480210 GLASILO kanadskih Slovencev Ko začno ljudje Mednarodno farmacevtsko podjetje, ki proizvaja in prodaja proizvode v skladu z mednarodnimi standardi razmišljati o zdravju, zagotavljanja kvalitete, kot so predpisi Ameriškega urada za hrano in zdravila (FDA) in predpisi Evropske unije (EU). pomislijo na nas« Zdravila za humano uporabo Farmacevtske surovine Biosintetični proizvodi OTC zdravila, dietetični in zeliščni proizvodi Veterinarski proizvodi Kozmetični izdelki Zdraviliške usluge (KRKk Svojo prihodnost uresničujemo že danes. KRKA, p.o. Novo mesto, Slovenija, telefon: (068) 312 111, telefaks: (068) 323 152 Enoletna naročnina • Subscription Rates Canada. $25 Cnd / Air Mail $40 Cnd USA: $30 US / Air Mail $50 US Europe: $50 US Australia, South America, Japan, New Zeland: $60.00 US Slovenians GLASILO^B the voice of Canadian Ime in priimek • First and Last Name_ Naslov • Address Kraj • City Poštna številka in država • Code and Country Tel. Datum • Date Payment enclosed GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV 770 Browns Line Toronto, ON M8W 3W2, CANADA i X Vas an o GLASILO Established • Ustanovljen 1996 Izdaja Publisher Vseslovenski kulturni odbor • All-Slovenian Cultural Committee Glavna in odgovorna urednica Editor-in-Chief Nives Čorak Uredniški odbor Board of Editors Simona Kenk, Bili Pavlič, Ivan Plut, Lydia Zaje, Metka Zupančič Svet revije Editorial Advisors Jože Slobodnik (za VKO), Stane Kranjc (za KSK), Miha Luzar (za Gospodarsko zbornico), Marija Ahačič-Pollak (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič in Franc Slobodnik (za slovenske župnije), Frank Novak, Cvetka Kocjančič, Branka Lapajne, Tone Kačinik Sodelavci Collaborators Veronika Bric, Tjaša Skof Avtorica grafične podobe Original Graphic Concept Nives Čorak Naročila in oglasi Subscription and Advertising Ivan Plut Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change of address, advertising and comments forward to GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV 770 Browns Line, "Kastelic Building" Toronto, ON M8W 3W2, Canada Tel: (519) 884-9413 Fax: (519) 884-4464 E-mail: sdbslo@wchat.on.ca Prosimo, da ob naročilu oglasa priložite vso potrebno dokumentacijo (logotip, fotografije, tekste), na naročilnici pa označite velikost in število oglasov. Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornosti za točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni. For advertising please forward aH necessary documentation (logo, photos, texts) and mark the size and number of adds. The editors have made every reasonable effort to provide accurate and authoritative information, but they assume no liability for the accuracy or completeness of the text. Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. All rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed only by written permission. Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada Na naslovni strani • Cover Fotografirala • Photograph by Nives Čorak iz vsebine 4 Uvodna beseda • Introduction Pisma* Letters 5 Naši bralci sprašujejo • Questions 6 Iz Slovenije • From Slovenia 4th Winter School of Slovene Language Dve domovini - Two Homelands 8 Novice iz kanadske slovenske skupnosti • News from Canadian Slovenian Community Pogovor z dr. Borisom Frlecem, Toronto december 1997 Oktoberfest med Slovenci v Kitchenerju Prvič v Torontu na svetovnem kongresu operacijskih sester 12 Kanadski slovenski kongres • Canadian Slovenian Congress The Canadian Slovenian Congress - What is it? 14 Praznično branje • Holidays reading Božični večer Božič v "Hiši Marije Pomočnice" Snežinke Zadnji dan v letu Izseljenčeva božična pesem Slovenski strop 16 Zgodovina • History Prešeren kot pravnik in odvetnik 17 Knjige • Books Metlika v Dularjevi pripovedi 18 Literatura • Literature I wonder what Winnie-the-Pooh would have to say to all this... 19 Poezija • Poetry Jaz pa tečem po stopnicah preteklosti... 20 Obrazi • Faces Greg Robič 21 Zdravje • Health Finding Alternative Osteoarthritis Care 23 Šport • Sport Leon Štrukelj, telovadec in mislec, devetindevetdesetletnik 25 Križanka • Crosswords 26 Kulinarika • Gastronomy Humor Čas je, da si povemo, če si sploh lahko kaj povemo, in da si damo, če si sploh lahko kaj damo. Čas je in kmalu bomo ostali tudi brez njega. Alojz Ihan (Srebrnik, 1986) ...je zapisal v osemdesetih Alojz Ihan. Beseda, primerna času prehoda starega leta v novo, času obletnice revije Glasilo, uspešnem zaključku naporov vztrajnega prvega leta in elanu novega zagona vzpodbud, ki smo jih deležni iz svoje ustvarjalne sredine. "...Tako, kot tole naše staro leto, nekoč še mi postali bomo kaplje v morju in zrna na pšeničnem polju..." razmišlja Cvetka Kocjančič, ki je za tokratno številko pripravila "Praznično branje" namesto "Odprtega albuma". Zavedanje prehoda, konca ali zaključka obdobij, poslovitve od zaključenega cikla letnih časov in vstop v ponoven začetek kot preroditev z izkušnjo preteklega pomeni rast in nadgradnjo. Trenutek, v katerem lahko ocenimo opravljeno, da bi bolje razumeli prihajajoče, novo. Veliko novega v zvezi s Slovenijo in njenimi podvigi in dosežki, boste lahko prebrali v razgovoru z dr. Borisom Frlecem, zunanjim ministrom sedanje slovenske vlade. V imenu uredniškega odbora vam želim VSO SREČO, ZDRAVJE IN USPEH V LETU 1998! Nives Čorak Glavna in odgovorna urednica Spoštovani bralci GLASILA, dragi rojaki! V imenu Vseslovenskega kulturnega odbora želim lepe, blagoslovljene Božične praznike ter zdravo in uspehov polno novo leto 1998 vsem slovenskim društvom, ki delujete v okviru Vseslovenskega odbora, bralcem Glasila in poslušalcem slovenskega radia ter vsem rojakom dobre volje. Glasilo kanadskih Slovencev je uspešno prebrodilo začetne težave in končalo prvo leto izhajanja. V imenu Vseslovenskega odbora želim izraziti prisrčno zahvalo uredniškemu odboru za požrtvovalno, prostovoljno delo, obenem pa se želim zahvaliti društvom, ki delujete v okviru Vseslovenskega odbora in pomagate vzdrževati naš radio in časopis, vsem, ki ste časopis z veseljem prejeli in ga z zanimanjem prebirate, enako pa vsem tistim, ki sodelujete s pismi, prispevki in predlogi. Zlasti hvala vsem, ki ste se na Glasilo naročili in tako pomagate pri njegovem izhajanju. Zahvaljujem se podjetjem in posameznikom, ki z reklamami finančno pomagajo pri obstoju časopisa. Tu naj bo še posebej izrečena zahvala gospodu Jožetu Slobodniku in njegovemu podjetju TOP GRADE MOLDS, ki je s krepko finančno pomočjo sploh omogočil, da je časopis zaživel in preživel prvo leto. Prijatelji se radi obiskujejo, kaj pokramljajo in s tem utrjujejo poznanstvo in krepijo prijateljske vezi. Prav to velja za slovenski radio in naše Glasilo, saj imata podoben namen kot Slovenci: prijateljsko se srečevati, si izmenjati novice, okrepiti poznanstvo, dati čutiti drug drugemu, da nismo sami, in se spodbujati za bolj kvalitetno življenje in delo v naši novi domovini, Kanadi. Časopis in radio želita med nami krepiti medsebojno spoštovanje, veselje in zdrav ponos, da smo SLOVENCI, nas duhovno bogatiti s kulturnimi prispevki in novicami in nam pomagati tudi k boljšemu počutju z obvestili o družabnih srečanjih. Prav zato se želi časopis izogibati pisanju o stvareh, ki bi nas delile in ne zbliževale, čeprav gre lahko samo po sebi za upravičene stvari ali poglede. Spoštovani bralci Glasila in poslušalci slovenske radijske odaje, posebno novico imam za vas. Vsako nedeljo ob 11.30 dopoldne imamo sedaj slovensko radijsko oddajo na 101 FM CHIN radiu. Boljša kvaliteta glasu, večji obseg sprejemanja in ugodnejša cena so nas navedli, da smo se odločili namesto sobotnega programa na 510 AM oddajati čeprav sedaj samo pol ure - ob nedeljah od 11.30 do 12.00 na frekvenci 101 FM. Dragi bralci našega Glasila, upam, da se vsi zavedamo posebne obdarovanosti prjazne usode, ki nam je omogočila izdajanje našega časopisa, v katerem lahko prav vsi sodelujete na način, kakršnega si sami izberete. Zato trdno upam, da boste podprli delo s prijateljsko besedo, priporočili rojakom, ki jim želimo kaj lepega, naj se naročijo na časopis GLASILO kanadskih Slovencev in prisluhnejo slovenskemu radiu. Ob novem letu vabim vse naročnike, da brez zamud obnovite naročnino, pridobite nove naročnike - in še bolj zavzeto sodelujete s prispevki in nasveti, kako bi delo radia in časopisa še izboljšali. S spoštovanjem, John Ivan Plut Predsednik Vseslovenskega odbora V rubriki Naši bralci sprašujejo vam na vaša vprašanja posredujemo strokovni odgovor iz slovenske ambasade v Ottavvi. Na vprašanja, ki jih zastavljajo bralci in utegnejo zanimati širši krog naših rojakov, odgovarja svetovalec veleposlaništva Republike Slovenije v Ottawi, g. Goran Križ. Spoštovani gospod Plut, V prilogi Vam pošiljamo naročilnico za Slovenski Glasnik 1998. Istočasno, čeprav pozno, se zahvaljujemo za pozdrave članom društva, ki ste jih sporočili v pismu, naslovljenem na predsednika našega Doma. Da bi se bolj združili in povezali, smo tudi mi letos začeli člane podrobneje seznanjati o delu upravnega odbora in o drugem, kar bi moglo koristiti naši skupnosti z našim "Slovenskim Glasnikom," ki je prvič izšel meseca aprila in je brezplačen za vse člane. Čeprav nam do danes ni uspelo pridobiti več sodelavcev, je bil Glasnik med njimi lepo in z veseljem sprejet. Seveda se naš obveščevalec ne more meriti s Slovenskim Glasilom, ki ga izdajate v Torontu, vendar je za manjše Slovensko društvo, kot je naše, lep kulturni prispevek. Skrbimo tudi, da bi med člani društva pridobili čim več naročnikov za Slovensko Glasilo. Za to se je posebno zavzel Dr. Stane Bah, ki je ob raznih prireditvah ali sestankih podelil med člane kar več brezplačnih izvodov. Upamo, da je med tem število članov, ki prejemajo in berejo Slovensko Glasilo, naraslo. Slovensko Kulturno Društvo "ZVON" do sedaj še ni bilo omenjeno v Slovenskem Glasilu. Prosimo, da bi nas vpisali v Vaš seznam in v bodoče objavljali tudi naše prireditve v Slovenskem Glasilu. Čeprav nas je malo, se