ter ljubica njegova. i ¦ i Central-Bio. — Vspored za soboto 25., nedeljo 26. in pondeljek 27. t. m. — 1. Otok Cevlon, krasen naraven posnetek, — 2. Klub drsalcev, velekomično. — 3. Obrekovanje, velikanska drama iz življenja mornarjev. — 4. Ježevci, velezanimiv, podučljiv naraven posnetek. — 5. Lastnik plavžev, velikanska drama v 3. delih po znanem romanu. Samo pri večernih predstavah. — 6. Umetni velikan, velekomično. Karmelitauec in doktor. — V novembru lani je bil aretiran v Višku neki člo'-vek v obleki redovnikov karmelitancev. Imeli so ga za špijona. Dolgo časa je trdil, da je on Dr. Fr. Bernardus, končno pa se je dognalo, da je ta človek neki Bernard Steirimetz iz Nemčije, ki je hodil po svetu in se izdajal za doktorja. Policija ga pošlje domov v Nemčijo. Skvarjeno vino je prodajal nekdo iz Brd ter bil zato kaznovan z globo 30 K. NiC več se ni treba jeziti zaradi slabe kave tistim gospodinjam, ki rabijo Kolin-sko kavno primes. Ta kavna primes je namreč najboljši kavni pridatek, ki' daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Ker je tudi pristno domače blago, je vse naše gospodinje najraje kupujejo. Pazite pri nakupu na varstveno znamko »Sokol«! Obsojen kolon. —-'Fra-frČadež iz Ko-zane je kolon na posestvu g. Ivana Sim-čiča. Bil je ovaden od gospodarja, da je poškodoval gozd. Obsojen je na 12 dni zapora in povrnitev škode 142.60 K; plačati mora tudi pravdne troške. Poskusen ulom v Orzanovo filijalko v Gorici. — V noči na četrtek sta hotela udreti v Orzanovo filijalko na Korsu dva -mlada tatica, stara komaj po 15 let. Ropot je čui nočni čuvaj Martelanc, ustrelil parkrat v zrak z revolverjem, prišli so redarji in oba fantiča prijeli. Udrla sta bila v skladišče, v trgovino pa nista mogla. Porotna zasedanja za leto 1913. so določena tako-le: prvo zasedanje prične 31. marca, drugo 23. junija, tretje 20. oktobra in četrto 9. decembra. Odprti lekarni. — Jutri popoldne boste odprti v Gorici lekarni Gliubich-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 26. t. m. do 2. febr. t. I. Prva slovenska zaloga Čaja in ruma v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, je izročila C. M. družbi zopet K 70, Objavljajoč : noči. Ta cesta g. Machnitschu ne deia • isti. Dasi nova, je zelo preozka in ima preveč ovinkov. Pravo čudo je, da se še ni na njej zgodila večja nesreča. Sokolski vestnlk. Sokolstvo. (Dalje.) V tej dobi je Sokolstvo dozorevalo. Kakor je obstojalo nekdaj narodno delo v živio klicih, veselicah in govorih, izvira-jočih iz narodnega pa tudi vinskega navdušenja, tako si je predstavljala večina naroda sokolsko delo: Rudeča srajca, čepica s sokolskim peresom in pohod na narodne prireditve, plesi, petje. Le malokdo se je poglobil v idejo.in se poskušal upirati splošnemu nazoru. Ravno zato je v onem času živelo, oziroma životarilo mirno, brez velikih bojev, pa tudi brez upoštevanja, vsaj takega, kakoršnega bi moralo uživati. Ni dajalo od sebe žaru in toplote, bilo je le bolj geslo kot oživljajoča ideja. Nihče ga ni napadal, le tu pa tam vlada* Sokolstvo je postalo sčasoma resne]-le in se začelo zavedati svoje naloge. Po- drsnosti dosedanjega delovanja je sledilo globoko -spoznanje, in ideja sama ni mogla ostati5 dolgo le geslo, postala je sama sebi namen; določen in jasen. Iz navidezne organizacije posameznikov in mas je postalo Sokolstvo močna vsenarodna; njegovo delovanje se je poglobilo. »Ozdravljenje, . povzdiga naroda/njega okrepitev in vzgoja«. Postalo je težka, toda potrebna šola, z natančnim učnim načrtom. V ospredje -je stopila telesna vzgoja, katero smatra Sokolstvo za podlago vsemu. Sicer se je tudi prej telovadilo. Toda kako! Enostranske težke telesne vaje, bolj atletične in predvsem nesistematične, so prej škodile, kakor koristile, v večini društev pa niti te ni bilo. Sicer so bile temu deloma tudi razmere krive. Danes ima Sokolstvo svoj lasten način telesne vzgoje: Sokolski telovadni sestav, ki je priznano najboljši na svetu. V