OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
\ ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL, XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 8, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
Razne vesti iz sveta
v Rimu sestavlja De Gasperi svojo osmo vlado. V spodnji zbornici in v senatu De Gasperi 1'azpolaga le z malo večino.
V	Washingtonu so dobri izgledi, da se bo sprejel predlog predsednika Eisenhowerja, da se dovoli v naslednjih dveh letih 240,000 beguncem iz Evrope iiaseljevanje v Ameriko.
Danes bo spodnja zbornica glasovala o podaljšanju davka 'la izredne dobičke.
Podpredsednik federalne vla-•le Nixon bo šel na jesen na potovanje po Daljnem vzhodu in južno-vzhodni Aziji.
V	Parizu se vrši mednarodna prireditev letalstva, katere se Udeležuje devet držav, med nji-
tudi Amerika.
Amerikanci v Avstriji so za-^®li s posebnim vežbanjem vojaštva. Tisoč'ameriških vojakov
vežba v avstrijskih alpah v
turistiki.
Mesto Burnsville v Mississippi, ki šteje nekaj sto prebivalstva, si je izvolilo žensko občinsko zastopstvo z žensko kot ^Panom na čelu občine. Občina J® bila pod moško upravo tako Zanemarjena, da je po cestah ^astel tako visok plevel, da je oviral promet. Ženska občinska oprava je sedaj napodila moške
prostovljno delo, ki je v res-^'ci prisilno, da se občina očisti.
AMERIŠKI SLIKI
gre za to, katero ameriško ^esto ima najdaljšo in najkraj-ulico, potem je to mesto Chi-^^So. Najdaljša cesta v Chicago Je Western Ave., ki je dolga milje; najkrajša pa je p^ngmeadow Ave., ki je dolga ® 31.6 čevljev, kljub svojemu
Značilnemu imenu.
*
Kje se popije največ piva v Ameriki? V državi Wisconsin, ^fžava Ohio je na desetem me-Na vsakega Ohijca pride na eto 24.4% galona piva. Mississippi pa porabi le 4.6% galona piva na glavo. Lansko leto se je popilo v Ameriki 2,626,014,123 Salonov piva, kar je menda re-kord v zgodovini Amerike.
POLITIKA INDIJE IN KOREJA; NEHRU OBTOŽUJE RHEEJA
NEW DELHI, Indija, 7. julija—"Predsednik južne Koreje Rhee je pomaknil v bodočnost nade, da se na svetu vzpostavi svetovni mir. Toda kljub politiki Rhee j a mora Indija upati, da bo le prišlo do miru tudi v porušeni Koreji. Akcijo Rheeja je posebno obžalovati radi tega, ker se je v zadnjem ča$u lahko opazilo neko olajšanje v mednarodni napetosti, pa je to olajšanje pokvaril zopet Rhee." Tako je na splošno označil Nehru položaj v svetu z ozirom na Korejo.
Nehru je dejal, da če pride do*
novega svetovnega požara, bo Indija skušala ostati nevtralna in storila vse, da se zopet povrne mir. Toda v slučaju svetovne vojne ne more ostati neprizadeta po vojnih posledicah nobena država.
Nehru je za Indijo tudi najavil svojo pripravljenost, da Indija i zpolni v slučaju premirja vse naloge, ki jih bo Indiji nalagalo premirje. Indija pa ne bo poslala na Korejo oboroženih sil.
(Tudi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je v svojem govoru, ko se je proslavila deset-letnica nove hrvaške vlade, bil mnenja, da na splošno je mir bližje, kakor je bil kdajkoli pred leti. Kardelj je dolžil predsednika južne Koreje Rheeja, da hoče obrezuspešiti premirje na Koreji ravno v času, ko je mednarodna napetost v upadanju.)
Negotov položaj na Koreji
Zdi se, da so se pogajanja med Walterjem Robertsonom kot zastopnikom Washingtona in predsednikom Rhee jem za Južno Korejo, tikala najbolj sporne točke —naloge politične komisije, ki naj reši politična vprašanja Koreje. Rhee je zahteval, tako se trdi, da če bi ta mednarodna komisija v gotovem roku ne uredila vprašanja združene Koreje, potem -bi bile Združene države obvezne, da nadaljujejo z vojaško akcijo in njegov cilj—združeno Korejo, dosežejo z orožjem.
(Vsaka mednarodna pogodba mora biti odobrena po ameriškem senatu, če naj bo veljavna za Združene države. Pri tem pa se mora držati senat formalne procedure in tudi je vprašanje ali bodo komunisti pristali na dolge odloge korejskega premirja.)
Iiuetje slovenske posojilnice presega 14 milijonov
Imetje slovenske posojilnice Clair Savings and Loan Co.
je v zadnjih 12 mesecih povedalo za $2,780,000, tako da je iz-l<azovalo poročilo o finančnem stanju tega podjetja z dnem 30. junijem 1953 rekordno vsoto ^14,010,151.25 skupnega imetja.
Pregled poročila, ki ga je objavil prošli petek eksekutivni podpredsednik in tajnik podjetja. Mr. Paul J. Schneller, izkazu-da znašajo hranilne vloge ^11.051,306.25, oziroma $2,095,-176.49 več kakor pa prejšnje leto.
Tudi posojila na vknjižbe so ^ v minulem letu povišala za '3,139,995.75, in skupno znašajo '^ll,573,533.36.
St. Clair Savings and Loan , ki ima dva bančna urada—-^ 6235 St. Clair Ave. in na 813 185 St., ima skupnega kapitala in preostanka za $1,063,-^G8.46. Na hranilne vloge, ki bo-'io napravljene do 13. julija, bo posojilnica plačala obresti od 1 ^^lija naprej. Tekoča obrestna
mera na hranilne vloge je 2'/2%. Oba urada pa sta za ugodnost vseh onih, ki imajo opravka z posojilnico, najsibo za vlaganje prihrankov, za izposlovanje vknjižb in drugih bančnih poslov, odprta vsak petek od 9.30 ure zjutraj do 6. uie zvečer, brez prekinitve popoldne.
92.LETNI OČE
CLINTON, la., 7. julija — Zdravnik dr. Ullinger, star 92 let, ima ženo, staro 32 let, ki pričakuje začetkom avgusta porod. Ullinger pravi, da žena ne bo šla v porodnišnico in bo pri porodu kot zdravnik sam pomagal
Fine suknje
Benno B. Leustig, 1034 Addi son Rd., se priporoča ženam in dekletom, ki si nameravajo nabaviti za zimo fin kožuh ali suknjo, d ase obrnejo nanj. Pelje vas naravnost v tovarno, kjer si laii ko izberete po okusu, dobite pa prav ugodne cene.
O Rhee ju, ki je star 78 let, se nadalje trdi, da je v svoji trmi nepopustljiv. Zedinjena Koreja naj bi bil njegov življenski cilj in od njega da ne popusti niti danes v visoki starosti.
Ali je Južna Koreja enotna?
Izvršili so se poskusi raznih povpraševanj pri korejskih vojakih, ali bodo ti brezpogojno sledili Rheeju ali ne. Večina je za to, da se posluša Rheeja, ampak vsi so siti vojne in gledajo s skrbjo na obnovo dežele, ki novega porušenja spričo sedanjega ne bi prenesla.
Nekaj oficirjev južnokorejske vojske je mnenja, da naj se sklene vsako premirje, ki je za Južne Korejce dovolj častno. Ti Južni Korejci dvomijo, da bi južno-korejska armada sama mogla nadaljevati vojno brez tuje pomoči.
Kako močna je južnokorejska armada? Trenotno ima na razpolago 16 divizij, katere so iz-vežbali in opremili s potrebnim orožjem Amerikanci. To redno armado podpirajo razne pomožne edinice, ki pa niso vojaško organizirane.
Zavezniška komanda smatra, da Korejci sami od sebe ne zmorejo ničesar, kaj pa bi napravili, če se ameriške čete umaknile, južni Korejci pa bi ostali na položajih, to je trenotno najvažnejše vprašanje poveljnika zavezniške kopne vojske in osme ameriške armade generala Tay-lorja, ki je imel te dni tajne sestanke s političnimi svetovalci Washingtona. Kaj se je govorilo in kaj se je sklenilo, bi bil le predmet ugibanj brez stvarne podlage.
Kot smo že poročali, danes ni bilo sestanka med Rhee jem in Robertsonom in tudi ni bilo jav-Ijeno, kdaj se bo zopet vršil. Verjetno bo ta sestanek odvisen od sklepa sestanka obeh delegacij za premirje v Panmunjomu. *
Današnji položaj na Koreji
Komunisti so danes, v sredo, 8. julija, pristali na predlog generala Clarka, da se nadaljuje z izdelavo potankosti o premirju, ki naj se podpiše tudi proti volji Južnih Korejcev. Komunisti pa so zahtevali od zaveznikov, da jim dajo garancije, da se bo premirje izvajalo tudi zoper in proti južno-korejski opoziciji. Predsednik Rhee in posebni delegat Robertson sta imela ponovni razgovor. Vsebina ni znana.
Napadi Kitajcev na zapadni fronti so bili dokončno odbiti.
V Washingtonu je senator Wiley, strokovnjak v zunanje političnih vprašanjih, izredno ostro napadel predsednika Rheeja, kateremu je očital brezobzirno in brezvestno ponašanje.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se gotovo udeležijo.
McCARTHYA SO HITRO PREPOZNALI
V Baltimore je neki posredovalec z nepremičninami postal tako navdušen za senatorja McCarthya in McCarthyzem, da mu je postavil pred svojo pisarno spomenik. Na spomeniku je na kratko vklesano: Državnik, senator McCarthy,
Kaj je v bistvu McCarthyzem, pa so povedali tisti prebivalci Baltimore, ki so spomenik popleskali in poslikali s svastiko, to je hitler janski kljukasti križ, simbol nemških nacistov. K temu so dodali še odgovarjajoča politična gesla Hitlerjeve abecede. Policija je
morala spomenik zastražiti. *
Prijatelj predsednika Eisenhowerja dr. Robert Johnson je bil predsednik Temple University v Phila-delphiji. Meseca februarja ga je poklical Eisenhower v državno tajništvo, kjer naj bi kot šef urada za zunanjo informacijsko službo ta . urad reorganiziral in mu dal vsebino, kakor bi vedel sam, v resnici pa, kakor mu to diktira republikanska vlada, Johnson je sedaj odstopil in povedal tudi vzrok zakaj.
