Pösamezna številka i K. 46. &Š&V. V OELJU, sobota, 17, aprila 1920, Pcštnina plačana v goiovini. LETÖ |g Izhaja viak torek, öe^ >tek in •ofcoto. — Cena i Za celo leto 80 K, za pol Leta 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Posamema fttevilka stane I krono. Na pismene naroČbe brez pošiljatve denarja se ne moremo o/.irati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni naka/nici. Reklaniacije glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpiaa se ne ozira. ¦¦¦ ^^SH Hh aas aßlaV aV bbb ant saa! aal aas flaa esb aas Ibm Uredniitvo in upravnlstvo se nahaja v Zvezni Hskanii v Celju, Strossmajerjeva ulioa st. 8. Oglasi se račuiuijo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- enanila občnlh zborov, nnznanila o smrti, zahvale itd. H 1*20 od 1 mm, za reklamne notice med tckstoni 5 R od vrste, Mali oglasi (najveii 4 vrste) 10 K. Prl veckratnih objavah popust. Rokonisi se ne vraCajo. Telefon it. 65. 171» ahä m 7ISKA ZVEZKA TISKARNA V CELJU. sqb Q0GOVGRNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Kriza. Protič izjavlja, da vlaüu nima puvo- üa odstopiti, dokler uživa zaupanje i>ai- Jamenta. V eern vidi to zcuipanje, ic uje- gova stvar. Dcjstvo je, da kvorunu sc- dajna vlada ninia. Dejstvo je, da je hotel Protič z iiasiliiim aktoni znižati kvoruin na 101) glasov, da pa krona v to ni orivo- lila. Dejstvo je koncuo, da je pozieija sc- dajne vlade šc bolj otežkoeena vsled .binrti dr. Pavloviča. ker ima Clan opozl- eije, demokrat dr. R\bar. v rokall vod- stvo parlamenta. Za sedajno vlaüo sami momenti, ki jo nuj.uo silijo, da odstopi in napravi prostor novi koncentracjjski vla- di, kakorsno zahteva krona in ves narod. l'oda Protič-Korošeeva klika so (rdo dr- z\ stolekov in noče izvajati posledic iz situaeije. V krizi je — a ona riva glavo v pesek in krize noce videti. < jolovo pa. ']L :eini dalje odlaša z od- loeitvo iu izvajanjem kousekvenc iz po- ložaja, tem slabše.za njo in za drnvo. Zakaj posastno se dviga kri/.a . v vsem ¦ lasem javnem, posebej v nasein gospo- darskem življenju. Neznosue r.tzinere, ki jili povzroeajo draginja in v-si / njo v zve- zi stojeei pojavi, tirajo ljudstvo eitn dalje bolj v vrtinec svctovnega revoluenega ^ibanja. Pasivua resistenca v rudokopjb, ždezniearska stavka, ki je pred nekaj uiami izbruhnila, ogroinni razrnah ko- munjstičnega gibania - - vse to .so pojavi, ki morajo dati inisliti vsakeinu resnemu človeku, kalcremu je za razvoj in obstoj države. Tu ne pomagajo vee draginjske ;.)jike(e in ne ilnzorne odrodbc vlade glc- tle prepovedi izA'oza ali podobne, tn je na inestn samo obsežna, jdobokoentena, iiiijnim življenskim potrcbam prilagoUc- na akeija za socijalnu retonne. V tej ak- ciji pa morajo nujno sodelovati vsč one stranke, ki noeejo, da vrzt'ino narod in državo v breznö krvave revoliieije, ka- lero oznanjujü kuinimisti in v zvezi ž iijinii oni elementi v iiaši clržavi, ki bi prejkoslej radi videli nien poj^in, njeno propast. Ne zapirajino si oči: splošno nezado- \ojjstvo naroda z ^ospodarskiini atzme- vaiui je tako .^loboko, da iinajo prevrat- ni c-lenienti lafiko delo celo mod najbolj koiiscrvativniini kro^i naroda. Dobro ve- mo, da je komunjstiena revolucijska a^i- taeija .icloboko poscjjla v narodnii živelj in eelo v našo — annado samo. Ponmi- nio pa tudi, da našc jadransko vpraisanjc se vedno zeva kot .uloboko odprta runa, in da prijateiji Lalii komaj čakaio prilike, ko izbniline pri nas kak vecii nered, da bodo imeli povoda še nadalje /adostiti svojenin apetitn ]io nasi zernlji! Na hote- In KxccJsior v Via Vittoria Veneto v 1<1- rmi je pa minulc dnl vihrala italijanska zaslava poleg: neniško-avstriiske v znak — kakor je izjavil nekl itulijanski diplo- mat — večnega prijatcljstva med Ilalijo in Avstrijo. Močna vlada, sestoječa iz vseh dr- žavotvoruili strank, radikafua izvedba iiujiiiii sociialnih reform, preustro] iiašc- Ka politienega življenja potom takoišiijc izvedbe volitev v konstltuanto in obeinc — to so niiine in neodldzlüve ualoge. — Kdor se iz strankarske tnne tenm ii|;ira, je sovra/.nik naroda in države. Naše kraijesfvo in Poljska. VsenOiliški proiesor dr. Fr. Ilešie pi- še pod tc-ni naslovom v »Kijeei SHS<; / dne 13. tin.: Koneeno smo vendar pueeli razmiš- ljati o kombiiiacijah Jiaše splošne politi- ke. Na Italijo res mislimo in moramo rni- sliti, odkar obstoja naša država, toda čc hočemo doseči eilje, ki smo si jIII naprani tej naši sosedi postavili. treba je, da se istodobno orijüiHiraino tuclL napram Orit- gim srcdnjecvropskim državam. Zadnji čas smo se čiinveč bavili * čehoslovaško repnbliko in je tudi 4?jjee SMS« o njej priobčila nekoliko Clankqv, posebno ob easn poseta jugosiovauskili novinarjev v Čenoslovaški. Razvidelo se je iz tega, kako važne^a gospodarskega in poHtiCnega pomcna je čehoslovasko prijatel^stvo za našo državo. Za Ceško intcrisira našo A .iblicisti- ko poscbno ruski problem; poseLno slo- venski (Ijnbljanski) časniki se mnogo ba- vijo s tem vprašanjem, v katerem vidi ves svet velike pozornosti vrcdno točko, v katerem vidinio posebno mi Slovaui važen fa.klor v ručtaiih o nasi bodočnosti. Kakor jLjrijiiielj-stvo češko. ie tn'4'i mi- SL-1 na Rusijo nadaljevanje našega pred- vojnejca niLšIjcnja. I?ri tem pa pozablja- mo, da jc vojna postavila v slovaiiski svet še eno moč, silni fakior, s katerim ii:orainq odsedaj najprej račmuiti, to je ncodvisno ia ajedinjeno i^oljsko državo. ki jc za Rnsijo največja slovanska dr/a- va UJoljakov je uo oO miljouov). Najbo]jši slovanski duliovi so že pred voino spoznall, kako krivo je bilo, da snio poljsko točko bodisi zanikali, ali se nu njo nismo ozjrali, prieakujoč vse edinole od Rusije, bodisi da je ista bila neureiena ali neizvedliiva. Tako zadrža- nje postalo ie sedai, ko resnično obstoja poljska država, neinogoče. Ako sino v drngih obzirih izvedli v svojili duhovili evolucijo ali revolucijo, treba je, da jo —- liapram novernn položajn — izvedemo tndi v vprašaiiiu nasili odnošaiev napram Poljski. Pred vojno smo se nialo bavili s poliskiin vprašanjem. Poznali sino pač »Poljsko kolo« v cesarskem parlamentn na Dnnaju, katero je obicajno glasovalo z avstrijskimi vladami, poznali smo tndi polisko-rnsko neprijateljstvo. Toda od- kod in zakaj vse to, nismo vprašali. Danes moramo reei cno: Poijsko plemstvo, katero ni bilo voljeno, ampak katero so imenovali avstrijski samodrž- ci v dunajski parlamcnt, ni predstavljalo poljskega naroda. ampak — samo sebe. Razun tcga pa moramo mi, bivši avstrij- ski Jngoslovani, podtikajoč grehc Polia- kom, pač inisliti tndi nase in priznati, tfa smo eclih 15 let vladanja grofa Taaffeja obenem s Poljaki verno slnžili avstrij- skemu sistenm ter z vscm svojim opor- ttniizmoni zagrešili ravno toliko, kakor Poliaki -- ako je ta oportnnizem za tetfa easa vobee bil greh (1879—1894). Rnsko-])oljski spor je koncem sve- I toviK1 vojne bil v glavnem rešen, vendar je po pievratu (1918) zadobil češko-polj- ski spor v Šleziji oslrejše znake in ako- ravno lokalen, je vendar za. slpvansko politiko dovolj neprijeten. Mi se seveda ne rnorjmo vniesavati v ta spor, vendar se ne da taj.''i, da Polj- ski dosedaj nismo posveeali potrebne pažnje. V Pratfi imamo že od easa osvo- bojenja in samostojnosti svojega poslani- ka v osebi g. Ivana Hribarja, ki je znan v slovanskem političncm svetu ter vsled našili starili zvez s Čchi v Pragi zelo pii- Ijublien. V Varšavi pa da pred par niese- ei (do 1920) nismo imeli vobče nikakšnc- j;a zastopstv;:, akoravno je Poljska po- slala svojcjia zastopnika. poslanika gosp. Pilca. dohrtKa poznavalca slovanskih raznicr, v Hco^rad. Ko smo konečno po- 'slali v Varsavo g. Tadiea. ni odšel tja kot poslanik, ampak le kot »odpravnik po- slov«, in hočo oditi sedaj tudi ta v Wa- shington. Poljska ima svoje konznlate oziroma vicekoiizulato v Zagrcbu, Ljnb- liani in Sarajcvn, a Jngoslavija nima v PoIjsk; nobenega! Slovaško. Mrvatski easnikar, ki se je udeležil potovanja jugoslovanskih easnikarjev po čehoslovaškem ozemlju, opisuje y za- grebški »Riječi SIIS« svoje utise iz Slo- vaške sledeče: Slovaška sela, znaim po svoii čisto- sti, nas privlačijo osobito tudi zaiadi vc- zilne urnctnosti ^lovaških žcn, ki pone- kod poslaja domača industrija, doeim na- vadno slu/.i le ?.a domačo ootrebo. Koli- kor sem vide! na potovanjn vasi, .. ¦•- rod premožen, živi-v biagostanju, posi- meznik ima vsaj po 15 oralov zcmlje. nc- koliko konj, gov^di, svinj. Oravski kraj ]e — kakor pravijo — najsiromašncisi, a tudi turn nudi /vir.lia vse pogoi.