sokolskih društvih se goji sistematična telovadba in društvo brez telovadcev je danes nesmisel. Pri tem pa Sokolstvo ni ostalo. Telovadba sama bi našemu narodu sicer pomogla telesno, toda vzgojila bi ga ne. Vzgoja pa je najvišji namen sokolskega dela. Telesne vaje vplivajo same sicer že na duha telovadcev, ker jim vzbujajo zavest moči, ga silijo k napredovanju in podžigajo njegovo voljo k tekmovanju z drugimi. Toda telovadba ni sama sebi namen, ampak le sredstvo. Telovadec naj ve, zakaj telovadi, zakaj ravno v sokolski telovadnici in zakaj na način, kakor to določa telovadni načrt. To mu mora nuditi njegov vaditelj. In vendar ni Sokolstvo samo telovadna institucija! Niti ni šola telesne vzgoje. Ono je trdno organizirana zveza posameznikov, katerih krog naj se razširi črez ves narod, katerih medsebojno razmerje je strogo določeno, in ki imajo skupno delovati natančno po sokolskih geslih. Medsebojno razmerje članstva sloni na demokratični podlagi. Skupno življenje je s samim geslom bratstvo natančno urejeno. Bratstvo opleme-njuje srca posameznikov, ublažuje nas-protstva in izpreminja škodljivo medsebojno tekmo v plemenito sodelovanje v korist in napredek skupne stvari. Zato se mora v Sokolstvu vednc in povsod povdarjati, da je nestrankarsko. Vsako politično delovanje je iz Sokola izključeno, ker bi ravno to zastrupilo vse življenje v organizaciji in bi cela stavba bila v večni nevarnosti pred političnimi streslja-ji. Ravno to se Sokolstvu največ očita, ali pa se mu očita v tem oziru hinavščino. (Dalje.) Podgorski Sokol je imel v nedeljo 19. t. m. svoj III. redni občni zbor. Navzočih je bilo 33 bratov. Pozdravil je navzoče br. podstarosta, ki se pred vsem spominja ravnokar umrlega br. staroste. Vsi se dvignejo s sedežev. — »Vječnaja mu pamjat«! Prva točka na dnevnem redu je bilo predavanje. Predaval je br. Faganeli o razvoju Sokolstva pri vseh slovanskih narodih od prvega začetka do danes. Doz-nali smo iz tega predavanja, kako številna je slovanska sokolska armada, kako disciplinirana in prežeta bratskega duha. Da, — »Mi ne izginemo, mi nismo več sami«! — In slovensko Sokolstvo je kaj častna veja na ti mogočni slovanski lipi. Brat načelnik poroča, da se je telovadilo 120 ur. Zanimanje za Sokola je res obče ali telovadcev premalo. Vabi vse, ki so dobre volje, naj pridejo v telovadnico. Letos je naše jubilejno leto, da ne bomo med zadnjimi! V noveniodboru so sledeči bratje: Slamič Al. starosta, Klančič Milan pod-star., Faganeli Ant. načelnik, Dolenc Iv. tajnik, Klančič Fr. blagajničar; odborniki: Bregant štef., Klavčič Jož., Okroglič Alb., Juretič Evgen, Susič Jožef. Namestniki: Bizjak Andrej, Brešan Fr., Simonetti Marij. Pregledovalca računov: Trpin Iv., Svečerič Janez. Ob sklepu se je nabralo za brate na Balkanu K 15. In ti Sokol podgorski, vzletaj ponosno nad svojim gnezdom, nad svojo Podgoro. Skrbno Čuvaj tja proti zahodu in severu; pomni, da si predstraža Gorice. S tabo nikdar, le preko tebe naj pelje pot sovražnika tvojega naroda! — Na straž! Sokolsko društvo »Dornberg-Zalošče« ima svoj redni občni zbor dne 26. t m. kakor sledi: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnika in načelnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slu- čajnosti/ Občni zbor se vrši v prostorih •br. Fr. Golja, nadučitelja v Zaloščah ob 3 uri popoldne. »Kakor kdo more«, ta naslov letošnje Sok. maškerade, katera se vrši na pustni torek v vseh prostorih »Trg. doma«, je vzbudil med goriškim občinstvom veliko zanimanja. Od več strani se sliši, da nekateri ne razumejo naslova. Ali je to mogoče? »Kakor kdo more«! V navadni pro-menadni obleki, v fraku, v letni, zimski ali športni obleki naj pridejo gospodje. Dame ravnotako, tudi razni kostumi in narodne noše niso izključeni. Kaj pa maske? Tudi za te velja: »Kakor kdo more« Pie-rettes, Pierot, pajaco, cvetke, metulji raznih barv, vse, vse, kakor kdo more in k a k o r h o č e, naj pride na Sokolovo maškerado, ki se