"Ameriški sloves v zunanjem svetu je dobil hud udarec z McCarthyjevo akcijo za sežiganje knjig, kongresne raziskave, kakšna literatura se nahaja v ameriških uradih v tujini, pa so povzročili samo zmešnjavo."
Na svojem mestu je dr. Johnson dobil kar deset različnih navodil, kako naj dela; koliko se jih še pripravlja, pa ne ve.
Predsednik Eisenhower je ob volitvah napovedal, da bo v prestolnici v Washingtonu in v ameriški politiki sploh odpravil neko zmešnjavo, ki da so jo ustvarili demokrati . . .
PODPORA ZA DELANEZMOŽNE
COLUMBUS, O., 7. julija — Ohijska zbornica je pred zaključkom debate o vprašanju, koliko naj znaša tedenska podpora tistim delavcem, ki postanejo trajno in popolnoma dela-nezmožni. Ti naj dobivajo odslej naprej $25 na teden, brez ozira na to, če so dobivali doslej nižjo podporo.
"Rusija se utegne zateči k vojni, da vrne mir in red, ki sta ogrožena*- Bradley
AMERIŠKO DELAVSTVO ZA ZEDINJENO NEMČIJO
WASHINGTON, 7. julija—Šef ameriškega zveznega glavnega štaba general Omar Bradley je o položaju v Sovjetski zvezi in v njenih satelitskih državah podal naslednjo sodbo: Trenotni upori ne bodo spremenili sovjetskega končnega cilja, da zagospodujejo nad svetom. Komunisti imajo v notranjosti svojih držav nemire. Obstoja pa možnost, da se Sovjetska zveza posluži vojne, da zopet združi razne frakcije v državah za železno zaveso. Radi tega mora zapadni svet stati budno na straži in biti pripravljen za obrambo.
Nadaljnja poročila o tiemirih''
v državah, ki so pod sovjetskim vplivom vedo povedati:
V Vzhodni Nemčiji je pomirjanje samo navidezno. Splošne stavke niso prenehale, marveč zavzemajo večji obseg, četudi le krajevnega značaja. Znano podjetje Zaiss v Jeni po svoji optični produkciji svetovno znano,
popolnoma počiva. Iz krajev Vzhodne Nemčije poročajo, da so nastopile nove stavke radi tega, ker Sovjeti niso hoteli pustiti na prosto zaprtih manifestan-tov. Značilno je, da se obsedno stanje s prekim sodom, ki je bilo proglašeno dne 17. junija nad vzhodnim Berlinom in na Vzhodno Nemčijo, še ni ukinilo.
(Včeraj smo poročali, da je bilo ustreljenih 46 policajev vzhodnega Berlina,- ki ob nemirih niso poslušali " sovjetskih ukazov.)
Rusko vojaško poveljstvo v Vzhodni Nemčiji odklanja vse proteste, ki jih vlagajo zapadni zavezniki bodisi glede pronaeta,
bodisi glede izpolnjevanja drugih sklenjenih pogodb. Tako berlinska podzemska železnica še vedno ne obratuje. Značilno za pravo stanje v Vzhodni Nemčiji je nadalje dejstvo, da se število političnih beguncev v zadnjem
narašča in to kljub temu, da je vzhodno nemška vlada obljubila znatno omiljen je režima.
Češkoslovaška ni pomirjena. Centralno glasilo komunistične stranke "Rude Pravo" poroča, da se je kakih 4,000 komunistov in unijsko organiziranega delavstva odločilo, da gre prostovoljno v veliko industrijsko središče v Moravsko Ostravo, kjer so upori na dnevnem redu. Upori na Češkoslovaškem so se začeli dne 1. junija, to pa radi valutne reforme, ko je vlada v Pragi razvrednotila češko krono in s tem praktično uničila vse delavske prihranke.
Bodisi po naročilu iz Moskve, bodisi sami od sebe, sta vladi v Romuniji in na Madžarskem pohiteli z omiljen jem režima, da bi tako spodnesle tla nemirom in uporom, o katerih sta bili poučeni, da se tudi tam pripravljajo.
Glede Bolgarije trdi britansko zunanje ministrstvo, da je prišlo do dejanskih uporov delavstva, ki noče posnemati stahanovstva, to je tiste delavne metode, po katerih naj delavec čim več pro-ducira.
V zvezi s temi poročili navaja svetovno časopisje, da je ra-
času ni zmanjšalo, marveč celo čunati z važnim momentom v
60-letiiica zakonskega življenja
Na obisku
Poznani bivši Clevqlandčan in barvar Peter Rostan je prišel iz New Smyrna Beach, Fla., kjer biva zadnjih par let, na obisk k sorodnikom in prijateljem v Cleveland. Njegova žena Carolina se je pred nedavnim podvrgla težki operaciji in se sedaj zdravi na domu. Za časa obiska se nahaja pri sorodnikih Tine in Josephine Sinkovic na 865 E. 237 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Tu namerava ostati do 2. avgusta. Pozdravlja vse prijatelje tu in v New Smyrna Beach ter Samsula, Fla.
Pozdravi
Pozdrave s Sudbury, Canada, pošiljajo Mr. in Mrs. Andrew in Frances Krvina ter Mr. in Mrs. John in Mary Bogataj iz Girard, Ohio. Nahajajo se na obisku Johna Jurca, ki je brat Mrs. Krvina. Pišejo: "Iskrene pozdrave iz Sudbury, Ont., Canada, kjer se nahajamo na obisku drugič po 24 letih. Imamo se prav fajn, vreme je kar hladno, pa je vseeno dosti kopalcev v vodi."


MR. in MRS. MATTHEW in ANNA BUCHAR
V petek, 10. julija bosta Mr. I hčeri, Miss Ann Buchar in Mrs.
in Mrs. Matthew in Anna Buchar iz Joliet, 111., obhajala 60-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Za to priliko se bodo njuni otroci in njih družine ter ožji sorodniki in prijatelji zbrali v nedeljo, 12. julija na njih domu, da ju počastijo.
Slavljenec je doma iz Hrastja, Stara mala vas pri Šmarju ter bo prihodnji mesec obhajal svoj 91. rojstni dan. Slavljenka, rojena Gale, je ddma iz Police, Višnja gora in je na praznik ameriške Neodvisnosti, dne 4. julija praznovala svoj 81. rojstni dan. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih so vsi živi. Dve
Mary Braddock bivati v Cleve-iandu na 723 E. 165 St., dočim ostali živijo v Jolietu. V družini je tudi sedem vnukov in štiri pravnukov, v Lčrainu, O., pa imata slavljenca sorodnike Buchar in Ivančič. Vzlic svojim visokim letom sta oba zakonca še prilično trdna in rada pokram Ijata v družbi prijateljev in znancev, in tako tudi z veseljem čitata slovensko časopisje. K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slav-Ijencema želimo zdravja in sre če, da bi v krogu svoje družine dočakala diamantni jubilej skupnega življenja!
državnem življenju satelitskih držav, to je z nastankom domačega nacionalizma, ki se je uprl ali se upira sovjetski diktaturi iz Moskve. Prvi je s to akcijo začel jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki je bil zato dne 28. junija 1948 izključen iz Ko-minforme.
(Diplomatski odnosa ji med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so se sicer obnovili, Jugoslavija pa opozarja Sovjetsko zvezo in svet, da gre pač za redne odnosa je, ki pa ne bodo nikdar več ptoprocentni, kakor so nekdaj bili.)
Ameriško delavst\'o za združeno Nemčijo
Državno tajništvo in Bela hiša sta dobila iz Stockholma na Švedskem, kjer zboruje mednarodna zveza delavskih unij, poziv od vodstva unije A.F.L. in C.I.O., ki je po svojih predsednikih na tej konferenci zastopano, da naj Amerika pomaga delavcem v Vzhodni Nemčiji, Amerika pa naj prevzame iniciativo, da se takoj začnejo pogajanja za zedinjeno Nemčijo in za svobodne volitve.
Uniji A.F.L. in C.I.O. se sklicujeta na to, da predstavljata 16 milijonov ameriških delavcev, ki zahtevajo, da naj Amerika protestira pri Združenih narodih zoper sovjetsko nastopanje v Vzhodni Nemčiji, kjer so bile pogažene vse človečanske pravice in svoboščine. Svobodne unije se morajo boriti proti komunistični stranki, zato pa morajo imeti v rokah orožje, katero naj jim preskrbi v kakršnikoli obliki njihova vlada. Ameriško delavstvo se zavzema za to, da s fondi podpre politične begunce, politično pa v glavnem, da se takoj začne z akcijo za združeno Nemčijo. Svobodne delavske unije bodo 'z združeno Nemčijo dosegle velik uspeh, vsled česar mora unijsko delavstvo podpreti na-Dore vzhodno nemškega delavstva, ki se je uprlo moskovski tiraniji.
Položaj v sovjetskem bloku
Danes, v sredo, 8. julija so prišle iz cele Vzhodne Nemčije in iz Vzhodnega Berlina vesti, da so se upori in splošne stavke obnovile. Delavci na stavkah zahtevajo, da se izpustijo zaprti tovariši.
Sovjetska vojska je pomnožena, nemška vzhodna policija pa večinoma nadomeščena z rusko policijo. Rusi so povečali svoje tankovske oddelke v Vzhodnem
Berlinu.