^ / : uii; - no knietsko življenje. Videli smo kraj pri Baluuiii muh Bratislave, kjtn* je z aeroplanoiu pone- sreeil Siefanik pi vi vojni minister Cet.o- slovaške. Opozoril me je na to meste ce- ški spicvodnii: i.ašcga poscbnega vlaka. oni isti, ki nas je nn potu iz Dunaj't v Prago opozoril na Konopište, dvo:jc in poscstvo ifekdajnega avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Globoki čcški nacijonalist je govoril o Francu Ferdinnudn in o onein. kar se ie kova'.o v Konopistn, z uaiveč.iim o^nrč^- ujeni, iskreno od sica. Slovaška inteligenea Oiiii :l nego njegov stojetrii tlačitdi iMadjar, in ijiora dobiti v svetn mesto, ki nni pripa- da no kulhiri in sposobnostjh. V slyiip- ueni deln Čchov in Slovakov, kj v C'«.1- sk»Mit uarodnem preporodn in v cwli če- ški poiitiki igraio važno ulpgo, le?.i ppgo» dobri bodoČnosti mlade rcpubliko. ._ _ Vag ne bo Snmil več tak«| me- lanholieno in t;iko rosignirano. Vee bo solm:a. radosti in srcčc v očeji izniučenc- ga naroila. Ni res. da »tot nein ember-. kapljica. Bila je izreduo prijazna ni go- stobesednu, kakor so sploh ženske z ju- ga. Na potu do gostiinc mi je pravHa. da je bil njen brat dijak-jurist na öu- naju in da shr/.i sedaj v avstro-ogrski ur- uiadi kot ofieir in da je vesela. da so fra- lijani šli. Oua ima nainreč avstron'jske ! »sentimente«.'C) sentimentih (čuvstvova- nju) 7. ženskami govoriti je i)ienehva(e- /,en ppsel iu za to na to besexlo uisem po- sebno reagiraK zlasti ker sem smatral go- tovim dejstvom, da je ujen brat kot av- strijski ofieir gotovo »vclcizdainik«. PosL'bno moram v Oglcju onieniti muzej in cerkev. Malp stavbo nuizeja sem si ogledal in sem premotril vse izko- pine. Zanimivc so statue, zagonetni torsi, umetna dcla rimske geiiialnosti. V cer- kev, staro baziliko, ki naljkuje poganske- lrin svetišeu, .sem stopil z neko grozo. Ne le, da je bila prazna kakor židovska siua- goga, ker so baje Italijani vse odnesli - dekan ali župnik je bil ppbegnil — tudi si- cer izglcda kakor katakomba. Nekai tcmncga, težkcga je pod njfenini svodom, kar i'\ tišči dušo in ti vliva vanjo strah. Pod oltarjem je kripta, morda s kakinii grobovi, a nad glavnim oltarjem jc svod oslikan z nekimi posebnimi ornameiiti. na kojih zuaeaj se ne spominjani vee. Veliki kanieniti tron. kamor ic nekoč polagal svoje častitj kostl n'.ogoeni patrijarh, ko- iega odposlancj so širili pri nas latinstvo. sem zasedel tudi jaz: Da, bilo je _'. r.n- V stsrodavnem Qgfeju. Vinko V. Ciabcrc. V zadujem svojem podlistku sein o- pisal, kako se nain ie godilo v dežju in uirazu pod zgodovinskim Devinom, da- nes pa želim s kratkimi potezami nasli- kati pot preko Tržiča in bivše avstrijske Furlanijc do staroslavnega Ogleja. Na svojem poliodu v Italijo smo opa- zovali, da so takoj za italijanskimi posto- iankami ceste znatno lepše ncgo so bile na avstrijski strani. In eim bolj smo pri- hajali iz območja fronte, torn poljše so b'lo. Italijani so nainrcč imeli na avtomo- !>iliii dobrc pnevmatike, dočitn so avstrij- <]ii avtoinobilj s svojimi železiiimi obroči na kolesih strašno orali suhe ceste in se bolj, če so bile blatnc. ^ Ceste v Fip-lani.ii so bile kakor na- J«^Zii nasilcn pqhod in zasledovanje so- via/mka, samo, da so hotel! italijani / naKpvaleem nekoliko križati račiinc Va .,?avrli neprijateliu hitri korak, so dvjgnih vse zatvorniee in so prcpiavili ceste z vodo iz kajinlov. Drla ie kar po- prck in podolgcin po eesti in je scgala konjem do prs. In če si sedel na vozu z bagažo in materijalom, si se moral pre- nagniti nazaj in dvignti iioge in nahrbt- nik, da nisi zniocil sebe in svojega'jiiclc- ga bogastva. Takim načinoni smo konee- no prcSIi Sočo na brodn iz pontonov pod p»veljstvom na pol steklcga pionirskega havpmana, ki je reguliral tren in vsakc- inu poljiibiijinu Ciovekn, oficirjn ali nc- oficirju, grozil z revolverjein in gorjaeo, ki jo je mogocno vihtel v vse štiri vctro- vre kot znak svojega dirigentstva. Cim smo bili na oni strani, sino vide- ii, da ljudstvo ue živi slabo. V prvi inali vasici, čije ime sem pozabil, sem ugoto- vil, da iinajo civilisti bei kruli. dpbrc fur- lanske salame in božansko vino. Privoš- Cil sem si vsega in se razgovarjal nekoli- ko z Ijudini, ki so bi|i veseli odrešenja. Pripomiiiti treba zuano deistvo, da fur- lani, razven nekoliko ideologov, niso ni- koli niarali :.4lijanov in da incd njinii ni bilo tal za iredento. Castitali so nain to- raj zi^ zmago pri »Caporcttu« (Kobarid) in so nain želeli samo avanti in avanti. Venijein, da jc bila ta želja iskreua, kajti kdor je moral eutiti Madjare. ki so bili že pred nami, si jc gotovo želel, da bi bili skoro tudi vsi dnigi mimo. Ljudstvo pa je zaupno nazivalo avsiro-ogrskc /ma- govalec »zingari«, kar znači cigan. S tem ic mislilo Madjare -- erne, nesramne in tatinske ijudi. Ko smo sc ustavili zopet v drugom seln prav blizu Oglcia — ki so je dvigul na levi strani — in sem poizvedoval pri ljudeh o njili razpoložcnju, so mi zopet tožili »zingarc« in neko posebno zgovov- no dekle, pristna furlanska lepota, mi je eelo ponndila cigareto, ncinara za to. ker k vedcla, da ii'.sc-m cigan. ali pa morda zato, da me izprcobmc, čc sem cigan. Hasi ne pušiin, sem cigareto vzel, a dal sem jo na to našemu Kvapilu, ki je bil tako strasten pušač, da je dal za tobak cesto svoj zadnji komis. Sicer pa sedaj ni j bilo Imdo >;a tobak. Zlasti moenih črnih italijanskih cigar jc bilo za male novec. Pa bile so prehudc za naše ijudi. Tamošnje prcbivalslvo, ki svojeev, vojujoeih na avstrijski strani, že ni bilo videlo poltretje leto, sem tolažil, da dobi .sedaj vsak vojak čim najdalji dopust in to je bilo povod, da so našo nialo četo silili s sirom, klüb:>.sanii, knihom in viuoin. ¦— Sploh snio vk'.cli, ^a ni bilo pomanjkauja, kakor pri nas doina v etapali. V Oglej sem prišcl dne 2. novembra 1917. Med potjo sem videl kot cdine slc- dove vojne tu pa lain kadeea sc skladiš- ča. Pogorišča so šc žarela. Tlel jc oves in prasketal ali pa so se pražile v smradu kake fine konzervc. Üglej sain je bil mi- ren kakor vsak dan. Pobegnilo je bilo le nekoliko civilistov, ki jini vest ni dala, da bi čakali avstrijskcga maščevanja za svoje italijansko početje. Oglej je starodavna rimska naselbi- na, ki dancs ni niti senca nckdajne latin- ske Aquileje. Je malo mcstccc s slavuo zgodovino, kraj z bolj ccrkveno «ego dr- žavno-politično ali gospodarsko prctck- lostjo. O sedajneni stanju kraja me je po- ueevala ncka mladenka. ki sem jo srecal na cesti in \-prasal. Kii1 bi se dobila dibvn Stran 2. »NOVA D O B Ac Štev. 46 On je človek. On ni pokoren. kakor se je to zdelo nekoč\ niadjarskim vlastodrz- cem. On Lc ,ie bunil in pobunil proti njim. In njili jarnia dancs več ni. Danes trcba delati in veseliti se! Treba deiati in izzi- vati darovc zemeljske! Vag lie sunii sentinieiitalno, nc mo- lanliolieno. 1/ njega bnči vesela pesein življenja in dela. opojnosti in vcselja. ¦•¦- Slovaška je osvobojcna in na potu, da prinesc vse svoje vrednotc v zajednico čehoslova.ško. Politične vesti. Vlada demisHoiiira? lz Beograda pišeio: Kakor se v uplivnih političnili krogih govori, Protie nc bo mogel !zpe- Ijati namere reakcijonarnc vlade, da bl znižal kvorum na 100 glasov, ne da bi to pravoveljavno sklenilo titcii Narodno predstavni.štvo. Vsled tega se računa z demisijo vlade še tekoiti tega tedna. Sliši se o kornbinaciji za obrazovanje nevtral- nc viadc. Med bosaiiskimi kmeti vre. Iz Bosne poročajo: Bosanski kinetic vseh treh vc- roizpovedanj sa zelo nezadovoljni z via- do, ker je obustavila priprave za agraruo reformo. Kajj je dosegel dr. Renner v Rimu ? Iz pogajanj dr. Rennerja v Rimu se do- znava, da je Italija dovolila Avstriji 20.000 ton moke kot predujem na pošiija- rev žita iz Amerike; dal.je nameravaita- iijanska vlada ustanoviti kotnpcnzacijskl urad za tirjatve in dolgove mcd avstrij- skimi in italiianskimi državljani. Za prc- hitck bo dovolila Italija daijši plačilnl rok. Trgovinske pravicc po mirovni po- godbi hoče priznati Italija tudi avstrjj- skini državljanorn. Avstrijski trgovci bo- do sineli potovati po Italiji, kakor prcd vojiio. Italija boče kar najhitreje zgraditi Dredilsko železnico, Avstri.ia dopošljc na- črte za tc čdeznicc. ülcdo železntškega osobja na prepuščenem ozcmlju sc je do- tfovorilo varstvo intresov teli oseb. Skle- nili so sc tudi dogovori glcde dobave an- ideškega premoga za avstrijsko-ltalijan- sfci. železnični promet. Konečno se uvedc- Jo za avstrijski oscbni in blagovni pro- met v tržaški luki olajšavc. Občitiskc voiitvc v Znojmu. V Zrjoi- mu na Moravskem, katero rhesto so Nemci vcdno proglašali za nemsko, so sc vršile \2. tm. občinskc volitvc. Češka kandidatna lista .ie dobil a7875 glasov (26 mandatov), ncniška združena lista 4716 glasov (15 inandalov), židi 359 gla- sov (1 mandat). Tako se izkaznje nem- stvo bivšili ncmških trdnjav! Položaj na Bolgarskem. Vclika dra- jcinja. ponianikanje prcmnogih prcdmc- tov, kritičcn mednarodcn poiožaj državc kakor tndi slabc nradniskc place povz- ročale so mcd