teto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'h leta 00 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din.
TRGOVSKI LIST
Številka 35.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. CSSOPlS Z0 IffiFOVf IIO« f f» dUS f fl/O, O 5 it ffl dO f) 0 f ff/£ f VO	“ ** ^ hranU'
nici v Ljubljani št. 11.953.
IzhajaTsa^ p°ncdi'ijek,
sredo in petek
Ljubljana, sretla 27. marca 1940
fon a posamezni	ilieo
VC"“ StevUki din ■ 30
Podražitev agrarnih proizvodov
Ko je v času najtežje gospodarske stiske bila cena agrarnih proizvodov na tako nizki stopnji, da se kmetijstvo ni več izplačalo, tedaj je pač bilo potrebno, da se je nekaj ukrenilo za dvig cen kmetijskim proizvodom. To je bilo potrebno tudi zato, ker je blagostanje vsega prebivalstva v agrarni državi zavisno od tega, kakšno ceno imajo kmetijski proizvodi. Je pač še vedno veljavno staro pravilo, da imajo vsi stanovi denar, če ima denar kmet.
Ko pa se je kasneje cena našim agrarnim proizvodom dvignila, da je dosegla višino svetovnih cen, tedaj je dejansko tudi padla potreba po vsaki intervenciji države, da se cene kmetijskih proizvodov dvignejo še v večji meri. 2e celo pa bi bilo zgrešeno, pospeševati, da se dvigne cena še nad ono na svetovnih trgih in da doseže stopnjo, ki ni v nobenem skladu z vrednostjo blaga. Kakor vsaka stvar na svetu, tako mora imeti tudi dvig cen za agrarne proizvode svojo mejo, čez katero ne sme iti, ali pa postane škodljiv za celoto.
To se je pri nas že zgodilo in cene kmetijskim proizvodom so narasle v tej meri, da so povzročile občutno draginjo. To draginjo ne občutijo samo delavstvo, javni nameščenci in prebivalstvo po mestih, temveč tudi velik del kmetskega prebivalstva, saj je veliko pokrajin agrarno pasivnih. A tudi velik del kmetskega prebivalstva v žitorodnih krajih je zainteresiran na tem, da se kruh ne podraži preveč, ker mnogo kmetovalcev tudi v žitorodnih krajih ni pridelalo toliko žita, kolikor ga potrebujejo za lastno prehrano. Ni vsak kmetovalec veleposestnik, temveč so v večini oni, ki imajo le malo zemlje.
Osnovna napaka je zato, če so se izvzeli kmetski proizvodi iz uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Kajti nikjer se draginja ne občuti tako zelo, kakor pri podražitvi živil. Tu so zlasti revnejši sloji zadeti najbolj v živo.
Draginja živil nujno povzroča zvišanje mezd in tudi plač, s tem pa podražitev industrijskih izdelkov, a tudi zvišanje davkov, ker drugače država svojim nameščencem ne more zvišati plač. Novi davki pa povzročajo nov dvig cen, ^ nova podražitev živil itd., da ie zadnji izhod ponovno zvišanje davkov. Nikdar pa ni mogoče, da bi država tako hitro zboljševala plače, kakor raste draginja. Položaj javnih nameščencev, a tudi zasebnih delavcev postaja zaradi tega vedno težji, splošno nezadovoljstvo vedno večje.
In drugače tudi biti ne more. Kajti vsako zvišanje cen pomeni tudi znižanje vrednosti denarja. Ljudje dobe za svoj denar vedno manj, čeprav je ostal tečaj denarja nespremenjen. Ce pa izgublja denar na vrednosti, so dejansko ob dobiček tudi tisti, ki so čezmerno prodajali agrarne proizvo-de, kajti kljub višji ceni dobe dejansko manj, kakor so dobili prej. Edino ta dobiček imajo, da sedaj laže poravnajo svoje dolgove. Kakor pa dokazuje izkaz Priv. agrarne banke, niti v sedanji visoki konjunkturi ne plačujejo kmetski dolžniki svojih dolgov.
Res je, da so dosegli agrarni proizvodi svoje sedanje visoke cene predvsem zaradi velikega povpraševanja iz tujine po naših proizvodih. V vojnih časih povpraševanje po agrarnih proizvodih vedno naraste in njih izvoz je lahek. Vprašanje pa je, če je res dobro zaradi visokih cen forsirati izvoz vsega blaga do zadnje možnosti, ker se kaj hitro zgodi, da zmanjka potem blaga nam samim. Glede živine se že slišijo opozo-
rila, da je izvoz že prevelik, da bo stanje naše živine padlo preveč. Podobna opozorila se čujejo tudi zaradi prevelike sečnje gozdov. Pri tem pa treba upoštevati še to, da tujina sicer trenutno res dobro plačuje, da pa še nihče ne ve, koliko bo na vse zadnje v resnici vi eden denar, ki ga dobimo za svoje polnovredne agrarne proizvode.
Z izvozom prihaja denar v dr-
žavo in zato smo vedno zahtevali, da se izvoz pospešuje. V izrednih časih pa nobeno pravilo ne velja v istem obsegu ko v normalnih časih. Zato je treba skrbno pregledati, do katere mere je izvoz za nas koristen in če ni za nekatere predmete že dosegel mere, ki je za nas škodljiva. Najprej, moramo vendarle sebi zagotoviti to, kar potrebujemo in šele potem smejo priti drugi na vrsto, pa brez ozira na to, koliko plačajo.
Predlog o reformi Narodne
»Jadranski Lloyd« je objavil članek dr. Iva Rafaelija, kako bi se moralo pri nas rešiti vprašanje privilegiranega denarništva. Uvodoma razpravlja o dosedanjih funkcijah Narodne banke, zlasti o eskontnih posojilih, ki jih je dovolila Narodna banka na posamezne pokrajine. Zlasti primerja odstotek teh posojil, ki sta jih dobile Srbija in Hrvatska. Iz teh številk sledi, da je bilo leta 1925. neraz-merje med posojili, ki jih je dobila ena in druga pokrajina, precejšnje, tako je odpadlo na Srbijo 62‘22%, na Hrvatsko pa le 1312% vseh teh posojil. Kasneje pa se je to nerazinerje stalno manjšalo, da je odpadlo leta 1934. na Srbijo 4111%, na Hrvatsko pa 31‘42%. Kasneje se je to nerazmerje zopet povečalo in znašalo leta 1938. 5914% za Srbijo in 23‘61% za Hrvatsko. Omeniti pa je tu treba, da velik del dovoljenih kreditov Narodne banke ni bil izkoriščen in da zato treba gornje podatke korigirati še s podatki o neizkoriščenih kreditih.
Avtor graja tudi, da so se lom-bardna posojila dovoljevala predvsem v Beogradu in zato zahteva enakopravnost v našem emisijskem zavodu. Zato bi se moral določiti po avtorjevem mnenju ključ o odstotkih posojil >Nar. banke, ki bi morala odpasti na posamezne pokrajine, upoštevati pa tudi potrebe denarništva v poedinih pokrajinah, izdati nova določila o sestavi upravnega in drugih od-f*)/r.ov ’n ° razdelitvi čistega dobička Narodne banke. Posebno o razdelitvi čistega dobička banke med državo in delničarji piše dr. Rafaeli obširneje ter navaja kako je delež države stalno padal! Leta 1929. je dosegel že 42,3 milijona din, leta 1931. celo 56,2 milijona din, leta 1932. le 4,2, leta 1935.
10.2 in 1. 1988. 15,9 mil. din, dočim je narasel Čisti dobiček delničarjev
28.3 v letu 1929. na 37,4 v 1. 1931 in znašal leta 1938. 24,9 milijona dinarjev. Od drugega polletja 1931. pa do konca 1938. je dobila od ČL stega dobička N. B. država 100,1 milijona din, delničarji pa 171,4 milijona din. Delež države pa bi moral biti večji ko delež delničarjev. S pravilnim participiranjem države na čistem dobičku bi se mogel njen dolg banki iznatno znižati. Z valorizacijo zlate podloge bi se tudi mogei zmanjšati dolg državne banke.
Nato razpravlja dr. Rafaeli o delničarjih banke ter ugotavlja, da 80 tri četrtine delnic v rokah Srbi-jancev. Devet delničarjev pa je imelo celo 45‘20% vseh delnic.
Dr. Rafaeli graja tudi to, da spada devizno poslovanje v delokrog Narodne banke, pri čemer imajo glavni del dobička zopet delničarji in ne država.
Na podlagi vseh teh ugotovitev predlaga dr. Rafaeli, da bi se izvedla
reforma Narodne banke.
Na podlagi primera s podržav-Ijenjem Danske narodne banke predlaga, da bi se delničarjem N. B. dale državne obveznice, ki bi se postopoma amortizirale in prešle v last države, ki bi bila potem edini delničar. S tem bi se mogla izvesti v banki popolna enakopravnost.