Iz vseh satelitskih držav Moskve pa so na razpolago posebne vesti, da ljudstvo strada. Navajo celo številke koliko ljudi je v teh državah umrlo od lakote.
petrolejski MAGNATI
WASHINGTON, 7. julija — Pred trgovskim odborom spodnje zbornice se nadaljuje preiskava o tem, ali je bilo dvakratno povišanje cen plinu in petroleju v zadnjem času upravičeno ali ne. Cene so namreč poskočile, če se vzame vpoštev predvojno dobo, v zadnjem času kar za 400%. Petrolejski magnatje pravijo, da bi se cene, ki naj veljajo sedaj, morale zvišati že leta 1948, če bi odgovarjale prostemu trgu, zlasti pa produkcijskim stroškom.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersMi 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_i_
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00
-	7.00
-	4.S0
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KANADA IN INDUSTRIJA
(Z obiska v Kanadi)
V gospodarskem življenju vladajo logični zakoni, katere tudi imenujemo "železni zakoni." Eden od njih je n. pr. železni zakon o cenah, ki se določijo na višini, kjer se snideta ponudba in povpraševanje. V delavski mezdi velja železni zakon, da manjše mezde tiščijo navzdol višje mezde. V občem narodnem življenju velja zakon, da je narod posebno če ima še narodno državo, resnično svoboden le tedaj, če je svoboden tudi gospodarsko. V življenju kapi tala opazimo neizprosni zakon, da je brezimenski takore-koč vsenarodni in da se skrivoma plazi na kraje, kjer sma tra, da bo imel večje ugodnosti in večje obrestovanje svojih naložitev. S tujko pravimo, da je kapital anonimen, da težko vemo kakšen je njegov narodni značaj.
Moderni človek in moderni kapitalizem imata neko skupno težnjo po koncentraciji. Posamezna mesta postanejo privlačna in začenja se beg iz dežele v mesta. Kaj je s Kanado v tem pogledu?
Prvo kar pade v , oči je velika koncentracija ljudstva v velikih središčih, v mestih. Kanadska industrija v nekem pogledu posnema ameriško. Kakor je na pr. ameriški Detroit najožje povezan z industrijo avtomobilov ali Pittsburgh z jeklom, je n. pr. Hamilton naslednik Detroita in Pittsburgha, torej središče industrije avtomobilov in jekla. S stališča narodnosti kapitala se moramo zadovoljiti s trditvijo, da je kapital tudi v Kanadi skrit. Ali je kanadski Ford ali pa Studebaker ali Westinghouse založen s kanadskim kapitalom samo radi tega, ker nosi kanadsko ime? Je težko reči. Dejstvo je, da se ameriška imena, znana po velikanskih firmah, širijo tudi v Kanado. Kanadčani pravijo, da se kanadski vpliv v obliki kanadskega dolarja širi tudi na jug torej v Združene države severne Amerike. Britanci pravijo da je mnogo kanadskih firm in industrij čisto angleškega izvora. Toda dejstvo je nadalje, da se za Kanado zanima zunanji svet in se ne dela veliko razlike kdo je prosilec, vsaj na zunaj ne. Med državami, ki se za Kanado interesirajo so poleg Združenih držav in Velike Britanije v povojnem času tudi Švedska, Nizozemska, Za-padna Nemčija in nekatere države iz Južne Amerike, predvsem pa Chile:
Omenili smo koncentracijo kapitala in prebivalstva v mestih. Značilno je, da v prostrani Kanadi manjka tako imenovanega industrijskega prostora. To se pravi, da že v industrijskih mestih ni prikladnih stavbišč, kjer naj bi se postavile nove tovarne. Zakaj ne gredo na deželo? Kapital ima razumljivo svoje interese, da za njih izrabi dani položaj, predvsem pa dana prometna sredstva. V Kanadi se gradi, gradijo pa predvsem ogromne najmodernejše ceste, ki naj vežejo sever in jug, vzhod in zapad. Morda bodo ob teh cestah nastala nova industrijska središča, če bo to v konceptu kanadske vlade in kanadske politike.
Trdili smo, da je za Kanadčane kot so danes, važno vprašanje nacionalnosti. Ali naj bo Kanada ohranjena anglosaksonski prevladujoči rasi, ali pa naj postane narod narodov. Da se trenotno občuti britanski vpliv je jasno na prvi pogled. Tudi tisti, ki sicer ne pozna idejne razlike med Združenimi državami in Veliko Britanijo, bo na zunaj videl, da je ameriški sistem življenja nekaj svojega, britanski nekaj svojega. Britanska tradicija je tudi v Kanadi doma. Človeški duh ima več predpisov in več nadzorstva. Ameriške absolutne svobode v Kanadi ni. Radi tega je v Kanadi tudi drugi vobči standard življenja, ki pa je z materialne strani vzeto, nižji od ameriškega. Pravimo, da ima Kanadčan nad seboj več omejitev, kakor pa Amerikanec. Ali je to dobro ali ne, se ne da reči z eno besedo. Splošne posledice pa so lahko zelo važne. Gre morda za malenkost, ki pa je na vsak način značilna. Točenje alkoholnih pijač v Kanadi in še to z velikimi omejitvami, se začne opoldne. Dopoldne ni časa za pitje, dopoldne naj se dela. Toda tudi delo opoldne naj se pravilno konča. Delavec, ki zapusti delo in tovarno, naj gre najprvo domov na večerjo, nato pa lahko posedi v lokalu pri kozarcu piva. Zato so točenja za nekaj časa prekinjena, nadaljujejo se pa ob pol osmih zvečer. Ce ta način življenja presodimo v vseh posledicah, bomo morda celo rekli, da je pravilen.—In cene? In izdatki? In dohodki?
UREDNIKOVA POSTA
Pozdravi pred odhodom
CLEVELAND, Ohio — Pred odhodom v Californijo se prav lepo zahvaljujeva za postrežbo Mr. in Mrs. Joe Legat, in sicer za stanovanje, hrano in prijaznost, ko sta naju pefjala kamorkoli sva želela iti. Torej, hvala lepa Joseph in Mollie.
Enako se lepo zahvaljujeva najinim otrokom: Mr. in Mrs. Frank Urbanic, Mr. in Mrs. Thomas Majer ml. ter Mr. in Mrs. A. J. Sajovic, Mr. in Mrs. H. Urbanic, Mr. in Mrs. Ed Fa-tur, Mr. in Mrs. Frank Fatur, Mr. in Mrs. Mah, Mr. in Mrs. Stran, Mr. in Mrs. Anton Bobič v Madison, Ohio, ter Mr. Fedel v Madison, Ohio, in Mrs. Cim-perman ter hčerki, in vsem prijateljem ter znancem, ki so nama izkazali prijaznost in gostoljubnost. Ako katerikrat potujete v Californijo, vas vabiva, da se zglasite pri naju in vam bova z veseljem povrnila vašo prijaznost.
Pozdravljava najine otroke in prijatelje, posebno pa Mr. in Mrs. Joseph in Mollie Legat.
Jim in Boži Fatur.
SOCIALISTIČNA RAST NA DANSKEM
Zahvala Prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio — Prosvetni odbor Progresivnih Slovenk se zahvaljuje sledečim prijateljem, ki so darovali v spomin pokojnega Mr. Joseph Že-letu:
Po $10: Družina Ažman, Mr. in Mrs. John Zakrajšek ter Marie Zakrajšek in Mr. in Mrs. Joseph Zalokar.
Po $5: Mr. in Mrs. Jack in Cecilia Subel St., Mr. in Mrs. Jack in Sophie Subel ml.
Mrs. Rose Lekan $3.
Skupaj $43.00.
Iskrena hvala vsem!
Za Prosvetni odbor Progresivnih Slovenk:
Viki Poljšak, predsednica.
Prispevki za gluhoneme
CLEVELAND, Ohio—Tu želim poročati imena nadaljnih prispevateljev pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk, ki so darovali za gluhe in slepe otroke v domovini.
Mr. in Mrs. Silvester Vokač $2; Mrs. Alojzija Pakiš $2; Mr. in Mrs. Joseph Poznič $5 v spomin pokojnega Franka Pakiš; Mrs. Millie Mezgec 50 centov.
Vsem darovalcem se v imenu krožka najlepše zahvaljujem!
Marion Bashel, tajnica.
liOGINJA MODROSTI
Skupina obiskovalcev bodi po muzeju. "In tu," pravi ravnatelj, "vidite sliko boginje Minerve."
"Ali je tale, ki stoji poleg nje. i;jen mož?" vpraša neki obiskovalec in pokaže moški kip.
"Neumnost," vzklikne neka lama, "boginja Minei-va vendar ai bila omožona, saj je bila boginja modrosti."
ZA IZREDNO ZASEDANJE ZDRUŽENIH NARODOV
LONDON, 6. julija—Za Indijo se je tudi Velika Britanija priključila ideji, da naj se spričo krize na Koreji skliče izredno fasedanje Združenih narodov. Vendar z pridržkom, da ne, dokler trajajo pogajanja na Koreji.
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, df tlrogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšali število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili 'tov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite ce ito samo na kriiiščih in kjer je prometna luč—ravnajt« se po njej.
Mala Danska s svojimi štirimi milijoni prebivalcev in dobrimi štiri sto tisoči kilometri ozemlja — od česar pa polovica odpade na zelo slabo obljučtene otoke— pač ni svetovnega pomena v igri velikanov, a vendar — več ali manj svobodno se razvijajoči odnos sil v tej tradicionalno demokratični deželi na severozahodnem delu Evrope gotovo pomeni zanimiv barometer za rast socializma v svetu. Nedavno zaključene parlamentarne volitve, zadnje pred pripravljajočim se referendumom o spremembni ustave, so se končale s premočno zmago socialne demokratske stranke, precejšnjim nazadovanjem desničarskih strank in brez napredka za kominformi-ste, ki. so ostali na repu vodilnih danskih strank.
Dokončni rezultati danskih volitev so pokazali, da so socialdemokrati dobili namesto dosedanjih 59 mandatov zdaj 61 mandatov (836,402 glasov), liberalni radikali namesto dosedanjih 12 mandatov zdaj 13 mandatov, konservativci namesto dosedanjih 27 mandatov zdaj 26 mandatov, agrarna stranka Venstro namesto 32 mandatov zdaj 33 mandatov,« desničarska stranka georgistov namesto 12 mandatov zdaj 9 mandatov. KP Danske, ki je imela prej 7 mandatov, je isto število obdržala (99,019 glasov), dve manjši stranki sta ostali brez mandatov.