vrši v prid prepotrebne-mu »Sok. domu« v Gorici. — V veliki dvorani bode rajajoči mladini sviral k plesu vojaški orkester tuk. peš-polka. V spodnjih prostorih v »Oštariji pri Žefu« bode razveseljeval žejne in lačne z raznimi »štajeriši« in »čardaši« »šramel-kvartet«. Skratka bodi povedano, da je veselični odsek prav dobro preskrbel, da bode celo noč in v vseh prostorih vladalo veselje in pravo pustno rajanje. Začetek ob 8V2 zvečer. Maske opozarjamo, da ostanejo lahko celo noč zakrite. O polnoči ni odmora. Vstopnina 2 K za osebo; posebni sedeži na galeriji 1 K. , Vstopnice in sedeže se dobi prihodnji te-¦ den v predprodaji v trgovini gosp. A. Ga-bršček v »Trg. domu«. Kakor kdo more, i naj pride... Gospodarske vesti. \ Denar avstrijskih vladarjev v ame- . riških bankah. — Nekaj let že ulagajo ev-! ropski vladarji svoj denar v velike banke Zedinjenili držav in kupujejo akcije ameriških podjetji. C e s a r V i 1 j e m II. na pr. ima že več let za tri milijone akcij ameriške železniške družbe in pruski princi imajo obilo takih akcij. Ruski car ima za 6 milijonov dolarjev takih akcij kakoršne ima cesar Viljem 11., ki mu donašajo 500.000 dolarjev na leto. Angleški k r a 1 j J u r i j V. ima za pet milijonov dolarjev ameriških akcij. Kralji, ki imajo vložen svoj delež v deželi dolarja, so dalje: kralj grški, italijanski, danski, belgijski, špansk i. Bivša cesarica Evgenija ima naloženega v Ameriki le 10.000 dolarjev. Tudi avstrijski cesar in pa p e ž sta angažovana ali le z malimi svotami v zaoceanskih bankah. Papež in dunajski dvor zaupata svoj denar Rotšildom in Natanu Montefiore v Londonu, Parizu in Frankobrodu. Slovanska gospodarska centrala v Zagrebu. — »Obzor« se bavi z mislijo ustanovitve »Slovanske gospodarske centrale« v Zagrebu s sodelovanjem Cehov, Poljakov in Slovencev. Za tujski promet ob Adriji. — Včeraj se je vršilo v Trstu v palači Avstr. Llovda zborovanje interesentov za tujski promet ob Adriji. Podalo se je tudi poročilo o delovanju odbora tekom lanskega leta. Leksikon za inserenta je časopisni Katalog. Brez natančne, v vseh točkah zanesljive pomožne knjige, ni moči, ali vsaj samo z velikimi stroški izvesti svoje inse-rcijske načrte. Ta izkušnja je že od nekdaj navajala anončno pisarno M. Dukes nasled. (Maks Augenfeld in Emerik Les-sner d. d.) na Dunaju, I. okraj, Wollzeile št. 9, da je časopisnemu katalogu, ki ga izdaja, posvečala največjo paznost. Z ne-s utrudljivo revizijo vedno stoječ na višini' časa, daje ta časopisni katalog M. Dukes nasled. d. d., inserentu množico dragocenih informacij. Ta obsežni leksikon najhitreje reši za vsakega interesenta odločilna vprašanja: »kje — kdaj — kako?« — Katalog je ravnokar izšel z uvodom splošne gospodarske vsebine in je inserentom gratis in franko na razpolago. Piva se je popito v Gorici v mesecu novembru lani 855 hI in 19 1. Zveza Čeških hranilnic je protestiral i proti odloku vlade, ki predpisuje, da morajo hranilnice naložiti 30% svojih uiog v mobilijah in polovico v državnih pa-p:rjih. Ta odlok smatrajo protizakonitim. V Solonu se opaža počasi živahnejše trgovsko gibanje. Dan na dan prihajajo z dežele trgovci v Solun sklepat kupčije. — V Seresu je gospodarsko stanje slabo. Beda je velika; manjka živeža. Skladišča za tobak, v katerih je bilo zaposlenih na tiso- če oseb, so zaprta. — V Mitrovici je tudi slabo trgovsko stanje. Vsi trgovci v No-vembazarju se nahajajo v kritičnih finanei-jelnih okoliščinah. Češke banke v letu 1912. — Kakor politično, se skušajo odtrgati Čehi tudi gospodarski od varuštva Nemcev. Njihov trgovski talent, štedljivost in pridnost so jim pripomogle tako daleč, da se danes že nele niso osvobodili od nemške odvisnosti, ampak, da celo vspešno konkurirajo z njimi. Posebno napredujejo njihovi denarni zavodi, banke in posojilnice. Največja je- Živnostenska banka. Njen kapital znaša K 80,000.000 reservni fondi pa K 22,000.000. Ustanovila je že celo omrežje filialk, ne le v deželah češke