leto XXIV.	I ltlT itev,lka 70-
Naročnina za	flfl	VB MS SSjBJJ	HR	Bi	i,jubljan»,
celoletno	HI	HH	M|	VL	|D	H^n |M	BI	Gregorčičeva ulica 23. Toi
HI H	^|^H	^B^F	H	B	m	B	BSVB' |H 25-52.	Gregor-
35 lir, za ‘/4 leta 17.50 lir,	čičeva ul. 27. Tel. 47-CL
mesečno 6.—lir. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo.—
S&TaS^&S,-	Časopis	za trgovino. Industriio. obrt In denarništvo	^T^bSVSSE
Izliaia vsak ponedeUe^.
sredo in petek
Lfubllana. petek27.
Cena^r™; 0*60
Vis. Komisar obitkal ustanove Rdečega križa
Človekoljubnost Vis. komisarja Se je vnovič izkazala z njegovim obiskom zavodov in ustanov Rdečega križa v Ljubljani. V uradu RK v Frančiškanski ulici je> pozdravila Visokega Komisarja deklica ter mu poklonila šopek Vrtnic v znak hvaležnosti za gostoljubje. Eksc. Grazioli je, vzra-doščen nad ganljivim pozdravom in poklonom, naglasil, da bo po vseh svojih močeh skrbel za vse, ki so potrebni pomoči. Največjo skrb bo posvetil deci, da bo ne samo sita in oblečena, temveč tudi dobro vzgojena. Za otroke najrevnejših bo skrbel na lastne stroške Njegovi plemeniti in dobrotljivi izrazi, ki jih je tolmačil dr. Alujevič, so globoko ganili vse prisotne.
Predsednik RK dr. Fettich je visokemu gostu orisal razsežno udejstvovanje ljubljanske organizacije in za vsako podrobnost je kazal Visoki Komisar veliko zanimanje. Pohvalno je ocenil učitelje, ki prispevajo za svoje brezposelne tovariše mesečno po 100 din. Zelo se je zanimal tudi za reševanje vprašanja preskrbe in prenočišč. RK je oblekel že nad 250 °seb. Vrednost izdanih oblek zna-še nad 100.000 din, trgovci pa so se tudi pri tej akciji lepo izkazali, ker so obleke dajali pod ceno in tildi zastonj. RK je uredil v mestu 19 prenočišč, kjer je zdaj 432 postelj. Vis. Komisar je pokazal tudi veliko zanimanje za delo oddelka RK, ki išče dela za svoje varovance. Razveselilo ga je pojasnilo, da so že nad 30 družin naselili na Dolenjskem.
Svoj obisk pri RK je zaključil na poizvedovalnem uradu v Delavski ^zbornici in v Učiteljskem domu v šiški, kjer je tudi izrekel priznanje požrtvovalnim delavcem ter zagotovil vso svojo pomoč.
Obisk Vis. Komisarja Graziolija pri RK je bil najlepši izraz človekoljubnosti in plemenitosti, ki ne bo nikdar pozabljena.
Zamenjava dinarjev je podaljšana do konca junija
Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino je razglasil:
Rok za izmenjavo dinarjev v kovancih in v bankovcih, razen tistih po tisoč dinarjev, je podaljšan do ponedeljka, 30. t. m. ves dan. ta novi rok ne bo več podaljšan.
Uradi, pooblaščeni za zamenjavanje, bodo poslovali tildi v nedeljo ves dan.
Obnova železniškega prometa med Ljubljano in Rimom
^1jana-pdstojna je bila hudo poškodovana med velikim tednom. Ro naglem popravilu manjših poškodb je bil urejen promet v odsekih Postojna-Logatec in Vrhnika-Ljubljana. Zdaj ko je bil po dveh mesecih nepretrganega dela italijanskih tehničnih oddelkov popravljen tudi borovniški viadukt, bo pa v nedeljo dne 29. t. m. obnovljen železniški promet med Ljubljano in Postojno. Iz Ljubljane bodo odhajali vlaki ob 5.20, 6.20, 12.15, 14.45, 17.45 in 19.10, prihod vlakov v Ljubljano bo pa ob 6.45, 8.40, 12.05, 14.30, 18.05 in 20.45.
Poštena	beseda
cenah kmetskih pridelkov
Zadnji «Domoljub» je objavil v svoji gospodarski prilogi članek «Cene in še kaj». Članek zasluži posebno priznanje, ker je bil objavljen v listu, ki ga čitajo predvsem kmetski krogi, a kljub temu kmetskemu ljudstvu po pravici in resnici pove, da se mora neprestano zviševanje cen kmetskih pridelkov in živine nehati.
Članek najprej opominja, da se jo v zadnjih letih zelo veliko storilo za kmeta. Tako so bili kmetu na polovico odpisani dolgovi, sredstva za odpis teh dolgov pa so se morala vzeti iz splošnih sredstev. Tudi kmetijskemu zadružništvu se je nudila velika pomoč. Sploh je bil kmet vedno bolj v ospredju dela za javno blaginjo in kmetsko vprašanje se je v javnosti blagohotno reševalo. Javnost sc je zavedala svoje dolžnosti do kmečkega stanu.
V	takšnih časih, ki so pripravljali kmetskemu ljudstvu novo dobo, so nas doleteli sedanji hudi časi, ki so bili naravnost preizkusni kamen za kmečko pristnost, poštenost in zvestobo do kmečkih načel.
Kaj se je pokazalo in se še kaže?