N. B. pa bi se mogla reformirati tudi po italijanskem primeru, da bi bili delničarji banke samo zasebni denarni zavodi, javnopravne hranilnice, zavarovalnice in ev. tudi pokojninski fondi in druge ustanove socialnega zavarovanja ter končno kreditne zadruge. Tudi pomorske družbe bi se mogle pritegniti. Delniška glavnica bi se podvojila, da bi znašala 360 milijonov din in bi se s tem mogli stari delničarji izplačati. Nova glavnica pa bi se razdelila po ključu, da bi dobilo srbijansko območje 45%, hrvatsko 45% in slovensko 10% vseh delnic. Vse sedanje rezerve N. B. bi ostale banki tudi po reformi.
Notranja reforma banke pa bi se izvršila na naslednji način:
Narodna banka bi imela dva glavna sedeža: v Zagrebu in Beogradu, Ljubljana pa bi imela le glavno podružnico.
Ce bi bil guverner Srb, bi bil prvi viceguverner Hrvat, drugi pa Slovenec. Ce bi bil guverner Hrvat, bi bil prvi viceguverner Srb, drugi Slovenec, če bi pa bil guverner Slovenec, bi bil prvi viceguverner Hrvat, drugi pa Srb. Guverner pa bi moral biti menjaje se Srb, Hrvat in Slovenec.
V Zagrebu bi redno zasedal izvršni odbor za hrvatske kraje. Guverner in viceguverner bi bivala v Zagrebu, če bi bila na teh položajih Hrvata.
Ce bi novo glavnico vplačale javnopravne hranilnice, zavarovalnice itd., bi dobile te zastopnike v upravnem in nadzornem odboru z ozirom na odstotek njih vplačil. Ce bi se pa spremenila N. B. v državni emisijski zavod, bi vlada imenovala oba odbora po ključu 45%, 45% Iti 10% iz zastopnikov zasebnega denarništva, hranilnic, zavarovalnic itd. iz območja treh pokrajin, le ena četrtina bi bila imenovana iz vret državnega uredništva, a tudi ti bi morali pripadati narodnim skupinam po gornjem ključu. Hrvatski člani bi se imenovali na predlog bana Hrvatske, slovenski pa na predlog šefa slovenske upravne edinice.
Da ne bi bila emisijska banka v popolni odvisnosti od državne oblasti, bi se moglo tudi določiti,
da eno tretjino članov izvoli parlament.
Upravni odbor naj bi imel 24, nadzorni pa 8—10 članov. V vsaki narodni skupini pa ne bi smeli biti le zastopniki Beograda, Zagreba in Ljubljane, temveč tudi drugih krajev.
Tudi uradniki v banki bi. se imenovali po gornjem ključu.
Glavna naloga N. B. bi morala biti, da je varno zaledje zasebnim denarnim zavodom v primeru potrebe. Glede dovoljevanja kratkoročnih kreditov bi se moral predpisati ključ in izdati natančna določila. Kratkoročni krediti bi se dovoljevali 40% za srbsko, 40% za hrvatsko in 20% za slovensko območje. Mogli pa bi se neizkoriščeni krediti na enem območju uporabiti za drugo območje.
S temi ukrepi bi bila ravno-pravnost v N. B. popolnoma zagotovljena, rešiti pa bi bilo treba še
vprašanje nadzorstva nad zasebnim denarništvom.
Nadzorstvo bi se moglo uvesti po madžarskem vzgledu, da bi se kakor Centrala denarnih zavodov v Budapešti ustanovili dve centrali v Beogradu in Zagrebu (zakaj ne tudi v Ljubljani?). Ce bi se uvedlo nadzorstvo tudi nad zasebnim denarništvom — nad javnopravnimi je predvidena kontrola v naredbi o obč. hranilnicah — bi kratkoročne kredite potrjevala v vsakem važnejšem primeru reformirana N. B. Zasebni denarni zavodi z določeno višino delniške glavnice bi izvajali to kontrolo sami. V Centrali bi morala biti zajamčena popolna enakopravnost denarništva v manjših krajih.
Moglo bi si tudi določiti, da bi N. B. poslovala le z denarnimi zavodi, kakor je to uvedeno v Italiji.
Devizni odbori bi delovali v Beogradu, Zagrebu in tudi v Ljubljani, če bi slovensko gospodarstvo to zahtevalo.
Višina čistega dobička bi se posebej določila, ne smel bi pa ta znašati več ko 5%. Še pred izvedbo reforme bi se moral priznati zagrebški podružnici značaj glavne podružnice s samostojnim poslovanjem, da se imenujejo Hrvati na važnejše položaje v podružnici in da se v Zagrebu ustanovi devizni odbor.
*
Zelo bi bilo želeti, da k tem predlogom tudi slovenski gospodarski ljudje zavzamejo svoje stališče. Zlasti pa, da podajo svoje mnenje zastopniki slovenskega denarništva.
Prevelik	izvo
Kakor je v normalnih časih razveseljivo, če je izvoz živine živahen, tako pa more postati v iz rednih časih prevelik izvoz nevaren. Po vesteh, ki prihajajo iz Beograda, moramo sklepati, da je sedaj nastal takšen položaj. Velik izvoz je .povzročil močan dvig cen in s tem tudi podražitev življenja. Mast je dosegla že ceno 22 din za kilogram, kar je vse posledica velike izvozne konjunkture za živino in živalske proizvode.
Ta veliki izvoz je vzbudil v nekaterih odločilnih krogih že skrb, da bi se moglo številčno stanje naše živine preveč zmanjšati. Že itak niso razmere za živinorejo posebno ugodne. Pašniki se nepre stano zmanjšujejo ter povečujejo njive. Tudi drobljenje kmetskih posestev slabo vpliva na živinorejo. Uradna državna statistika sicer govori, da se je število živine pri nas v zadnjih letih zvišalo, toda tej statistiki le malokdo popolnoma verjame, ker je bilo zadnje štetje 1. 1931., vsa sedanja statistika pa sloni le na več ali manj posrečenih cenitvah. Splošno se zato misli, da številčno stanje naše živine nikakor ni tako ugodno, kakor navajajo uradni podatki.
Izvoz bo seveda število živine še znatno zmanjšal. Res je sicer, da se izvoz žive živine ni dosti povečal, zato pa se je tem bolj dvignil izvoz mesa, masti in živalskih proizvodov. Tako se je izvozilo n. pr. 1. 1939. živih svinj manj za 2.500 živali ko 1. 1936. Istočasno pa se je povečal izvoz masti od 7‘43 na 8'25 milijona kg. Še bolj se je povečal izvoz slanine. Leta 1936. je znašal ta izvoz samo 390.072 kg, 1. 1939. pa že 1,976.190
kilogramov ali skoraj šestkrat toliko. Izvoz nasoljene slanine se je skoraj podvojil in dosegel 2'7 milijona kg. Izvoz živih goved se je v primeri z 1. 1936. zmanjšal za 3000 glav, zato pa je dosegel izvoz govejega mesa 1'4 milijona kg.
Uradni podatki o izvozu živine ne dajejo dosti jasne slike, ker se nanašajo samo na prve štiri vojne mesece. Ve pa se, da je bil prva dva vojna meseca izvoz slab zaradi prometnih in drugih težkoč. 2ato pa je tem bolj narasel izvoz živine v zadnjih mesecih. Kako zelo je narastel izvoz v zadnjem času, se vidi iz tega, da ni na sejmih več prvovrstne živine in da se kupuje celo za izvoz že drugo-in tudi tretjevrstna živina. To velja zlasti za govejo živino in goveje meso. Kako so se razmere zelo spremenile, kaže tudi to, da se sedaj ne dogaja več, da bi se blago poslalo nazaj, ker ne ustreza kakovost. Sedaj se vzame vsaka živina. Tudi veterinarji niso pri pregledovanju živine nič več tako strogi, kakor so bili nekoč.
»Politika« pravi zato, da je očitno, da se bodo morali tudi pri nas izdati neki ukrepi, da se omeji sedanji pretirani izvoz živine. To da zahtevajo tudi interesi državne obrambe, ker je po mnenju vojaških krogov že itak število živine pri nas premajhno. Treba je namreč upoštevati, da v normalnih časih uživajo meso večinoma samo po mestih. Ce bi pa nastale izredne razmere, potem bi se razširil krog potrošnikov mesa na vse vojaške obveznike. V tem primeru bi takoj prenehala vsaka preobilica mesa in ni izključeno, da bi se občutilo tudi pomanjkanje.