krone, ampak po celi Avstro-Ogrski. Njena podružnica na Dunaju je nevaren tekmec nemškim bankam. Živnostenska je financirala mnogo večjih podjetij in ustanovila sama zopet več bank. Druga je Ustfedni banka českvch spo-ritelen s kapitalom K 25,000.000. Kakor Živnostenska ima tudi ta banka svoje fi-lialko v Trstu. Pozemkova banka s kapitalom 9,000.000 K dalje Češka prumislova banka, Pražska uverni banka, Češka banka (8,000.000 K) Bohemia s kapitalom 3,000.000 K, Moravska agrarni o prumislova banka (K 12,000.000). Razen teh bank delujejo še nekatere manjše v raznih mestih. Predvsem so češke banke udeležene pri ustanovitvi večjih industrijskih podjetjih. Zlasti na jugu izpodriva češki kapital nemškega, kar moramo le pozdravljati. Čehi se dobro zavedajo, da kdor ima denar, ta je gospodar, zato tudi z njim lastno ystrajno$tjp delujejo za svoje zavode. Akcije teh bank kakor tudi večine pd teh u-stanovljenih in financiranih podjetij so v čeških rokah. Saj še celo pri Ogrski banki je akcij v čeških rokah več kot v ogrskih. Radi tega se Čehi vstrajno borijo, da bi dobili mesto v vodstvu te banke. Če pomislimo, da so bili Čehi pred par desetletji gospodarsko zelo odvisni od Nemcev, da so si vse to, kar imajo, tekom časa priborili, akoravno so bile za njih razmere istotako neugodne kot za nas, nas mora vendar primera z njimi nekoliko boleti. Kulturno in gosp. so na isti večini z avstrijskimi Nemci. Češka je industrijal-no središče Avstrije in Praga je kulturno središče Slovanov. Poglejmo še, koliko posojilnic je v čeških deželah. Koncem 1. 1912 jih je delovalo na Češkem, Moravi, Šleziji in Nižje-avstrijskem 997. Večina teh je bilo z omejenim jamstvom. V čeških hranilnicah je bilo 1. 1912 naloženega kapitala K 769,400.000. Radi denarne krize izkazujejo za to leto upadek nasproti I. 1911 v znesku K 58,300.000. Koliko je nalpženega češkega kapitala še v dežlni banki kralje-? stva Češkega, v Hipotečni banki, koliko v poštni hranilnici! Ruski.avlatlkl v Sfblji; — Ruska avi-atika Agafonov in Kirštajn se nahajata v Nišu, odkoder poletita v Beograd. Kiršta-jn odpluje na aeroplanu, katerega je Srbiji poklonila redakcija »Novega Vremena«. Iz ruske bolnišnice v Beogradu so odpuščeni že skoro vsi ranjenci zdravi; ruska misija koncem tega meseca odpotuje domov. Iz Skoplja je že odpotovala angleška misija. Nemški dijaki proti inozemskim dijakom. — Velika skupščina berolinskih dijakov je protestirala proti poplavljenju nemških univerz po dijakih iz inozemstva. Dalje na peti strani. Moll-ov Seidlitz-prašek [e ta ca Moden trpeče neprokosljtvo sredstvo catero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenclcami. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnljsko tasleduje. Mollo-vo Franc, žganje in sol U ribanje tivota. — Bolefiine olajšujoče in okreptvJoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenjn vsake vrste. Orijr. steklenica K 2 — Na prodaj po vseh lekarnah ' in mirodilnioah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni zaloinik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. B iser med vsemi žitnimi kavami je - franckoua Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjali malo porcijo pravega zagrebškega Franckovega pridalka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaKi špec. trgovin. Razne vesti. Rezervniki se vrnejo? — Listi po-fpčajo, da je vojna uprava poslala posameznim poveljstvom, katerih se to tiče, ' ukaz, naj one k izredni vojaški službi vpoklicane rezervnike, ki imajo nujne vzroke, ! začne odpošiljati domov. Odpošiljanje na dopust je že začelo. S tem pa še ni rečeno, da se vrnejo vsi rezervniki, zlasti ne oni ob meji. j Pred 120 teti. — Dan 17. januvarija, to je dan, na kateri je bil v Versaillesu iz-voljen deveti predsednik francoske repu- j flike Poincare, je znamenit v zgodovini Francoske; kajti na ta dan pred 120 leti je bil od konventa obsojen na smrt Ludevit 1 XVI. | En milijon osemstopetdeset ločitev J