vendar trudimo, da bi sodelovali povsod, kjer je le mogoče in, da bi se tako povezali z ostalimi rojaki. Za danes Vas lepo pozdravljamo in Vam želimo obilo uspeha pri delu, osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Če Vam čas dopušča, bomo veseli, če se boste tudi Vi zopet oglasili. Silvia M. Cepin Slovensko kulturno društvo "ZVON" 1367 Drouillard Rd. Windsor, ON, N8Y 2R8 Spoštovano uredništvo, Celotnemu uredniškemu odboru Glasila kanadskih Slovencev in vsem ostalim v Kanadi, ki se trudite za ohranitev lepe slovenske besede, želim vesele božične praznike, v letu 1998 pa še veliko uspehov pri vašem nesebičnem delu. Predvsem pa , da bi bili še naprej tako uspešni pri svojem poslanstvu v dobrobit slovenstva. Mirjam Bezek Jakše iz Metlike z družino SLOVENIJA - TVOJA PRILOŽNOST V okviru Mednarodne pisarne Študentske organizacije Univerze v Ljubljani že četrto leto deluje projekt "Navezovanje stikov in sodelovanja s Slovenci po svetu". Iz skromnih začetnih kontaktov se je v teh letih razvilo pestro sodelovanje s študentskimi klubi v zamejstvu, z zamejskimi in izseljenskimi študenti v Ljubljani, kakor tudi s pristojnimi slovenskimi institucijami. Vzpostavljenih je bilo nemalo stikov s posamezniki in slovenskimi izseljeniškimi društvi širom sveta.Vsa naša prizadevanja so povezana s skupnim ciljem: povezati Slovence po svetu z matico in med njimi vzpostaviti tesno sodelovanje na kar največ področjih. Sodelovanje naj se iz kulturnega in športnega razširi tudi na gospodarsko področje. Projekt, ki smo ga naslovili "Slovenija - tvoja priložnost" in Vam ga želimo predstaviti, naj pomeni dober začetek in spodbudo pri spletanju gospodarskih vezi. Mednarodno sodelovanje, odpiranje in povezovanje - integriranje nacionalnih gospodarstev in s tem povezano sproščanje pretoka kapitala in ljudi, ... so procesi, ki se v svetu vse pogosteje odvijajo. V njih išče svoje možnosti in priložnosti tudi Slovenija, da bi si ustvarila kar najboljše izhodišče za delovanje v globalnem gospodarstvu prihodnjega tisočletja. Seveda pa je temelj povezovanja in sodelovanja medsebojno spoznavanje, ki se najbolj verodostojno uresničuje prav prek neposrednih kontaktov. Neposredni stik in možnost spoznavanja slovenskega gospodarstva v njegovem naravnem in neposrednem okolju pa je temeljno načelo našega projekta, ki je vsebinsko razdeljen na dva dela. Makroekonomski del bo udeležencem ponudil predstavitev slovenske ekonomske politike, delovanje in denarno politiko Banke Slovenije, slovenskega dela privatizacije ter možnosti tujih investicij. Drugi mikroekonomski del seminarja pa bo sestavljen iz obiskov najuspešnejših in najbolj reprezentativnih slovenskih podjetij iz različnih slovenskih regij. Seminar bo potekal od 12. 01. 1998 do 23. 01. 1998. Potne stroške si udeleženci seminarja predvidoma krijejo sami. V kolikor bomo pridobili dodatne sponzorje, bomo deloma lahko pokrili tudi potne stroške. Stroške bivanja in programa bo krila študentska organizacija. Ker se zavedamo, da iz malega raste veliko in da svet stoji na mladih, smo projekt namenili našim kolegom -študentom, pa tudi mlajšim diplomantom, slovenskega rodu. Cilji našega projekta so naslednji: • predstavitev Slovenije in njenega gospodarstva, • preučevanje in reševanje problemov, ki se pojavljajo v naših podjetjih (case study), • neposredna vzpostavitev stikov s slovenskimi podjetji in možnost kasnejšega sodelovanja, • srečanje s študenti iz Slovenije in izmenjava izkušenj. Podrobnejši program projekta in prijavnice lahko dobite na uredništvu Glasila, z veseljem pa bomo sprejemali Vaše pobude, vprašanja in predloge tudi na Internetu: http/ www.sou.uni- Ij.si/mp/ info/slopoosvetu.html Dodatna vprašanja lahko naslovite: E-mail: JOŽKO FORNAZARIC@SOU-UNI-LJ.SI. Kontaktni osebi sta Jožko Fornazarič in Mihaela Černelič. Dosegljivi sta na naslovu: Študentska organizacija univerze v Ljubljani Mednarodna pisarna Slovenski študentje po svetu Kersnikova 4 1000 Ljubljana Slovenija tel: 386 61 133 7219 fax: 386 61 133 3348 LJUBLJANA - Slovenia's UNICEF committee decided to launch a campaign to help HIV-infected African children in order to limit the epidemic. A media campaign was launched to draw people's attention to this issue. LJUBLJANA - in the 4th European ministerial conference on equality between women and men, that took place in Istanbul on November 13 and 14, head of the Slovenian delegation, State secretary at the Ministry of Labour, Family and Social Affairs Janko StuSek presented the situation in Slovenia in terms of the equality of sexes, (gender) Women in Slovenia are fairly well-educated, with their number in university courses steadily increasing, but their presence in senior management, technical and administration positions remains low. Still worse is the situation in political decision-making bodies. The latest parliamentary lowest proportion of women, with the 90-seat National Assembly comprising only seven (7.8 percent) women. LJUBLJANA - The Ministry of Labour, Family and Social Affairs presented its White Paper on the reform of the pension and disability insurance system. This 250-page White Paper outlines the current pension system, comparing it with pension systems in neighbouring EU and other European countries. The Paper then proposes changes and improvements to the current system. The report was prepared by experts in Slovenia, with contributions from the World Bank and the PHARE organization. The proposed new system will introduce a three-pillar method of pension insurance. The first pillar includes a compulsory pension contributory system. The second pillar constitutes a compulsory investment system. The third pillar is made up of an optional insurance component. Anton Rop, Minister of Labour, said that all social partners should reach a national consensus regarding the proposed reforms as soon as possible. TOURS, France-The Rector of the University Maribor, Ludvik Toplak, signed a long-term cooperation agreement with the Francois Rabelais University in Tours, France. The two universities will cooperate in establishing a Department of French and a translation institute at the University of Maribor. They will also work together in postgraduate studies and various other initiatives. BRUSSELS - European Affairs Minister Igor Bavčar and European Commission's Director General for External Affairs Guenther Burghardt signed a Phare financial memurandom for the 1997 state operative programme worth ECU 17.75 milion.The renovated Phare programme, so far intended exclusively to provide Slovenia with support in the accession process, focuses on two priority areasC to support Slovenia's institutional development, for which ECU 10.30 million has been allocated, and to finance investments, receiving the remaining ECU 7.45 milion OTTAWA - Foreign Minister Boris Frlec signed the Convention on the ban of the use, stockpiling and transfer of anti-personel landmines on Wednesday, 3 December, during the Conference on the landmines ban in Ottawa, Canada. Minister Frlec announced the establishment of an international found for mine removal and aid for landmine victims in Bosnia-Herzegovina. Ljubljana - Slovenia and France signed an agreement on co-operating in the field of science and technology for 1998 at the end of a two-day meeting of the mixed committee for cooperation in the field. The protocol was signed by State Undersecretary at the Slovene Ministry of Science and Technology Milos Komac and Director of the Charles Nodier Institute in Ljubljana Christine Schell. LJUBLJANA - The first private surgical clinic, the Surgical Sanatorium, was opened in Ljubljana. Equipped with the latest technology, the clinic will threat patients not only from entire Slovenia, but also from neighbouring Italy and Austria. To attract patients from abroad, it has already opened offices in Sarajevo, Bosnia-Herzegovina and Skopje, Macedonia. The clinic, located in a wealthy part of Ljubljana, Rožna Dolina, has 20 mostly single and double-bedded rooms, two surgeries and laboratory. It will employ 11 doctors, of which five arer top experts from the Ljubljana University Medical Centre ŠUKC]. Vienna - Craz historian and university Professor Stefan Karner presented results of his study about a German-speaking ethnic minority in Slovenia at the Austrian Foreign Ministry in Vienna. Karner has found out that there are 1813 members of the German-speaking minority and "another 100 persons" belonging to that minority in six Slovenian towns and their surroundings. Commissioned by the Austria's Ministry of Foreigh Affairs in 1995, the study was based on the data of the latest census of the Slovenian population (carried out in April 1991) and on Karner's field work. 4TH WINTER SCHOOL OF SLOVENE LANGUAGE FEBRUARY I - 14,1998 LJUBLJANA, SLOVENIA We invite you to visit Slovenia in winter. In the Winter School of Slovene Language, you will have the opportunity to learn Slovene, learn about Slovene culture and heritage as well as to enjoy the beautiful natural surroundings. ORGANIZED BY The Center for Slovene as a Second/Foreign Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana. LANGUAGE COURSES Before commencing classes, we test your knowledge of Slovene and place you in the level that is best for you. The levels of courses include elementary, intermediate and advanced. Class sizes will be approximately 8-12 students per class. You will study for four (4), 45-minute periods per day (20 class periods per week) from 9:00 am to 12:30 pm. You can expect to meet friendly and experienced teachers from the University of Ljubljana. SOCIAL ACTIVITIES When you are not busy with language classes, you will be able to take part in our Winter School social programme, which includes: lectures, workshops, sports activities and an excursion. These activities take place in the afternoons or on weekends and they are included in the tuition fee. REPORTS AND CERTIFICATES At the completion