uradniki in meščanstvom veliko nezadovoljstva. ki so ga komuni- sti izrabili. L.iudstvo .ie bilo opcšano radi "dolgotrajnc vojne in neskonenih pogajanj o mir.il ter sc jc nadejaio. da najdc reši- icv v konumizinii in socijalizmu. To je tudi razlog. da so prodrli pri zadniih vo- litvah v Parlament, avgusta 1919, sociia- listi in komimisti z vceino. Komai pa ic hilo nvedeno piisilno Klasovanjc. konsta- vembra 1917, ko se je slovcnske grude sin samovolino ustoličil na staroslavnem, zgodovinskem trouu mogočnih ogleiskih patrijarhov. — To bodi zabeleženo v tej- le kroniki. Prišedši iz cerkve sem izvedel, da bi imela biti drugesa due v Ogloju vclika ljudska veselica in vojaška parada. Pri- §el bi bil sem na vernih du§ dan sam kralj Viktor Rmariuel. da so s stolpa bazilikc razgleda tja po fronti ter pokoketira z neodrešenini Trstom, dvi^aiočim se v mcKli izza morja, in obljubl svojim ver- min odrešenje. Pa ni šlo. Poloin pri Ko- baridu mu ie prekrižal raC-une. In tako sem splezal na cerkveni stolp Jaz, da po- ljubim z mchkim pogicdom trdin krsna tU drage Slovenje, kdo ve, če ne zadnji- krat. Gori pod velikim zvononv K'cr j3 za- klesana v kamen vetcrnica, kažoča Ro- riške kraje in sela na vse strani, sem na- Sei vojnejra kurata in pomorš-aka. Oovo- rila sta slovcnski. a umolknila sta. ko sem pomolil glavn. Onem<:la sta. Tudi i?z nisem ničesar govoril. Mislili s^o si vsnk svoje. Izpregovril bi bil iaz, pa si nisem u-pal. rnoičala sta ona dva, ker sta se me bala. Kakor tatovi smo sc zmnzmh dntR za drugim. v Oh, kako jc žnlostno, č> no snu's iskreno Kovoriti s ovojimi tartiiMT!: Ijucl- mi ! tiral se jc v vseh meščanskili strankali dorast gkisov, medtcm ko so socijalisti in komimisti imeli zaznamovali zdaten na- zadek, ponekod do 25 odstotkov pod §tc- vilom vseh mešeanskili glasov. Imajo Se v nekaterih mestih svo.io moč. tudi po nekaterih pokrajinah dežele, kjcr so prej hodili ])rebivalci v Rusko. Madžarsko, Ruinunsko in Ameriko na delo. ker jih domača zemlja ni mogla rediti. Toda ve- liku kniečke masc, ki tvorijo 80% vsega bolgarskega prebivalstva, drže se s^'oje- ga pravca in noeeio ničesar slisati o ko- niuiiizmii. F.dino iigrožcno mcd narodno stanjo ali popoln financijelni polom bl mogla dati komuniznui deloma možnost. da zopetoživi. Trezno bolgarsko prebi- valstvo se drži kmctske strankc, kakor so to potrdile zadnje okrožnc volitve. Pri teli so dobili kmctje .306.000 glasov, mc§- čanske strankc 262.000, konmnisti 141.000,.a socijalisti 50.000 glasov večl- nc. To kaže jasno, da v Bolgarski daues ne more biti več govora o kaki komun!- stični nevarnosti. Tiirskt mirovnl delegati pridejo. ka- kor poroča »Temps«, due 25. tm. v Ver- sailles. PTUJ8KE NOVICE. Pevsko društvo. V soboto. due 10. aprila se je vršil v Narodnem domu obč- ni zbor Pevskega drustva. Zanimanja je bilo tako malo, da se je ta občni zbor mo- ral trikrat preložit, predno jc .bil p» pra- vilih sklepčen. Sedai so se spremenila pravila in se jc izvolil nov odbor, ki jam- či za to. da sc bode začelo petje moškcga in mešanega zbora marljivo gojiti in da bodo na dnevnein redu priljubljcne na- rodne pesmi, s katertmi hočemo pohiteti mcd ljuds!vo. Shod invalidov. V nedeljo, due I-7, aprila se je vršil shod invalidov. Ude- lcžba je bila velika. Obravnavale so sc mnogobrojne pritožbe invalidov. Konzuinuo društvo. I)no 12. aprila vrsil se je prvi redni obuii zbor Konzum- nega društva za ptujski pol. okraj. Udc- ležba ni bila velika, ecravno bi dnevni red zahtcval od zadružnikov, da se bolje pobrigajo za svojc interest.'. Sklcnilu sc je pristopiti ZadrMŽni zvezi v Celju, od- koder bi se potcru dobival tudi potrebni kredit za nakup blaga. naiidancs. ko jc potrebna gotovina, da se blago nakupi in sicer čimprej, ker cone vcdno rastejo, sc mora razpolagati z velikim kapitalom. Ker tega Konzumno drustvo v začetku razvoja nima, si mora pomagati s poso- jili. Zadrugarji na občnem zboru so to u- videli tcr dali naeclstvu pooblastilo za najem posojila do pol miliiona kron. Konštatiralo se je, da uradniki to Kon- zumno drustvo se veliko premalo uvažu- jejo in da še niso pristopili vsi kot člani, ^akor bi bilo potrebno. Lc z velikim štc- vilom članov ter s skupnim dclovanjeni je mogoče doseei uspch na vsi črti. Se- veda. kdor hoče imcti le koristi, nc da In sodeloval in podpiral lastno organizacijo, ni vrcden nobenega usmiljcnia in da bi sc mu kakšna tigodnost sploh nudila. Na obenem zboru se je pbroealo, da Samo- pomoč in Vojna zvcza nočeta podpiratl Konzumncga društva, čeravno so' elani sami uradniki in ubožnejši sloji. To je pomniti za poznejše case! Zadružni zve- zi v Celju pa smo hvaležni, da je drustv« takoj ponudila kreciit za nakup blaga, in tako v sili priskočila na pomoč. Električna naprava. Dne 12. aprila tl. je bil sklican v Ptuj shod zastopnikov trgov, inest in obüin ob Dravi v to svr- ho, da sc osnuje akcijska družba, ki bi stopila v zvczo z elektrarno na Fali za napeljavo električncga toka. V poštev pridejo: okraj Maribor, okraj Ptuj, mesto Ptui, okraj ormožki, mesto Ormož, okraj ljutomerski, trg Ljutomer. okraj gornje- radgonski, trg. Gor. Radgona, dalje Ca- kovec in okraj, Varaždin in okraj, Med- žimurje in Prckmurje, Slov. Bistrica mesto in okraj ter cv. Konjice. Za te je določcnih 46000 volt. Električna jzpelja- va bi stala do 40 miljonov kron, katero svoto bi moralj navedeni okraji in mesta založiti. V to svrho se bode ustanovil po dclcgatlh širši odbor, ki voli potem ožji akcijski odbor. Ta slednji bi pobiral de- nar, izpcljavo toka zgradil in sklenil z elektrarno potrebno pogodbo. Sedajnemu rripravlialnemu odboru mesta Ptuia so je poverila naiojrn i7vr§iti vse predpri- prave. Ako .pojde vse v redu, jc pr.irak.o- vati. da bodemo v prihodnii jescni z elek- trlčno mo ž« pr^skrblicni. (Upaimo, da ni naŠ dopisrik prevclik optimist! Op. ur.) MARIBORSKE NOVICE. Umrl je v Mariboru gospod Henrik Schreiner, ravnatelj državiiega mošk-jga učiteljišea. Blagopokojni je bil mcd od- ljčnimi slovenskimi pedagogi najodličnej- ši, znan tudi izven rjieja naši- državc. .....• Blag mu spomin! Klerikalci komandiraio okrajno gla- varstvo. Mariborsko okrajno glavarstvo je, kakor poroča «Mariborski delavec«, odposlalo vscm podrejenim orožniškim postajam nalog. da mu poizvedujejo in poroeajo o političnem misjjeiijii županov, gerentov, članov obeinskiii zastop.v in sosvetov. Ni dovolj, da scdajna vlada sa- movoljiio in brez vzrokov iz zgolj fana- tizma prestavlia in odstavlia" javne uraJ- nike, ki ne trobijo v klerikalni rog, se jo spravila po svojili oprodih, kakor so tz- bot i. dr., nad našc občine tcr namerava seveda tudi tu počcti s svojim »čišče- njciii«. Toda nasilje sc inaščnje! Novi mali uličnl napisi s hišnimi Sto- vilkami so sc pojavili v niestu. Izginjajo sedai tudi zadnji znaki nekdanjega su- ženjstva. Z veseljem opažamo, da dobl- va Maribor clan na dan priiaznejše in trdno slovensko lice. Koncert za Dljjasko kuiiinjo, ki bi sc imcl vršiti 15. tm., sc jc vsled smrti rav- natelia Menrika Schr^incrja prcložil na torek, due 20. tm. Vstopnicc so vcljavne. Pod nadzorstvo jc stavljena imovi- na bivsega župana v Svečini Jos. Pasco- la. Nadzornik ie ekonom Ivan Sirk na PJacu. Pešizlet v Štnartno se bo vršil, ka- kor nebo obeta, ob krasnem vrcmenu. — Za udelcžbo je vsestransko zanimanje. kajti marsikdo sc hoce po nepokvarjeni naravi. kjcr se hočemo ncprisiljcno za- bavati z igranjem, petjem in medsebol- nim spoznavanjem. V nedeljo toraj ven V naravo krasno! — Celjski Sokol. Cel.i.ka župa. V nedeljo IS. tm. prcd- njaeki scstanek vseh društev. kakor do- sedaj, v sokolski telovadnici v Celju. Za- četek ob 8. urj zjutraj. Telovadno oblcko prinesite seboj. Poscbna vabila so niso razposlaln. — Jerin. Sokolski spomladanski praznik: proljece bratsva! Staresinstvo Sokolskega Saveza SliS jc razposlalo vsem drušhom sledc- eo okrožnico: Prosvetno kulturno odelienjc Sokol- skega Saveza SMS odreja za vse üugo- slovansko Sokolstvo obvezno vsakolet- no proslavo prebujenja prirodnili sll, ki so slika in prilika naSega vstajenja k no- vemu življcnju. Sokolsko delo zimskc dobc naj se pokaže pred očmi vsega na- roda v luči resnice. lepote in plemenitJ- sile! Ko sc zbujajo prirodne moči k mo- gočnemu novemu ustvarjanju. zove \z- komaj snujoca in trajno mlada sokolska ideja naše vrste v naš veliki skupni dorn — v vcličastvo prirode. ki jo odeva pr- vo cvetje in zlasti prcnavl.iajoča lue po- mladnega solnca! Mcsec april in maj sta določena za Sokolski pomladanski praznik. Prošlcga Jeta je praznovalo našc Sokolstvo svoj prvi pomladanski praz- nik v osvobojeni domovini. zato je po- imenovalo ta praznik s pridevkom: Po- mlad svobode. Svoj drugi pomladanski prazak pa označimo z nazivom: Prolieče bratstva. Treba nam je mcd svojim član- stvom, mcd najširšimi plastmi in vsemi sloji naroda zbuditi, utrditi in ojačiti pra- vo pojmovanje našega sokr'.skega brat- stva, zato moramo nastopati po vsci svoji domovini kot njega blagovestniki in pospcšcvalci, predvsem pa mora So- kolstvo samo žlveti in delovatl po niego- vili iiačelih! Tcj proslavi in tcinu namenu sluZi ta okvirni vzpored: I. Predpoldanskl ibor: 1. Govor (naše ujedinjcnjc; 7godo- vina Jugoslovanov; sokolska gesla. «-o- kolstvo - narodna vojska; naSc naloge v službi domovine: telcsna moc in mo. ralna sila; sokolsko bratstvo) 2. Primerne deklamacije (naraščaja ali članstva ali obch). 