Domača volna se je silno podražila
V Južni Srbiji velja danes domača volna nad GO din za kilogram, dočim je veljala ista volna iše lani v septembru samo 15 din za kg. Domača volna se je torej podražila za štirikratno. '\ a cena I ne bo preostalo nič drugega, ka-je tako visoka, da presega za 150 I kor da zapro svoje trgovine in odstotkov najboljšo volno na sve- se iojjj0 dobičkanosnejšega posla, tcvnili trgih. Na vsak način bi bilo ^a|t[ udarec za udarcem prihaja treba preprečiti, da bi se na tako nad detajlista, da njegov zaslužek brezobziren način izkoriščalo po- vedno bolj kopni, zato pa tem bolj manjkanje volne. Ce je bila do- rastej0 davčna bremena, ki se ločena minimalna cena za V°1I1C^ nanj nalagajo. Krošnjarji so čisto (na 15 din), bi se morala določiti ub;ii manufakturno trgovino, šuš-tudi maksimalna cena.	marji so uničili celo vrsto drugih
Pri tej priliki se znova postav- trgovskih panog, poleg tega pa lja vprašanje, kaj prav za prav konsumj in nabavljalne zadruge, dela naša znamenita kontrola za katerim so se v zadnjem času pri-cene. Ali urad za kontrolo cen to družili še razni fabrični konsumi, silno podražitev cene volne ne vi- uny;ujej0 eksistenco malih trgov-di? Ali pa ga morda ta zadeva ne cev pred kratkim smo nadalje do zanima, ker bo sedaj začel pre- j živeli, da je bilo predpisano de-iskovati sele vzroke, zaradi kate- tajlistu, da prodaja petrolej, ki ga rih se je kako blago podražilo la- he sam pja£ai p0 8 din, naprej po ni v septembru?	7 din. Doživeli smo, da je bil trgo-
vec ob zaslužek pri prodaji soli, ,	.	,	-	da bencina ne more več prodajati,
Tildi VlIlO je pod kontrolo j ker ga ne dobi, če ga pa dobi, bi izvoza	ga moral prodajati po tako nizki
Devizna direkcija Narodne ban- ceni, da bi moral imeti izgubo. Ni ke je izdala okrožnico, v kateri čuda- da so mali trgovci že narav sporoča, da je devizni odbor raz-1 n°st obupani
Nov udarec	deta
Z maksimiranjem cene za sladkor nai pride detailist ob ves zaslužek
Trgovcem na drobno menda res
letno gre v izgubo zbog neplačila kreditiranega sladkorja.
3. Na periferiji mest in v industrijskih krajih je zbog močne konkurence konsummih zadrug treba dajati procente od prodanega blaga, torej tudi od sladkorja. Ti procenti znašajo od 3—6%.
4. Promet s sladkorjem znaša povprečno od 13 do 15% vsega blagovnega prometa trgovca detajlista, ker je to še edini predmet, ki ga ne prodajajo krošnjarji.
5. Upoštevati se mora splošna režija, ki je vedno večja in ki znaša od 12 do 14%.
6. Manjka tudi potrebnega dro-
Ribbentrop obišče Beograd, kakor so poročali italijanski listi. Iz Beograda bi odpotoval v Bukarešto, nato pa bi se vrnil v Nemčijo. Vesti o Ribbentropovem balkanskem potovanju pa še niso potrjene.
Turški zunanji minister Sarad-
zoglu je izjavil poročevalcu »Daily
biža za tako zaračunavanje slad-1 Expre,ssa«, da je Turčija na vsak
ikoria n. pr. din 12'85.	^čin vesela podpore, ki ji je ob-
r,	i	■	.,1,,ljubljena od Vel. Britanije in Fran-
^ Za trgovce, ki so odda jem od cije ^ w se vojna raJzširila na
železniške postaje, je položaj se Balkan. Turčija ne veruje, da se neprimerno slabši.	bi to zgodilo in si tega tudi ne
Iz te kalkulacije se jasno vidi, J*« fTOio varnost je trdno od-da je nameravano maksimiranje jR®>	*"
zaslužka trgovca pri sladkorju ne Vel. Britanije ter do balkanskih le popolnoma neutemeljeno, tem- zaveznic pa bo na vsak način iz-več da pomeni za trgovca detajli- p(»N^	Paula Reynauda se
sta tako velik udarec, da je mala je predstavila francoskemu parla-trgovina ogrožena v svojih te mentu v petek z deklaracijo kije meliih	doživela mestoma burno odobrava-
7ato se tudi to maksimiranie ne nje- V deklaraciji se pravi med z,ato se tudi to maRamiranje ne drug.m; Franclja Je stopija v to_
sme izvršiti in detajlna trgovina talilarno vojno. Sovražnik je mo-
se mora pred tem udarcem obva-1 čan, organiziran, odločen in voja-
rovati!
širil kontrolo izvoza tudi na vino (car. tar. št. 115.).
Kontingent 200.000 lir za naše razstavno blago v Milanu
Sedaj se pripravlja za male trgovce nov udarec. Prodajna centrala za sladkor — tudi ena čisto nepotrebnih ustanov, ki smo jih dobili v zadnjem času — skuša doseči pristanek trgovcev na maksi miranje cen sladkorja pri prodaji na drobno. Mimogrede moramo
Italijansko ministrstvo za pro- pripomniti/da noka6teri organi fin
me in za evize je pris a	kontrole čisto brez vsake pravice
uvoz raznih nas,h razstavnih pred- l	y	1	neke
metov, ki bodo ev. prodani v na- ,	-	.	.	.	.	.	.	r	,
’	...	okrožnice, da pristajajo na to ma
sem razstavnem paviljonu na ve- ...	.	,
.	.	....	,	,	j	ksimiranje. To je popolnoma ne-
lesejmu v Milanu ter to dovolilo ,	J	*	•	,	■	,
J	I	rlArvuarnA .nAot/nnanio tri r7dOhi7i
v obliki posebnega kontingenta v skupni vrednosti 200 tisoč lir, ki se morejo plačati po kliringu in _ v breme rezervnega fonda za prvo 1 Pr°ti temu, da se hočejo maksimi-polletje 1940. Italijansko ministr- ^ati cene da bi se prej zasli-stvo .je dalo v ta namen carinar- sale gospodarske zbornice nici na milanskem velesejmu že Po nameravanem maksimiranju vsa potrebna navodila. Naši raz- detajlne cene za sladkor bi ostalo stavljalci morejo torej svoje raz- trgovcu pri kilogramu prodanega stavne predmete na milanskem | sladkorja velesejmu tudi prodajati.
dopustno postopanje, ki zasluži vso grajo.
Protestirati pa moramo tudi
Družba »Silos« ne bo mogla zgraditi vseh predvidenih ] silosov
V četrtek bo občni zbor družbe '
Naredba	o
le 40 par bruto-zaslužka, a šc ta je le navidezen.
Kajti najbolj skrbno sestavljena kalkulacija pri tej ceni kaže na slednje:
Pri sladkorju v kockah znaša »Silos«. Za občni zbor je pripravil 1 kalo 2%, ker se iz enega zaboja upravni odbor večje poročilo, v 50 kg kock raztehta samo 49 kg katerem med drugim omenja, da blaga, ostalo odpade na papir in smo začeli delati silose zelo pozno na zdrobljeno zmes sladkorja, po-in da zato zalaganje pasivnih kra- mešano z lesom, kar nikakor ni jev z moko izadeva še vedno na mogoče porabiti, znatne težlkoče. V poročilu se na- prj kristalnem sladkorju znaša vaja tudi delovni program družbe, kalo 1*5%, in sicer se prime neki je nameravala zgraditi 45 silo- kaj vre^e> preden pride vreča sov in hladilnic. Ker pa se je vse siadkorja po večkratnem prekla-podražilo in ker so se zvišale tudi daiiju iz tovarne v vagon k vele-mezde, ni misliti na to, da bi mo-1 prodajalcu, od tega končno k tr-gla družba ves svoj program iz- govcu detajlistu. Pri vsakem ta-vesti. Niti njen visoki kapital v vi-1 kem prekladanju se zgubi iz vreč šini 220 milijonov din za to ne po nekaj dekagramov blaga, tako zadostuje.	da nastane končno zgoraj navedeni
Za letos je družba nameravala manjek v teži. zgraditi 23 silosov in 4 hladilnice. Iz te kalkulacije je razvidno, da Brez ozira na podražitev materia- bi ostalo trgovcu detajlistu pri la pa je dvomljivo, da bo mogla ta j kockab program tudi izvesti, ker je popolnoma negotovo, če bo mogla dobiti družba iz tujine vse naročene stroje.
Trgovinski minister je predpisal naslednjo naredbo o izvozu konj.
§ 1   1. Konji vseh vrst se
smejo izvažati samo na podstavi izvoznega potrdila, ki ga izda zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za živino).
2. Veterinarski in carinski organi ne smejo dopustiti ne nato-voritve ne izvoza konj brez pravilno izdanega izvoznega potrdila.
§2.-1. Minister za trgovino in industrijo določi po predlogih koordinacijskega odbora pri ministrstvu za zunanje posle (s predstavniki ministrstva za zunanje posle, ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za kmetijstvo in banske oblasti banovine Hr-vatske) za vsako trimesečje skupno število konj, ki se sme izvoziti.
2. Koordinacijski odbor navede v svojih predlogih poleg števila in vrste konj, ki se smejo izvoziti, tudi porazdelitev skupnega števila konj na namembne države.
§ 3. — 1. Pri zavodu za pospe sevanje zunanje trgovine se ustanovi strokovni odbor za konjski promet z nalogo, da porazdeljuje izvozne kontingente med registrirane izvoznike, za inozemske kup ce pa organizira v državi sejme za odkup izvoznih konj in oddaja zavodu mnenja o cenah konj.