of the Winter School, you will receive a Certificate of Attendance in the Slovene Language Course at the Faculty of Arts. Students who have completed the advanced course can take the Test of Active Knowledge of the Slovene Language. This is set by the University and is required for further study in Ljubljana and for Slovene citizenship. PARTICIPANTS The Winter School invites everyone interested in the Slovene language and the beauty of our country to apply. Please note that participants must be at least 17 years of age in order to attend the school. ACCOMMODATION The Winter School takes place in Ljubljana. Participants will be housed in a boarding house "Pri Mraku" in the center of the town. You may also provide your own accommodation (with relatives, friends, hotel, private rooms, etc.). PRICE Tuition: US$330 Accommodation:US $26 (1 x bed & breakfast) US $32 (1 x half board) US $36(1 x full board) (The price of accommodation is based on the exchange rate for the US dollar - $1 = SIT 164). In the event of a major fluctuation in exchange rates for the US dollar, we are entitled to increase the price of accommodation. Tuition includes: cost of classes, course textbooks, lectures, workshops and all student activities, including an excursion. It does not include the Test of Slovene as a Foreign Language. Accommodation is provided in double-bedded rooms with bathrooms. You can also join the Winter School for the first week only. REGISTRATION AND PAYMENT Mail: • the application form • a US $50 non-refundable enrollment fee • a short biography • a photocopy of your international health insurance To: "Zimska šola" by January 10, 1998. The non-refundable enrollment fee becomes part of the tuition fee. If you are not able to attend the winter course, the fee can be transferred to the following year or to the Summer School. Payment should be made from abroad to the bank account of Filozofska fakulteta at Nova Ljubljanska Banka, Trg Republike 2, Ljubljana, Slovenija: 50100-620-133-5065/2, tax 55382657 with a note "Zimska šola, 143003". Tuition can be paid from Slovenia to gyro account of Filozofska fakulteta at Nova Ljubljanska Banka: 50100-603-40227 with a note "Zimska šola, 143003". Please enclose the receipt with the application form. The rest of the tuition fee (US $270) is either paid to the same above account numbers before school begins, or, can be paid to the school directly upon your arrival in Ljubljana. Payment may be made in cash. We do not accept cheques. You will pay for accommodation at the time of your arrival directly to the boarding house "Pri Mraku" by cash. Students, who have previously attended the Summer School, One-Year School or Winter School, are entitled to a 10% discount in the tuition fee. ADDRESS Filozofska fakulteta, Zimska šola Andreja Ponikvar Aškerčeva 2 1000 Ljubljana, Slovenia Tel/Fax: 386 61 125 7055 E-mail: HYPERLINK mail to: center-slo@ff:uni_lj.si DVE DOMOVINI -TWO HOMELANDS S tem naslovom je izšla nova letošnja, že sedma številka revije, ki jo je izdal Inštitut za izseljenstvo, Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta revija je dvojezična in jo inštitut objavlja enkrat na leto. Vse doslej izdane številke so v bistvu večdisciplinarne študije o izseljenstvu (Studies for emigration). Omenimo naj, da je to edina in osrednja znanstvena revija na tem področju, izhaja pa od 1990. leta naprej. Namen revije je povezovanje slovenskih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev, ki delajo na tem polju in se ukvarjajo s slovensko izseljensko problematiko. Raziskovalci so iz Slovenije, zamejstva in iz vrst izseljencev v tujini. Večji del izvodov je namenjen za medknjižnično izmenjavo strokovne in znanstvene literature. Manj izvodov pa je namenjenih za široko prodajo. Tako kot doslej je tudi v letošnji številki sodelovalo več strokovnjakov. V tisk so poslali kar 26 prispevkov, ki se ukvarjajo z zgodovino, literarno zgodovino in politiko. Med prispevki je zajeto tudi področje demografije in kulturne antropologije. Štirinajst razprav je vezanih na področje raziskav o slovenskem izseljenstvu, pet poročil skuša zajeti zanimivejše dogodke, sedem knjižnih ocen se veže na področje slovenskega izseljenstva. Zgodovinsko gledano ta najnovejša številka pokriva 19. in 20. stoletje, z geografskega vidika pa zajema zahodno in vzhodno Evropo, ZDA, Australijo in Južno Ameriko. Pogovor z dr. Borisom Frlecem,Toronto december 1997 dr. Boris Frlec: Prav je, da se ob svojem prvem obisku v Kanadi osebno predstavim. Rodil sem se v Ljubljani, tudi šolal sem se v Ljubljani. Po poklicu sem kemik, že zelo zgodaj sem se zaposlil na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Po doktoratu na ljubljanski univerzi sem odšel na postdoktorske študije v Chicago, v Albert National Laboratory. Tam sem deloval na posebnem, takrat zelo modernem področju kemije, na katerem smo veliko dosegli in se močno uveljavili po vsem svetu. Po vrnitvi v Ljubljano sem postal profesor na ljubljanski univerzi, nato sem eno leto predaval v Lestru, v srednji Angliji, in tam tudi raziskoval. Na to obdobje gledam kot na najbolj plodno v svojem znanstvenem delu. Po vrnitvi v Slovenijo sem najprej postal pomočnik direktorja in skoraj nemudoma zatem direktor Inštituta Jožef Štefan, največje slovenske raziskovalne organizacije v naravoslovju in nekaterih tehničnih vedah. Tam sem ostal do leta 1984, takrat pa sem se zahvaljujoč svojemu pritoževanju nad zgrešeno politiko slovenske vlade do znanja, znanosti, kulture in šolstva znašel v vladi kot podpredsednik. V takratnem obdobju liberalizma smo lahko veliko naredili in se je količina denarja, namenjena kulturnim potrebam in znanju v Sloveniji, bistveno povečala. Iz tega obdobja izhajajo tako imenovani mladi raziskovalci, veliki paketi raziskovalne opreme, pa tudi gradnja nekaterih prepotrebnih, za Slovence pomembnih kulturnih in znanstvenih institucij. Nato sem bil poslan v Bonn, najprej kot jugoslovanski veleposlanik. Ko je Jugoslavija zašla v krizo, sem se seveda vrnil v Slovenijo, nato pa postal prvi slovenski veleposlanik v Bonnu. Sprejeli so me z odprtimi rokami, mi veliko pomagali, saj so me poznali že iz prejšnjih let, ko sem si prizadeval za slovensko samostojnost. Ni naključje, da je bila prav Nemčija tista, ki je Evropo pripravila do zgodnjega priznanja Slovenije. Glasilo: Razlog za vaš obisk v Kanadi? BF: V Ottavvi je bil v teh dneh podpis mednarodne konvencije o prepovedi in odstranjevanju protipehotnih min, ki se ji v tem trenutku pridružuje 120 držav sveta. Očitno se s tem dejanjem odpira novo obdobje v odnosih med narodi, obdobje, ¡veli v miru. Med številnimi državami, ki naj bi podpisale konvencijo, se nekatere velike, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, še vedno obotavljajo. To priložnost izkoriščam tudi za to, da obiščem naše rojake, ki živijo v Kanadi, in to počnem z velikim veseljem. Prvič se tu srečujem z njimi in upam, da bo naš pogovor razkril marsikaj, kar doslej morda ni bilo izrečeno. v katerem postajajo civilne pobude učinkovite in se lahko merijo z željami in ukazi tako imenovanih velikih in močnejših. Vtem primeru je zmagala želja po obvladovanju sodobne kuge, ki vsak dan uniči številna življenja. Po svetu je razsejanih sto dvajset milijonov min, to je hudobno zahrbtno orožje, ki preži na otroke, na poljedelce, na tiste, ki bi radi ž C: Dosedanje delo? Bili ste torej prvi slovenski veleposlanik v republiki Nemčiji... BF: Bil sem prvi slovenski veleposlanik nasploh, ker sem slučajno prvi predal akreditive, takoj po priznanju Slovenije, 2. februarja 1992. Vloga veleposlanika republike Slovenije je bila zelo zahtevna. Nemčija je bila naš prvi gospodarski partner, prvi partner tudi v siceršnjih stikih. Vedno znova smo lahko čutili roko, ki nam je pomagala iz Bonna. Letošnjo jesen so me na hitro imenovali za novega slovenskega zunanjega ministra. Moj obisk v Kanadi pomeni eno prvih daljših poti iz Slovenije, ki jo bom nadaljeval iz Toronta v New York. Veste, da so nas pred kratkim izvolili za nestalno članico varnostnega sveta. To je seveda posebno poglavje: če si je Slovenija v prvih letih po osamosvojitvi poskušala pridobiti mesto v mednarodni skupnosti, ji je to sedaj zagotovo uspelo. Nedvomno je Slovenija priznana mednarodna entiteta, ki ima ugled, brez katerega ne bi bila izvoljena za nestalno članico varnostnega sveta. S tem smo prevzeli dodatne odgovornosti, predvsem v tem, da bomo poskušali do vseh imeti korekten odnos. To je mogoče samo, če se Slovenija tako kot doslej drži svojih načel miroljubne politike in preprečevanja medsebojnih spopadov ali sporov in če se tem načelom ne izogiba takrat, ko bi ji to morda bolj koristilo v političnem ali drugem smislu. C: Odnosi med Slovenijo in njenimi sosedami.... BF: Človek si lahko izbira prijatelje, sosedje pa so mu dani. Odnosi so takšni, kakršni so, jaz sem pragmatik in se mi zdi, da niso posebno slabi. Odnosi z nekaterimi sosednimi državami vsebujejo še nekatere razsežnosti, ki jih je treba doreči. Tako na primer ni čudno, da s sosedno Hrvaško, s katero smo prej živeli v skupni državi, še nismo dorekli mnogih stvari, ki izhajajo iz naše skupne preteklosti, saj so za urejanje razmer potrebna dolga leta. S sosedno Avstrijo so odnosi odlični, kot veste, pa so se pojavile pripombe iz sosedne koroške dežele, naj bi pri nas veliko več naredili za nemško manjšino. Gre za ljudi, ki so ostanki nekdanje res obstoječe nemške manjšine, ki pa so razsejani po vsej Sloveniji. V smislu njihove kulturne identitete bo Slovenija v skladu s svojo pozitivno zakonodajo napravila vse potrebno, da ohrani pravice teh slovenskih državljanov. S sosedno Italijo smo na dobri poti, da presežemo nekdanje probleme. Sam sem večkrat v stiku z italijanskimi in avstrijskimi funkcionarji in vam lahko zagotovim, da gre vedno za konstruktivne pogovore, ki so trezni, brez morebitnih čustvenh nabojev. Edino tako je mogoče naše odnose privesti na višjo raven. G: Kakšni