zakona. — V Newjorku se je sešla te dni j komisija, ki ima nalogo sestaviti načrt postave glede ločitve zakona za vse Ze-dinjene države. Komisija je razpolagala z velikimi statističnimi podatki in konštati-rala na svoje veliko začudenje, da je bilo .zadnjih 40 tet v Ameriki izvršenih 1,850.000 ločitev zakona. Zadnje leto je bilo v Zedinjenih državah 100.000 ločenih zakonov; šlo je pri tem za usodo 70.000' otrok. — V vsem ima Amerika rekord! Deček z brkami. — Dr. Sarkanyi, zdravnik, je našel v občini blizu Nagy Szalante 6-letnega dečka s prav lepimi brkami, za kakoršne bi ga zavidal marsi-kak gospodič. Zdravnik je opozoril na ta tienavaden pojav medicinske kroge, Naznanilo preselitve. Specialna trgovina s platnom in bombažastim blagom, ki je bila nad 7 tet v Via Stretta št. 4 Iv* H. VVALLANP se opusti in se otvori jutri v ulici Giosnč Cardnccf Steo. 1? (hlla Orzanl ne noro s povsem svežo zalogo blaga. 42-1 Zeleno surovo m &<& Kdor ima na Vipavskem na prodaj zeleno surovo vino, naj mi prinese uzorce in naznani ceno. V Gorici, 22. jan. 1913. Leopold Stern j,5_4 ulica Coritavalle št. 2. Vaikl nafelnlkl v TržaSkl okolici. Tržaški magistrat nastavlja po Tržaški okolici v vaseh za načelnike ljudi, ki mu imajo služiti v vsem, kar hoče od njih magistrat glede" okolice, ki špijonirajo in so ljudstvu neljubi organi. V seji mestnega sve^.trž^šk^ga.23^ t. ni. je govorif o*teh 'vaških* ^atHtHkift.-p capoville, dr. Rybaf Pri pododelku »okrajni uradi« se je oglasil k besedi svet. Rybaf rekoč: Pod tem pododdelkom se nahajajo tudi postavke za plače ofcoiičar skim -vaškim "načelni-*" kom (kapovilom). Institucija vaških načelnikov v slovenski tržaški okolici je ustanova proti volji ljudstva, in to posebno iz političnih vzrokov. Do leta 1847. so namreč posamezne vasi, oziroma posamezne katastralne občine v tržaški slovenski o-kolici imele neko avtonomijo, katere izraz je prišel zlasti do veljave v tem, da so te vasi volile same svoje načelnike, imenovane župane, in sicer r tem slovenskim imenom imenovane tudi v laških magi-stratnih spisih. Ti župani so bili izbrani izmed najboljših in najvrednejših vašča-nov ter niso bili plačani; zato so bili popolnoma neodvisni, vsled česar jim ni tre-balo imeti ozirov ne na desno, ne na levo, zlasti tudi ne na veter, ki je pihal na magistratu. Ta avtonomija pa seveda večini -na magistratu ni bilo po godu, in zato jo je leta 1848. odpravila! Če se vpošteva te zgodovinske pravi-vice tržaških slovenskih okoličanov je jasno, da je institucija sedanjih vaških načelnikov, ki je bila okolici vsiljena, proti volji prebivalstva. Ne da se tajiti, da so nekateri izmed vaških načelnikov skozi in skozi poštenjaki. Toda, ker magistrat, oziroma večina izbirajo za vaške načelnike le ljudi, ki plešejo, kakor se na magistratu gode, so današnji vaški načelniki le večinoma slepo orodje v rokah magistrata, da špijonirajo slovenske učitelje itd.... Župan: Vaški načelniki opravljajo svojo službo. — Ry-baf: Špijoni so, ki poročajo potem ase-sorjein, to lahko dokažemo. Znamo to od vaških načelnikov, ki so bili odpuščeni iz vaše službe. Župan hoče trditi, da magistrat ne daje načelnikom političnih navodil. Rvbaf (krepko in energično): Kar trdim, je res; z imeni lahko to dokažem. Ljudje, ki so me informirali, so pošteni in jim verujem. Saj sem bil radi pritožb že z deputacijo pri vas, gospod župan, pa ni nič izdalo t Župan: Pa saj so vaški načelniki vsi Slovenci! Rybaf: Ža-libog! Vas zahvalimo za take Slovence! Pa, da ne boste mislili, da govorim brez podlage, hočem citirati dejstva! Župani imajo namreč možnost, da delajo va-ščanom sitnosti, če se gre n. pr. za izdan je ubožnega spričevala, za poročilo magistratu glede premoženjskih razmer tistih, ki morajo plačati bolnišnične stroške ali tistih, ki prosijo za vsprejem v mestno u-božnico itd. in tu delajo vaški načelniki različna poročila za one, ki trobijo v njihov rog, drugačna za druge. Znan je obžalovanja vreden slučaj