Socialistično gibanje na Danskem raste od volitev do volitev, vse od svojih prvih začetkov v preteklosti. Simpatični Arild Hvidfeld, urednik lista "Social-demokraten" iz Kopenhagena, ki se je te dni skupno s skupino drugih danskih novinarjev mudil na obisku v Ljubljani, je o tem povedal marsikaj zanimivega.
Začetki danske socialdemokratske stranke segajo v leto 1870, ko so stranko ustanovili teoretični ideologi. Pio, Freix in Gedeff kot odsek Prve interna-cionale. Toda,^ ti ljudje niso bili sami delavci m zaradi tega tudi gibanje ni moglo pognati krepkih korenin. Pozneje, ko so ti voditelji odšli v Ameriko in se je začelo socialdemokratsko gibanje bolj neposredno povezovati z delavskim sindikalnim gibanjem, se je začel tudi vzpon stranke. Na Danskem so se v zgodovini odvijale precejšnje borbe med obema zbornicama dežele — Folkletingom in Land-stingom. Medtem ko je bila prva spodnja zbornica, demokratič-nejša ter je hotela uvesti parlamentarizem, je bil gornji dom — Landsting še dolgo časa pretež no fevdalnega značaja. Folke-ting se je pri tem marsikdaj posluževal pritiska na proračunsko finančnem področju in končno z večino tudi zmagal. V tej borbi med zbornicama je bila zlasti aktivna takratna levičarsko usmerjena kmečka stranka Venstro in socialisti so bili v začetku marsikdaj na njeni strani. Pozneje se je iz stranke Venstro ločila radikalnejša skupina ter oblikovala sedanjo radikalno-li-beralno stranko. Venstro sama jo postala meščansko-kmečka zmerna stranka, ki združuje predvsem večje in srednje kmete, nameščence in trgovske kroge. Pozneje so se razvile §e nekatere druge stranke. Tako sta bili leta 1920 ustanovljeni KP Danske in stranka tako imenovanih georgistov. Ta stranka, ki je prevzela ime po Američanu Henryju Gcorgeju, ekonomistu, ki je učil, da je možno z zemljiško rento rešiti vse socialne probleme, je danes ena najbolj desničarskih ekonomske-liberal-
Cetudi se kanadska industrija razvija s hitrim tempom in četudi je Amerika prav pred nosom, je kanadski družabni standard mnogo nižji od ameriškega, tehnično življenje pa v ozadju vsaj za nekaj desetletij, četudi je Kanado in njeno prebivalstvo napadla moderna manija po radiju in televizijah.	L.C.
nih strank. Socialisti so prvič dobili svojega ministra, čeprav brez listnice, leta 1914, prva popolnoma socialdemokratska vlada pa je bila sestavljena leta 1924. Večji del v zadnjih 50 letih pa je bila na oblasti vativci. Socialisti so v vsem^tem času vzporedno z industrijskim razvojem dežele utrjevali in razširjali svoj položaj. Opirali so se zlasti na delavstvo v industrijskih središčih in pristaniščih. V sindikalni organizaciji, ki je sicer formalno neodvisna od strank, ter glavnem odboru sindikatov so dosegli socialisti precejšnjo premoč nad komiformi-sti. KP med danskim delavstvom v glavnem stalno izgublja na moči, razen leta 1945, ko je zabeležila manjši napredek. Zanimivo pa je, da dobiva socialdemokratska stranka tudi vedno več pristašev na podeželju, zlasti med srednjimi in manjšimi kmeti. Pri tem je značilno, da velja na Danskem — na podlagi zatrjevanja kmečke stranke Venstro—splošna ocena, češ da ima normalna in rentabilna danska kmetija dvajset do trideset hektarjev, čeprav ima izmed 250,000 danskih kmečkih gospodarstev 125,-000 samo po okrog 8 ha zemlje. K razvoju socialistične misli na danskem podeželju pa gotovo prispeva tudi dejstvo, da je na Danskem katoličanov izredno malo, medtem ko pripada velika večina prebivalstva neodvisni danski ljudski luteranski cerkvi, ki se ne spušča na politično področje, medtem ko hkrati tudi socialistična stranka dejansko po polnoma pušča vsakemu posamezniku odločitev, če ima versko prepričanje ali ne.
Sedanja volilna zmaga, ki je naredila socialdemokratsko stranko za očitno najmočnejšo stranko v parlamentu je odprla vprašanje, ali naj bi se še nadaljevala sedanja konservativna agrarna koalicija, ali pa naj bi sestava vlade pripadla socialistom. V začetku je že kazalo, da bo vodja socialdemokratske stranke Hedtoft začel s pogajanji za sestavo nove vlade. Jasno je bilo, da bi pa morala biti tudi nova vlada s socialisti vendarle koalicijska. Pri tem je bilo še največ izgledov, da bi se socialisti združili z rakidali, s katerimi so v času med obema svetovnima vojnama vrsto let vladali na Danskem. Vendar do te koalicije ni prišlo in na oblasti je po prestani krizi znova ostala stara konservativno agrarna vlada pod vodstvom predsednika Eriksena.
Status quo v danski vladi, ki bo trajal zdaj vsekakor vsaj vše do referenduma in sledečih volitev v septembru, je bil po eni strani posledica dejstva, da socialdemokratska stranka ni preveč ofenzivno zahtevala predsedstva vlade že v sedanjem tre nutku, ampak je to prihranila za pozneje, čeprav bo brez dvoma tudi znova potrjeni Eriksenovi vladi vsiljevala socialno gospodarske reforme, kot jih je do slej, ko je bila v opoziciji, po dru gi strani pa zaradi tega, ker so se radikali vendarle odločili, da do referenduma še podprejo sedanjo koalicijo. Pri tem je zani mivo, da so v zunaj političnih vprašanjih danski socialisti Erik-sonu bliže, kot radikali. Radikalna stranka je usmerjena hkrati protikomuistično in protiatlant-sko. Danski socialisti pa so nasprotno — razen tega, da so v mednarodnem pogledu tesno povezani s Socialistično internacio-nalo ter posebej z angleškimi la bur isti in francoskimi socialisti — po eni strani zagovorniki Atlanske zveze, po drugi pa na« sprotniki Male Evrope in evropske vojske. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti nočejo nobene skupne zveze z Nemci. V kolikor bi se povezovali v neko evropsko regionalno skupnost, pa gledajo to skupnost edinole v čim tesnejši povezavi skandinavskih držav. Na ta način je z
pomočjo socialistov danski vladni predstavnik v Atlanski zvezi Kraft lahko s polno upravičenostjo predsedoval zasedanju NATO v Parizu, ki je časovno sledilo vladni krizi v Kopenhage-nu.
Ostaja pa veliko izgledov, da danska socialdemokratska stranka pride na oblast pri prihodnjih volitvah v septembru. V majskem Referendumu se bodo namreč Danci po vsej verjetnosti odločUi za spremebo ustave v tem smislu, da bo — poleg iz-premembe glede ženske pravice do nasledstva na prestolu, kar je aktualno, ker sedanji kralj nima moških potomcev — odslej na Danskem samo ena zbornica parlamenta in da bo odrejanje volilnih mandatov dejansko v sorazmerju s številom prebivalstva brez privilegiranja posameznih podeželskih pokrajin ir otokov kot je bilo doslej in kai je dajalo prednost konservativ-nejšim kmečkim strankam.
ŠKRAT
NA DALJAVO PRIŽGANA ATOMSKA ENERGIJA
Privkrat v zgodovini jedrskt fizike so 22. maja na veliko daljavo prižgali atomsko baterijo. Predsednik angloameriške družbe v Južnoafriški uniji sir Ernest Oppenheim je pritisnil na gumb v novi avtomatski naprav, v Daggafonteinu blizu Johannes-burga in prižgal novo atomske baterijo v Harwellu v Angliji Že čez nekaj minut je dajala baterija dovolj atomske energije da so lahko poslali signale v Juž no Afriko, kjer je začel v naslednjem trenutku obratovati no\ velik uranski reaktor. Ta dva edinstvena dogodka v znanstvenem svetu so povezali prel angleških poštnih prog.
SLIKARJEVO MAŠČEVANJE
Ko se je slikar Tintoretto spr s Tizianom, se mu je pesnik Are tino v sonetu posmehoval. Tin toretto pa se je kmalu spet se stajal z njim, kakor da se ni nii zgodilo. Prosil ga je celo, na. ga portretira. Ko je pesnik se del v slikarjevem ateljeju m stol, je Tintoreeto vzel velike pištolo in stopil k njemu. Pre strašeni Aretino je vzkliknil "Kaj pa hočete?"
"Nič hudega, samo izmeril b vas rad . . . vidim, da ste visok natanko štiri in pol pištole."
DA BO LE ZADNJA
Neki mladenič, ki si je domis Ijal, da je nadarjen pesnik, j( vprašal Stevana Sremca, ali ji prebral njegovo zadnjo pesen in kako mu ugaja. Sremac si j( zavihal brke in odgovoril:
"Ce je res zadnja, je kar do bra."
SEDMERA ČUDA
Mesto New York obhaja letos svojo 300-letnico in za to priliko je organizacija newyorskik civilnih inženirjev označila "sed mera newyorska čuda" kol sledi:
Prvo čudo je most George Washington ,ki preko reke Hudson veže Manhattan in Fort Lee Odprt je bil leta 1931 in je bi! takrat najdaljši viseči most ns svetu; preko reke se steza 3,500 čevljev. Lani je ta most prevozilo skoro 28 milijonov vozil.
Na drugem mestu je Brook-lynski most, ki je bil zgrajen pred 70 leti. Tretje čudo New Yorka je Empire State Building visoko 101 nadstropje. Na četrtem mestu je mestna podzemeljska železnica, katere proge merijo nad 149 milj. Peto new-yorSko ^udo je mestni vodovod, ki dovaja mestu nad tisoč milijonov galon čiste vode dnevno. Šesto mesto zavzema tunel pod Hudsonom, ki je bil odprt leta 1927, in skozi katerega je lani vozilo skoro 19 milijonov vozil. Na sedmem mestu med new-yorškimi čudi pa je tunel Brooklyn-Battery, ki je bil odprt leta 1950.—Tako sodijo newyorski civilni inženirji.
—NEW ERA, glaiilo ABZ
Pri šoferskem izpitu
—Koliko zavor imamo?