so vaši načrti? BF: Prvi strateški načrt slovenske zunanje politike je pridobiti polnopravno članstvo v evropski uniji. Seveda smo se tako odločili že ob osamosvojitvenem referendumu, vendar so to ljudje morda nekoliko pozabili. Slovenija zagotovo nima druge izbire. Naše korenine, civilizacijske in kulturne, so globoko v srednji Evropi, v katero torej sodimo. Ne pripadamo Balkanu, tudi balkanskih izkušenj nam je povsem dovolj, sicer se ne bi osamosvojili. Seveda moramo nekaj tudi dati, da pridemo v Evropo, kar pomeni, da bomo zavestno prepustili del svoje suverenosti, ki smo jo nedavno in težko pridobili, zato pa bomo navzeli evropsko identiteto. To si nedvomno želimo, saj nam Evropa, ki sicer ni raj, daje tiste možnosti, ki jih osamljeni nikdar ne bi mogli imeli. Gre za veliko večje tržišče, izkušnje kažejo, da se družbeni proizvod vedno poveča, ko drž ava vstopi v evropsko unijo. To pomeni, da lahko pričakujemo večji blagor ljudi, kar je tudi končni cilj slovenske vlade in kar predvsem zagotavlja veliko večjo varnost. Skupaj z drugimi državami ščitimo tudi druge in se nam ne bo treba bati ne eventuelnih apetitov sosedov ne koga drugega. G: Slovenski vstop v NATO? BF: Po sklepu madridske konference Slovenije niso sprejeli v krog prvih treh pristopnic, ki so že začele pogajanja za pridružitev NATU, pač pa so v Madridu zapisali, da bosta Slovenija in Romunija na vrsti takoj zatem, predvidoma leta 1999. To pomeni nesluten uspeh Slovenije, ker si je bilo pred šestimi leti težko predstavljati, da bi se o majhni Sloveniji, zgodovinsko gledano pravkar nastali drž avi, tako resno pogovarjali o pristopu v NATO. Na koncu bi se rad zahvalil našim rojakom, ki živijo v Kanadi, vsem po vrst in vsakemu posebej, za vse tisto, kar ste storili v podporo priznanja Slovenije kot samostojne države. Takrat smo Slovenci doživeli dotlej nesluteno nacionalno enotnost, ogromna energija nas je prevevala, ki se je zdaj žal v veliki meri izgubila ali pa se izrablja v medsebojnih sporih. Rad bi se kanadskim rojakom zahvalil za vso pomoč, ki so jo nudili Sloveniji in jo še nudijo pri njenem vstopu v evropsko skupnost. To pomoč bomo potrebovali tudi vnaprej in upam, da lahko nanjo še naprej računamo. Slovenija kot država pa bo zanje naredila vse tisto, kar majhna dežela lahko naredi za svojo žal preveliko diasporo. OKTOBERFEST MED SLOVENCI V KITCHENERJU, 25. OKTOBRA 1997 Zinka Mirt SLOVENSKO DRUŠTVO "SAVA" KITCHENER je v mesecu oktobru znano pod imenom "OBERKRAINER HAUS". Društvo Sava Oberkrainer Haus je ena najmanjših dvoran v okolici Kitchenerja. Naši gostje so domači Slovenci in tudi Kanadčani. V manjšem številu prihajajo tudi slovenski klubi, tako Triglav iz Londona, Bled iz Beamsvilla in tudi avtobusne skupine iz Amerike in Kanade. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali, in posebno še tistim, ki so organizirali obisk skupin in avtobusov. Zahvaljujemo se tudi folklornim skupinam Nagelj in Soča za njihov nastop. Veseli bi bili, da bi to bil Slovenski Oktoberfest in želimo, da bi nas obiskala vsa slovenska društva in tudi posamezniki. Saj je veliko Slovencev, ki še ne vedo, kje je društvo "Sava" in kje je lepo mesto Kitchener. Oktoberfestna kapljica je pivo, za vzdušje pa dodamo folklorne skupine, obiščeta nas Uncle Hans in tudi Miss Oktoberfest. Ponosni smo na našo kuhinjo, ki je za ta festival bogato obložena in je že prejela veliko priznanj. K-W Oktoberfest vsako leto podeli priznanje za gostoljubnost. Radi povemo, da je društvo Sava že šestkrat prejelo to nagrado, ki se imenuje "Cemuetlichkeit Award". Društvo "Sava" se lepo zahvaljuje vsem odbornikom in članom za vso pomoč in tudi za lep obisk. PRVIČ V TORONTU IN PRVlC NA SVETOVNEM KONGRESU OPERACIJSKIH SESTER, 8.-12. SEPTEMBER 1997 Tone Kačinik Ne bi si upal trditi, da govorim v imenu večine, a vendar bi si osebno želel, da bi dosledna obveščevalna mreža informiranja postala zelo važen člen v globalnih slovenskih prizadevanjih. Za dosego tega cilja se bomo morali truditi prav vsi in široko javnost seznanjati z obširno paleto raznovrstnih dogajanj. Naše novorojeno Glasilo bo gotovo zelo dobro opravljalo svoje poslansko nalogo ter pripomoglo k mozaiku informacij. Vse tako kaže, da so se z osamosvojitvijo raznovrstna slovenska društva, ki tega niso storila že prej, začela vključevati v evropska ali pa svetovna mednarodna združenja. Čeprav so slovenske operacijske sestre združene v svojem društvu že več kot dvajset let in ima društvo sedaj 400 članov, so šele maja lani postale redne članice EORNA (European Operating Room Nursing Association). Letos pa so prvič prišle na svetovni kongres operacijskih sester, ki ga je organizirala AORNA (American Operating Room Nursing Association). Slovensko delegacijo je sestavljalo pet sester iz Novega Mesta, šest iz Maribora in dve iz Ljubljane. Ker je zdravje naše največje bogastvo, je v primeru bolezni, posebno še, če moramo pod ostro rezilo operacijskega noža, sila pomembno, komu pridemo v roke in kakšni so objektivni dejavniki, ki vplivajo na visoko specializirani poseg kirurga. Zal nimam statističnih podatkov, da bi vam lahko podal natančni pregled, koliko naših rojakov se je začasno ali pa za stalno vrnilo iz Kanade v Slovenijo. Vse tiste povratnike, ki so že tam ali pa se nameravajov Slovenijo vrniti v bližnji prihodnosti, bo gotovo zanimalo, kaj naše medicinske sestre menijo o zdravstvenem stanju doma. Operacijske sestre si s strokovnim srečanji tako doma kot tudi v tujini nenehno osvežujejo znanje ter se obenem seznanjajo tudi z novimi metodami, zdravili, aparaturami, posegi in sterilizacijo. S prisotnostjo na svetovnih kongresih in predanosti poklicu, ki so si ga izbrale, pa iščejo potrditve v svojem delu, da ne bi zaostale s skrbjo in nego bolnika za svetovnimi sprejemljivimi standardi. V okviru kongresnega programa so za naše sestre pripravili ogled operacijskih sob v St. Michael's Hospital, ki je bil zanje zelo zanimiv. V pogovoru so mi dale naslednjo izjavo: "Lahko rečemo, da ni razlike med našimi in tukajšnjimi razmerami v uporabi materialov in aparatur, velika razlika pa je v sami organizaciji dela in managements" Pri tem so imele predvsem v mislih računalniško vodeno evidenco zdravil, materialov, njihovo porabo in dostavo. Enotne so si bile tudi v mnenju, da so doma pacienti bolje pripravljeni pred samim operacijskim posegom ter da tudi v bolnici ostanejo pred odpustitvijo malce dlje. Za konec so mi povedale, da so hvaležne vsem sponsorjem, ki so jim omogočili obisk v Torontu. Vedo, da tukaj živi veliko Slovencev. Vse prav prisrčno pozdravljajo in jim želijo vse dobro v prihodnje. VISIT SLOVENIA IS SUMMERTIME Erika Mikolic I am of the opinion that the best time of year to visit Slovenia is summertime. With that in mind my German boyfriend and I drove from where we studied in Freiburg, Germany to my parent's birthplace,"the Old Country." We were there the last ten days of June and enjoyed beautiful sunny weather. After a seven-hour drive, we arrived at the border. The Julian Alps in northern Slovenia are breathtaking. Driving further south, on our way to Novo Mesto, where both of my parents are from, we stopped at Bled. There we enjoyed a different perspective of theAlps to the north, which act as an amazing backdrop for the well-known island church. A hike up to the castle on the cliff (for all you less adventurous,yes, it is accessible by car) and a visit to the museum that's housed there rounded off this little stop. We arrived at my aunt's house at 8:00 in the evening and it didn't take long before we all had a glass of wine in our hands and a table full of food, enough to feed four times as many people. This pattern repeated itself several times as we visited family and friends of mine during the next two days. After this whirlwind visit, it was off to the Slovenian coastal town of Isola for a week of sun and fun. "Simonov Zaliv" is the resort where we stayed the week. The rooms were nice, the staff was friendly and the food was tasty and plentiful. The view of the Adriatic from our table created a great atmosphere at every meal. The beach was full of activity, resulting in part from the small waterslide park, as well as the paddleboats and sea-doos which were available for rent. Once past the initial metres of rocky bottom, the swimming was very enjoyable. In the late afternoon it was great fun to play tennis, table tennis or minigolf,as long as it wasn't too hot. The nightlife in Isola isn't too happening, however, the discos (dance clubs) in Portoroz are full and you can party until 5 or 6 o'clock in the morning. The locals always know the best places to go, so we followed them! The compactness of the Slovenian coast made it easy to make short trips to Koper or Portoroz, without waking up early, or missing out on a swim at the beach. The architecture is quite different from other regions in Slovenia. This is because the coastal area was once under Venetian rule and those approximate 150 years influenced the layout and building of the cities, resulting in very narrow streets and arched windows, etc. We visited both of these cities a couple of times each and particularly enjoyed drinking wine in the evening at the café across from the beautifully restored City Hall in Koper. So far as language goes, many young people as well as all official tourist information centres that I visited can speak a little bit of English (Tip: tourist information offices are great places to get maps with walking tours of a city, with descriptions of points of interest etc., usually available in English). My Slovenian isn't that great, but, I can usually express myself one way or the other. Here are some of the basics that my boyfriend with no Slovenian background found useful (if you know these, you will have no problems!). WC (pronounced Vay Tsay) / bathroom, to avoid embarrassment check ženske / women moški / men pivo / beer nazdravje / cheers! ne hvala, jaz sem sit/ no thank-you, I'm