3 Pctje, glasba (narodne nimnc; na- rodnc pesmi: domnljubni spevi). 4. Alegorija (sv. Jurij; sv. Sava: Ju- goslavija; Kraljevič Marko: Kralj Mat- jaž; Kosovo polio; Strossmayer; ujedl- njenjc SHS pod sokolskim praporom; kronanjc na Markovem frg« v Zagrebu: Gundulie; (losposvctsko polje;'). Popoldanska slava: 1. .lavni nastop (članstvo in uuras- eaj). 2. Izlet v svobodno prirodo. -I Kventualna pono\itcv .iavnega nastopa. 4. Zaklctcv naroda za sokolsko idejo. Ta sporcd pa lahko vsako b'-atski» drustvo svojim razmeram, niocom in potrcbam primcrno dopolni. razsiri ali skrči. Bratic in scstre! Dolžnost nas vseh je. da dostojno proslavimo svoj drugr Sokolski pomladanslu orazjuk, svoje veliko in pomembno Prolječe bratstva! Pelo za to proslavo nai služi obenem kot priprava za prvi delni zlet Sokolske- ga Saveza SHS dne 29. avgusta 19>0 v Mariboru, kjer se morajo zbratl naše številne vrste, prepojene in nerazvezno sklenjeue s sokolskim bratstvom! Bratski župni odbori naj nemudoma odrede. da sc vsa župna društva razgib- ljcjo'v intenzivnem delu. Zupua predsed- stva so dolžna. da posTjcjo podpisanemi! starešinstvu poroeila o proslavi pomla- danskega praznika. kadar prejmejo od vseh svojih drustcvizvestja. ksiko so iz- vršila to zadačo! Kier pa zupc še nc de- lujejo (na zasc'dcnein ozeml.iu. ali kjer So niso nove župc ustanovljcne). morajo po- samezna društva v svojem delokrogn prirediti proslavo in o nje uspolosti po- roeati naravnost podpisancnm starcšin- stvii. — Zdravo! Staresinstvo SokolskeRa'Savew Srbov, Hrvatov in Slovencev, V L5ubl]ani, dne 1. aprila 1920. Dr. Oražen 1. r. Dr. Riko Fux I. ; t. č. starosta. t. e. tainik. Gang! Engelbert 1. r. načelnik prosvetnego odscka. CELJSKE NOVICE Resnica o stavki pri ključavničar- skem niojstrn g. Rebeku. Z ozirom nn razne vesti, ki krožijo P oCelju — poscb- tio ¦/. ozirom na neko notico v »Napre-ju — o stavki pri Rebeku. podamo v nasled- njem dejanski položaj: Dne 8. tin. popo'- due jc bil pri Rebeku odpiiscen pomocnik A. Strašek, zaupnik soc. dem .stranke, katcri pripada vcčiua Rebekovih dclav- cev, zaradi nckih nerednosti. Dclavstvo je stopilo takoj v stavko in drugi dan, 9. tm. so že prod 7. uro zjutraj stali dclavc' pred hiso g-. Rebeka in tudi neorganizira- nim niso pustili iti na delo. češ. da bodo tudi ti dobili za dobo stavke podporo oQ niihovc organizacije. Ob 9. uri se je de- lavstvo podalo k tainku soc. dem. stran- kc, da ž ujim obravnava o zadevi. Ta pa jini je na veliko prcsenecenje povedal, da je stavka neutemeljena in neveljavna. ker je bil odpušeeni Strašek tudi oil tai- ništva kiivim spo/.nan. Pclavstvo se Je popoldan vrnilo na delo. I/voljen je nov zaupnik, do katerega ima delavstyo vec zaupanja. — Ni sc torej — kakor se Slrl- jo govoricc — šlo za kaksna nesoglasja v mczdnili zadevah. zakaj te je g. Rebek 7.q poprej direktno potom dogovora z de- lavstvom samjm mirnim potom uredil. 10 vagonov bele moke za ubožnc siojc bo dala te dni Zveza slovenskih tr- govcev v Celju na razpolago. državni a- provizaciji po znižani ccni 10 K. V da- na^njih dneh pomanjkania in draginje go- to vo priznanja vrcden čin! Gospodarski urad se sell! Kakor iz- vemo, da minstrstvo za notranje zadeve brzojavno naročilo, da se m©ra za celj- ski gospodarski urad dati v hotelu Union 5 sob na razpolago. Urad se tc dni prc- seli. x , Komorni večer koncertne pevkc ge. prof. Mile Druzovlčeve, klav. virtuoza Frischa, violin, virtuoza Siaisa, solo-pic- salca PeCnika in malih plcsalk Božice in Zlatice Markač se vrši — kakor smo žc poročali —• nocoj 17. tm. ob pol 8. uri v veliki dvorani hotcla Union. Za večer je obilo zanimanja. Predprodaia vstopnlc pri gospe Deisingcr v OreKorčičcvi ul. 3. Vse cenjenc dame in gospodlčne, ki bi bile pripravljene sodelovati na prire- ditvi slovenskih medicineev due 16. lnaja " tl, vljud'io prosimo. da blagovolijo priti v nedeljo 18. tin. ob II. uri dopoldan v malo dvorano Nar. doma na razgovor. Mesarsko »stavko« imamo v Celju žc skoro tetlen dni. Mesarji pravHo, da po dozdaini ceni mesa vsled vedneffa iia- rastka cen za živo težo ne morejo odda- jati. Stev 46. »NOVA DOBA« 8frM$. Nem&ka predrznost Prejeli smo: Dne 14. tm. se Je sin Karola Sochcrla, hisjiega posestnika in agenta na Dolgem polju, uslužben pri lesni trgovini Teppei v Ceiju, napram več osebam zelo žaljivo izrazil o novih 20 dlnarskih novcih. ~ Rekei je, da je na teh bankovcih en kmet, en vol in en oseL Kmet predstavlja Srba, vol Hrvata, osel pa Slovenca. -- Price so na razpolago. Aretaciia. Državno pravdništvo v Celju }e dalo aretirati Marijo in Franči- ško Hrepeunig iz Konjic, ker sta osnm- JJeni, da sta v družbi nekega Pavla Sta- rovaSnika iz Vitanja ponareiali duplika- te voznih listov in izvabili raznim vele- trgovcem visoke svote na račun zatrje- vanih pošiljatev blaga na vagone in ker sta baje na debelo žigosali denar. — Sta- rovašnik je kasiral nad 250.000 K, 50.000 korn tudi v češki Unionbanki v CeDu. — Vsekako zanimiva preiskava! «Samopoinoi«, uradniška _gospodar- ska zadruga v Celju, ima v zalogi večjo množino lepega krompirja po 4.50 K kg, fine smokve po 27 K kilogram, nadalje prekajeno meso, čisto svinjsko mast, sol in jeSprenJ. — Clane, ki še niso prevzeli moke za mesec marec. prosimo, da prl- dejo tekom tedna ponjo. ker se dalje ne more hranlti. Izgublla Je uradnica Južnoštajerske hranilnicc denarnico z vsebino 120 K; — soproga trgovca iz St. Jurja ob j. žel. zgubila je ročno torbico iz rumene želvl- ne kože, vredno 200Ö K in približno vse- bino 2400 K v gotovini. Odda se naj pri magistratu v Celju; pri istem se dobi naj- den nemSko-slovenski slovar. DNEVNE NOVICE. KRONSKI BANKOVCI Avstro-ogr- ske banke po 20, 50. 100 hi 1000 K so gla- sona pravllnlka za izmenjavo teh banltov- cev z dne 7. februarja 1920 It 2460, Cleu 13, Uradni list St. 21 Iz 1920 dne 15. mar- ca tL preuebali bit! zakonito plačjlno sredstvo. Nlkdo ni torai več zavezan tc bankovce kot plačllo sprejematl. Ban- kovce po 20 in 50 K še zamenjujejo davcni uradl do 15. maja tl. Dr. Pegan, sodno obglavljeni denun- cijant in še danes zvest SnŠteršijanec, !e bil svoj fcas imenovan častnim občanom občine Trata nad Skofjo Loko. Oerent- stvo ga ie sredi februarja črtalo iz ime- nika častnih občanov. Dr. Pegan pa je — vložii pritožbo. Predrznost politične pro- pallce je ~- ohcudovanja vredna! Kancelparagrai na CeŠkem. Ceho- slovaška vlada je predložila narodnemu shromaždenju načrt zakona, ki ima pre- preciti vsako zlorabo prlžnice in cerkve- nih opravU vseh veroizpovedanj v poli» tične namene. Zakon prepovedujc vsem sveeenikom. da bi v cerkvi. raz prižnico all v kakisibodi drugi obliki verskih prl- reditev govorili o politiki, napadali držav- ne odredbe, kritizlrali zakone aH nasto- pali proti posameznim političnim stran- kam in njih organom. Kot kazen določa zakonski načrt zapor od 1—6 mesecev. Isti kazni zapade dnhovnik, ki cerkvena opravila zlorablja v politično-agitacijske svrhe pri volitvah. Tak zakon bi bil tudi pri nas na mestu, ker se zopet pojavlja- |o predvojni običaji v politični borbi. Dliaika stavka v Beogradu je 13. tm. nehala, predavani* na vseučilišcu so se 14. tm. prlčela. Spomenlk dr. Dražl Pavlovlču, uim- lernu predsedniku Nar. prcdstavništva, se po sklepu vlade postavi na državnc stroSke. Kltrlkalni voleverlžnlki izpuščeni — protlio pomlloščenia. Državno pravdnl- štvo ie ustavilo kazensko postopanje proti uradnlkom »Zitnega zavoda« Vitku Mejaču, Pavlu Erzinu in Ivanu VreČku, ker }e »Zitni zavod« izjavil, da mil iz ma- nipulacljc teh uradnikov ni nastala nobc- na Skoda. Obtoženci so bill torei izpuSčc- ni brez kake kavcije ter so vložili na cen- tralno vlado v Beogradu prošnjo 7 a po- "^oScenje t, j. odpust denarne in zapor- ura i fnil katero iim ie naložil verižniški Dravni1 ?.tera obsodba ie seveda ostala vendar?1]avna- Proš™ *e ni rešena. v nemral]oe %^*f™"> nilnistrstvo vlca! uPajmo. da zmaga pra- Krembergu se ]elSrSSSSIo *V' A"a « Ana v Stovenakih gorlcah? naslovSv' Zabranjena drlllca v Juso-javlH - Neumnost, poreče edcn all drugi "aSih čltateljcv. In vendar je res! Zagrebškl poštni ravnatelj Majksner. zvest oproda