2. Odkup izvoznih konj oprav-
ško vzgojen, da more usmeriti vse ljudstvo za dosego zmage. Podprt z izdajo sovjetov prenaša borbo na vsa poprišča ter zadaja udarce z neko vrsto rušilnega genija, pri čemer pa mi zelo dobro razločujemo ljajo za inozemske kupce registri- tisto, kar je veliko, od tistega, kar
rani izvozniki pod nadzorstvom je istočasno gnusno. Totalna vojna i	, 1 . , .	,	„ dokazuje, da gre za vse. Zmagati,
komisije za konjski promet na I pomeni rešiti vse, podleči, pomeni
sejmih, ki jih pravočasno organi- izgubiti vse. Vlada, ki sevam pred-zira strokovni odbor. Na teh sej- stavlja, nima drugega obstojnega
mih izbere kupec posamezne ži- «n?C^,auhakc^it?ratiuVSifrancoske
,	...	., v.   „ , • sne in jih voditi za borbo in zma-
vali, komisija pa določi ceno, ki I 2 vašo podporo bomo to na-
se prodajalcu takoj izplača.	logo	tudi izvedli.
3. Razlika med ceno, po kateri Po prečitanju deklaracije sta bili
se konji prodajo v inozemstvo, in vloženi dve interpelaciji, v katerih
'110 ifntpri so bili inmijeni se im'a^ dvom, da bo viada zado-ceno^ jk> kateri so	r pj Istj trdno nastopila proti komuni-
v državi, se steka v poseben ra- stom, ker ima v svoji vladi socia-
čun zavoda za pospeševanje konje- liste.
reje v državi	Min- predsednik Reynaud je nato
s A "1 'ai,„i.Avni nriimr za hliel daljši govor, v katerem je § 4.	1. Strokovni o	podrobneje opisal smernice svoje
konjski promet je sestavljen iz pe- vlade. Naglasil je, da je zmaga tih oseb, ki jih imenuje minister glavni cilj. Pojasnjeval je, zakaj za trgovino in industrijo, in to eno Jo apeliral na sodelovanje vseh ji •	strank v svoji vladi. Oni, ki so za-
na predlog ministra za kmetijstv , Umevali osnovanje vojne vlade, bo-
dve pa na predlog bana banovine do imeli v vojnem svetu in medil rvatske.	ministrskem odboru to, kar so za-
2 Komisija za konjski promet htevali. Nato je govoril o totalni l ■■ ■ i „1 „„„1. i,; -i, inmn„i0 v»jni ter dejal, da danes ni ar-sestoji iz treh oseb, ki jih imenuj - mada edtn0 orožje za varnost dr-
minister za trgovino in industrijo, žave, temveč vsa Francija. Od na-
in to eno na predlog ministra za roda bomo zahtevali, da razvije
kmetijstvo, eno pa na predlog ba- čim hitreje vse pripomočke, ki so
n« hannvinp Hrvntskp	potrebni v modemi vojni. Vse, kar
na banovine tlrvatske.	smo preJ govorlH 0 vnanji p0U.
3. Komisija za odkup konj upo- tiki, danes he velja več. Na naše
rablja pri odkupu na sejmih tudi prijateljstvo se je odgovorilo s so-
strokovnjake izmed oseb, ki so vraštvom, v bodoče bomo tudi mi
Hnvnli nnrv/mne s tehniko koniske odgovarjali s sovraštvom. (Aplavz.) dovolj upoznane s temiiKO Konjsue	Je	nato	podrobneje	raz-
trgovine.	ložil gospodarske ukrep*? vlade.
§ 5 — Ta naredba se	ne na- Svoj govor je zaključil z besedami,
naša na izvoz klavnih konj.	da stremi politika Francije in Vel.
s « S fe mredlio se razve- Španije za tem. da ustvan novo § 6. — b to naredbo se razve Eyropo za	države.
1 javi ja naredba o kontroli izvoza	glasovanj	je glasovalo za
konj št. 3283 z dne 28. januarja zaupnico vladi 258 poslancev, 156
1939. — Naredba je že stopila v je glasovalo proti, Ul poslancev pa
veljavo.
le navideznih 11 par, pri sipi pa 21 par bruto zaslužka.
»Službeni list«
Upoštevati je pa še naslednja dejstva:
1. Detajlist mora plačati sladkor
kr. banske uprave dravske bano- takoj, sam ga pa po veliki večini vine z dne 20. marca je objavil: mora z drugim blagom vred kre-Uredbo o dopolnitvi zakona o dr- ditirati na daljšo ali krajšo dobo. žavni trošarini — Uredbo o zvi- 2 Določen procent od prometa šanju draginjske doklade katoli-
Uredbo o
škemu duhovništvu spremembah zakonskih predpisov, 1 v
barva, plesira In
ki se nanašajo na prejemke dr‘|7n u	lirjlll kemično snati
žavnih upokojencev — Naredbo o ILC f	Ulull 0bleke. klobuke
izvozu konj — Odločbo o načinu ttd skrobl {„ gTetlolika srajce, ovrat plačevanja s prostimi devizami za njke j„ mangete. Pere, suši, monga Id blago, uvoženo leto dni pred	||ka domače perilo
dnem, ko se opravi plačilo — Do-	T/\o-Dl?Tr'¥I
polnitev pravilnika o denaturira- tOV&rit& JU O. KHilLIl
nju, prodaji in kontroli porabe Poljangk, nM, 44 Selenburgova ul. 8
whitespirita za industrijske namene in znižanje odstotka sredstva |	Telefon SL 22-72.
za denaturiranje.
Italijanski trg z jajci in perutnino
Po močnem padcu cen v zadnjih tednih so se sedaj v Italiji znova cene za jajca stabilizirale, kar je v zvezi z večjim povpraševanjem, ki je nastalo zaradi velikonočnih praznikov. V gornje - italijanskih mestih plačujejo nakupovalci jajca po 50 stotink kos, dočim se cene na debelo razvijajo zelo različno. Cene v trgovini na debelo so se zvišale v gornji Italiji od 562 do 566 lir za prima domača jajca, v južni Italiji Pa 90 cene za ista jajca padle od G00 na 546 lir. Povprečna cena v Italiji je padla za sveže domače blago od 581 na 556 lir. Pričakuje se, da bodo ce ne še nazadovale.
Na perutninskem trgu so bile ponudbe zelo slabe, da so zato cene narasle. Za prima domače piške za klanje so se cene v trgovini na debelo dvignile od 14’50 do 15 na 15,25—15-75 lire za kg, tuja perutnina pa se je podražila v Milanu od 10*25—1050 na 11 do 11-50 lire za kg.
Trgovinski odnošaji Italije z Albanijo
V preteklem letu se je trgovinski promet med Italijo in Albanijo podvojil. Italijanski izvoz^^ Albanijo se je povečal od 28.000 na 38.000 ton, italijanski uvoz iz Albanije pa od 29.000 na 171.000 ton. Večina vse albanske trgovine z Italijo je šla skozi Valono 90% vsega blaga je bilo odprav ljeno na italijanskih ladjah.
Trgovinska pogodba med Švico in Dansko
se1 jo vzdržalo glasovanja, da bi dejansko vlada dobila samo en glas večine. Kasneje pa se je ugotovilo, da je več poslancev glasovalo za vlado. Pomota je nastala, ker se v francoskem parlamentu glasuje po v. , .	.	.1 skupinah poslancev. V senatu pa
Kako zelo	otezkočuje	vojna	tr-	je bba deklaracija vlade sprejeta
gcvino med	nevtralnimi	država-	soglasno.
mi, se vidi iz tega, da kljub naj- Tudi vesti o potovanju Molotova
boljši volji dolgo ni mogla biti v Berlin se ne potrjujejo. Govori
skleniena trgovinska no«mdba med se’ ^ ^ zato v. Ribbentrop v sklenjena ugovinska po„oaoa mea |tretjič oclpotoval v Moskvo. Namen
Švico in Dansko. I ogajanja, ki so njegovega potovanja bo, da doseže
se začela že lani, so bila šele te zbliianje med Sovjetsko Rusijo in
dni končana, nova pogodba pa je Italijo.
bila sklenjena samo do 1. julija, Madžarski min predsednik grof ,	\	^___*	'	Teleky se je sestal v Rimu v po-
ker se pac ne ve, kakšne spre- nf,debiek z grofom Cianom, nasled-
membe more še vse prinesti voj- nji dan pa tudi z Mussolinijem.
na. Tudi pogodba sama dokazuje, Poroča se, da je glavni namen nje-
tako vojna slabi trgovino nevlral- gmgda
nih držav. Tako je morala Dan- vzhodno Evropo.
ska ustaviti dobavo nekaterega y z\ezi z razgovori min. predsed-
blaga, ki ga je dosedaj redno do- njka Telekyia v Rimu se trdi, da
bavfjala A J. dobavne
zmanjšati. To velja za jedilno olje Beograd vesti o nemško-ltaUjan-
in za ječmen. Vse to dokazuje, da I .-ko-sovjetskemsodelovanjuseozna-
nevtralne države ne bodo mogle za čujejo kot mnogo prezgodnje.
časa sedanie voine doseči te kon- o brennerskem sestanku je obja-
iimkture kakor so jo imele za vil »Osservatore Romano« dolg čla-junkture, kakor so ju	j nek^ k_ g& zaključuje z ugotovltvijo.
časa svetovne vojne.