so full, I'll never eat again. nasvidenje / bye-bye! (don't forget to pronounce the "d", otherwise you're talking about pigs! Well before we knew it, it was time to go home. We are looking forward to a repeat trip next summer and hope we'll be able to meet up with friends and family from Canada there! CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tel: 416 / 255 7500 Fax: 416 / 255 6667 770 Browns Line Toronto ON, M8M 3W2 view on design based studio 416.932.8592 nivescorak@hotmail.com HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION in/ (ilcufo&lauljene' iožične/ praznike/ Lrv stečno now Ua-1998 725 Brown's Line, Etobicoke, M8W 3V7 Tel: (416) 255-1742 618 Manning Ave., Toronto, M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delawana Dr., Hamilton Tel. (905) 578-7511 kanadski slovenski kongres THE CANADIAN SLOVENIAN CONGRESS - WHAT IS IT? Tony Horvat, P. Eng., Board Member CSC Although the organization has been in existence since 1990, the most frequent question heard when mention is made of the Canadian Slovenian Congress is - what is it?! This article attempts to provide a brief answer to this question and, it is hoped, garner greater support for the CSC and its activities. The Canadian Slovenian Congress is a nonprofit, non-partisan, incorporated organization of Slovenians and Canadians of Slovenian descent which promotes closer associations between Slovenian organizations within Canada and around the world in order to preserve and enhance the Slovenian identity in Canada and around the world. The CSC strives to co-operate with all Canadians on the basis of fairness, freedom and justice and fosters the well-being of all Slovenians in Canada by: • Striving for fulfilment of social, economic, cultural and spiritual aspirations based on the Slovenian democratic traditions and beliefs; • Defending rights and interests of Slovenians wherever they may be denied or violated; • Nurturing active participation in social, economic, cultural, political and religious life of Slovenians within Canadian society; • Inspiring Canadian Slovenian organizations which are providing assistance to Slovenians who are adjusting to their new social and economic life in Canada; • Representing or acting on behalf of Slovenian individuals or communities at all levels of Canadian Governments and authorities in regards to issues affecting Slovenians; • Enhancing bonds between the Slovenian community in Canada and the rest of Canadian society based on the policies of multiculturalism; • Familiarizing Canadian society with the Slovenian contribution to the world; • Establishing and maintaining co-operative relationships with Slovenian Associations in other countries; • Maintaining, as an autonomous incorporated Canadian organization, a co-operative relationship with the democratically elected World Slovenian Congress; In order to fulfill these functions the CSC has established regional chapters across Canada in Vancouver, Winnepeg, Windsor, London, Hamilton,Toronto, Ottawa, and Montreal - the first truly "trans-Canadian" Slovenian organization! In fact, the CSC was Advocacy by Congress Croatian Canadian---^ communicate-s Po ish Canadian I Congress_ Itafan Canacf an Congress J/ / * lh — - — • — // CANADIAN SLOVENIAN CONGRESS mambwship in > > I I co-operation with _ ^ N \ N WORLD SLOVENIAN CONGRESS rneinbirstiip ill 1 Branch Offices in I American Slavonian I Congress Al-Sk>venian Voice of Slovenian Committee Slovenian Canadian Canadians Newsmagazine FtAO IQ GLASILO -^-[Argentina Austria -¡Australia ) Dosr i a & Hercegovina [KoroSka Region -<- ¡Germany [Slovenia ZD [Switzerland Liechtenstein m the first formally organized congressional organization in the world - being founded in Toronto on May 25, 1990 - a year before the founding of the World Slovenian Congress! What is theWorld Slovenian Congress? The World Slovenian Congress (WSC) is a non-partisan, non-profit organization which strives to preserve and enhance the Slovenian cultural identity around the world.The various Slovenian Congresses organized in nations around the world, including the CSC, are members of the WSC and their presidents serve on the elected executive committee of the WSC.The WSC was founded on June 27, 1991 in Ljubljana, Slovenia. The relationship between these organizations is shown in the diagram below. You can contact the WSC at: Svetovni Slovenski Kongres \ World Slovenian Congress Cankarjeva I/IV 1000 Ljubljana, Slovenia Attention: Dr. Boris Pleskovič, Acting President Phone & Fax: 061/125-24-40 E-Mail: ssk.up@eunet.si OR ssk.ks@eunet.si Web Site: htpp://www.ssk-krs.si What are some significant activities and programs that the CSC has been involved with? • Organized a symposium and cultural evening with special guests from Slovenia, writer Spomenka Hribar and journalistAlenka Puhar (Mar/91) • Published a pamphlet "On the dawning of the CSC..." (Mar/91) • Collected and delivered food and medical supplies to the hospital in Maribor, Slovenia (Oct/91). • Petitioned the Canadian government to recognize Slovenia as a sovereign nation (Dec/ 91). • Organized, during an annual meeting of the WSC, an art exhibit by Canadian Slovenian Božidar Kramolc in Ljubljana,Slovenia (1991). • Collected and delivered two shipping containers of food and clothing to Croatia to aid war refugees in the city of Rijeka. • Participated in organizing aid for flood victims in Slovenia as well as aid for reconstruct- ing war damaged areas (1991). • Petitioned the Slovenian Government to recognize in law the status and rights of Slovenians world wide who do not have Slovenian Citizenship (1992). • Petitioned the Slovenian Government to recognize the dual citizenship of Canadian Slovenians. • Petitioned the Canadian government and the United Nations to allow persons of Slovenian descent to flee war torn Bosnia and Hercegovina and emigrate to Canada (May/ 93). • Protested to the Canadian Federal Government and the Italian Embassy regarding the curtailing of Slovenian minority language and education rights in eastern Italy. (1994 & 1997). • Proposed to the Canadian and Slovenian Government that a joint postage stamp be issued commemorating the work of Bishop Frederick Baraga among the nativeAmericans in the 1870's (1996). • Sponsored appearances by several special guest speakers including: Dr. Peter Vencelj, Slovenian Minister Marjan Majcen, Slovenian Ambassador to Canada Dr. M.Tišler, Rector of the University of Ljubljana Franc Miklavčič, Judge from Slovenia Dr. R. Šušel, Professor of History & Editor "Ameriška Domovina", Cleveland. • Sponsor of the University of Ljubljana Alumni Organization (ADDUL) (1997) • Is petitioning the Canadian Archives to open a section devoted to Slovenian contributions to Canada. • Is supportive of the establishment of a Gerontology Studies Program in conjunction with McMaster University, Mohawk College and University of Maribor, Slovenia (1997). • Collects materials for the Canadian and Slovenian archives regarding the history of Slovenians in Canada. • Published a quarterly newsletter "Congres-sionalThoughts" from April 1990 to May 1996 when it became a feature section in the new newsmagazine "GLASILO". • Encouraged all Slovenians in Canada to list their nationality as "Slovenian" in the 1996 Canadian Census and requested the government recognize this distinct nationality. • Co-operates with the All-Slovenian Committee,Voice of Canadian Slovenian Radio Program,and the"GLASILO",Canadian Slovenian Newsmagazine. • Co-operates and maintains ties with the Polish-Canadian, Italian-Canadian and Croatian-Canadian Congress organizations. Where can you get in touch with the CSC? Any inquiries, donations etc., should be directed to : The Canadian Slovenian Congress 770 Brown's Line Toronto, Ontario M8W 3W2. Phone: 416-485-4023 Fax: 416-487-2183 How can I become a CSC member? You can become a member by completing a brief application and paying a nominal annual membership fee. Inquiries should be made to the above noted address or speak with one of the members listed below. Who is on the current Executive Board of the Canadian Slovenian Congress? Dr. Franc Habjan,Toronto - CSC President Jerry Ponikvar, Burlington- CSC Chairman Dr. Stane Bah, Windsor Rev.Valentin Batič,Toronto Tony Horvat, Hamilton Dr. Anton Kačinik, Etobicoke Jože Kastelic, Mississauga Stane Kranjc, Bolton Frank Osredkar, Etobicoke Dr. Srečko Pregelj, Ottawa Franc Rihar, Hamilton Ciril Soršak, Mississauga Carl Vegelj, Stoney Creek Jožica Vegelj, Stoney Creek Who are the Regional CSC Contacts? Silva Plut,Vancouver Stane Vršnik,Winnepeg Dr. Stane Bah, Windsor Magda Razpotnik, London Dr. Sreč, ko Pregelj, Ottawa Janez Zargi, Montreal To get in contact with any of the individuals on the list above, or if you have any questions please contact the CSC main office. Božič v "Hi§i Marije Pomočnice" ci^ažlčni ueč&t/ Josip Stritar Božični večer je bil. Božični večer! Mladenič, ki bivaš v tujem mestu, daleč od doma, daleč od svojih: tuji obrazi te srečujejo, tuje roke te strežejo, tuja govorica te spremlja povsod. Kolikokrat se ti je tožilo po domu, vendar sprijaznil si se z živjenjem, vdal si se. Ali ko se bliža bož ični praznik, se ti zbudi v srcu nemir, zbudi hrepenenje po domu' v domačo deželo te vleče nevidna moč kakor ptiča na jesen v gorke južne kraje. Iz sijajnega mesta si ž eliš pod nizko, morebiti slamnato, ali vendar ljubo domačo streho. Mož, ki ga vodijo opravila po tujih deželah, je nesrečen, ako tega večera ne more preživeti na svojem domu z ženo in otroki. Vse leto je bil gospodar, oče: delal je, se trudil in skrbel za družino: nocoj ji bo svečenik. Zgodnji mrak krije gore in dole' vse je tiho, tako praznično tiho kakor v tisti sveti, blaženi noči, ko seje rodilo rešenje človeštva, ko so peli nebeški angeli pastirjem na paši: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!" S prazničnim belim prtom je pogrnjena zemlja in z jasnega