sedajne vladne koalicije, je izdal poa slulb. §t. 44910—1919 upravniku poStne Postaje v Sremski Mitrovici nalog, da nc sme na svoji postali nlkomur dovolltl po- rabe cirilice, češ, da je to protivno inte- resom službe. To vest beograjske »De- mokratije* prinašamo brez komentarja! Stavka občlnskih name&čencev v Trshi se je due 13. tm. končala, kc: je bl! dosežen v glavnih točkah sporazmn med vlado in zastopniki »Zveze občinskih nn- meščencev«. Vlada se Je sicer dolgo obo- tavljala, vendar je konečno privolila. Ore se za 13 miljonov Hr, ki morajo priti ie za letos v proračun. DOPISI. Pevsko društvo »Vranska Vila« pri- rcdi v nedeljo, due 2. inajnika izlet na Ooinilsko, združen s koncertom. Nabin- koStno soboto se vrši koncert na Vran- skem, na binkoštni pondcljck pa izlet s koncertom v Qornjemgradu. Opozarja- mo na te prireditve vsa sosedna dniStva in ljubitelje slovenske pesmi. Šaleška dolina. Dovoljeno naj bo javno vprašanje na g. Josipa Skaza iz Velenja kot načelnika okrajneg^ zastopa, kedaj misli, da bo potrebno in primerno odstraniti 4voje.zične kažipote ob cestnih križiščih, razne svarilne napisc itd.? — Kedaj se bodo zamcnjali s slovenskimi {' Oospod načdnik, dejanja naj govort?, nc sumo besede! Tudi o stanju cest Vašega okraja bi se dalo katero parnetno reci, pa to naj bo za drugikrat. Zldanlmost. Potniki. ki pridemo v kolodvorsko restavracijo na Zidanem- niostu, moramo slišati mnogo nemškiita- renja. Mlad natakarski vajenec odgovar- ja na slovenska vprašanja: »verstehe niks sloveniš«. Skandal za nas, da si to pustimo dopasti, na drugi strani pa za restavraterja, da ima take ljudi nastav- IJene. Kmalu po preobratu je bil v restav- raciji na steni nabit napis: »Qovorl slo- venski*, danes bi pa bilo treba napisa: «Če hočeš. da bodes postrežen, govori nemški«. Skandal! Tudi dama. ki proda- ja casopise na kolodvoru. toliko Svabča- ri. da se potniki čudijo. Iz marlborskega okrsija. (Vzoma božja služba.) PreteCeni praznik sem na- pravil izlet na Vurbek. Ker je zvon v Brczju prav isti čas klical vernlke k ma* si, hotel sein tani opraviti svojo versko dolžnost. PriČela se Je služba božja. Na leco je prišel niajhcn in mlad svečenik. Hitro po trditvi, da so tjudje niesto zlo- glasnega Barabe obsodlli na smrt ncdol^- nega Kristusa, prišel jt- \* svoj pravi cle- ment. Barabo je primerjal z naprtdnimi strankarni, Kristusa pa s klerikalci. Kri*. lil in kričal je kot derviš, sikal krog sebe kot razjarjen gad, metal ogenj in žveplo na vse ljudi, Ki niso kk-rikaJnega inisljc- iii.T. V tisteni tieinitku sem verjd, Cesar j.iret uiscMii mogel, da so v ptujskem okra- ju začeli ponekod knictje v cerkvi ugo- varjati hujskajočiin dulioVnikoni. drugod pa so med tako pridigo zapustili v 5 ml- irinah vsi moški cerkev. Zakaj peša toroi vcra?! Uutomer. Tu je umrl dne 7. tm. okrožni zdravnik dr. Adolf Fait«. Bil Je še Ie 31 let star, toda izvrsten zdravnik, vsestransko vesten in požrtvovalen ter izvanredno ljubeznjiv. Vse prebivalstv« ga je čislalo. ZapuSča vdovo s 1 neprl- skrbljenimf otroci. SPORT. Športnl klub v Celju ima zana- prej svoje redne seje vsak petek ob V4 7. uri v dosedanjem lokalu. Prva seja v petek 23. aprüf. Mednarodni ^ahovski turnlr na Ble- du. Priprave so v polnem teku. Turnii bo trajal 6 tednov. Prvič v življenju bodo pisali 0 najlepšem kotičku naše zemlje vsi svetovni časopisi. Saj je iasno, da ne bodo žurnalisti, ki se bodo zbrali na Ble- du, da ])oročajo 0 poteku turnirja, porp- čali Ie 0 tern, ampak da bodo tudi poro- čali 0 krasoti naSe zemlje. Bleda in oko- lice. Vsi tuji otf|)oslanci in kritični opazo- valci bodo odhajali na jesen v oddaljcne svoje domovc kot oznanjcvalci resnice in sobojevniki za naSe pravicc. Dobiti mo- rajo pravo sliko 0 Slovencih. »Promefno društvo na Bledii" posveča vse svoje sile temu, da obiskovalcem svetovnega ^a- hovskega turnirja pripravi na Bledu raz- mere, ki jih bodo morale zadovoljiti. \ la- da jc z znatnim zneskom priskočila na pomoč, vendar pa ostaja Se 25O.(X)O kron proračunjenih stroskov nepokritih. Zato se po cell državi zbirajo prostovoljni pri- spevki v ta namen in zbirajo tozadevne zneske: »Tourist office na Bledu«, »w- goslovanski generalni koinisarijat za tuj- ski promet v Sloveniii« v Liubljani, »Sa- hovski klub« v Ljubljani in urcdništva časopisov. TRG0V1NA, OBRT IN NÄ RODNO GOSPODARSTVO. Posvetovanie 0 pospeševanju /ivinoreje v Slovenjjl. Due 23. inarca tl. se je pri poverjeni- štvu za kmetijstvo v Ljubljani vrsilo po- svetovanje 0 pospeševanju živinorek* v Sloveniji. Navzoči no bili zastopniki tega poverjenistva, Kmetijr.ke družbe, Vnov- Cevalnice za živino, glavnega pi)verjeni- Stva za agrarno reformo. ^ivinozdravui- kov, živinorejskih strokovnjakov in živi- norejeev iz cele Sloveniie. \'.sega sldipaj okoli 50 udeležencev. Na dnevnem redu so bile slrdeče točke: 1. Priskrba pottebnih plenicnjakov. 2. Licencovanje bikov. 3. Sposobnost tu- jih paseni za naSe razmcrc: razdelitev Slovenije v pasemske okolišc. 4. Ziviii- ske razstave. 5. Srcdstva za zboljšanje vzroje. 6. Pk-inenski sejmi. 7. ZboliSanje doscdajnih užitkov. 8. Zivinorcjske orga- nizacije (bikorejske «h živinorejske za- dnige). Posvetovanje je vodil poverjenik 2:1 lijnetijstN'O g. Jakob Jan. Po izčrpnein re- feiatu žiN-inorejskeKn nadzornika in T\- vahni debati udeležencev se jc doseglo zedinienje na sledeče smernice: 1. Potrebni plerncniaki (biki, merjas- cl, ovni.) naj se nakiipiijeio načdno v de- ždi sami od najboljsih živinorcjcev, ki rcdijo res Uobičkonosno živino. Zivino- rejsko nadzorništvo naj v sporazurnu s Knietijsko družbo, s pomočjo svojih in- Struktorjev in soddovr.üjem živinozdrav. nikov skusa organizirati posrodovanje pri nabavi plemenjakov. Da bomo lažje dobili dobrih domačih plemenjakov, se bodo zaceia ustanavljati »rejska središ- ča«. Naslov rejsko središce dobijo poJ gotovimi pogoji dobri živinorcjci, katerili črcde so zjediiačene in so odlikujejo po gospodarski lepoti (dobra mlečnost, rašt- nost itd.). Te credo sc bodo skuSale spo- polniti s priskrbo dobrih krav iz okolicc in. se jim bodo dodalali najboljsi bihi. -— Rciska središča sc Pa morajo zavezati, da bodo odreiala vse sposobne bičke in jib ponudila državi z:\ pospeševalno ak- cijo v nakup in da bodo odvišne (cllct- prodajali !c v oni plemeuski okoliS, kate- rt'mii pripada srediSče. Za doba\o mer- jaSckov naj se na podoben način poživijo ali po potrebi na novo ustanovijo svinj- ska vzrejevališča in zainteresirajo pri- znani svinjerejci z;\ vzrejo merjaščkov. Dobrih pJcmenskih ovnov dobimo lahko v Zi'dostrii množini i/ S(ilčave in Jezcr- skega. iiL'kuj Cistokrvnili petelinov suJ- inodoisko pasnie pa iz Murskega polja. Za nakuj) Cistokrvnih bikov se bodo v slucaju dokazane potrebc iz državnih sredstev potom Kmetijske družbe dovo- lievale subvencije do ene tretjine nakup- ne cene, če prosilec vloži prcdpisani va- dij in se z zaveznim pismom zaveže, da bo bika rabil dve leti za pleme. Razven- tcga se bodo ob priliki licencovanja. deli- le dobrirn oskrbovalcem bikov nagradc kot nekak stalni letni vzdrževalnl prispe- vek, ki se bodo stoi>njevale Po starosti in dobroti plemenjaka. Namen teh na- grad bo ohraniti dobre plemenjake, ki se glede koristnih lastnosti odlikujejo z močno individualno potenco pri podedo- vaniu, Cim dalj casa za pleme. Za nakup dobrih plcmcnskih merias- ccv se določn subvencija v znesku polo- vične nakupnc cenc, ce se prosilec zave- žo držati merjasca dve leti v plemcnskc svrhe za javno uporabo. Isto velja za ov- ne. Za razširjenje in utrjenje priznane snlmodolske perutnine potom Cistokrvnih pctelinov se namerava razdeliti v pri- znanih kurjereiskih okolLših nekai pete- linov. 