Politične vesti
da misli Italija danes v prvi vrsti na sebe in na svojo bodočnost in da si pridržuje popolno svobodo, kaj bo ukrenila za bodočnost. Nemška vlada je poslala romun-^ski vladi protestno noto, v kateri
• V "Ti 2 Sživlh™ dlSaU Sf1"neprStaneg^ ^rSS&Sa sto1 aktivnost zaradi južnovzhodne	uvo^Romunfje8
Evrope in Balkana. Nemško caso-	ie	protestirala nemška vla-
pisje piše, da je v interesu Rusije, d k„r je minister za zunanjo trda ostane na Balkanu mir ohra- :no cristu spremenil razmerje njen, ker bi konflikt na Balkanu	ieie,m	in	nemško marko:
NerS« »Mas«»»gg. -jg
na Balkanu. Zavezniki pa da na- bivše	•	,,,iin.^
sprotno hočejo, da bi se vojna raz- Angleži so potopd. ze drugomem-širila tudi na južnovzhodno Ev- sko trgovsko ladjo, ki je plula ropo	I	švedske	v Nemčijo.
Denarstvo
Dvig vlog v januarju
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v januarju vloge na knjižice pri 8 hranilnicah (izmed 29 slovenskih hranilnic), vloge v tekočem računu pri 11 (izmed 20, ki vodijo sploh tekoče račune), skupne vloge pa pri 13 hranilnicah. Povečanje vlog se je upoštevalo seveda le pri onih hranilnicah, ki so imele dejansko v januarju več vlog kot dvigov, torej ne glede na pripisane obresti za 1.1939., katere so nekatere hranilnice pripisale že v januarju. Stanje vlog na hranilne knjižice je iznašalo 589 milijonov 470.552 din (v decembru 585'9 milij.), vlog v tekočem računu 432'6 milij., skupno stanje vlog pa 1.022,152.623, torej za 300.000 din manj kot 31. decembra 1939. Iz tega sledi, da so pri nekaterih hranilnicah vloge večje kot dvigi, pri drugih pa, da se vlagatelji še niso v isti meri pomirili. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 zavodih, število tekočih ra čunov pri 4, skupno število vla gateljev pri 4 zavodih in iznaša 128.084.
V primeri z jesenskimi meseč nimi izkazi kaže ta izkaz prav ugoden razvoj.
Izkaz Narodne banke
z dne 22. marca navaja naslednje spremembe (vse številke v mili jonih din):
Kovinska podloga se je povečala za 5'2 na 2.0421.
Devize izven podloge so narasle za 57'5 na 966'G.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 41*6 na 479‘6.
Posojila so narasla za 24‘4 na 1.814’4, in sicer menična za 24'0 na 1.742'5, lombardna pa za 0'3-na 71'84.
Predujmi fin. ministrstva so izkazani nespremenjeno z 839’4.
Eskont bonov za nar. obrambo se je zvišal za 74'0 na 1.786'0.
Razna aktiva so se zmanjšala za 251 na 2.157’2.
Obtok bankovcev se je zvišal za 13'3 na 10.190’6, obveze na pokaz pa za 123‘7 na 2.0851.
Razna pasiva so padla za 39'9 na 346'9.
Skupno kritje se je znižalo oc! na 26‘61%, samo zlato pa od 26 66% na 26‘40%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
*
Stari kovanci po 20 din pridejo iz prometa 30. aprila in prenehajo veljati 1. maja kot zakonito plačilno sredstvo. Do 1. novembra pa se bodo mogli še zamenjati za nove kovance, toda samo pri blagajni Narodne banke in drž. finančnih ustanovah.
Zunanja trgovina
Ker preneha 31. marca turško-iugoslovanski opijski dogovor, je
storila naša vlada potrebne korake, da se ta dogovor obnovi. Naša vlada pa zahteva, da se nekatere določbe dogovora, ki so bile za nas neugodne, spremene.
Turška vlada je prepovedala izvoz blaga, ki se uvozi iz Francije jn britanskega Imperija. Prav ta-ko je prepovedan izvoz blaga uvo-zenega iz francoskih kolonij.’
Med Italijo in Sovjetsko Rusijo Je bila po enomesečnih pogajanjih sklenjena trgovinska pogodba, kateri pripisujejo nekateri tudi političen pomen.	1
naP^Knih, Po.™čUih je bilo pnon usnjem velesejmu v LeiDzim
SIz tujtaT* Tnu tl velesejem 5432 trgovcev.
uji trgovci so zelo mnogo nakupili nemškega blaga. Oficialno se sporoča, da je bilo za tujino nakupljenega blaga za 30 milijonov mark. Glavni kupec je bila Romu-mja. Za njo pa slede: Nizozemska, Madžarska in Italija, nato pa druge nevtralne države.
Nemško gospodarsko ministrstvo Je sklenilo, da se morajo dobavel vigogne prediva izvršiti po dogovo-v^h^ sklenjenih pred 1. septembrom
Madžarski
Priključitev Podkarpatske Rusa se zmanjšala potrebo lesnega uvoza
Med evropskimi državami, ki morajo uvažati les, je za nas že zaradi svoje bližine posebno važna Madžarska. Zato bo gotovo zanimal naše lesne trgovce članek, ki ga je napisal o madžarskem lesnem uvozu madžarski poslanik in upolnomočenj minister dr. Nicki v zadnji številki »Jugoslavensko-madžarskega gospodarskega Lloy-da«. V članku pravi ined drugim:
Eno najvažnejših postavk v madžarski zunanji trgovini je tvoril vsa povojna leta les. Čeprav je dobila Madžarska, s priključitvijo Podkarpatske Rusije znatno gozdno površino, bo vendarle les še v bodoče eden glavnih uvoznih predmetov.
Še leta 1937. je Madžarska kupila v tujini lesa za 62 milijonov pengov, kar je ravno ena osmina njenega celotnega uvoza. L. 1938.
uvoz surovega in obdelanega lesa
skupno................................109.165
od tega:
drv................................. 23.855
okroglega lesa..................... 40.461
tesanega	in	rezanega . . .	44.548
Leta 1939. je dosegel madžarski lesni uvoz samo G0%> uvoza prejšnjega leta. Letos je treba računati z nadaljnjim zmanjšanjem uvoza.
Vse kaže, da bo Madžarska v nekaj letih glede lesa popolnoma neodvisna od tujine. Samo v krajih, kjer je transport ugodnejši, se bo
uvoz surovega in obdelanega 1937 lesa
je padla vrednost lesnega uvoza na 50'5 milijona pengov, kar je bila zopet ena osmina vsega madžarskega uvoza, ki je to leto padel. Iz podatkov za leto 1939. se še ne vidi čisto jasno, kako se bo v bodoče razvijal madžarski lesni uvoz, ker je začela Podkarpatska Rusija dobavljati Madžarski les šele v drugi polovici leta 1939. Dotlej je namreč morala likvidirati prej sklenjene dogovore. Vendar pa je vrednost lesnega uvoza padla v prvih 10 mesecih 1939 na 26 milijonov pengov proti 42 milijonom v istem času 1938.
Povprečno je Madžarska na leto uvozila okoli 100.000 vagonov lesa, in sicer eno tretjino drv, eno tretjino tesanega lesa in eno tretjino okroglega lesa. Podrobnejšo sliko uvoza nudi naslednja tabela:
1937	1938	1938	1939
januar-oktober
vagonov po 10 ton
93.478	78.736	50.562
30.310
83.618
29.550
25.336
29.431
23.969
15.108
14.705
20.748
še v manjši meri uvažal les V strukturi madžarskega lesnega uvoza so nastale zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji velike spremembe, kar je razvidno iz naslednje tabele:
V rednost madžarskega lesnega uvoza
skupno...............................62'0
od tega:
iz Nemčije........................21'9
iz Ceško-Slovaške..................9'0
iz Jugoslavije.................... 7'9
iz Romunije.......................22'5
iz Poljske ....................... 0'2
1938	1938	1939
jan.-okt. v milijonih pengov
50'5
5'6
12‘8
76
25'0
1’5
4E9
5‘5
Ub
5'4
17‘4
1'5
26‘0
Ob \> 6 7'6 9'0 1'8
Leta 1937. je uvozila Madžarska še tretjino vsega lesa iz Avstrije. Od priključitve gravitira avstrijski lesni izvoz skoraj samo proti Nemčiji. Formacija uvoza 1. 1939. še ne daje jasne slike. Zaradi izrednih razmer je mogla Madžar-
ska v prvih desetih mesecih 1939 uvoziti iz Nemčije samo 900 vagonov lesa. V oktobru pa je uvoz oživel ter je upati, da bo mogoče večino dogovorjene količine v višini 10.000 vagonov vendarle uvoziti iz Nemčije.
Les, ki se je uvažal iz bivše Češkoslovaške, je izhajal izključno iz ozemlja, ki je pred vojno pripadalo Madžarski. Uvoz 17.000 vagonov v prvih desetih mesecih 1. 1939. je bil potreben samo izjemoma zaradi izrednih razmer. Sedanji madžarsko-slovaški sporazum predvideva samo uvoz 10.000 vagonov lesa. Polovico lesnega izvoza iz Slovaške so tvorila 1. 1939. drva. V bodoče bo uvoz drv naj-brže nepotreben. Tudi uvoz okroglega lesa se bo zmanjšal, dočirn sedanji dogovor omogoča še večji uvoz rezanega lesa.