—Tri; prva je ročna, druga nožna, tretja je pa zid.
4-
V muzeju
-—Oglejte si ta okrasek, star je več kot tri tisoč let.
—Ne vlecite nas! Saj smo šele / letu 1953.
t
JNič hudega
—Ali je res, da nameravaš iti / Ameriko, kakor sem slišala?
—Da, res.
—In veš, da je tam noč, ko je pri nas dan?
—Vem. V začetku mi bo res .nalo nerodno, toda sčasoma sa
jom že privadila.
+
Radioamaterji
—Matilda, ti si vendar zamS" ajala žice! ...
—Saj vidim! Radio postaja vroč, hkalnik pa že poje.
Vročekrvnež
Sodnik: "Ob aretaciji ste na-/edli napačno ime."
Obtoženec: "Veste, kadar sem jaz jezen in razburjen, ne poz-lam niti samega sebe."
4-
Vljudnost
—Oprostite, da vas motim-Prosim, bi bili tako dobri in mi lali nekaj tisočakov? Sem siro-nak m nimam ničesar drugega kakor nabit samokres.
■f
Arabska modrost
Kdor nič ne ve in ne ve, ;iič ne ve, je nor—ogni se ga!
Kdor nič ne ve in ve, da nic lie ve, je prismojen—pouči ga-
Kdor malo ve, toda ne ve, da malo ve, je len—naženi ga!
Kdor malo ve, toda ve, da malo ve, je razumen—njemu sledi! 4-
Ženske zadeve
—Včeraj sem srečala tvojega -Tioža, pa me ni nič videl!
—Ja, ja, saj je povedal . . • -f
Nevarnost
"Ali ni nevarno potovati med divjaki in ljudožrci?" so vprašali raziskovalca divjih krajev.
"To pa, to! Imel sem občutek, ia vedno stojim z eno nogo na jedilnem listu."
■f
Pri fiziki
Profesor: "Voda je brez barve, brez vonja in brez okusa."
Študent v zadnji klopi: "Zakaj bi jo torej piU!"
-f
Logika in šport
Po stodionu se sprehajata jtara zakonca. Nasproti jima prihiti skupina tekačev.
"Zakaj ti ljudje tako drvijo?"
"Prvi dobi zlato odlikovanje."
"Cemu neki tečejo potem vsi ostali?"
-f
Anekdota
Znani humorist Mark Twain je bil bolan in že dva dni se ni dotaknil jedi. Ko je končno tretji dan sam izjavil, da mu je bolje n, da je strašno lačen, mu bolniška stražnica, ki je čuvala nad njegovim zdravjem, prinesla eno žlico juhe.
Mark Twain pa s tem ni bil zadovoljen, hotel je kaj bolj krepkega in izdatnega. Strežnica je vztrajala pri sVojem:—To zadošča. Danes ne smete jesti več-Twain se je vdal, popil žlico juhe in rekel, da bi rad malo bral.—Toda, glejte,—je dodal. —da mi no prinesete za brati samo . . . eno črko!
■f
V avtobusu
—Šofer, ustavite to škatlo! Ena sardina bi rada izstopila!
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ODGRINJA SE ZAVESA SOLUNSKEGA PROCESA
(Nadaljevanje)
4. da izmed več kot 80 prič, jih na procesu zaslišali, no-ni bila očividec atentata, 1'azen edinega Temeljka Valja-ooviča, človeka, ki je bil iz zapora pozvan za pričo (in ki je v zaporu zaradi umora). — ^ se upoštevaj ovsa ta dejstva, potem si je lahko predstavljati ozadje solunskega procesa in filavne činitelje, pa bodo tudi pravi razlogi postali jasni. Naj kratko navedem, kakšne so Ue z onem času razmere v So-''»lu in na Krfu.
Jeseni 1916 je nastala po po-Romunije za Srbijo in nje-zaveznike težka, skoro obup-situacija. Tedaj so tudi na strani Antante začeli razmišlja-' ^ govoriti o sporazumnem mi-medtem ko so bile centralne pripravljene začeti pogaja-^Ja. Ta pogajanja so se neofi-začela tudi po posebnih kupnih osebnostih, ki so se se-^tajale v Švici. Kaj je delala ta-''at uradna Srbija? — Po nalo-^ pokojnega Nikole Pašiča je potoval takrat v Švico pok. Sto-l^rotic, ki je tamkaj prišel ®tik z zastopniki Avstroogrske, ^^Grjem in drugimi. To je bila vrsta priprav za poseben 2 Avstroogrsko. Njeni po-^oji So bili tedaj: 1. Status quo, ' J- Srbija se obnovi v svojih starih mejah. 2. Srbija dobi iz-
hod
na Jadransko morje. 3. Oni,
^ So dotlej vodili v Srbiji proti-^^strijsko politiko, ki so rova-
rili
proti monarhiji, se morajo
^traniti od državnih poslov. ■ ^1'bija mora .kaznovati in od-,/^niti iz vojske vse osebe, ki ^ je Avstroogrska zahtevala v ^ojein. ultimatu Srbiji in ki so • '*1 krive sarajevskega atentata, in nepobitne dokaze za ta-stanje stvari najdemo v knji-, ^ Ponudba Avstrije za sepa-^^•tni (ijjjj,., decembra 1916 ° 12. oktobra 1917). To so spo-princa Siksta Bourbonske-svaka tedanjega avstro-ogrskega cesarja Karla Habs-•^rška in brata tedanje avstro-Ogrske cesarice iZte. Nihče do-®J> noben vladar, noben držav-

-nihče ni demantiral tega,
je princ Sikst Bourbonski ^^Vedel v teh svojih spominih. . ^jih beremo tudi pismo, ki ga poslal (24. III. 1917) iz Lak-^nburga cesar Karel Habsljur-^ ^ Sikstu Bourbonskemu, v ka-so naslednje vrstice: "S strani bo Avstrija zahte-kot osnovni in absolutni po-da mora kraljevina Srbija bodoče prekiniti vsak odnos z ^5®nii ter uničiti vsako društvo ^ i organizacijo, ki bi imeli za ®^oter razpad monarhije . . ' to ni jasno ?
Preden preidemo na kratek ^Pis procesa samega, je treba dejstev, ki sem jih nave-, ' Ugotoviti in poudariti še na-
slednje;
1- da je bil proces v času sve-°^ne voj'ne v Solunu, na grškem ^%nilju, torej v inozemstvu;
2. da je bil pred tem, namreč * oj po umiku čez Albanijo, od-avljen generalisim srbske voj-V ® Vojvoda Putnik, ker so imeli 3-ni organizacije "Zedinjenje ^' smrt" nanj velik vpliv:
so bili sodniki pri ob-Vnavi tožbe osebni sovražniki ^ toženih in obsojenih;
da dozdevnega atentata na !^®^^lnoslednika Aleksandra ni ' nikdar dokazal in da je šlo
izza zarote 1903 in potem od uve-Ijavljenja uredbe o prioriteti, s katero so se smatrali oficirji ponižani;
8.	da so radikali, da bi opravičili solunski proces, tiskali že v Solunu in prinesli s seboj v Srbijo knjigo "Tajna prevratna organizacija"—poročilo o razpravi v vojaškem sodišču za oficirje v Solunu—po beležkah s same razprave tiskano 1918), na čigar omota je bilo zabeleženo, "da se je objava morala začasno ustaviti zaradi velikega solunskega požara, ki je uničil tri dele prvega in drugega zvez-"ka ter ves tretji zvezek, kakor tudi papir in ves tiskovni material";
9.	da so zavezniki male Srbije posredovali pri tedanji vladi, naj se Apis in tovariši ne ustre-le, vendar zaman—kakor pravi pokojni St. Protič: "Obstoji pisan dokument, da je Apis pobudnik sarajevskega atentata in to je onemogočilo njegovo pomilostitev." Šele po ustrelitvi so objavili vest o posredovanju zaveznikov. In končno:
10.	da so v Solunu, na Krfu in povsod, kjer je bila srbska vojska, uvedli strogo cenzuro, da so člane in prijatelje članov organizacije "Zedinjenje ali smrt" zasliševali, sumničili, internirali in zapirali, ali pa celo deportirali v trdnjavo Sreh Ben Saban blizu Bizerte v Afriki,
V sodni razpravi so vsi, ki so bili člani organizacije "Zedinjenje ali smrt," to tudi priznali. O dozdevnem prevratu in atentatu so vsi obtoženci izjavili, da niso ničesar vedeli niti slišali, še manj pa pripravljali in da so prvič o tem slišali na razpravi sami. Kljub temu so vsako kretnjo, vsako besedo in vsak korak obtoženih napačno tolmačili in sumničili. Obtoženi general Damjan Popovič pravi v nekem pismu od 15. julija 1916 (torej še pred sodno razpravo in aretacijo)! "Hočejo pokazati, da smo ničvredni, pa nas odstranjujejo . . . Čim več poslušam in se razgo-varjam, se vsakega dne čim bolj dogaja to, da nas ne morejo videti, ker se boje, da bi jim ne prevzeli terena ..."
Znano je, kaj je bilo med razpravo povedanega o dozdevnem atentatu, pa se nočem pri tem zadržati. Dokazanega ni bilo absolutno ničesar.
Posebno pozornost med razpravo so zbujale priče, ki so bile vsakršne: nižje in višje vojaške osebe (sami osebni sovražniki obtožencev), celo stoletne starke, trgovci, branjevci, kmetiči in najemniki, Hrvati in Makedonci, po večini ljudje, ki so bili odvisni od vlade in vezani nanjo. Toda bili so tudi intelektualci in sicer sami radikali, na katerih imena naletima danes vsak dan v politiki. Boža Maksimovič je slišal in videl, da je v štabu uži-čke vojske gotovo število dobro-voljcev, ki so uživali posebne simpatije polkovnika Dimitrije-viča. Krsta Miletič je izjavil, da je pustil zasledovati polkovnik^ Dimitrijeviča in da je vse, kar je zvedel, sporočil ministru za notranje zadeve, po njegovem prepričanju pa so obtoženci delali naravnost za prevrat in upropaščenje države. In Ljuba Živkovič, Puniša Račič, Dragotin Kojič, iVojislav Janjič so 'vsi "nekaj" slišali, zvedeli, poslušali, vendar niso povedali ničesar konkretnega. O vlogi Preinoviča, Jurišiča in Milana Ciganoviča, ki je izročil Principu bombo, je bolje, da ne govorimo.