neba se blešče prijazne zvezde. In čuj, iz bližnjega zvonika zadone božični zvonovi tako milo in tako ljubo' tako veselo in tako otožno' tako vabljivo in tako tolažno! To niso zemeljski glasovi' z onega sveta prihajajo, iz daljne, neznane dežele miru, kamor hrepene človeška srca iz solzne doline' mehko se razlegajo po molčeči dobravi in skadko odmevajo v človeškem srcu. Kdor je čul v otročjih letih doma te blažene glasove, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj mu bo srce otrplo v žalostnih skušnjah življenja: ko mu pride sveti večer, tedaj se mu zbudi teh glasov spomin' zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v nekdanji domovini, v srečni mladosti, ki je tako daleč, tako daleč za njim! Sladko domotožje ga obide: srce mu je mehko, otročje mehko in oči rosne. V duhu se vidim doma. Večer je, sveti večer' vse tiho, zdaj zapojo zvonovi. V hiši so zbrani oče, mati in otroci' prekrižajo se, oče vzame kropilo v roko, stareši otrok posodo z blagoslovljeno vodo, drugi nosi lonec z žerjavico' na njej se žge in kadi velikonočna oljka, lovorjevo perje in mačice' mlajši ima ključe v roki. In tako gredo od poslopja do poslopja, od shrambe do shrambe, v klet in žitnico in hlev. Kamor pridejo, vzame oče svečenik otroku ključ iz roke, odpre hram , pokadi in pokropi po vseh prostorih in kotih, potem zapre in izroči ključ otroku. O srečni čas, ko je še sam ključe nosil za očetom ali posodo s kadilom! Nobeno opravilo se mu ni zdelo tako imenitno, tako sveto kakor to' nobena vonjava mu ni dišala tako prijetno kakor božično kadilo! In ko so se vrnili potem v družinsko sobo, kako praznično, kako častitljivo je stala tam v kotu velika javorova miza, z belim prtom pogrnjena! Na mizi je bil poprtnik, božični kruh, in oče je vzel nož, razrezal poprtnik ter ga delil družini. Mnoge matere kruh je jedel sin pozneje, okusil je morebiti, kar ima svet dobrega, ali tako v slast mu ni šla nobena jed, kar jih je užil. Po večerji so šli v cerkev k nočni službi božji. Tako niso nikoli prej ne pozneje vabili zvonovi, tako niso nikoli pele orgle, tako ljubo mu ni nikoli donela pesem kakor božična: Pastirci vstanite, pogledat hitite!... (Odlomek iz romana Gospod Mirodolski, objavljenega v Zvonu leta 18/0, v tretji knjigi Stritarjevega Zbranega dela ne na str. 317-319) Božič na Slovenskem, str. 42-43 Ivan Cankar Od vseh strani je zvonilo, od vzhoda in od zahoda' od neizmernega neba so lile božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje. To je bil dan, ko se je rodil Človek, in vsa srca so se odpirala njemu v hvalo in ljubezen, vsa srca so zahrepenela k njemu. Napotila so se k njemu tisočera užaljena, ranjena srca. Vsi ubogi, zaničevani, zavrženi so se napotili, brezkončna procesija je bila. Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden več nego vsa oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje za oskrunjena srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost. Kadar so skeleli udarci življenja, je romalo srce k njemu, v deželo utolaženega upanja, pozabljenega trpljenja. Zvonili so božični zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod so se dramili ranjeni in zavrženi in so vstajali. Trpljenje je praznovalo veliki praznik upanja in zmaglslavja' utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarijo cesta v veselo večnost. Ponosni so bili in so gledali zmagonosno, ki so vedeli, da so v njem in del njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani... Tako so praznovali praznik, ko je nastopil Človek svojo veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč ubogega srca, ki bi veselo ne vztrepetalo' komaj je razumelo radost, ki je kipela od vrha' komaj se je zavedal zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je sllišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno roko na razgubanem čelu, na ramah, ranjenih od bremena. (Odlomek iz istoimenske povesti, kije izšla marca 1904 v Ljubljani.) Snežinke Cvetka Kocjančič Počasi, vztrajno iz neba padajo drobne snežinke na tla' veter jih v vrtincu ponaša in jih odloži kakor nanese, kot se mu zdi. Drobne snežinke se hitro stope, na topli strehi, ob dotiku človeške roke' spet druge obleže na tleh kot preproga: bolj so teptane, bolj so močne. Kot krho snežinko me je veter pobral in me odnesel preko daljav. V toplini ljubezni se duh mi tali, v okolju sovražnem se moč mi krepi: mraz mi daje moči -nobeno teptanje me več ne zdrobi. Zadnji dan v letu Cvetka Kocjančič Še nekaj ur in staro leto se bo poslovilo' s pesmijo in plesom ga bo ljudstvo pospremilo v brezčasje, kjer kot spomin, kot zgodovina bo naprej živelo. Kaj v večnosti pomeni eno leto? Eno samo kapljo v morju, Eno samo zrno na pšeničnem polju. Je človeštvo že nešteto let na svetu. V kolesu zgodovine nič v pozabo ne mine, čas vse obrača in presnavlja, človeške napake popravlja. Človeku vsakemu določeno število let je dodeljeno, včasih smrt pobere že dete nerojeno, spet drugi visoko starost doživijo in štejejo leta, ki mimo njih hitijo. Ko v novo leto bomo stopili, drug drugemu bomo mir in srečo želeli in novoletne obljube naredili: da bomo pravično, pošteno živeli, med sabo ljubezen, dobroto delili, za blagor Boga in človeštva živeli, ko bomo proti svojemu cilju hiteli. Tako, kot tole naše staro leto, nekoč še mi postali bomo kaplje v morju in zrna na pšeničnem polju. Izseljenčeva božična pesem Ljubka Šorli Nocoj, nocoj, ko tiha polnoč vajvečjo skrivnost oznani, moj duh, utrujen od težkih hoj, poroma do doma čez svet prostrani po mir in pomoč. In kakor nekoč bo pota v poljani sneg pokril, vse misli uspaval, jih v sanje zavil. Pod streho domačo pa vonj po kadilu pričaral bo košček nebes. Oh, res! In takrat ob jaslicah v kotu bo duh moj bogat. Koledar Družbe sv. Mohorja -1951, str. 39 -Božič na Slovenskem, str. 219 Slovenski strop Oton Zupančič Slovenski strop izhaja iz kota, od jaslic, od Betlehema, od rojstva božjega, od božiča. Jaslice v kotu nad mizo. mah in pastirčki, hlev in sveta družina in Betlehem, na črnem stropu bele zvezde, od zvezd zlati orehi, in od največje zvezde, od najumetneje izrezljane (otroci so se igrali, zato je tako umetna) Sveti Duh. Odhajali so sveti trije Kralji za zvezdo repatico, in jaslic ni več, ali nad mizo je ostalo nebo z zvezdami, orehi in svetim Duhom, in družina se zbira pod njim leto in dan. Da je meni izslikati slovensko sobo, da mi je razdeliti slovenski strop po umetnosti in po narodni volji: naši sobi središče je kot, naš strop izvira iz kota, naše leto iz božiča, naša družina iz svete družine, naša misel iz svetega Duha -tako je hotel naš narod. (Zbrano delo, tretja knjiga, Ljubljana 1959, str. 237-238) Božič na Slovenskem str. 95 zgodovina • history PREŠEREN KOT PRAVNIK IN ODVETNIK Vladimir Urbane, Montreal Največji slovenski pesnik in mislec je pred 150 leti postavil temelje slovenski državi z besedami: Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave. V tem je tudi zahvala in hkrati spomin na Prešerna, da so si Slovenci izbrali ravno njegovo Zdravljico za slovensko nacionalno himno: Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom, to so bile Prešernove preroške besede, ko si je Republika Slovenija odprla vrata suverenosti 25. junija 1991. O Prešernu je bilo prelitega že veliko črnila od prešernoslovcev naprej, obravnavajo pa ga pretežno kot pesnika in misleca. Analizirali so veličino Prešernovega genija v borbi za slovenski narod, za slovenski jezik. Prešeren je dvignil slovenski jezik, ki so ga govorili večinoma ponižani in od fevdalizma izkoriščani slovenski kmetje, v granit, in vanj je izklesal veličino svojega uma v slovenski literaturi, pesmi v najzahtevnejših rimah od balad in romanc do gazel, različnih poezij, sonetov nesreče, skupaj s Sonetnim vencem, ki pomeni kulminacijo njegovega genija. Prešernoslovci so skrbno analizirali vse Prešernove pesnitve, njegovo neuslišano ljubezen do Primicove Julije, njegov konflikt s konservativnim Kopitarjem, okoli slovenskih kulturnih vprašanj, enako tudi Prešernov odnos do ilirizma, Prešernov črkarski boj slovenskega jezika, itd. Prešeren kot pravnik in advokat pa je ostal nepopisan list prešernoslovcev, nobeden od njih ni vzel pod povečevalno steklo tega pesnika kot pravnika, advokata. Prešeren je hodil v gimnazijo v Ljubljani in dve leti študiral filozofijo, potem se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto, kjer je leta 1828 promoviral za doktorja prava. Po advokatskem izpitu v Celovcu leta 1832 je skoraj štirinajst let delal kot pripravnik pri ljubljanskih advokatih Baumgartnerju in Chrobatu. Prošnja za advokatsko mesto mu je bila petkrat zavrnjena. Šele leta 1846 je dobil vaško advokaturo v Kranju, kjer je smrt rešila utrujenega pesnika "življenja ječe" 8. februarja 1849. Prešeren je bil tako samostojni advokat dobri dve leti. Preden mu je bila dodeljena advokatura v Kranju, se je pritoževal prijateljem: Glava se mi že beli, pa še nisem advokat. Prešernoslovci posvetijo Prešernu kot samostojnemu advokatu v Kranju od leta 1846 do njegove smrti le malo besed. Ta čas naj bi imel veliko zaslužka, tako da je lahko odplačal vse svoje dolgove. Družbe ni bilo nikoli treba iskati Prešernu, ampak je družba iskala Prešerna. Omikani ljudje so se radi zbirali okoli njega, bil je tudi šaljiv, dovtipen in zbadljiv. Njegovo poklicno delo označuje najtemeljitejša strokovna pripravljenost, čut za resnico in pravico. V Kranju je vodil pravde za družbene pravice drobnih ljudi, za pravice meščanstva zoper uradniško in policijsko samovoljnost. Prešeren se je družil z naprednimi meščani in tudi s preprostim ljudstvom. Bil je izredno dobrotljiv do beračev, posebno pa do otrok. Otroci so tekali po ulicah za njim in ga prosili: doktor, fig, fig! Prešeren je zložil eno samo pesem, ki se vsaj malo dotakne njegovega pravniškega poklica: Dohtar, ti jezični dohtar. Zložil naj bi jo leta 1831 v Celovcu, ko se je pripravljal na odvetniški izpit. Vendar prešernoslovci tudi to romanco pripisujejo Prešernovi