2. Licencovanje bikov sc naj i/.s ede v pomladnem roku, letos iiajpozneje do konca majnika na podstavi slarih dcžei- nih zakonov za bivše kronovine, vendar pa veljajo za vse okraie naslednja skupna določila: a) Ob priliki licencovanja se bo vrsi- lo premovanje bikov in se bodo ddile r.a- grade za dobre bike; morebitna dokazila 0 gospodarski dobroti bika kakor izvle- Ček iz rodovnika, zapisnik poslcusne mol- I že bikove matcre nni bikoreiei prinesejo [ seboj. b) Pokrit'e potnih stroškov za licon- covalne komisije se uravna za vse okrrt- je na eiioten način (živinozdravnik in za- stopnik živlnorejcev za okrajno glavar- stvo iz državnega fonda). c) Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okrajc ziednačijo. d) Ob priliki licencovanja naj se vrši pončno predavanje 0 dosedajnem uspehu in ciljih živlnoreje v okraju. Ostale potrebne zenačbe naj sledijo potem, ko siopi v veliavo enoten živino- rejski zakon za celo državo; zakona n! prehitevati z naredbami. Sprožila se je misel, naj bi se biki ob priliki licencovanja tuberkulinizirali; za- devni picdlog se sprejme za prihodnjost. Nekateri udeleženci zahtevajo poostritve dosedainih dolocil v tern smislu, da ie vsak bikorejec prisiljen prignati vsako le- to vse bike in bičke k pregledovanju in da sc nesposobni in vsled tega nelicenco- vani plemeniaki morajo brezpogojno škopiti. Poverjeništvo pa upa, da bodo bikorejei iz lastne prevdarnosti radevolje sledili nasvetu in vabilu licencovalne ko- misije, ki bo skušala s primernim po- ukorn In smotreno razdelitvijo nagrad razjasnjevalno vplivati. Drugo leto nam bo pa novi zakon podobna določila itak prinesel. Obenem z licencovanjem plemenskih bikov se bo vršilo letos pregledovank- biekov od šcstega nieseca naprej In so bodo za lepe bičke delile vzrejevalne na- grade, pod pogojem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil v nakup dr- žavi v plemenske svrhe. (Konec sledi.) Vseslovciiski tirgovskl shod, ki se je vrsil dne 11. tin. v Ljubljani it sklenil rcsolucijc, v katerih se zahteva:-!. da sc osnuje v Beogradu centrafni gospodar.sk! svet, v katerem sc bodo mogli pogovo- riti vesčaki iz cele kraljevine v svrho vodstva eiifttne trgovinske in gospodar- ske politike. 2. Da se pravilno uredi va- lutno vpraSanje. V državl je treba enega novca, za kateri se bode prodajato bla- go v inozemstvo. 3. L|reditev državnih financ. pregled dohodkov in izdatkov; državne potrebe se morajo kriti z davki, ne pa s posojili in tiskanjem papirnatega novca. 4. Zahteva se statistika uvoza in izvoza. 5. Obračati Je fclavno pozornost domači produkciji zivil, najprej se mora zagotoviii živež za lastno potrebo po «- pravičenih cenah, ker je Ie to pogoj reda v državi. 6. Lastno potrebo presega- joci pridelck naj se izvozi, da dobimo u- godnejSo pbčilno bilanco. Po možnosti sc je ogibati kompenzacije ter gledati, da se sklenejo trgovinske pogodbe 7. ino- zemstvom. Odklania se podonavska fe- deracija 7. Avstrijsko in Madžarsko. 7. Da se ustanovijo na inozemskih trgovi- ščih dobre trgoyske reprezentacije. 8. Naj se vspostavi siguren trgovinski pro- met na Zeleznicah, ki je predpogoj gospo- darskega nspcha. V Ljubljani naj se usta- novi zopet železniško ravnateljstvo. 9. Vsled rastoclh kreditnih potreb naj Na- roclna banka deluje v celi državi, naj ustanovi podružnice \- važnih mestih, da se otvori žiro-promet. 10. V devizni cen- trali naj strokovnjaki poslujejo v plaäl- nem prometu z inozemstvoin; centrala naj ima v trgoviSČih filijalke, da more točno in hitro poslovati. 11. Ker so drža- va se k1 utrjuje, zahteva se dobro, neod- visno in materijelno zadovoljno uradni- 5tvo, ki ni izpostavljeno političnim vpli- vom, Pri nnmeščanju morn odl,pčati stro- kovna zmožnost, ne pa strankarska prl- padnost. 12. Opozarjajo se iavna mesta na rastoče kreditne potrebe v trgovini in industriji. hmančna uprava naj vodi te- meljni račim 0 denarnh zavodih. Uprav- na oblastva naj rcSujejo z razumeva- njem in potrebno hitrostjo vloge denar- nih zavodov v obliki akcijskih družb. Tu- di drugod naj se upelje nezamudno po- slovanie. Vsled snovanja novih projek- tov ne smejo trpeti stare akcije. Oospo- daisko dobro se naj loci od gospodarsko slabega. — Shod se je bavil tudi s vpra- šanjcm obrtne zakonodaje ter stavil važ- nc predlogc in preosnove na tern polju. osobito glede tu- in iuozemske trgpvine ter izrazil nado, da se bo trgovini dala možnost razvijati se vsestransko na opo- ri vseh gospodarskih odnbšajcv v korist in procvit našc mlade države. Naš državnl dolg. Visoči dolgovi na- .še državc znašajo: i. 6% boni v kronah v skupni svoti 239 miliionov kron; 2. 6Ä boni v dinarjih 28 milijonov kron; 3. po- sojilo avstro-offrske banke 300 milijonov kron; 4. 20&ni odbitek pri markiraniu kron 600 milijonov kron; 5. nepokrit dolg narodne banke 988 milijonov; vsega sku- paj 2155 milijonov kron. — Stalni dolgo- vi: 1. Predvojni dolg Srbije 900 milijonov Stm4. »NOVA DOBA. St«v. 45 frankov, po scdajnem kurzu 9 miliard kron; 2. vojni dolg Srbije 2 miljardi fran- kov ali 20 milj. kron; 3. ameriško posojl- lo Srbiji 12 miljonov dolarjev, ali 3 miljarde kron; 4, ameriško posojilo drža- vi SHS 55 miljonov dolarjev, ali 8.250 milioiiov kron; 5. angleško-francosko po- sojilo državi SMS 50 miljonov frankov, ali 500 miljonov kron; 6. angleško-fran- cosko posojilo državi SHS 56 miljonov frankov, ali 560 miljonov kron; vsi stalni dolgovi skupaj 41.250 miljonov kron. — Ves državni dolL skupaj znaša 43.405 miljonov kron. Nežigosani avstro-ogr&ki bankovci so v Curihu prenehali notirati dne 26. inarca. Kakor se vidi, jc postalo nemogo- če prodajati ncžigosane bankovce, ker je sedaj tudi začela Madžarska bankovce žigosati. Tudi v Poljski bo v par tednih .izvedena zanu'iijava. Üd sedaj naprej to- rej lastniki nežigosanih avstro-ogrskih bankovcev ne bodo mogli več nikjer vs- postaviti ter si jih lahko hraniio »/a ogle- dalom«. Odmera dohodnlne in davka na voj- ne dobičke. Finančni minister je dne 9, inarca tl. izdal naredbo. da se takoj prič- ne, oziroma nadaljuje in konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke v vseh novih pokrajinah in za vsa leta. za katera se ta odmera še ni izvršila in so dani zakoniti pogoji za.to. Obeiuin je po- zval delegate, naj — z ozirom na teiki fi- nančni položaj, v katerem se nahaja naša domovina — ukrene vse, kar je potreb- no, da se na najenergičnejši nacin pospe- ši vplačilo davkov na vojne dobiCke in drugih med vojno vpeljanili davkov. — lstotako je due 9. niarca tl. izdal naredbo, da se odmera drugih (starih) neposred- nih davkov za leto 1919 nemudoina kon- ča, odmera za leto 1920 pa izvršj v pred- pisanih rokih. Tudi glede tdi davkov je ukazal, naj se z najenerigčnejšo ekseku- cijo skrbi za vpladilo zapadlih državnili davkov. UpravWSen poziv. Z ozirom na dej- stvo, da ie na Hrvaškem, posebej pa v Slavouiji, ogromno zemlje neobdelane, neposejane, je Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu razposlalo na vse go- spodarske zadružnc organizacije poziv, naj navajaio vse svoj^ člane do tega, c!a vsa) spomladno setev v poln^m obsegn izvršijo, da sploh obsejcjo in obsade vsak košček zemije, da ne bo le prcbivalslvo države imelo prihodnje leto dovolj doma pridelane hrane, ampak da homo mogli tudi v povzdigo drzavnih finane inn naj- vcč izvoziti. Prosveta. »Jugoßlovenske Obnove—Njlve« je izfiel 8. zvezek z bogato vsebino. Celoletna naročnina 160K. Izhaja vsako soboto in je danes najboijša jugoslo- venska revija. Uprava je v Znprebu, Marovska 24. Ivan Albreht: Paberkl Iz Roža. 16. snopič »Narodne knjižnice«, ki jo je izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani, prinaša poleg posvetila v verzih Se tele narodne pravljice: Pravljica o zvonu, Ljubica povodnega moža, Kako je l|u- bil kmet žalik ženo, Ena o sv. Petru, Kolomonove bukve in kaj je bilo po- tlej, Nesrečna kmetica in äkopnjaki pregnani, Pravljica o fiudni grofici. — Iz njih diha vseskozi lokalni koloril na KoroSkem, ki je najhujše trpel pod tujim pritiskom in se razvijal v drugih razmerah In pod drugimi pogoji,. Kljub splošno znanim motivom, kažejo te pravljice mnogo značilnega za mi- šlenje in čustvovanje Koroškega S!o- venca, pose' no krepko podertano sek- sualnost n. pr. Kako je kmetica porodila svojega moZa žalik ženi, vera v moČ Kolomonovlh bukev ltd. Čltatelja bo zanimala zbirka tudi kot leposlovno delo, kajti pisatelj je znal oživitl stare motive z novim Carom; pravljice so enotno zaokrožene, zanimive po vse- bin!, lahkotno pripovedovane v Živl narodni govorrti in popletene s prist- nim humorjem. — Cena lično oprem- Jjeni knjiZici je 4 K, ako se naroči di< rektno pri Zvezni tiskavni. P 0 Z I V 1 Dne 26. marca upepelil je poiar v Skorbi, občina Slovenjavas. okrajno gla- varstvo Ptuj, 25 gospodarskih poslopi) in 2 stanovanjski nisi. Zgorela je posestnikom vsa krma, gospodarsko orodje. stroji ter mnogo 25- veia in drugih gospodarskih potrebšČin, tako da znaüa Skoda okoli 1 million kron. Ker je zavarovalnina le majhna in so pri- zadeti v hudi bedi, se razpisuje s tern na- . biranje milih darov. j Darovi se sprejemajo pri poverjenl- . Styti za notranje zadeve iravnateljstvo pomožnih uradov) v Ljubljani, pri mest- nih magistratih v Mariboru. Celju in Ptu- ju ter pri vseh okrainih glavarstvih in političnih ekspozihirah bivše Stajerske. Darovi se bodo razglasi'i v »Urad- nein listu* in odkazali svojemu namenu. Predsedstvo poverJenlStva ib notranje zadeve. V LJubUanl, dne <>. aprila J920. RAZNE VEST!. Drago zaljubljeao plsmo. Neka boga- ta amcriška vdova je pisala oženjenemn gospodu sledeče vrstice: «Srce moje, po- | glej v moje sree in čilaj v njem samo ono, česar se ti ne upam pisati.