Da bi obtoženim čianom organizacije "Zedinjenje ali smrt" dokazali, da so delali za prevrat in da je bil smoter organizacije prevratniški, je bilo potrebno ugotoviti, da so bUi člani organizacije izključno Srbi iz Srbije. To seveda ni bilo resnično, ker je bilo v vsaki pokrajini bivše Avstroogrske po nekoliko članov organizacije. Tako je bil n. pr. podpisani član za Dalmacijo, vem pa, da je bil še eden. Osebno sem poznal nekatere člane v Hrvatski in Bosni. Tožilci so to dobro vedeli, toda obtožence je bilo treba obsoditi in zato je bilo treba dokazati, da je organizacija "Zedinjenje ali smrt" imela za .smoter delo samo v mejah Srbije, t. j. proti Srbiji, in ne zedinjenje vseh pod jarmi jenih Jugoslavanov. Zato so enostavno črtali v pravilniku in poslovniku organizacije vse one odstavke, ki govore o organizira? nju v pokrajinah izven kraljevine Srbije. (Tako so iz 4. člena pravilnika izostale točke 2, 3, 4 in 5. Iz člena 7. vse naštete pokrajine izven Srbije, celi člen 9 in 18, v poslovniku pa besedo pokrajinske: iz člena 4 in ves člen 25). Sedaj je bilo lahko dokazovati, da je smoter orga-
nizacije prevratniški in nepa-triotični in da je organizacija pripravljala prevrat v Srbiji ter ne v državah, v katerih je naše ljudstvo ječalo pod tujim jarmom. Tako so bili člani organizacije obtoženi tudi zaradi pre-vratniških teženj.
Dragutin Dimitrijevič in tovariši so padli torej zato, ker so delali prot Avstroogrski, cesarju Karlu Habsburškemu. To pa še ni bilo dovolj. Radikalna vlada je zahtevala tedaj od Dra-gutina Dimitrijeviča Apisa pred sodiščem pismeno izjavo—pisan dokument,—da je vprizoril in organiziral atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu.
(Dalje prihodnjič)
še zmeraj čil in drzen, kjerkoli zaposlili. V Angliji je Draper znan. Kot pilot se je odlikoval že v prvi svetovni vojni, ko si je pridobil vzdevek "Divji major."
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
izkušeno simpatično grebnišico postrežbo
A.GKDINAlfSONS Funeral directors
IOOCmvMVST.
ttCSt-Kimmt hsm
YOU
can be the woman of tlie year
PRWAH rot NUMIMO—
I h # MatUiwI
©
TMk to *# DW#0f #*
•lysw locii » •

za domnevo;
• da je bil proces sicer javen, ^ a dostop je bil dovoljen samo ^^topnicami, ki iih je izdala %da;	•'
je bilo že ob,koncu leta preden so bili obtoženci prti, Uradno objavljeno, da ob-dokazi, da delajo obtožen-' 2a prevrat;
t da je osebno sovraštvo nied ^'^®lji in obtoženci izviralo še
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANEK
BAILEY'S 4 trgovine
Razprodaja ostankov
Dan razprodaje ostankov! 1000 boljših
POSTELJNIH PREGRINJAL
.98
.99

f »■ ? -' £/,f ri $ : f ! &t r i ? » ! i a
Regularna 7.98 pregrinjala z našitki. Za dvo-oscbno ali posamezno posteljo. So dolga pregrinjala z franžami. Beli našitki na barvanem ozadju. Prihranite si $3 na vsakemu pregrinjalu tekom naše razprodaje ostankov.
Regularna 5.98 Chenille pregrinjala. Za dvo-osebno ali posamezno posteljo. Gosti našitki iz chenille in obrezani robi. Prihranite si 1.99 na vsakemu izmed teh krasnih pregrinjal tekom naše razprodaje.
Samo 100 teh regularnih 10.98 prešitih rayon satin pregrinjal. Za dvo-osebno in posamezno posteljo. Dovolj krasna za darila za neveste. Prihranite si $3!
4
3 7
.98
BAILEY'S četrto nadstropje in v. vseh podružnicah
Regularna 7.98 prosita posteljna pregrinjala iz pisanega rayon faille blaga. Za dvo-o.sebno ali posamezno posteljo. Na dan razprodaje ostankov si prihranite 3.99 na vsakemu.
3
.99
BAILEY'S četrto nadstropje: Downtown
PREPOVED AFRIŠKE UNIJE
NANROBI, Afrika (Reuther) —vlada Kenije je 8. junija prepovedala Afriško unijo, ki je edina politična organizacija domačinov v tej britanskL koloniji. Afriška unija Kenije * imela približno 100,000 članov. Njen nekdanji voditelj Jomo Kenita je bil pred nekoliko meseci obsojen, češ da je sodeloval z organizacijo "Mau-Mau." Walter Odede, ki je nadomestil Kenlato, pa je tudi že ne-1 kaj tednov v zaporu.
Novoimenovani britanski komandant v Vzhodni Afriki general sir John Erskine je imel danes v svojem glavnem stanu v Nairobi ju konferenco z vojaškimi predstavniki. Na tej konferenci so pretresali načrte za novo splošno ofenzivo zoper pri-padnilce organizacije "Mau-Mau."
TO JE NEKAJ DRUGEGA
Šofer se zagovarja pred sodiščem, ker je pijan šofiral. "Saj nisem bil pjan, kakor trdi obtožnica, bil sem samo okajen."
"To je nekaj drugega," pravi sodnik smeje, "če je tako, vas pa ne bom obsodil na sedem, marveč na teden dni zapora."
MODROST V KRATKEM
Garnirana svinjska glava žal ni mogla govoriti, sicer bi bila rekla: "Tu na mizi sem menda edina glava."
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 1-3113
ZAVAROVALNINO
I* R O T I
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVaahoe 1-3118
SEDAJ JE ČAS
za popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in
jamčeno.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. I, Newbury, Ohio
Pokličite telefonično: Newbury 823
, Ml
■Shoie Enough'
II
CEDAR
f ""®"o,n„	free d "'''
r P^'ce, . o °°«"ood-, "y «'-"'■"" • s! "" »^rv/c!
'	WiroweA
I U.S.HIGHWAY 6,six miles east of Sandusky
{Finest BATHING BEACH / I In the W»rld 1
Hranilne vloge
sedaj dobijo
21%
OBRESTI NA LETO, PLAČLJIVO VSAKEGA POL-LETA
30. junija in 31* decembra
DENAR, KI BO VLOŽEN NA HRANILNO VLOGA NA ALI PRED 13. JULIJEM, BO DOBIL OBRESTI OD I. JULIJA NAPREJ
Hranilne vloge so zavarovane do $10,000.00 ^
Ll
SICLAIR
SaviH'ss^t^iodti Co,
^813	IV 1-7800
eUOtZCLAIF' HE 1-5670
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 SL — HE 1-3028
Mr. in Mrs. Stan Brežic
postrežeta z sladoledom
"KREEM KING"
v svojem DRIVE-IN na RT. 283 Menlor Park, Mentor on the Lake
LEPO OPREMLJENO SOBO
Se odda v najem poštenemu Slovencu.
V prijazni okolici.
Vpraša se na 1110 East 72nd St., EN 1-8254
DELO DOBIJO ŽENSKE
VDOVEC
išče priletno žensko, da bi delala po 6 ur na dan, 6 dni v tednu. Nemka ali Slovenka ima prednost. Za podrobnosti pokličite IV 1-1057
V NAJEM
SPALNO SOBO
s kuhinjo—opremljeno—se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski. Ima prost vhod in svojo kopalnico.
Pokličite EX 1-1259
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONSKI PAR
išče stanovanje s 4 ali 5 ne-opremlj enimi sobami. V collin-woodski naselbini ali okrog E, 185 St. Ako ima kdo kaj primernega za oddati, je prošen, da pokliče med 6. in 7. zvečer.
KE 1-8140
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E, 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
NAPRODAJ
Grocerijo in mesenico
z LICENCO C 2 SE PRODA.
Na 1209 Norwood Rd. Ima popolno opremo vredno $6,500 in za več kot za $1,200 zaloge. Velika trgovina; se dobi "lease." Mesečna najemnina $85, vključivši gorkota in dve garaži. Obratuje nad 40 let. Ker lastnik želi hitro prodati, je cena samo $3,800. Pokličite KE 1-1934
NAPRODAJ
je hiša s 6 sobami ^za eno veliko ali dve majhni družini; ima dve kuhinji in dve kopalnici. Nahaja se na 449 E. 158 St. Lastnik prodaja radi bolezni in biva v Floridi. Cena $11,500. Poizve se pri lastniku, ki se začasno nahaja na obisku na
865 E. 237 St.
MODERNA HIŠA
nova, 4 l/ž sobe, beneški zastori, kombinacijska okna in vrata, se proda IV2 garaža, popolen dovoz, nova ograja, vrt, splanirano. Gorkota na plin. Poizve se pri lastniku na^^^ MOHICAN AVE.
dobri nakupi
v bližini E. 63 St. Hiša s 6 zelo prostornimi sobami," fornez na plin in vse v najboljšem stanju. Cena $12,600.
Na E. 92 St.—6 sob za eno družino. Preproge, mreže in vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Cena $9,500.
V fari Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Hiša^ s 7 sobami. Fornez na plin, mreže in zimska okna. Se takoj lahko vselite. Cena $13,200.
Za podrobnosti se obrnite na
KOV AC REALTY 960 E. 185 St., KE 1-5030
STRANI ^
ENAKOPRAVNOST
janez jalen
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Peter ni vedel nič odgovoriti. Ločila sta se. Lovec je odšel kar za vasjo naravnost na savski most, cesarski višji gozdar pa z orlovskim peresom na kučmi po sredi vasi v gostilno "Pri mostu," da poprime tam sled za Kranbergerjem, kjer jo je opustil Peter.