Tudi uvoz romunskega lesa bo v bodoče verjetno zelo padel. Zlasti uvoz drv, ki so tvorila polovico vsega lesnega uvoza iz Romunije. Novi madžarsko-romunski dogovor je že reduciral uvozne kontingente.
Poljski les se od leta 1930. ni uvažal na Madžarsko v večjih količinah. Sele v letu 1938. in 1939. je ta uvoz zopet oživel. Madžarska je iz Poljske zlasti uvažala jamski les, les za celulozo in rezano blago, deloma kot nadomestilo za izostali -avstrijski les. Kako se bo v bodoče razvijal uvoz lesa iz Poljske, ni danes mogoče reči, ker je Madžarska uvažala les tako iz Poljske, ki je danes pod Nemčijo, ko iz krajev, ki so danes pod Rusijo.
Važen je bil za Madžarsko uvoz lesa iz Jugoslavije, zlasti po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker je bil jugoslovanski les zlasti ugoden zaradi transportne paritete. Leta 1939. je kupila Madžarska znatno več lesa v Jugoslaviji ko leta 1938. Zlasti je kupila več drv, okroglega in rezanega lesa.
Kljub naznačenim spremembam bo uvoz lesa za Madžarsko tudi v bodoče važen, ker uvaža les večinoma le iz sosednjih držav, ki so zato pripravljene, da za izvoz svoje, ga lesa uvažajo iz Madžarske razne industrijske izdelke. Ker ima Madžarska z vsemi temi državami sklenjene tudi plačilne sporazume, je uvoz lesa iz teh držav tem lažji
voz znamk in denarnih zbirk. Trgovinska zunanja zastopništva pa ima Sovjetska Rusija še v mnogih državah in ima zanje posebne centrale v Moskvi, tako:
17. Sovafgantorg za Afganistan;
18. Sovmongtuvtorg za Zunanjo-Mongolijo in Tuvo;
19. Sovsinjtorg za Kitajski Tur-kestan;
20. Soviranturktorg za Iran.
Poleg tega delujejo velika prevozna podjetja, ki imajo tudi sedeže v Moskvi. Najvažnejša so: Sovfraht za pomorski promet, So-justrans, v Lenjingradu Lenvneš-trans, GUSMP za severno plovbo (v Moskvi), Južvneštrans v Odesi, Daljvneštrans v Vladivostoku, Trgovinska zbornica v Moskvi za zveze, Sojuzporttorg za oskrbo ladij v sovjetskih pristaniščih.
(Nazivi so posneti po nemškem izvirniku in glede pravopisa niso vsi pravilni. — Op. ur.)
Organi sovjetske
zunanje
V reviji nemško-ruskega gospodarskega odbora »Ostwirtschaft« je izšel pregled zunanjetrgovinski organov USSR, iz katerega posnemamo v informacijo naslednje važnejše podatke.
Komisariat za zunanjo trgovino Unije (Narkomvneštorg) je osrednje vodstvo sovjetske zunanje trgovine in nadzoruje tudi trgovinska zastopništva v inozemstvu, na primer v Nemčiji (Handelsvertre tung der UdSSR s centralo v Berlinu W 15, Litzenburger Strasse 11), le za posebne nakupe so tudi v inozemstvu ločeni inženirski oddelki, podrejeni neposredno zunanje - političnemu komisariatu. Večinoma ima vsak organ za zunanjo trgovino svoj ustrezni odsek pri zastopništvu s svojo nalogo, uvozni organ nima pravice izvažati, medtem ko izvozni lahko tudi uvaža. Najvažnejši teh organov ali podjetij so moskovske vsedržavne zveze in sicer:
1. Mašinoiinport, ki skrbi za uvoz strojev za razne industrije in rudarstvo, električnih napeljav, kotlov in železniških ter ladijskih potrebščin;
2. Ntankoimport, za uvoz delav-niških in kovaških strojev, tiskarske opreme in meril za kovinarstvo;
3. Tohnopromimport za stroje, dele strojev, opremo in druge tehnične in elektrotehnične izdelke, toda zlasti za uporabno in živilsko
industrijo, kemično, lesno in papirno industrijo, tudi za stavbarstvo, tiskarstvo, mehanična vozila, razne aparate, ure, optične izdelke, pisalne stroje, pisarniške in medicinske ter laboratorijske potrebščine in instrumente, nože, orožje (razen lovskega in športnega), električna merila, pečice in kuhalnike, telefonske opreme in radio, steklo, plutovino, lesovino, žico, papir itd.;
4. Promisrjoimport za uvoz bombaža, volne in drugih vlaken, tudi cunj, kavčuka in podobnega, železo in druge kovine, zlitine, polizdelke, cevi, pločevino, žico, žične vrvi, male železne izdelke in železniško gradivo ter konstrukcije;
3. Raznoimport za uporabno in tehnično blago, tudi barve in tekstilije, deloma tudi za uvoz živil, zlasti začimb, in glasbenih ter športnih potrebščin;
8. Sojuzintorgkino za nromet s filmi in kino ter fotopotrSčb nami;
7. Meždunarodnaja kniga izvaža knjige, liste, umetnine, domače izdelke in igrače, učila. Dodeljena je državna pisarna za reklamo (Inreklama);
8. Exportles, ki je že dovolj znana; ima oddelke za rezani les, za okrogli in skoblani les, za trdi les in za furnirje;
9. Exportljon za izvoz lanu, platna, perila, niti in odpadkov;
10. Exporthleb izvaža žito in stročnice, semenje, pogače, krmo, maslo in druga živila, ribe, sla dila, sadje, gobe, vina, konserve in mineralne vode, sme pa tudi uvažati žito in živino;
11. Sojuzpušnina je določena za trgovino z jantarjem in kožuhovino; zelo važna je
12. Sojuzncftccxport za nafto, ki ima oddelke: za dežele s prevladovanjem angleščine, za skandinavske in baltske dežele, za Italijo, Francijo, Španijo, Belgijo in Poljsko, za srednjo Evropo in posebej za vzhodne dežele. Izvaža naftne izdelke, parafin in asfalt, a tudi uvaža podobne izdelke,
13. Sojuzpromexport izvaža industrijske in rudarske izdelke, kolikor so še prosti, zlasti premog, zalaga pristanišča, a izvaža tudi železno in druge rude, fosfate, kalij, azbest, kaolin, šamotno opeko, trdno glino, razne soli, platino, srebro, diamante, barvila, olja, terpentin idr.;
14. Raznoexport ima samo izvoz žime in drugih živalskih proizvodov, usnja, preprog, pohištva, klin-cev, gramofonov itd., steklenih in drugih narodnih umetniških izdelkov, nikotina, stekla, cementa, zdravil in saharina. Uvaža kože in usnje;
15. Tehnocxport izvaža tehnične izdelke, zlasti traktorje, avtomobile, kmetijske stroje in orodje, šivalne stroje, ležaje, valjarje, elektrotehnične izdelke, radio-iz-delke, posebne žice, tekstolit, kovinske izdelke in razne pline.
Posebna centrala je tudi za iz-
Na natlo radijske postaje
S svojimi nasveti za zboljšanje programa naše radijske postaje sicer nimamo posebne sreče, ker moramo ugotoviti, da se ti prav nič ne upoštevajo. Ker pa nam je uspeh naše radijske postaje pri srcu iz splošno slovenskih razlogov, nas dosedanji neuspeh ne more uplašiti in zato si bomo dovolili tudi v bodoče nekaj kritike in tudi dobrohotnih nasvetov.
Eden takih dobrohotnih nasvetov je, da naša radijska postaja ne zanemarja poročil, 'kakor se je to zgodilo ob velikonočnih praznikih. Če so na sporedu objavljena poročila, potem morajo ta tudi biti ali pa naj se ne obljubljajo. Beseda se mora vedno držati in najsi bi bile težave še tako velike. Redno podajanje poročil ob velikonočnih praznikih pa sploh ni bila nobena težava. V Beogradu je delala agencija »Avala« normalno. Pa tudi brez njenih poročil bi mogla dati naša radijska postaja poročila ob velikonočnih praznikih kakor na druge dneve. Beograjski listi so prihajali v Ljubljano oba praznika tako redno ko druge dneve. Samo čisto malo truda je bilo treba in radijski naročniki bi zvedeli vse nove vesti. Poleg tega so \se radijske postaje redno oddajale svoja poročila v napovedanih urah. Mislimo, da vendar ni tako velika težava za našo radijsko postajo, da sporoči svojini naročnikom vsaj odlomek teh vesti.
Na vse zadnje vendar ne morejo biti poročila ljubljanske radijske postaje odvisna le od tega, če delajo uredništva ljubljanskih dnevnikov ali ne. Nas sicer veseli, da je radijska postaja v tako dobrih odnošajih iz našimi dnevniki, ker nas vsako složno delo veseli. Vendar pa to sodelovanje ne sme iti tako daleč, da bi iz ljube solidarnosti izostala še poročila radijske postaje, ker so imeli tudi enkrat svoje zelo kratke dvodnevne počitnice uredniki dnevnikov. Baš v takem trenutku bi mogla naša radijska postaja še prav posebno dokazati svojo potrebnost. Tega pa ni storila in to ni bilo prav od nje.