« Mož jo je iožil in ker je po ameriski postavi »od- tujenjc ljubezni od zakonskega druga« kaznjivo dejanje, obsodil je sodnik za- ljubljeno vdovo v ohladilo na 50.000 do- larjev kazni — malenkost, ki znasa pri nas 7 in pol milijona kron! Kako bi sodili ameriški sodniki Vi- Ijema? List »The Literary Digest« je vprašal ameriške sodnike. kako kazen zasluži bivši cesar Viljem. Dobil je 328 odgovorov, izmed katerih je bilo 106 za vešala, 137 za pregnaristvo na kak pust otok, 51 v ječo, 7 za razne kazni; 27 se jih je izjavilo proti vsakemu preganjanju. Sodnik John Lawson pa pravi. da bi bila najprimernejša kazen, da bi moral Viljem delati težka dela na kakem diviem otoku in bi mil morali vsak dan kazati slike žr- tev strašne vojne na morju in kopnem. Cudne predpogoje za ženltev irnajo v Novi Quineji (angleški koloniji) tamo§- nji divji narodi. Mladcnič mora umorltl vsaj enega Cloveka, predno sme upati na ženitev. Temu ubijarijn se trudijo angle- ski misijonarji in kolonisti priti o okom s tern, da podnčujejo divje Ijudstifo, da Je vseeno, če ubije mladenič mesto človeka medveda. Kakor poroča neki angleški častnik, sre je posrečilo po velikem trudu to naziranje pri divjakih utrditi in pre- prečiti morjenje ljudi. Žeiia bivšega nemškega cesarja Viljema je baje tako obolela, da je pričakovati vsak Cas smrti. Spopad med župnikom in sel- Jaki. V okr/iju Novlmarof, občina LjU' beščica obstajalo je med župnikom in njegovimi župljani napeto razmerje radi posestnih prepirov. Župnik Stje- pan TomaJkovič Sei je dne 10. t. m. pogledat na svoj travnik, ali se mu ni zgodila zopet kaka Skoda. Pri tem je prise) v spopad z nekoliko kmetl ter ustrelil enkrat iz revolverja, pri čem je ranil enega kmeta. Ostali so navalili na ?.upnika ter ga na mestu usmrtili. Krivce so zaprli. Italijannka karablnjerska zverlna. V Postojni je delila minulo sredo ita- lijanska aprovizacija itak že pičlo od- merjena živila, Prišla je tudi neka Marija Rupnik z majhnim vozičkom po svoj delež. Ko se je vračala po tihi dolini po cesti domov, prijezdil je za njo karabinjer ter opetovano poskuSal preskočiti s svojim konjem ženo in voziček. Žena se mu je pa izognila. Čez nekaj časa pa je zopet pridrvel za njo, V preskoku je pa podrl konj ženico na tla ter jo strašno razmesaril. Reva je kmalu na to izdihnila, za- pustivši 5 nedoraslih otrok. Bila je tudi v drugem stanu. — To italijansko zverinstvo ne rabi kom^ntarja. »Blagoslovüena« žena je vse- kakor nei'a Američanka, ki je porodila tekom 33 let 44 otrok; 13krat dvojčke in ökrat trojčke. Dosegla je rekord v materinstvu. Tudi njeni sestri ste o- blagodarjeni, ena ima 41, druga 26 otrok. — Prav »amerikansko«. Na tuberkulozi je umrlo na Du- naju 1914. leta 2.623, leta 1917.11.741, leta 1918. 11.531 in leta 1919. pa nad 12.000 oseb. Na 100000 dunajskih pre- bivalcev odpade 480 slučajev smrti na jetiki. V Parizu pride na isto število prebivalcev 275, v Londonu 140 slu* čajev stnrti za jetiko. D'Annuncio se zopet ženl ! Italijanski listi poročajo, da je d'Annun- clo namenjen, poročiti neko Ret*anko. Odposlal je baje Že svoje^a odposlanca tozadevno v Rim, da izposluje od svoje prvc» žene Marije de Ga'lese, od katere je že 26 let ločen, a ni opustil pri- jateljskega razmerja, dovoljenje za že- nitev. Iz prvega zakona, ki sa je skle- nil pred 36 leti, ima 3 sine, od teh je eden v Ameriki. Ker velja sedaj za Reko tudi zakon o ločltvi In komedijant upa, da bo meato kmalu italijansko, hoče sivec osrečiti njeno meščauko s poroko. ReSkim Italijanafiern je na njih poglavarju res čestitati! Zednja popočila. Veliii požar pri Žalcu. (Ob sklepu lista.) Žalec, 16. aprila. Danes krog 2. ure popoldne izbruhntl je v Mi- gojnlcah obč. Griže iz dosedaj ne znanegu vzroka silen požar, ki je zagrabil v spou'njem delu vasl 8 — 10 hiš. Požarne brambe so od vseh krajev prlhitele na pomoč, vendar imajo težavno stalisce, ker močen veter raznasa ogenj z naglico po vsej vatt. Stavka železnlčarjev. Ljubljana, 15. aprila, Danes ob 18. uri vršilo se je na Krekovem trgu pred Mestnim domom zborovanje, skli- cano od »Saveza saobračajnih radnika«, na katerem so železničarjl sklenili sto- piti danes ob polnoči v stavko. Za- htevnlo se je, da se vzpostavi sporazum iz meseca oktobra, odpravi poslovnik iz meseca marca 1920, nadalje, da se zvi§ajo prejemki za 120 do 200% v razmerju z draginjo ter da se spoStuje 8-urni delavnik. Oovorn'ki naglašajo, da stavka ni politična, marveč stroeo strokovno-stanovskega značaja ter po- zivljajo zelexnicarje, da vzdržujejo mlr in red. Ljubljana 15. apriia. »Zveza jtfgo- slovanskih žflezničarjev« izjavlja, da o stavki, katero je proglasil »Savez sa- obračainih radnika« za dnnes ob pol- noči. ni bila obveščena, o tem toraj tudi ni sklepai« in se za sklep tudi ne more dalje ogrevati Ker se pa strinja z zahtevami »Saveza«, ne uvaja nobene protiakcije in ker hoče zabraniti pre- livanje krvi, proglaša se paslvnim ter pozivlje članstvo, da se strogo držt navodil, katere bo izdala Zveza. Ob enem pozivlje clanstvo, da vzdržuje red in mjr ter varuje Cast in ugled zvete. Otvorltev )urldične sakultete v Ljubljani. Ljubljana, 15. aprila. Danes ob 11. dopoldne vrSila se je v xejni dvo- rani slavnosina otvoiitev juridične sa- kultete. Po pozdravnem govoru rek- torja dr. Plemelja je imel prof. dr. Pi- tamic otvoritveno predavanje »Pravo in revolucija«, ki je želo veliko odo- bravanje. Otvoritve se je udaiežii pro- fesorslci zbor, predsednik deželne vlade dr. Breic s soprogo, župan dr. Tavčar, kontandarit dravske dtvizijske oblasti general Smiljanič, mnogo vladnih funk- cijonarjev In odličnih osebnosti, inte- lektualni in jurldični krogi ter mno- žica dijaStva. TriskovlČ pH regentu, Beograd, 14. aprila. Danes je spre- jel prestolonaslednik regent Aleksander ministra za notranje z&deve Marka Trifkoviča v avdljenci, v katori mu 'je poročal minister o riotranjem položaju. Pri tej priliki je podpisal regent več ukazov. Za Reko. Beograd, 14. aprila. Na imcijativo Jugoslovanske Matlce vrSil se je st- stanek 2astopn»kov vs h parlamentar- nih strank v svrho dogovora o skupni manifestaciji. ki bi ee naj vrSila v pri- log priklopitvi Reke na§i državi. Torej vendar sporazuma giede Reke? Paris, 14. aprila. Italijanski mi- nistrski predsednik Nitti je Imel v po- slaniški zborn»ci daljSi govor o reškern in jadranskem vpraSanjn Povdarjal je pospbno dejstvo, da je priälo med Italijo in Jugoslavijo. do sporazuma, na pod- lagi katerega bo Reka neodvisna dr- žavica; Italija pa dobi od Jtigoslavije večje plovbene koncesije. Demisija CehoslovaSke vlade. Praga, 15. aprila. Predsednik Ma- saryk je spreiel demisijo celokupne vlade. Prosil je predsednlka in Clane kobinetfl, naj ostanejo na svojlh n»e- stlh, dokler ne bo imenovana nova vlnda. Manifestacijsko zborovanje. Ljubljana, 15. aprila. V nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne se vrši pred Mestnim domom manifestacijsko zbo- rov&nje nadstrankarskega zna^ftja proti italijanskemu nesilju. San Remo Lyon, 15. aprila. Kakor poroCajg Ji^ti, se bo zavezniSki vrhovni svet bavil v San Remo tudi z jadraniklm vpraSanjem, katero je baj« le reSeno» manjka mu 3e samo sankcija vrhov» nega sveta. Avatrlja. Solnograd, 14. aprila. Tiitedenska stavka kroja§kih pomočnikov je kon- čana. Delodajalci so ugodili zahtevam delavcev. fnomost, 14. aprila. Deželna zbor- nica je sklicana k prihodnji seji na 17. tm. Dunaj, 15. aprila. Dr. Renner se je snoči vrnil s «premstvom iz Italije. Anglija odobrlla avstrljsko mlrovno pogodbo. Berlin, 15. aprila. Iz Haaga se po- roča, da se snuje v angleSki poslanski zbornici moCna opozicija proti odobrltvi mlrovnih pogodb z Avstrljo in Bulga- rijo, ki bo stavila predlog. naj se ne odobrita. London, 15. aprila. AngleSka po- slanska zbornica je v drugem branju mirovne pogodbe z Avstrijo isto spre- jela s 188 proti 34 glasovom. V de- bati je povdarjal Bonar Law, da je pogodba v svojih določilih opravičena ter odgovarja načelom samoodločbe, edino v tirolskem ozfru se je reSila na podlagi strategičnih potreb v prid Ha- lije. O jugoslovanskem vpra§anju je Izjavil Bonar Law, da je isto sedaj tako kočljivo, da je nevarno o njem razpravljatl. MadŽarska. Parlz, 15. aprila. Listi javljajo, da je poslaniška konferenca danes končala dogovore o mirovni pogodbi z Madžar- sko ter odklonila teritorijalne zahteve, kakor tudi zahteve Madžarov po ljud- skem glasovanju v odceplienih delih bivše Madžarske. Budimpešta, 14. apriln. Kakor se doznava, je vlada namenjena izpeljati Ijudsko glasovanje o tem, ali se ml- rovna pogodba sprejme, ali ne. Budimpešta, 15. aprila. Policlja je zaplenila v raznih skladi§čih ogromne množiue blaga, ki so po njenem mnenju namenjene veriženju- Med zaplenjenlm blag;om sta 2 vagona rnodre galice, mnogo lisnja in drugega, ki predstavlja vrednost 400 miljonov kron. Budimpešta, 15. aprila. BivSi po- verjenik Aleksander Kramer je bil ob- sojen radi zločinov umora v 3 slučajlh, mdi krSitve svobode v 6 slučajlh In radi izsiljevanja v 2 slučajih, na smrt na vislicah. Nemčija. Frankfurt, 14. aprila. Danes je do- spei v mesto belgljski bataljon ter se ustavii na kolodvoru v svrho ojačenja tnmošnje posadke. Berlin, 15. aprila. Položaj v Po- renju je Se vedno resen. Stavki želez- ničarjev so se pridružili tudi poätni uslužbenci, vsled Cesar se |e položaj poostril. Berlin, 15. aprila. Čete državne brambe so zasedle Rantenbach (Vogt- land), kjer so ujele 80 mož Hölzovih tolp ter 4 tovorne avtomobile. liölz je pobegnil iz Falkensteina; državno- brambne čete so zasedle tudi to oko- lico, mesto še ni zasedeno. Mu5i Was alavobol? Zobobol? Tiganje v udih? Malo Pellerjevega pra- vega Elza Pluida in odpravljene so bo- lečine! b dvojnatih all 2 veliki specijalnl steklenici 36 K, Fellerjev Elza mehtolnf irtnik, en komad 4 K — v. Želodeo Vam nl v redu? Nckaj pra- vih Pellerjevih Elza-krogljic! Te so do- brc! 6 Skatljic 18 K. Pravi balsam \2 steklenic 36 K. Prava ivedska tinktura 1 vellka steklenica 15 K. Omot in po5t- nina posebej, a najceneje. Cvoe» W. Feller, StuW«a dolnja, Elsa- trg V 356. Hrvatska. 