Vencelj se ni zmotil. Žandar je ^ pil svoj kozarec vina. Koj ob pozdravu se je izdal, da čaka na višjega gozdarja. Brž mu je začel pripovedovati, da je hodil čez dan po Ukancu in da je dognal, kako zapriseženi lovci malomarno pazijo na divjačino. Kran-berger se je razvnel: "Posebno Hribarjev Peter. Odstaviti bi ga bilo treba. Zanke ima nastavljene v lovišču, pa jih ne vidi."
"Ne morem verjeti," je Hru-bečka zagovarjal Petra in izvabljal njegovega nasprotovalca na čimdalje spolzkejša tla.
"Ne bo res," se je na skrivaj muzal gozdar.
"Res," se je veril žandar. "Sam sem videl."
"Zanke? Koliko pa?" Vencelj je po strani pogledal razvetnega žandarja.
"Eno samo. Pa jih je gotovo več."
"Zakaj je pa niste sneli? Prav za prav bi jo morali. Taka zanka je tudi ljudem nevarna."
Žandar je začutil očitek, pa se je brž izgovoril: "Zato je nisem, ker se mi je zdelo, da boste dvomili, ali je res nastavljena."
"Kako ste prav zadeli mojo misel. Res se mi zdi, da ne veste prav."
"Za liter vina stavim. Jutri pa pojdiva pogledat." Kranber-ger je pomolil Hrubečki roko. Vencelj je udaril. "Velja. Pa vino kar nocoj plačajte."
"Tisto pa ne. Stavo izgubite vi." Žandar je bil tako trdno prepričan o svoji zmagi, da se je glasno zasmejal. Gozdar pa je položil na mizo tri jeklene strune: "Morebiti je med temi tremi katera izmed tistih zank, ki ste jo videli ?_ Natančno poglejte, ko so vse tri iz istega blaga."
Kranbergerju je zaprlo sapo. Zavedel se je, kako ga je Hrubečka zvabil v past. Skušal je oporekati: "Vi veste —"
"Seveda vem," se je smejal Vencelj, "ko mi je Peter vse povedal. Prav do praga vas je sledil. Zares je lovec, kakor malo takih."
Da bi čimprej zabrisal svojo osramotitev, je Kranberger brž poklical vino. Komaj je točajka postavila kozarce na mizo, je vstopil stražmojster. "Korene, kar prisedi! Boš pomagal stavo piti."
Kranberger se je na rahlo pri-hulil kakor pes, če za vihtiš bič nad njim. Ustrašil se je predstojnika, ko ni snel nevarno nastavljene zanke.
Korene je prisedel in vprašal: "Kdo pa je zgubil?"
"Sedaj pade po meni," se je ustrašil Kranberger. Vencelj ga je ostro pogledal in se na vsa usta zasmejal: "Oh, Kranberger ni hotel verjeti, da v Orlišču nad Savico v tistih prevesnih skalah letos spet orli gnezdijo. Sem mu pa pokazal tole pero." Hrubečka je dvignil kučmo nad liter. "Hribarjev Peter, ki v svojem lovišču vse pretakne, me je počastil z njim. Pa se je gospod Kranberger vdal, ko ve, da se na Petrovo besedo vsak lahko zanese. No, ali ni bilo tako ?"
"Tako približno, da," je moral pritrditi žandar, da se je ognil kazni zavoljo nepravilnega izvrševanja službe. Za naprej je bil pa tisti večer kaj redkobeseden.
Vencelj je od stave spil en sam kozarec vina. Ni se mu ljubilo dolgo sedeti. Poklica^ je Črta ter odšel.
Zunaj je že na rahlo zmrzova-lo. Tu pa tam je še kanila kaplja od strehe.
Doma si je privoščil še kozarček brinjevca. Zaželel si je Petrove druščine. Nazadnje se je pričel pa kar s Črtom pogovarjati o Hedi.
Peter je šel naravnost domov. Čeprav je bil truden, dolgo ni mogel zaspati.
V Studom je pa skoraj vso noč skokvikala sova.
Ogrožan spodrastek
Sneg se je odmikal vsak dan više pod skalne vrhove. V rebrih so se razcvele kurjice in res je, izpod grmov pa je pogledal mod-rooki jetrnik. Plotove so zlato obrobile trobentice, ob rgzlivih vode pa je odgnala trava.
Drevje je naprej ozelenelo za Svetim Duhom. V zbore ščin-kavcev in senic, drozdov in kosov in med nabijanje detlov je zapela kukavica. Zelenje je v dobrem tednu pregmilo obe dolini. Poganjalo se je dan za dnevom više po pobočjih navzgor v planine.
Zajci so se zgodaj sparili in
Kako žalostni so dnevi, odkar Te več med nami ni, predragi soprog, oče, sin in brat,
spomin na Te pa še vedno živi.
v blag spomin
ob drugi obletnici prezgodnje smrti našega nikdar pozabljenega soproga, očeta, sina, brata in zeta
Anthony "Ante" MAROLT
ki je nenadoma odšel v večnost dne 8. julija 1951, zadet od srčne kapi.
V najlepših letih si moral umreti,
žalostne v solzah pustil si nas, krute usode ni moč razumeti, da za večno zamrl je sladki Tvoj glas.
žalujoči ostali:
ALBINA, soproga; LINDA, hčerka; Rudolph, sinček; MARGARET, mati; JOHN, LUDWIG, STANLEY. RUDOLPH in ""ALBERT, bratje; FRANK in MARY VIDMAR, tast in tašča
Cleveland, Ohio, dne 8. julija 1953.
preden so pričeli ptiči valiti, je Hribarjev Peter že presledil prvi spodrastek.
V	loviščih je utihnil petelin, najprej debeli, kmalu za njim pa tudi ruševec. Kokoši so skrbno skrivale kebčke pred pernatimi ujedami in dlakastimi roparji.
V	skrbi za odraščajoči zarod je lisica tudi čez dan stikovala za plenom.
Iz orlovega gnezda nad Savico se je tu pa tam oglasilo piskajo-če čivkanje, kateremu je Peter že večkrat pazncfcprisluhnil in po njem sodil, da je orlica izvalila enega samega mladiča.
V	nižjih planinah so od jutra do večera pozvanjali zvonci in se zaspano oglašali tudi ponoči v hlevih; okrog stanov so pa spet vriskali planšarji in prepevale planšarice.
Tkalčeva Jerca je planinila na Vogarju. Njenega stanu se je Peter vselej ognil pa se na Vogarju tud iv drugem nobenem nikoli ni ustavil, čeprav je bil dostikrat potreben požirka gorke-ga mleka.
Mlada trava je oskominila gamse in srnjad. Peter jim je na-rejal nove solnice, razdiral pa stare, ki niso bile več za rabo.
Skoraj polna luna je obsevala pomlad, razlito čez Bohinj in njegove gore. Petru je prisijala prav na posteljo. Prebudila ga je. Mislil je, da ga kliče že dan. Vstal je in zaslišal biti polnoči Bil je namenjen navsezgodaj oditi v lovišče. Ni mu bilo več vredno leči. Odpravil se je in odšel za Mostnico navzgor. Na Vogarju se to pot ni bilo treba ogniti Jerčinemu stanu. Planšarji in planšarice so še vsi spali. Ves rosen je prispel Peter ob svitu v Hebat.
Skozi sklanjajoče s evejevje je opazil umazano rdečkasto liso. Nepremično je obstal, priprl na pol oči in skušal dognati, ali vidi res srnjaka, ali morebiti ne visi na srnjadino stečino samo odlomi jena bukova veja, na kateri se rjavkasto barva sušeče se listje. Dolgo je zrl v isto smer, da skoraj ni trenil z očesom. Čakal je, da se srnjak prestopi ali vsaj pregane, ali da veter zamaje vejo. Oči so ga pričele šče-meti. Ni več zdržal. Neslišno se je pričel bližati. Prikril se je za debelo bukev. Previdno je pogledal izza debla. Kar mravljinci so mu zagomazeli po telesu. Zagledal je ne daleč pred sabo v zanko ujeto srno. V istem trenutku je že držal v rokah za strel pri-
V blag spomin
ob osmi obletnici prerane smrti naše nepozabne hčerke in sestre
Louise Cinkole
ki se je preselila v večnost ▼ cvetu svoje mladosti dne 7. julija 1945.
Že leta osem pretekla so,
odkar smo izgubili Te, a še vedno nas teži srce.
Oj, kje si, kje si, hCerka-sestra, tako se toži nam po Tebi! O, ko bi se odprla vrata in se prikazal Tvoj obraz!
Prehitro si odšla od nas,
utihnil je Tvoj blagi glas, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
oče in mali brata in sestra
Cleveland, O., dne 8. julija 1953.
pravljeno puško, kakor da bi se moral vsak čas izza drevja ali med grmovjem prikrasti tisti, ki je zanko nastavil. To bi za-orala!
Peter je dolgo čakal, budno pripravljen, da bi skočil kakor ris za vrat nepoznanemu brez-vestnežu. Naokrog pa je bilo vse tiho in mirno, le drozd je zmerjal nekje lovcu za hrbtom: "Preklet, preklet, hudič."
Peter se je sam sebi zazdel nespameten: "Stojim tukaj kakor bukov štor in se ne spomnim, da ni pod soncem tako prismojenega zankarja, da bi čakal v bližini ujetega plena, kdaj morebiti pride od kod kdo izmed zapriseženih lovcev, ki naj ga prime in izroči pr avici." Previdno, da bi puščal čim manj sledi, se je približal mrtvi srni. Ujela se je bila za vrat in se ni kdo ve kaj mučila, preden je poginila. Visoko jo je bila dvignila mlada bukev; celo parkeljci zadnjih nog se niso več dotikali tal. Po nabreklem vimenu je Peter spoznal, da je srna že dojila mladiča, morebiti še celo dva. Pa komaj. Ni bila take teže. Petru je ušla kletev. Pa že je jezo prevpila skrb za mladiča. Začel je ogledovati vsako bilko in vsak listič naokrog in kmalu izsledil vrtinec dlake in nekaj kapljic krvi. Blizu zraven, vrh za glavo debelega kamna, se je pa še skoraj kadilo iz temnega iztrebka. Peter je vedel, da je srnjačka vzela lisica. Nič manj se mu ni zdelo škoda mladiča kakor matere. Gotovo bi ga bil še lahko ujel in odredil s kozjim mlekom. Znova je lovca popadla jeza na zankarja. Siknil je predse: "Nič. Dobiti te moram, in če te do sodnega dne čakam."