ljubezni do Primicove Julije, ki je bila tedaj stara šestnajst let. Eden redkih piscev, lahko bi rekel edini pisec na to temo, je bil moj pokojni oče dr. Anton Urbane, odvetnik v Ljubljani, ki je imel v načrtu, da obdela Prešerna kot pravnika in advokata. Dolga leta je skrbno zbiral v Celovcu in na Dunaju gradivo, sodne in odvetniške spise v zvezi s Prešernom. O Prešernu kot pravniku in advokatu je moj oče izdal dve manjši preddeli: Zakaj je dr. France Prešeren prisegel kot civilni in kazenski sodnik (Lj. Pr. V/1950 str.471), in: Ali je dr. France Prešeren za dosego doktorske časti res napisal disertacijo (Pravnik VIII/1953, str. 14). To delo je izšlo tudi v razširjenem posebnem odtisu (Ljubljana, 1953). V rokopisu pa je hranil naslednje zapise in dokumente: Prešeren in njegova vojaška dolžnost. Pravni paberki in domisleki k njegovi pesmi Soldaška. Prešeren opravi v letu 1832 odvetniški izpit pri apelacijskem sodišču v Celovcu. Prešernovi odvetniški in sodni spisi (študija). Prešernova pravniška knjižnica. Prešernova ekspenzarna knjiga (ocena). Prešeren kot pravnik in odvetnik. Prerana smrt v Ljubljani, 15. aprila 1956, je mojemu očetu dr. Antonu Urbancu iztrgala iz rok pero, tako da svoje študije o Prešernu kot pravniku in odvetniku ni končal v obliki knjige. Prisluhnimo besedam pokojnega očeta v uvodu: Ali je Prešeren za dosego doktorske časti res napisal diertacijo? "Moralni dolg slovenskih pravnikov do Prešerna kot praktičnega odvetnika še vedno ni poplačan, pa četudi je preteklo že več kot 148 let, kar je odvetnik Prešeren končal svojo odvetniško prakso. Lik Prešerna kot praktičnega pravnika še ni podan: nihče se vse do danes ni lotil te hvaležne in za našo literarno zgodovino tako pomembne obdelave, da bi pokazala pesnika na podlagi, žal, v dokaj skromnem številu ohranjenih sodnih in odvetniških spisov, kot praktičnega delavca na področju odvetništva. V celem je menda ohranjenih 13 spisov, k bodo moj predmet posebne študije o Prešernu." S smrtjo mojega očeta dr. Antona Urbanca se je končala tudi tematika o Prešernu kot pravniku in advokatu. Mislim pa, da bi bila ta tema dober izziv za sodobnega slovenskega pisca ali pravnika, da bi bilo delo mojega očeta zaokroženo, dokončano in bi pokazalo Prešerna kot pravnika in advokata. Morda bi bile temu primerne besede Zupančiča: Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? Zakaj zagrinjaš se v molk? Ta analogija velja tudi za slovenskega pisca ali pravnika, ki bi se lotil obdelave Prešerna kot pravnika in advokata. METLIKA V DULARJEVI PRIPOVEDI Mirjam Bezek-jakše Malo je Belokranjcev in Dolenčev, ki ne bi poznali prof. Jožeta Dularja. Rodil se je 24. februarja 1915 v Vavti vasi pri Novem mestu. Po študiju slovenskega jezika s književnostjo, francoščine, češčine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je služboval na gimnaziji v Ljubljani, na nižjih gimnazijah v Domžalah in Metliki.V Metliko je prišel leta 1945, kjer se je stalno udomil in globoko pognal korenine. Leta 1951 je postal ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki, z ravnateljevanjem pa je zaključil 30 let pozneje. Začel je tako rekoč iz nič, pod njegovim vodstvom pa je muzej prerasel v pomembno kulturno ustanovo. Sodeloval je tudi v številnih drugih organizacijah društvih in še kje. Skoraj ni bilo področja dejavnosti, pomembnejšega dogodka v Beli krajini in na Dolenjskem, kjer ne bi bil zraven. Težko bi na tem mestu naštel prav vse, gotovo pa veliko pove že podatek da je imel leta 1964 več kot 30 zadolžitev Povsod je bil dobrodošel in cenjen. In od kod mu moč, da je bil kos vsem tem nalogam? Kot je v knjižici, ki je izšla ob njegovem 75. rojstnem dnevu, zapisala sedanja ravnateljica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj-Bednaršek, prof. Dular v sebi združuje lastnosti, ki so mu omogočile, da je zmogel več, kot so od njega pričakovali. To pa so izjemna volja, marljivost, znanje, skromnost, občutek za racionalnost in seveda odgovornost, ko je sprejel kakšno dolžnost. Vendar pa je prof. Dular predvsem človek peresa, torej pesnik, pisatelj, publicist. Z literarnim delom je pričel že kot gimnazijec med obema vojnama. Objavljal je v različnih časopisih. Kar težko bi našteli vse, kar je v desetletjih prišlo izpod njegovega peresa. Naj omenimo, da je samo v časopisu Dolenjski list objavil krepko čez tisoč zapisov, člankov in poljudnih razprav. Je edini dopisnik tega tednika, ki v skoraj 48 letih izhajanja časnika ni izpustil niti enega letnika, ne da bi v njem kaj objavil. Ob svojem 80. rojstnem dnevu je dejal: "Če ne bom v časopisu objavil nič drugega, bom poslal vsaj sporočilo, da sem še živ." A prof. Jože Dular kljub častitljivim letom še vedno ustvarja, četudi se je v vseh letih nabralo že 22 strokovnih publikacij, 12 leposlovnih del in mnoge druge literature. Zadnje leposlovno delo je izšlo v Založbi Dolenjskega lista pred nekaj mesci. Avtor mu je dal naslov "Mesto nad Bojico", posvetil pa ga je spominu ljube žene Silve, ki mu je odkrila Belo krajino. Knjiga " Mesto nad Bojico" je romanizirana kronika Metlike. V njej prof. Dular opisuje življenje v mestu in njegovi okolici v prejšnjem stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici. Marsikateri Metličan se bo gotovo šele tedaj, ko bo prebral to zanimivo knjigo s številnimi podatki, ki jih je avtor zbiral z vso natančnostjo, zavedal, kako bogata je zgodovina tega majhnega mesta. Mnogi od v knjigi omenjenih ljudi so dali pečat zgodovini mesta nad Bojico. Pa naj gre za priljubljenega metliškega graščaka dr. Josipa Savinška, Antona Navratila, več županov, duhovnikov ter številnih tako ali drugače pomembnih in imovitih ljudi. Spomnil se je tudi stanovalcev hiše, v kateri danes biva sam. Beseda teče tudi o dogodkih, ki so zaznamovali življenje v mestu, naj gre za ustanovitev prve požarne obrambe na slovenskem, gradnjo mestne hiše, ustanovitev čitalnice, a tudi nemškega pogovornega društva. Vpliv nemškega življa je bil takrat namreč precej močan, proti koncu stoletja pa je vse bolj pešal, tudi po zaslugi Antona Navratila in čitalnice. Seveda pa se avtor ni izognil opisu povsem vsakdanjega življenja, pa naj je šlo za neurejeno, zanemarjeno mesto, rojstva in smrti, različna praznovanja. Prav tako ni pozabil preprostih ljudi, kot so bili Bara Juričina, ki je meščankam nosila vodo iz Obrha, Frantutek in še kakšen posebnež, brez katerih Metlika ni mogla. Skratka, zanimivo branje, ki zaradi slikovitega nizanja dogodkov in opisov oseb bralca kar nekako prestavi v preteklo stoletje. Knjiga torej, ki jo je prav gotovo vredno vzeti v roke. I WONDER WHAT WINNIE-THE-POOH WOULD HAVE TO SAY TO ALL THIS... Dr. Metka Zupančič It has been one of these days—you know how it goes—when it was drizzling and pouring again and drizzling again—when Rabbit just couldn't make it any longer. He had once decided—and it was long before he agreed to move into Christopher Robin's forest, that it would be a real treat to be for some time with Winnie-the-Pooh and the Owl and that whole bunch of nice beings. See, Rabbit was a sort of a traveller, a wanderer, he kept looking for places where he would feel better, where the animals would like him better. Sometimes there would be too many wolves in a forest, so he would rather move away from that place.Then, somewhere else, there would not be room enough for him to stay. But then he met Christopher Robin and imagined how it would look like talking to him and to Christopher's friends. In fact, he thought it would be worth a try. But, see, Rabbit forgot that every place you go, you leave a piece of your heart behind, attached to that place. He would be pulling on it in his mind, with all his strength, and it would feel like a rubber attached to an end not willing to get loose. Moreover, Rabbit left a big piece of his heart in still another place—where he never had lived, in fact.The more he would be pulling on it, the worse it got, the more he could see it sticking to that other end, and it grew more and more painful. He also felt as if his life energy was sort of leaking through that rope, that linkage with a part of his heart. He just didn't know what to do about it. At this point, the author doesn't know whether it is all right to push that far in imagining a story that follows up the one of Christopher Robin and his animals.The whole set ofWinnie-the-Pooh books is actually still packed in one of the boxes. There doesn't seem to be a way to check neither on the narrative nor on the details.What about bringing in all these feelings, would Milne agree upon it? Would Christopher be sensitive,and to what extent, to the story told in this framework? In the meantime, Christopher Robin and Winnie-the-Pooh and other animals all kept being so nice to Rabbit hat he nearly resented himself for not feeling more excited about sharing the forest with them.The home-grown carrots that he was getting were delicious, the house they gave him until he would build himself a home was cosy and comfortable. Yet, he would get up in the middle of the night not knowing why. In the morning, tears would be in his eyes.When conversing with his new friends, he would hardly keep himself from sobbing. He would keep saying It feels so good to be with you all, but I just don't know what is happening to me.There must be something peculiar going on inside me, in all these changes...And of course he wouldn't think of undoing the zipper that was covering and protecting his heart. Nobody could really see these bonds that were stretching out of his heart, in different directions. Especially in one direction, if we may say. Christopher Robin certainly sensed that there was something going on in Rabbit's inner being, but how could he really know what it all was about? In the meantime, again, Rabbit was regularly checking on his mail box. Sometimes he would go there two, three times a day, long after the mailman has emptied the bag for the day. It was good to find that there was