Zakaj danes živimo v izrednih razmerah, ko se od slehernega Jugoslovana zahteva izredna de-avnost. To velja tudi za našo radijsko postajo in zato smo morali svojemu dobrohotnemu nasvetu dodati tudi to kritiko.
Občni zbori
Kmetska posojilnica na Vrhniki
ima 58. redni občni;zbor 15. aprila ob pol 3. v zadružni pisarni na Vrhniki.
Manjše hiše za upokojence, delavce itd. na Brdu pri Viču, v Zalogu, Novem mestu, na Bledu, v Križah pri Tržiču, v Malem vrhu pri Škofljici in na Rakeku proda po zmerni ceni Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Nova določila glede količin bencina na karte
I/. pisarne -uprave drž. monopolov se sporoča:
Na podlagi čl. 15. naredbe št. 3 o omejeni prodaji tekočih goriv, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« št. 41 z dne 21. februarja 1940., je odbor za določevanje količin bencinske mešanice, ki se bo izdajala na karte (kupone) sklenil, da se od 1. aprila 1940. do nadaljnjega izdajajo na en kupon sledeče množine bencinske mešanice:
1. Na karte z enim vodoravnim rdečim trakom: za kupon, ki je označen s črko A, 40 litrov, za kupon s črko B 50 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 80 litrov;
2. na karte z dvema rdečima vodoravnima črtama: za kupon s črko A 20 1, za kupon s črko B 25 1, za kupon s črko C 30 1 in za kupon s črko D 40 1;
3. na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: za kupon s črko A 15 1, za kupon s črko B 20 1, za kupon s črko C 25 1 in za kupon s črko D 30 litrov;
4. na karte z eno zeleno vodoravno črto: za kupon s črko A 301, za kupon s črko B 60 1, za kupon s črko C 70 1 in za kupon s črko D 90 litrov;
5. na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: za kupon s črko A 30 1, za kupon s črko B 40 1, za kupon s črko C 50 1 in za kupon s črko D 65 litrov;
6. na karte z eno črno vodorav no črto: za kupon s črko A 3 1, za kupon s črko B 5 litrov;
7. na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: za kupon črko A 2 1, za kupon s črko B 3 litre;
8. na karte, ki imajo rdeče natisnjeno označbo »Avtobus«: za kupon s črko A 40 1, za kupon s črko B 70 1, za kupon s črko C 105 1 in za kupon s črko D 150 1
Navedene množine tekočega goriva se bodo dajale lastnikom motornih vozil na karte oziroma ku pone do nadaljnje odredbe.
Finsko	gospod
povo/ni
Obnova gospodarstva se ie že začela
Banke bodo zvišale provi zijo za eskontne posle
V beograjskih bančnih krogih se že nekaj časa propagira zvišanje obrestne mere od 10 na 12%. Ti bančni krogi pri tem poudarjajo, da bi veljalo to zvišanje samo začasno, dokler trajajo sedanje izredne razmere, zaradi katerih imajo tudi banke večje režijske izdatke. Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, pa so prišli v zadnjem času ti bančniki do prepričanja, da je bolje, če ostane obrestna mera neizpremenjena, ker bi morali zahtevati od trgovinskega ministrstva, da se izpremene sedanje določbe o maksimalni obrestni meri. Zato priporočajo ti krogi, da se uvede namesto zvišanja obrestne mere nova vrsta provizije za vse eskontne posle. Odstotek te provizije bi bil tako velik, da bi se provizija skupno z obrestmi zvišala na 11 do 12%.
Konkurzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovke Langus Fani ml. v Boh. Srednji vasi. Poravnalni sodnik Bidovec, poravnalni upravnik župan Jože Mlakar. Narok za sklepanje poravnave dne 12. aprila ob 9. na sodišču v Radovljici, rok za uglasitev do 5. aprila.
Stockholmski gospodarski dopisnik lista »Berliner Borsen-Zei-tung« dr. Edgar Gcrwin je objavil članek o finskem gospodarstvu po vojni. Iz članka posnemamo:
Ze prve dni po sklenitvi mirovne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Finsko se je opazilo, da mislijo finski uradni krogi na obnovo finskega gospodarstva. V ta namen so se prva dela tudi že pričela. Pri tem so zlasti vidne štiri naloge, ki jih hoče rešiti Finska.
Finsko kmetijstvo mora rešiti problem, kako naseliti več sto tisoč ljudi, ki so bivali prej na Karelijski ožini in ob Ladoškem jezeru. Druga naloga nastaja iz dejstva, da je bilo na odstopljenem ozemlju tudi več industrijskih podjetij, zlasti žag in celuloznih tovarn, ki so sedaj odrezane od zaledja, iz katerega so dobivale les. Finska mora nadalje na novo urediti svojo zunanjo trgovino, zlasti z ozirom na mirovno določbo, da se sklene med Finsko in Sovjetsko Rusijo nova trgovinska pogodba, ki naj poveča trgovinske zveze med obema državama. Seveda pa hoče Finska tudi z vsemi drugimi svojimi sosedami čim prej obnoviti svoje trgovinske zveze. Končno pa je treba rešiti vprašanje zaradi vojne povzročene zadolžitve ter vprašanje finansiranja obnovitvenih del. Finska pri tem upa, da ji bo tujina pomagala s potrebnimi krediti.
Trajalo bo še nekaj časa, preden bo mogoče ugotoviti, koliko ljudi je zaradi vojnih razdejanj brez strehe in koliko zaradi izselitve iz Rusiji odstopljenega ozemlja. Od finske oficiozne strani se je imenovala številka 400.000, ki pa se more smatrati samo kot približna. Ker znaša vse prebivalstvo samo 3 in pol milijona ljudi, je ta številka za Finsko zelo visoka. Ne gre pa tu le za kmetovalce, temveč tudi za več tisoč ljudi, ki so bili zaposleni v industrijah, v pristaniških mestih Viborg in Hango. Naselitev tako velikega števila ljudi bo zelo težko rešljiva, ker nima Finska mnogo plodne zemlje. Pred posebno veliko nalogo bo postavljena stavbena obrt, ker bo treba zgraditi nova stanovanja za vse ljudi brez strehe še pred novo zimo, torej v primeroma zelo kratkem času.
Z novo meje je izgubila Finska znatno število žag, celuloznih to varn, papirnic itd., vendar pa je večina industrijskih podjetij osta la Finski, tako tudi obe elektrar ni v Imatri in Valinkoski. Tudi bakreni rudnik v Outokumpu ter sulfatna celulozna tovarna v Kau-kopaa, ena najmodernejših tovarn v Evropi, je ostala Finski. Večina lesne industrije je torej ostala Finski. Sreča je tudi to, da je bilo središče finske lesne industrije v Srednji Finski od vojne le malo prizadeto. Kljub temu pa bo mogla lesna industrija le težko najti zaposlitev za vse sto tisoče ljudi, ki so se izselili iz odstopljenega ozemlja.
Velike težave bo imela Finska tudi zato, ker je izgubila z Vi-borgom in Hangojem dvoje dobro opremljenih pristanišč. Skozi Vi borg je šlo dosedaj 20°/o vsega finskega izvoza in 10°/o vsega uvo
za ter je bil Viborg drugo največje pristanišče Finske. Poleg tega je bil Viborg zvezan s Salma-prekopom, da je mogel iti velik del izvoza samo po vodi. Iz Han-goja je šlo 10°/o vsega finskega izvoza in tudi znaten del finskega uvoza. Vendar pa bo izguba tega pristanišča Finsko manj zadela, ker ima v bližini enako ugodna pristanišča, čeprav bo treba nekatera šele izgraditi.
Finska bo skušala obnoviti vse svoje nekdanje trgovinske zveze.
Dokler pa traja sedanja vojna, ji to ne bo mogoče v popolnosti doseči. Velik del finskega izvoza je šel namreč pred vojno v Anglijo.
Ta izvoz je sedaj zaradi nemške blokade onemogočen, ker ta ne dopušča izvoza blaga v Anglijo.
Finska bo morala zato najti nadomestilo za izgubljeni angleški trg v baltiških državah, Sovjetski Rusiji ter Združenih državah Sever-1 ko zagrabili za delo in rešili vse ne Amerike.	I	te	nove velike naloge
Za obnovo svojega gospodarstva bo Finska nujno potrebovala kredite iz tujine. V veliko oporo ji bo ameriško posojilo v višini 20 milijonov dolarjev, ki ga bo mogla Finska uporabiti za nakup za obnovo njenega gospodarstva potrebnega blaga. Nobenega dvoma tudi ni, da bo Finski pomagala Švedska, ki ji je že dosedaj dovolila velike kredite in ki sedaj' gotovo ne bo takoj zahtevala odplačila dolgov, temveč nasprotno dovolila Finski še nove kredite. Na vsak način pa bo morala Finska svoj uvoz omejiti samo na najbolj nujne predmete.