Peter si je poiskal primeren zaklon. Ni mu ga bilo treba kaj prida prenarejati. Splazil se je vanj, si napravil udoben sedež in si oskrbel razgled na vse strani. "Morebiti mi ne bo treba dolgo čakati. Morebiti pride pogle-
1878
dat še to jutro, saj je komaj sonce vzšlo. Morebiti?' '
Kakor nese zakajen oglar, kateremu se je bilo posrečilo ujeti v nastavljen tulec jazbeca, ponosno svoj borni plen domov v kadeče se kopišče, preverjen, da ga nihče ne sme ustaviti, in ves vesel, ker bo po dolgem času njegova družina spet jedla meso in sam kajpada tudi, tako je pri-tovorila po razhojeni stezici mimo Petra velika črna mravlja sivkastega črva in je očividno odklanjala tovarišče, ki so ji hotele pomagati nositi breme, kakor bi se bala za zasluženo priznanje. Peter se je spomnil na kruh in slanino, ki ju je bil vzel s sabo. Odvezal je oprtnik, potegnil lovski nož iz nožnice in pričel jesti. Grede je pa razmišljal, kdo bi utegnil biti, ki na tako nečloveški način streže srnja-di po življenju. Da bi Znojev Martinč ali njegovih tovarišev kdo tako propadel, ni mogel verjeti. Hudo bi mu bilo, če bi kateri izmed njih prišel pogledat po uspeh nastavljene zanke. Želel si je pa, da bi pot prinesla mimo žandarja Kranbergerja. Ne morda zato, da bi njega dolžil najbolj protipostavnega lova, pač pa zato, da bi mu dokazal, kako skrbno zna pasti svoj ne-ozvončeni trop.
Skozi veje so začeli pogledovati sončni žarki. Petru je zadišal tobak kakor že davno ne. Pa se je zavedel, da bi ga rezek dim izdal. Da bi potolažil nagajivo slo, je vtaknil kar prazno čedro v usta in vlekel skoznjo zrak k sebi. Zazdel se je podoben otroku, ki ga mati pomiri s prazno mosljo.
Sonce je posušilo roso. Ptiči so utihnili. Živad se je poskrila po sencah. Na jasi pred njim so se pa razživeli hrošči. Čebele in pisani metulji so obletavali cvetje. Na mrtvo srno so pri-brenčale muhe. V njega samega so se pa pričeli zaletavati obadi. Oglasila se je tudi žeja.
(Dalje prihodnjič)
1953
Naznanilo in zahvala
žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in last
FRANK RACE
Pokojnik je, zadel od kapi, zalisnil svoje oči na dan 8. junija 1953. leta.
Rojen je bil 2. novembra 1878 v vasi Rodik na Primorskem. V Ameriko je prišel lela 1909.
Pogreb se je vršil 10. junija 1953 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj duše bila darovana sv. maša zaduš-nica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in lam položeno k večenemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo čč. duhovščini cerkve Marije Vnebovzete za podeljena zadnja tolažila sv. vere, za opravljeno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Naj vse čč. gg. Bog obilno poplača!
Naša topla zahvala vsem, ki so ob krsto pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svoje spoštovanje in zadnjo časi.
Lepo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molil za pokoj njegove duše. Posebno se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega sobrata.
Upravam društev, ki jim je pokojnik pripadal, pa se še posebelj zahvalimo za hitro in ločno ureditev zavarovalni nskih zadev.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo pogrebci-člani društev, ki so nosili krsto.
Naša topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Ravnotako se iz srca zahvalimo vsem, ki so nam ob tej, za nas tako težki uri, stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo. Naj vsem njim dobri Bog obilno poplačal
Lepo se zahvalimo pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko prvovrstno postrežbo.
Ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče in tast, počivaj v miru v Tebi tako dragi ameriški zemlji! Bog naj Te nagradi za vso Tvojo ljubezen, ki smo je bili mi vsi deležni v življenju, za ves trud, delo in skrbi, ki si jih imel z nami. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se Te bomo spominjali v naših mislih in molitvah. Prišel pa bo dan, ko se bomo vsi zopet združili lam gori nad zvezdami!
_ Žalujoči ostali:
MARIJA roj. METLIKA, soproga FRANK, FERDINAND, LUDVIK, sinovi MARY por. CAJHEN, FRANCES por. STROJIN, ANN por. ECKART,
ROSE por. SAYLE, hčera HERMINE, EVANGELINE, EDITH, sinahe ANDREW, FRANK, AL, ROBERT, zelje vnuki, vnukinje in pravnuki ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio, 8. julija 1953.
strupeni bršlin
V	tej sezoni, ki tako izzivajoče vabi k izletom v prosto naravo, se mnogi piknikarji in izletniki na prav boleč način seznanijo s strupenim bršlinom. Znanstvena označba za to hinavsko rastlino je Rhus toxicodendron, v angleščini pa poison ivy. V Sloveniji so tej rastlini dali ime strupeni ruj, toda za slovenske Američane je iz angleščine prevedena slovenska označba strupeni bršlin bolj primerna. Kaj je poison ivy ali strupeni bršlin, ve vsak slovenski Američan, ali bi vsaj moral vedeti, sicer se lahko na neprijeten način seznani z njim. ^
V	listih, lubju, jagodicah in celo v korenikah strupenega bršlina je neko strupeno olje in vsak dotik z rastlino povzroča na koži skeleče opekline. Nekateri ljudje so sicer neobčutljivi proti strupu strupenega bršlina, toda večina ni. Zato se je te rastline najbolje ogibati.
Strupeni bršlin je razširjen preko vseh Zedinjenih držav in raste kjerkoli, navadno v obliki malih grmičev; včasih pa pleza tudi preko skalovja, plotov in celo na drevesa. Spomladi in poleti ima strupeni bršlin svetloze-leno listje, ki se nekako blešči, na jesen pa listje porumeni in pordeči. Posebna značilnost listov je, da so po trije na enem peclju. Kdor te zahrbtne rastli
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoCe priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imet. določeneea dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod mamo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 z), do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ne ne pozna, stori najbolj pametno, da se izogne vsakega grmiča, katerega listi so po trije na enem peclju.
Za opekline po strupenem brš-linu se priporoča izmivanje z močno milnico; pa tudi v lekarnah se dobijo medicine, ki olajšajo bolečine. V resnih primerih opečenja pa je najbolj priporočljivo poklicati zdravnika.
—NEW ERA. glasilo ABZ
Chicago, m.
business opportunity
TAVERN for Sale — 65 ft bar, fully equipped kitchen, back room, 5 booths in rear entrance. 12 rooms above same, 4-3 rooms each, 3 rooms available for buyer. $6200 complete or will sell separate.
Call ABerdeen 4-6352
domestic female
Country Home — Twin Lakes, Wisconsin needs COMPETENT WOMAN, 30-50 years for general housework and cooking. Good salary. Adult family.
EUclid 6-4835
NURSEMAID — To take charge of 15 months old child and assist with 4 year old. Own room and bath in air conditioned home. Near North side location. Available to all transportation. Top starting salary. Must be experienced.
Call EAstgate 7-9722
HOUSEKEEPER — Middleaged — Housework and cooking. Occasional help with care of child. Stay. DP. welcome.
Village 8-6510
help wanted male
MEN JOB AT
DURKEE FAMOUS FOODS
MEANS SECURITY AND CLOSE TO HOME
SHIFT OPERATORS
AND HELPERS
Also
MAINTENANCE WELDER. FITTER
Paid Vacation—Pension Plan Cafeteria—Good Transportation
Apply
DURKEE FAMOUS FOODS 2670 Elston Ave.
ZAKAJ BI VSAKO LETO UMIVALI PO EN AKEH POSODE?
Naj SMITH'S opravijo to delo za vas vsaj enkrat na teden. Naj SMITH'S pripravijo vaš obed. Naj SMITH'S vam postrežejo. In ne pozabit^ privoščite si kozarec pijace-
SMITH'S
restaurant
EAST 222nd and LAKE SHORE BLVD., tel. RE 1-2787
Cleveland 23, Ohio
chicago. ill. for best
results in
advertising
call
DEarborn 2-3179
__
help wanted couple
COUPLE to care for Rooming House. Must be sober and pendable. 2 room living '
LAwndale 1-3566 between 6-9 P- ^
real estate ^ for sale
GAGE PARK — Neat 6 room co'; tage, sided; enclosed rear porcj^ attic; extfa toliet and room j basement; 3716 foot lot; douD' and single garages. Near schoo^j churches, transportation 3" shopping. Best offer. Call own®;
PRospect 6-78^
SEE THIS TODAY!!! — NAPE^', VILLE — 31/2 Acre Farm. fortably cozy 5 room home. W..
from heart of town and close
to
State Highway 34, N. W. B-?' & Bus transport. Price Call owner, SEeley 3-9743, write J. Rajacic, 1724 S. Raci'' ' Chicago.	___,
wanted to rent
RESPONSIBLE Railroad
ployee, wife, 2 well behaV^^ boys 11 and 13. Good locatf"* West or S.W. Moderate rental' Museum 4-62''®
MUST VACATE FOR OWNER^ Family . 3 Responsible Aduj\] 8 year school boy, need 2-3 room unlurnlslied apartme^,' Prefer S.W. Moderate renta • Will decorate.	,
CRawford 7-019^
female help wantgg
Transformer Co.
Has Several Desirable Openings in its Factory for
WOMEN
LIGHT BENCH WORK Excellent working conditions Apply
ELECTRICAL WINDINGS 2015 N. Kolmar Ave.
iščemo ženske za delo pri konzerviranjih kumaric
Dobra plača. Plačane počitnic®' Tudi druga zavarovalnina. P'® in pol za nadurno delo.
budlong pickle co. 1840 MARCEY ST.