somebody from his new community that dropped him a line, to invite him for a picnic, for a snack... But he was not hungry, not for food, since there was still plenty of carrots and lettuce at his temporary home.What he was hungry for was a talk where you really can open your heart, when you don't care if tears flow from your eyes which means that somebody needs to find a Kleenex for you... The author again doubts about Kleenexes in Christopher Robin's land—but—they might get modernized, these beings. And what about the mailman? Is he delivering mail in his car? And what if the car breaks down, as the author's did, with lots of things still unpacked sitting there in the trunk? And if you get a sore foot, God knows why, and you need to walk around instead of driving, and you even forget that your foot is sore? But why was Rabbit checking on his mail so often and so regularly? What was he expecting? Was he getting what he was waiting for? In other words, was it worth checking and rechecking on his mail box? Well, in some regards, very much, yet he didn't seem to be satisfied. He remembered of a story that he was once told. The story was written by a man who lived far beyond the mountains and the seas and was very wise. In that story, a man kept waiting for a letter that would not come, from a woman...What was her name? The author of course knows the name of the writer and of that woman in the story, and it says "Jelena, the one who is not." Wouldn't it be too difficult for the little Rabbit to remember it all, even if he was quite clever, well-read and very different from many other rabbits, since he only ate home-grown carrots and lettuce? In fact, some animals didn't understand him at all, whereas some others really took care of his taste and helped him get provided with some more of it. But what was the matter? Oh yes... So, in the story as Rabbit remembered it, this man was getting tons and tons of mail, but he still wasn't happy—the one he was waiting for was not there! And the woman who was supposed to write to him, did she only exist? As far as Rabbit was concerned, the one he was waiting to read from existed in fact.Jeeze, he thought, why is it so difficult for some of us to pick up a pen and put down something like Hope you're doing well. Hope you like your new forest... But again, would he be satisfied with such a laconic question that was not even a real question? At that point, he seemed to be beyond the capacity of longing, he was very much resigned and waiting nearly out of a habit... Besides, this voice inside himself kept telling him how wonderful it was in reality to get all the mail that he didn't expect, books from someone he just met. And then these long letters and post-cards from some other friends for whom he really cared... The voice saying See how many people care for you? And Christopher Robin is here, and he wants you to feel comfortable with him, and every single day you get to know more animals. Yes, the other part of Rabbit's mind responded, they are so friendly, but still not friendly enough to share my pains with. Anyway, I don't want to bother all the others with my pains, not in this wood.Yet another part in Rabbit kept asking When you care for somebody, don't you want him to know it, to show it to him? If you know that your heart's friend ...continuation on page 20 JAZ PA TEČEM PO STOPNICAH PRETEKLOSTI... Nives Čorak Izstopila bi, če bi lahko. In potem bi počakala, da me odpelješ nekam daleč in poveš vse tisto, kar se kopiči v meni kakor želja po prepovedanem sadežu. In vsi tvoji odgovori bi bili moji odgovori in vse druge besede, bi bile dopolnilo in nadgradnja mojih misli in vedela bi da sva eno. Lebdim z razdaljo vzdiha nad zemljo, ko valovim v utripu pravljičnega mesta in tako sem, v prostorih tvojega bivanja, utrinek padajočega kometa, nepričakovanega nekoč in čakajočega, vedoč... S svetlobo nastopi igra barv, z igro barv se odigrava igra razpoloženj, z razpoloženji se poigrava življenje, z življenjem se odkriva svetloba. Besedam ni konca, ena je bogatejša od druge, vse v neskončnosti stavka izgovarjaš v zagonu prepričevanja, označevanja svojega teritorija, poveličevanja misli, ki daje vedeti, kaj stoji zadaj, koliko preteklosti se kopiči znotraj in vre na površje še nepovedanega, preskoči v hrupu novega, ki je tako ukoreninjeno v nam pozabljenem, da onemimo, in potem ti verjamemo in ti sledimo in hrepenimo po udejanjenih besedah, ki morajo biti del giba in tvojih misli... Položiš me v posteljo brstečega listja, oviješ goloto v zelenilo spomina. Obraz prekrit s cvetji jasmina, lasje prepleteni z lokvanja stebli. Ležim tam v očiščenem polju hladnega piša in gledam ptic let nad oblaki večera. Raztrgana sem, kot koščki vetra razdivjani po mestnih ulicah, iščoči poljane, kjer bi se skupaj zapodili, se dvigovali, spuščali in valovili visoke, nepokošene trave otokov severa, obarvane s poslednjimi barvami zakasnele jeseni poletja In peli pesmi ptičjih jat, dvigajočih se, lovečih, bežečih, pred hitrostjo osamelega voznika, po brezdaljni cesti pokrajine. Sedim tako in plavam v opoju sladkih misli, ličnice obraza se raztezajo v nasmeh in potem se zaustavim v trenutku zaustavljenega časa in podoživljam prizor znova, znova... nadaljevanje 18. strani is in pain, isn't it natural to drop him a line? At this point, the author stands in front of a dilemma: where should he take his story? Would Rabbit finally get the mail he thought he deserved, the mail, he believed, would confirm that there really was a deep friendship existing somewhere that he related upon for his inner peace? Or would he decide that no matter what the outside world would have in store for him, he should not depend on it for his trust and joys and beliefs?That he didn't want to depend upon other animals' attention for him in order to feel well? Or would he try to make Christopher Robin into his confident, open his heart, share his feeling and hope it would get better? What would Christopher Robin do? Would he feel challenged to write himself to the one that Rabbit was expecting a word from? Or would he bring all the animals to Rabbit's place and make a big party and make him really feel at home in the new forest, and make sure that Rabbit could rely upon his new friends? Would they all cry together a little bit in commotion— here, the author would wish to cry...Would it be because of what the author knows of Rabbit or because of the good energy that could help Rabbit in the new community? But what about Rabbit? Would he finally find out how to unglue the part of his heart that was sticking to this other place, how to bring it back into the wholeness of his inner being? Don't we wish he would? Good luck, Rabbit, and, oh, Christopher Robin, please keep an eye on him.it would be extremely kind of you if you did so! But what about Winnie-the-Pooh?The author thinks that he was definitely not consulted enough... I wonder what Winnie-the-Pooh would have to say to all this... obrazi • faces GREG ROBIC Greg RobiC is a person with his head in the clouds but feet planted firmly on the ground. This is how major entertainment writers in the media have described him after the success of his theatrical productions in Toronto recently. Greg RobiC, still a youngster in theatre circles, has already accomplished something that most small theatre producers can only dream of - a critically acclaimed, long running smash hit opera/musical/comedy pro-duction.Throughout 1995 and 1996, RobiC's translation, adaptation and direction of Aristophanes' classic Greek comedy Clouds to the modern Toronto stage was met with rave reviews from the city's major newspapers and national entertainment magazines. RobiC spent his university days studying the classics at the University ofToronto. He was also a budding actor who was looking for parts to play in theatre. He became disenchanted when he was not being cast to play in any productions. With some inspiration and determination, he began translating, adapting and studying the music of 2,000 year old classic Greek comedies. He wanted to bring these classics to the stage full time after some positive early experiences with stage presentations to high school students who came to the U ofT for Classics Days. His first break with Clouds was at the U ofT Drama Festival in early 1995. He won the title of Best Direc- tor. In Clouds, Socrates teaches a debt-heavy farmer and his son how to manipulate the truth through twisted reasoning. Farce, jokes, and spoofing of modern day institutions made for a hilarious and witty show. Why Clouds? "There is not much musical comedy done in the city" says RobiC. People really take to the music, singing and lyrics, according to Robic. For music, he used an interesting mix of modern musical theatre, 19th century opera, some Mozart and - you guessed it - Slovenian polka tunes. He says that today's huge, mega-musicals are too serious in nature. What he has offered is a fun alternative to those big shows. Robic credits his family and friends for his early success. His parents have had a hand in everything from constructing stage sets to offering business advice. For the Clouds production, RobiChad a cast of 11 members under him, which he put together as the Ancient Comic Opera Company. Let's hope that this young Slovenian-Canadian has his head above the clouds in the future and not just in the clouds. His talent and cleverness in putting on a successful production has drawn much interest in entertainment circles and with audiences alike and just may put him in the stratosphere - way above any Clouds. ^eloAtanisAi/kluA &e najlepše/ zaAualjuje usenv a&LsAaualeeni' njlfiawA (xmkeiaiP Uv pwiediieM/ za/ lep/ aAi&tv. ^@Aenem/želi userw (lAalcenv glasila/ ve&ele/ božične/ p^azmAe in/ srečno/ teA/ zdimia/nova/leto/1998 SlauensAo/ ¿ousAo/ In iiAi&&o< cUušlv-o/ SlhuienuMV^^Mnteis/and/ csAn^le^vs/'^JiuA želi/ [le&etey ^azicrw jTM/zniAe' uv H