Velike in težke naloge mora Finska rešiti sedaj po vojni. Ker pa niso Finci sanjavi ljudje, temveč delavni in praktični, je treba pričakovati, da bodo hitro in krep
Italiiansko povpraševanje
po našem
frizi in par-
856 — Palermo: keti,
857 — San Nazzaro: rogovi in parklji,
858 — Genova:	perutnina in jajca,
860 — Genova: kloridična kislina,
864 — Milan: okroglo in stavbeno železo,
865 — Genova: pšenična moka,
868 — Rim:	doge, tanin in
sladkor,
870 — Rim: celuloza, rude, premog in oljnata semena,
892 — Milan: bolhar v cvetju in v prahu, tanin,
893 — Milan: lignit in litan-traksit,
894 — Milan: taninski ekstrakti, 896 — Trst: jelovina,
899 — Rim: stavbeni les,
900 — Saronno: krompir,
901 — Milan: kalcijev karbid, 903 — Turin: živi golobi.
Italijanske ponudbe blaga:
855 — Milan: farmacevtski, sanitetni in zdravstveni predmeti, 859 — Camerano: glasbeni inštrumenti, harmonike,
861 — Milan: motocikli, prikolice in eksplozivni motorji
862 — Milan: papir za tapete,
863 — Tortona: smodnik za mine in lovske puške, lovski naboji.
- Lodi
mlečni proizvodi
867 — Rim: aparati in gasilske brizgalne,
869 — Milan: moške obleke za civiliste ter za mehanike,
871 — Rim: išče se zastopnik za modne predmete, bižuterijo in gumbe,
872 — Milan: radijski aparati,
873 — Turin: pisalni stroji,
874 — Milan: ovratnice,
875 — Milan: aparati za vulka nizacijo,
895 — Milan: avtomatska ognji šča na oglje,
897 — Milan: aparati za čišče nje zraka v primeru zračnih napadov,
898 — Turin: sodi, remorkerji in sesalke za transport bencina nafte in olj,
902 — Collebeato:	avtomatični
revolverji,
904 — Milan: eksplozivni motorji na bencin, parni stroji na petrolej, instalacija livarne,
905 — Milan: transportatorji, dvigala, vrtalni aparati in vrtalno
■0r0dje>	,	1 ! * -x
906 — Milan: moderm električni gledališki stroji,
907 — Rim: ponudba vojaških
čelad,
908 — Turin: rjuhe in srajce za vojake in bolnišnice.
Interesenti naj' Be z pavedbo številke in kraja obrnejo za na daljnje podatke na upravo lista »Ital-Jug«, Milan, Casa post. 1514,
ustanovila namesto SUZORja »Hr-vatska središnja blagajna«. Treba gledati na to, da bo podobna avtonomna bolniška blagajna ustanovljena tudi za Slovenijo..
Vsi občinski uradniki v banovini Hrvatski so postavljeni na razpoloženje. Banski uradniki postanejo če jih bo banska uprava sprejela! sicer pa bodo upokojeni.
Zidanje palače gradbenega ministrstva se je ustavilo, ker se je gradbeni material preveč podražil. Ministrstvo sicer ni priznalo, da bi bila ta podražitev vis maior, vendar je| izvršena dela izplačalo in bo razpisalo novo licitacijo.
Posvetovalni odbor za industrijo toze se ni mogel ustanoviti, ker se e postavila banska uprava v Zagrebu na stališče, da zbornice z njenega območja ne morejo sodelovati v tem odboru.
Posvetovalni odbor za mlinsko industrijo se bo v kratkem ustanovil pri Prizadu. Prvotna namera, da bi zastopniki mlinske industrije vstopili v žitni odbor trgovinskega ministrstva, se je opustila.
Finančni minister dr. S ute j je že zagotovil potrebna denarna sredstva za sezidavo velike palače za finančno ravnateljstvo v Zagrebu.
Beograjska občina je sklenila, da
naroči 16 tramvajskih voz v Italiji. Vsak vagon bo veljal 995.000 din. Vagoni se ne bodo takoj plačali, temveč se bo plačalo 25% v devizah ali bakru, 75% pa po kliringu. Prvih šest voz bo dobavljenih v prvi polovici maja, drugi do konca leta. Zakaj se niso naročili vagoni pri domači tvomlci, nam ni jasno.
Papež Pij XII. je imel na velikonočno nedeljo po slovesni službi božji pred velikansko množico ljudstva nagovor, v katerem je dejal tudi naslednje: Sloga med narodi ,e sedaj uničena, slovesno dane besede so prelomljene. Vse, kar je človeški duh izumil, vse to služi danes samo vojni. Miroljubno izmenjavo misli preprečujejo nevarnosti vsake vrste. Ni redko, ko se danes vidi, kako se gazijo pravice naroda, kako se požigajo in uničujejo vasi brez vsake zaščite. Še več podobnih in zelo ostrih besed ;e spregovoril papež proti nekaterim pojavom v današnjem življenju narodov.
Glavni poveljnik britanskih sil na Bližnjem vzhodu gen. Wawel je izjavil, da šteje britanska armada v Egiptu in Palestini že nad 100.000 mož, francoska vojska na Bližnjem vzhodu pa že več ko dvakrat toliko, številčna moč obeh armad pa neprestano narašča. Prva dolžnost te armade je, da brani Sueški prekop, druga, da brani petrolejska ležišča v Iraku in Iranu in tretja, da pride1 na pomoč Turčiji in da izvrši francosko-britan-ska jamstva Romuniji. V zvezi s turško armado predstavlja ta armada vojaško silo, ki lahko postane odločujoči činitelj v sedanji vojni.
Židje v češko-moravskem protektoratu morajo deponirati vse svoje dragocenosti in vrednostne papirje. Ti ostanejo sicer še njihova last, vendar pa Židje z njimi ne bodo smeli več prosto razpolagati.
Nemške podmornice so zadnje
dni potopile pet danskih parnikov. Več danskih mornarjev je pri tem utonilo. Na Danskem se boje, da bodo morali zaradi teh neprestanih nemških napadov na danske parnike popolnoma ustaviti izvoz v Vel Britanijo, kar bi imelo za Dansko zelo neljube gospodarske
Horda ie ravno za Vas
Radensko zdravilno kopališče najboljše, ker Je po mnogih zdravilnih sestavinah najmočnejše v Jugo-^	slavij!	1
Sedal imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč in da sl izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustreza. Prospekte pošilja zastonj, rado in z veseljem:
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
Doma in po svetu
Ob triletnici sklenitve prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo je dal zun. minister dr. Cin-car-Markovič novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da je pakt tudi danes uspešen .instrument miru in da je bila z njim ustvarjena možnost plodnega sodelovanja obeh držav. Posebno pa je vidna vrednost pakta v sedanjih negotovih časih. Prepričan je, da bo tudi v bodoče na tem paktu sloneča politika zavarovala interese Italije in Jugoslavije. Ti interesi so danes izraženi v tem, da se ohrani mir v južnovzhodni Evropi.
Tudi italijanski zun. minister Ciano je dal ob triletnici pakta izjavo, v kateri naglasa, da so izredni dogodki, ki so se pripetili v zadnjih treh letih, okrepili duha, v katerem je bil sklenjen prijateljski pakt. S sklenitvijo pakta pred 3 leti smo hoteli postaviti trdne temelje za ohranitev miru na Jadranu. Z zadovoljstvom more ugotoviti, da se je to tudi posrečilo, Pred tremi leti smo rekli, da se s paktom odpira nova pot za nase medsebojne odnošaje. Po tej poti
smo tudi šli in hodimo še danes za varstvo koristi, ki so skupne obema našima državama.
Na obletnico sklenitve prijateljskega pakta sta oba zunanja ministra Italije in Jugoslavije izmenjala tudi brzojavne pozdrave.
Fin. minister dr. Šutej je po »Politiki« dejal, da se bodo zvišale plače drž. nameščencem do 4. skupine 2. stopnje za 100 do 200 din na mesec. To zvišanje bi veljalo državo, čeprav je zelo skromno, oko
posledice.
Združene države Sev. Amerike so izdelale bojnega materiala za 57-34 milijona dolarjev. Od tega je slo za 42 8 milijona dolarjev materiala v Francijo.
Pisarna Jugoslovansko-bol-rarske trgovinske zbornice
v Beogradu je na Prestolonaslednikovem trgu (prej Terazije) 45/V. Začasna telefonska številka zbornice je 27-101.
LUGI ČL V	   +
800 milijonov din. Sedaj pa se ta vest popravlja in i^avRa’nL
dr. šutej obljubil zvisanjeplac le
coeoino če se prepreči skok ziv Fienjskim potrebščinam Zvišanja pfač drž. nameščencev torej ne bo.
Uprava mesta Beograda e dovolila mesarjem in prekajevalcem, da zvišajo ceno govedini s kostmi od 12 na 13, brez kosti od 14 na 15-50, svinjskemu mesu od 16 na 1850, svinjskemu mesu brez kosti od 18 na 20 50, masti in salu pa od 18 na 20 din.
Na konferenci v Zagrebu je bilo sklenjeno, da naj banska oblast ustanovi takoj samostojno hrvat-sko delavsko zavarovanje, kar pa bi pomenilo konec Suzorja. Zastopnik banske uprave je nato izjavil, da je banska oblast tako uredbo že pripravila in da bo v kratkem tudi uveljavljena. Za Hrvatsko se bo
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne brdo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., men predstavnik