1590 A 15-9 Vsi hišni posest- niki in posestnice se vabljo U doyovoru v malo dvo- r*ano hotela Union, kater^ se bo vriily dne 89. t. its« ot) 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom : 1. Dogovor o ustanovitvi društva hišnih posestnikov. 2. Volitev odbora. 3. Razni predlogi. Anton Volauiek, 557 1 hiSnl posestnik. otev. 46. »NOVA DOB A« Stran 5, SOOhghrampirja ima na prodaj Fran jo Qorsek a..., Gotovlje št. 131. eosfilna JHN pnporocacenj.gostom najboljša dcmača vina ter vsak cas toplo in mrzlo kuhinjo. i.,r. i/oilni obisk se priporoča w 104—28 Ä. SRobek. i&^ Htšo ^^ s trgovino mešanega blaga in posestvom na deželi iščettt v nakup. Ponudbe na upravo lista. 4j2^ w 552 2-1 ^^ sL& )obro idsčo tfQQifitlQ z mešanim tolagom na deželi a!i v kakem večjem kraju flščem v najem s 1. junijem 1920. Cenj. ponudbe se prosi na naslov: ffl. STROPNIK CELJE. 2-1 Zavodna 48. 641 Gx>emij tygoyoev Celje. h oticnemu zboru Pomočniškego zbora prl Gremiju trgovcev Celje, kl se vrši v soboto, dne 24. aprila 1920 ob V2 6. uri zvečer v mall dvorani hotela »Union« v Celju s sle- dečJm sporedom: 1.) Otvoritev občnega zbora po predsedniku Gremija trgovcev Celje, 2.) Volitve: 8) predsednika pomočniškega zbora, b) njegovepa namestnika, c) 4 članov odbora. Č) 2 namestnikov, d) 4 delegatov za občni zbor Gremija trgovcev Celje, 3.) Slučajnosti. Celje, dne 16. aprila 1920. Gremij trgovcev Celje, Za predsed.: !v. Ravnlkar, podpredsed. § 2 pravil pomočniškega zbora: PotnnčniŠki zbor sestoji \z vseli k glasovanju upravieenih pomočuikov ((5 73 lit. a in d Obrt r.) vseh v Gremiju trgov- cev Celje združenih trgovsUih obr*:nlkov. Zahvala. Povodom bridke izgube našega preljubljenega šina, brata, nefaka i. t. d. Rudolfa Gajšek sina trgovca in vefeposestnika Florian-a GajSek v Loki pri Žusmu, izrekamo tern potom vsern sorodnikom, prijateljem in znancem' od bum in daleč, našo najiskrenejšo zahvalo za njih obilno udeležbo pri pogrebu in podelitev vencev, zlasti naScmu H. g. župniku iz Žusma za njegovo posebno naklon- jenost in prijaznost, kakor tudi Čč. Rg1. žtipnikom iz Sv. Šte- fana in Zibike za spremstvo. LOKA PRI ŽUSMU, dne 14. aprila 1920. 5501 Žalujoči ostali. Vabiio H XXVIII. rcdticmu Ictttcmu „Pojojilnicc V Jnm, regisfroVanc = zadnigc z ticomcjctio zav'cz 551 2-1 «Prodam dvovprežni koleselj. Cena po dogovoru. Ogieda se pri Franc Drobne posestnik, Smarje p. Sevnica ob S. JÄmjLi^i sie dobro ohranjen otr6ški voziCek. Ponudbe na uredništvo „Nove Dube". 546 2—2 ^^^^^m Kava U ^^^V oblastvenopoverjeni I stavbeni inženir : Ljubljana, HUšerJeva ulica 7- | Specijelno stavbeno podjetje ; za betonäke, železobetunske I In vodne zgradbe. 36652-11 [ Izraba vodnih sil. Stole, žimnice, razno poht&tvo in -apetoiSke izdelke ima •¦¦ S!°"; Mm Bflumisptner Gospo«ikii ulica 25. Naročila se izvr^uiejo točno m soncino Stran 6. »NOVA D 0 B A. Štev. 4ö. SALONSKI novodo&le kapele KAWPFDT V hotein BALKAN V CELJIL llvll %*f JUf JE* JL Začetek ob 6. uri. 9»o?trežba pry vrslna. 264 5o- Regisirov. kreditna in stavbena ||f fjm CSirStlkTW 1\#\mtf«t Sprejema hrasiilne vloge in jffe ¦¦«¦¦¦B^ MWIM ¦¦!—¦——IM III—¦—— —¦ ¦¦¦!¦»¦ — ¦ ¦ " " I Df*4fe# 4 • Sladkorni bolezni, I I Mr M%PU • bolezni jeter in ledvlc, I I oteküni želodca in čreves, ¦ I kroničnemu katarju želodca in čreves, ¦ I žolčnemu kamenu, I I hemorhoidom in bolezni mehurja, B I putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna I zdraviina mineralna voda „ROgaSka SKatilia". B 3Rogaška Slatinai I največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektro- I therapija, inhalutorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solnc, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška god- ba (42 mož med istimi absolvirani koservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je skrbijeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tom- bole, plcsni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Lezija od 1. maja do 15. o&iofc^a. 454 8 4 m Ravnateljstvo. Edina slovenska specijaina trgovina z barvami In lakl. Agentura in komi- sijsko podjetle. Iv. f^erlež ^ Celje 1447156-11 Nai?odni dom Trgovina z Iesom \n drvmi na drobno in debelo. Kupuje jainskl in ostali les po najvigjih dnevnlh cenah. Rablnto vsaMo množliio hrušovega, črešnjevega, w vpfl JP^i VT in to žaga- i javorjevega, orehovega. ¦ HM 9^^ #m nega ali še bukovega in r^vfgn MLtälMnSTfoli wrHtk Yrrfgul—"* Ponudbe na: Edmund Moster i drug, Zagreb. ; _____.......______________464^ 6-:6 120 kg zdrave koruze MM zal/773lesa BSÜ franko proti franko vagon oddajna po- staja v Sloveniji. Ponudbe pod »Za- mena na Anončni zavod DRAGO BE- SELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. štev. 5. 537 5-3 fRud. Zoiilič Čelfe, Kocenova ulica 2 (v l>Ližini Kolodvora). : Iztleäovcnjo vseh vjTst č®vljev, od priprostih do ua|« flnejšLh po dsiev- I nih cenah. 45—14 fugoslovaiislio inženirsko podjetje «fružba x a. x* inženirska pisarna in stavbno podjeije Ljubljana, Sodaa ulica štev. 2. Maribor. Whtringhofoya ulica st. 3i Brzojavni naslovi; JIP — Ljubljana, — JIP — Maribor. Oddelekl. Projekti,proraaini. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek H. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedeljska melioraciia. Oddelek III. Beton, železobcton. Železne konstmkcije. Oddelek IV. Zele^nice, ceste, predori, mo- stovl. Oddelek V. lndustrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpeCevanje gra- diva, orodjä in industiijskih tvarin. 51 —15 Sfcaro zlato in srebro, zlat in srebrn denaP, bisere in dragul]e ku- pUJe po najviš|ih eenah tovarna zlatnine in srebrnine Cßtje, Gledališka ul. 4. 459 10—9 j jt ogiomno poši- F3 ' Ijatev rnanufak- U L turc naravnost | I 12 inozetnstva je | I prejcla ivrcSka I IR.Stepmeclii I I w Celju in sicer i l|.|l"ijj(j^c<55Ji' volne,tiskanine, I I cefiija, ctaminu, bati&ta za 2etiske 0- 1 1 blekc, sukna, kamgarna in lilačevine | S za moške obleke, belega in pisanega | I platna za perilo, klota, cvillia, robccv, I I svile in še mnogo raznega druzega I blaga, katero se prodaja zaradi nakupa I v velikanskih množinali po čudovito I nizkih cenah. Kazentegavedno velika I zaioga lastnega izdelka srajc, pred- I pasnikov, b'luz, kril, 2enskih, moškili I in fantovskih oblek po zelo nizkih 1 cenah. Cevlji, ženski, moški in otroški I v velikanski izbeii, pristno ročno dülo | lastnih čevljarjev. llustrovani cenik 1 zastonj! Nadebelosamo>l. nadstropju. 1 I Ik Veletrgovina * razpošiljalna ml III R. StermecKt il LSI Celje « Slovenija.|±J Es* 40 -15_____ ^^ ^o lfflajnižji ceni se dobi manuf«ktura, itiodno blago, 233 50-10 perllo h t• do v trgovini a. grece, Celje Narodni dom (tilt traf Ike), P, ¦ T ^^^^T ¦ III LH III -. ------- ¦ — ' ^=—^¦¦¦W ' I ¦!-¦¦— *—»*l«^M Franc Kramar w Ceiju Zaloga galanterijskega, norimberškeaa in modnega blaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. Velika zaloga najboljšili stročsiic m ciga- ¦ refisiega paptrja. '¦'/ 31 s so-s Hotel pri , lironi" Izvrstna vina, vedno sveže pivo in vsak čas topla in mrzla jedila. Sprejemajo se tudi abonemi. Na razpolago so tudi konjski hlevi. Za obiien obisk se oriporoča - . ,- ,r 1665 Acjiolf Kovac. ^^IBBSvHV SHH V^H vHBB ^^pjjj^ BRAČA KASTL ZAG RUB, Gimdnličeva tali c a 14. ¦ ¦ ^ ^Telefon š$. 2t-28. 3b9 26-17 Telefon štev. 135. Brzojavni naslov: Žiio. Usojamo si sl. tr^ovstvo obvestiti, da nani je poverila svetovnoznana tovarna slanine, svinjske masti, in za izdelovanje mesnih izdelkov: Mo MiMm mm i it ^t^M edino zastopstvo za celo Slovenijo scverno oci Zidanega mosta do državne meje. Imenovane izdelke irnamo v,