Ilreščak, ki se je dogodil pred časom v Trebčah. Mlad mož, ki je obupal, da bi mogel poplačati grozno visoke bolnišnične stroške, za katere ga je občina tožila, ker je bržkone imela preu-godno poročilo o njegovih premoženjskih razmerah, si je iz obupa vzel življenje. — Večina teh načelnikov so tudi gostilničarji ali trgovci, in prebivalstvo sumi, da tisti, ki se pri njih služi, lažje doseže od »kapo-viie«, kar potrebuje, nego oni, ki se pri njem ue služijo. T eni u mora biti enkrat konec! Nekateri člani večine so svoj čas sami priznali, da uredba vaških načelnikov ni vzorna. Že pred 5 ali 6 leti se je stavil predlog za nje reformo, pa ni bil sprejet. Danes je to stanje še slabše, ker, dočim so bili prej načelniki stalno nastavljeni, se sedaj potrjujejo vsake 3 mesece, vsled česar so še bolj odvisni in gledajo, da čim bolj vstrežejo magistratni gospodi. Opozorim naj le na slučaj, da je ob priliki ljudskega štetja načelnik v Trebčah, kjer ni nobenega Italijana razun njega — in še on ima nemško ime Stiickler — napravil neštevilo Italijanov! Večina se nam Slovencem čudi, če nismo preveč vneti za občinsko avtonomi- jo. Kako vraga, ko ta ni za vas drugo, ner go tlačen je, zloraba, protekclja! Slabše vladate z nami nego so Turki z našimi brati v Macedoniji. Če hočete sami za-se avtonomijo, dajte jo tudi okolici! Saj je to po § 6 mestnega statuta mogoče. , Predlagam, da se naloži eksekutivi, naj študira in čim preje predloži načrt \ ^pr^n^mJie^uesinegžL pravjluifca s poseb-iftifr pzirom na Vprašanje okoličanskih vaških načelnikov, katere naj voli narod po rirosfi' lastili volji, in ki naj bodo v zadevah materijelnih interesov dotične vasi avtonomni. Svet. Puecher' predlaga, da naj se naloži mestnemu odboru, da poroča o Ry-bafevem predlogu pred tretjim čitanjem log od večine odklonjen. Pri glasovanju je bil Rvbarev pred-proračuna. Mali oglasi. ] IiJm»«Jltlprl8toJbln» tUne «0 ?in. Ako je oglu obsst&ajšt m raflana, u viako besedo S vin. lajpvlprmejle lnserlranje la trgom ta obrtnike. .. * _.. KolUto le mnujllh trgovcev In obrtnikov t Oarlel, katerih n« delili (in celo t meitu) nlhde ne potna, ker nikjer ne feMthtfo. Skoda nI mn/hn«. " ' Sprejme se učenec poštenih stariSev, v . . starosti do 15 let. za sodovičarsko obrt — Pismene -penudbe-haj se pošlje na Andreja Zgonc, sodovičar, Cerknica i pri Rakeku (Notranjsko). 17—9 roto?rarA7«raL^^r menu in tudi zvečer pri električni svetilki »Jupiter*. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Jelito slovansko tam Veliko je in na široko raztegnjeno, Slovansko pleme zavzema teritorije 19.600.000 kvadratnih vrst in šteje blizu 160 milijonov: 159.420.000 (po popisu ruskega prof. Florinskega). Slovansko pleme delimo v tri glavne veje. i. Vshodna veja, v katero štejemo rnnogobrojni ruski narod, ki se deli na.Ve-likoruse, Maloruse in Beloruse. II. Južna veja, h kateri pripadajo Bulgari z Macedonci, Srbi in Hrvatje in Slovenci. III. Zapadna veja, v kateri so Čehi in Moruvci, Slovaki, Lužiški Srbi, Poljaki, Mazuri, Šiezi in Kašubi. Od vseh slovanskih narodov so n a j-številnejši Rusi. Za njimi pridejo Poljaki, katerih je 21.700.000, Srbo-Urvatov je 10.000.000, Cehov 71,'2 milijona, Bulgarov 5.70O.0U0, Slovakov 2.740.000 Slovencev 1.500.000, KaŠubov 370.000 in Lužiških Srbov 157.000. Zanimivo je, kako se veliko slovansko drevo deli po veri. Pravoslavnih je 111.540.000, in to Rusov 100.760.000, Srbov 5.450.000, Bulgarov 6.260.000 in ostalih 60.000. Ruskih razkolnikov je 3.500.000, unijatov okoli 4 milijone; od teh 5000 Bulgarov, ostali so Rusi. Katolikov je 37.300.000. Od teh Poljakov 21.150.000, Cehov 7.250.000, Slovakov 2.060.000, Hrvatov 3.450.000, Slovencev 1.480.000, Rusov 1.500.000, Kašubov 345.000, Bulgarov 50.000, Srbov 15000. Število protestantov znaša do 1.640.000; od teh je Slovakov 680.000, 550.000 Poljakov, 230.000 Cehov, 142.000 Lužičkih Srbov, 25.000 KaŠubov, 2.000 Bulgarov. K islamu jih pripada 1.230.000, in sicer 860.000 Srbohrvatov ter 370.000 Bulgarov. Ti interesantni podatki so točni. Pribiti treba, da nijeden katoliški slovanski rod ni svoboden! Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabrsčck (odgov. J Fabiti: Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorce«. Slovenska šivilja sj&Et.gL*L Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma st 5, III. nad. E 3502/12./6. Dražbeni oklic. Po zahtevanju Marije Žerjal v Gorici zastopane po odv. Dr. Treo-tu bo dne 7. februvarija 1913 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi St. 17 v Gorici dražba najema oziroma nakupa gostilniške obrti v Gorici Via Teatro št. 19 za dobo 7 let. Najmanjši ponudek znaša mesečni znesek K 10-— pod tem zneskom se ne daje v najem. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo gostilniške obrti, smejo tisti, ki žele" kupiti, pregledati pri spodaj ozna menjeni sodniji v izbi št. 8 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede* gostilniške obrti. G. k. okrajna sodnija v Gorici odi III. dne 19. decembra 1912. I Dr. Jerooiefe. Razglas. 5 Vsled preselitve razprodam svoje veliko posestvo v Bukovci oddaljeno eno uro od mesta Gorica in četrt ure od postaje Volčjadraga. Posestvo obstoji iz vinogradov, travnikov, njiv ter novih gospodarskih poslopij. Iz novih vinogradov je pričakovati nad 200 hI vina. redi se lahko do 10 glav govedov, Po sodnem cenilcu — geometru je posestvo glasom cenitve 30/11. 1910 cenjeno na 80.814 K 95 v. Prodam pod to cenitev. Del kupnine 50.000 K lahko ostaue vknjižen, ostanek se plača v obrokih. Pojasnila dajem osebno. D. SilCoert 41-2 Gorica Via Bertolini St. 20. —— ODLIKOVANO ---------- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove..... Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirja, blazine in šuste.......... Zaloga: Strugarskik in rez-barskih izdelkov. ....... Izkušenega poslovodju, euenluelno izurjenega preddelavca sprejme Stolarna v Sodražici (Kranjsko). Plača po dogovoru. Nastop v teku 3 tednov. Zaloga piva v Trstu išče v bližini mesta naravnega ledu za letno sezono. Potrebuje od aprila dalje vsaktedensko dostavo enega voza s pri* bližno 25-mi kvintali. — Ponudbe naj se naslove: Naraven led, Trst, Via Stadion, poste restante. m-\ Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl svojo delavnico o hiinski nllcl $L 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za rnnogobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani mojster. 485-20 EN POGLED v moj najnovejši glavni katalog s 4000 slikami vas prepriča o zmožnosti rabje tvrdke in priporoča se, zahtevati ga zastonj in poštnine prosto, če bi potrebovali rabljenih predmetov in priložnostnih daril. C. in kr. d?orni dobavitelj HANNS KONRAD, razpošiljata v BrUi-u št 1219 (Češko). Niklaste žepne ure K 4-20 i> boljša vrsta : . K 5'— niklasti budilnik „ 2,lJ0 j ure z nikalom . „ 8-50 harmonike . . „ 5-— j gosli.....„ 6-80 samokresi...» 6'— |j Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak risako! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. .¦ Dražba terjatev konkurznega sklada »Mizarske Zadruge v Solkanu" se bo vršila dne 31. iamiuarja 1913 dop. ob 10 uri na tuk. c kr, okrožni sodniji (soba st 4) in sicer v 2 skupinah: 1. skupina obstoji iz terjatev (izvršljivih) proti zadružnikom iz'naslova jamstva v skupnem znesku okoli 68.000 K. '2. skupina pa iz terjatev napram blagovnim dolžnikom v skupnem znesku okoli 123.000 K. Terjatve obeh skupin se bodo oddale najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Izklicne cene ni. Dražbeni pogoji in seznamek dolžnikov so na razpolago pri podpisanem upravitelju stečajnega sklada, ki da sploh vsako zahtevano pojasnilo, (Idoefnllt dr. Franko. upravitelj. ^ 38-2 Patentouani sidro-strešniki [Patent Hnker Fafiilegel.1 Nova, viharju in dežju kljubujoča kritba. Najednostavnejse, nij-lažje in najcenejše strežno kritje. Ni potrebno ne privezovat), ne pribijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom in vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras : >idka z železnino Q# ZS12C " GlOfiCAt Gosposka nllca št. 7., telefon št. 107. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Tratn. Zimski šport v Bohinju in na Bledu, železniška postaja Bistrica - Botalnlsho isiero. Športno in zabavno sankališce nBeIvedere" na obronkih „Črne Prsti', 10 minut od postaje, sanke so na razpolago. - Mnogoštevilne sani a konj za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. - Za smučalce so zaznamovane smucne ture (3-5 ur). Železniška postaja „Bled". Drsališče na Blejskem jezeru, zabavno sankališče blizu postaje. - Mnogoštevilne sani s konji za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. Zveza vlakov: Brzovlaki Osebni vlaki Osebni vlaki Na novo urejena in največja trgovina z železnino EDUARDO STIOSA Gorica — Via Bastello it. 19 — florica Nasledniki Krainer & ZK Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KONKURENCE. A. vd. Berim Gorica, Šolska ulica št. 2. uefifca zaloga = = oljkinega olja prve vrste njkiljiih lirik Iz Ittre, fctaeijt liilctte,lari li «1« - s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobio: Sroi —'86,104« 112 1-20.1-28, 1-36, Mi 1-80, l'80. 2r~, 2'40 xa loči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ PoSuja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni 8 polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ___--------— niiia ia gvej«.--------------- Lesene valovite vratnice izdelek prve vrste priporoča tržaška tovarna za izdelovanje vratnic iz jeklene valovite pločevine in lesenih izložb Ing. Ludvik Fischer TRST-Rojau. »Sprejme se spretnega in vpeljanega zastopnika za ta okraj, Glavna zaloga Palma podpefnikov MBbk A. Drufovka OJjfOlSorica' Rašte|i 3' ,§¦11^3/ Zaloga usnja. Lekarna CriStofoletti i Sonci na travnika Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K140, bele barve K 2 Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem so ozdravijo v kratkem času vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene oteklenlee je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz lonregije, preiiče se vedno v mojem kem. laburatoriiu, predno se napolnijo steklenice. Zato »morem Jamčiti svojim H. odjemalcem glede cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje.--------- Crlatofolattljeva pijača Is kina In ielaza, NajboJJM pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono IZIDOR NANUT auforizooana sfaubena furdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. C. kr. priv. IJS kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik Štev. 5. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GOR1CH Jdj. lrerd. tebaiiSfie Sten. 3?» Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kroue, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordlnfira o ionjem ateljeju od 9. ure dop. do 5. aro pop. hripavost, katar, zasliženost, krčnž in oslovski kašelj s IBL Kaiserjevimi ------prsnimi karamelami — — z snamko 3 jelke. R1 fin notarsko Potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UIUU in privatnikov, kateri jamerjo za dober uspeh. Bonboni so Jako lahko žaolitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvomi dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Ruggiero Kiirner A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Hns v. Vipavi, L. Ktirschen v Ajelu in Maks v Ajdovgčini. Ivan Hrauos-Gorica na Koran št it Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, koVčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki/ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno, — Nahrbtniki za planince. .Ljubljanske kreditne banke1 — se bavi z vsemi v bančno stroko spadijočimi posli. — Vlojje na knjižice obrestuje po 4Y|0, vloge v tekočem računu po dogovoru. v GORICI "BrtBUk.gl.rBle.E^om-- CeiltfHlfl D LJubljani. - Barvni «*!.d E 800.000. i: ¦ .....- PODBUŽNICEf Celje, Celovec, ©orioe, Sarajevo, Split, Trst =====