Treba povedati resnico, da si bo namreč kmetski stan zapravil vse simpatije, če bo postopal tako, kakor postopa. In nato piše «Domo-ljub» dobesedno tole:
<2ivimo v stiski za vsakdanji kruh. Stiska je zmeraj hujša in bo še večja. Ljudi je pri nas zmeraj več, kruha zmeraj manj. Nihče ne more zameriti, če stanovi, ki sami ne pridelujejo kruha, v neki nervoznosti iščejo virov, kjer bi si pridobili življenjskih sredstev. Nekateri so pri tem res skrajno brezvestni in s svojim bogastvom odjedajo živež srednjim in revnejšim slojem. In v tej borbi je kmet v ospredju.
Ugotoviti moramo, da se dan na dan množijo glasovi, kako kmet na splošno izkorišča ta hudi položaj. Cene kmetijskih pridelkov (zlasti nekaterih) se neverjetno dvigajo. Saj že ne vedo, koliko bi sploh že računali, da bi ne bilo «prepoce-ni». Vsi privoščimo kmetu, da si opomore, toda pretiravati ni dobro. Bojimo se, da bo kmeta čez nekoliko časa, ko se bodo razmere uredile, to njegovo ravnanje z vso silo udarilo po lastni glavi.
«Ne bomo navajali posameznih primerov, da so n. pr. nekje zahtevali za krušno moko po 20 din za kg ali za živino po 20 din in še več za kg itd. Dejstvo je, da se druge potrebščine daleč niso tako podražile in da se je prejšnje nesorazmerje, ki je bilo med cenami v škodo kmeta, sedaj spremenilo v škodo drugih stanov. A kar je glavno: to dejansko stanje gre v dobro onim nekaterim premožnim krogom, ki lahko plačujejo moko po 20 din kg in meso po 30—40 din kg, torej onim krogom, ki sicer za kmeta in njegove težave nikoli nimajo smisla in ki jim je met nekaj manjvrednega. Srednji m revnejši sloji pa, kamor štejemo uradnibtvo, delavstvo, obrtništvo itd., stiskajo zobe in se jezijo nad kmetom, ki je v svojem samoljubju pozabil, da oni nimajo nič večjih dohodkov kakor poprej, a vsakdanji živež za svoje družine morajo plačevati 4—5 krat draže.
Ti srednji ljudje se tudi dobro zavedajo, da se kmetu javne dajatve (davki, takse itd.) niso povečale in da je silno dviganje cen kmetijskih pridelkov posledica izkoriščanja položaja od strani kmeta.
Casi se bodo spet obrnili. Kmečki stan bo po sili svetovnih gospodarskih razmer spet zašel v stisko. Kdo ga bo takrat poslušal in mu hotel priskočiti na pomoč?...
Nam je na tem, da si kmečki slan ne zapravi naklonjenosti drugih stanov naroda. Zato smo to napisali in zato svetujemo kmečke-mu ljudstvu, naj o tem razmišlja in naj se ravna po reku: Pridobivaj si prijatelje, kadar lahko bližnjemu pomagaš, da boš imel pomoč, kadar boš sam v stiski. Tako je tudi krščansko in pošteno.)
*
Ko s priznanjem ponatiskujemo te odkrite in poštene besede kmet-
skemu ljudstvu, pa moramo apelirati tudi na pripadnike vseh drugih stanov, da v teh težkih časih store svojo dolžnost do celote. V času, ko se tisoči in tisoči bore z največjo težavo za najskromnejši vsakdanji kruh, ne sme nihče misliti na čezmeren dobiček. Danes so dopustni le skrajno zmerni dobički in vsak pameten in preudaren človek se po tem tudi ravna, ker ve, da more sicer priti zelo neprijeten obračun nad vse, ki so iz koristoljubja pozabili na svojo dolžnost do celote.
Drug drugemu si moramo pomagati! Vsi brez izjeme delati na to, da solidnost, socialno čustvovanje in poštenost morejo zajeziti draginjo in preprečiti nje nevarne posledice. Naj vsakdo dela tako in potem moremo vsi z zaupanjem gledati v bodočnost.
SUZOR in iiubiiamki OUZD
Ljubljanski OUZD mora dobiti 70 miliionov Din
Večkrat smo že poročali o likvidaciji SUZORja, ki utegne trajati še poldrugo leto. Pred dnevi je bila v Zagrebu delegacija ljubljanskega OUZD pod vodstvom pooblaščenca Visokega Komisariata, da se informira o položaju SUZORja in o njegovi likvidaciji. Člani delegacije so dobili bilanco SUZORja, ki je bila zaključena dne
9.	aprila 1941., ker se 10. april 1941. smatra že za začetek poslovanja novega hrvatskega osrednjega urada za socialno zavarovanje. Iz te bilance je razvidno, da bi moral dobiti ljubljanski OUZD od SUZORja okrog 70 milijonov dinarjev. V splošnem se more reči, da so postavke bilance SUZORja od 9. aprila 1941. dokaz, da ni imela Slovenija nobene prednosti in koristi pri investicijski politiki SUZORja, kar se še vedno neupravičeno naglaša v zagrebških listih, ki dan za dnem poročajo o likvidaciji SUZORja ter o njegovi pičli dediščini za poslovanje novega hrvatskega osrednjega zavarovalnega urada. Formalno se je njegovo
vsemi okrožnimi uradi na sedanjem hrvatskem teritoriju.
Ljubljanski OUZD posluje normalno ter nudi svojemu članstvu vse zakonite dajatve. Največje težave so v pogledu zdravljenja, ker je urad izgubil skoraj vse zdravstvene ustanove (Golnik, Laško, Vurberg, Rogaška Slatina, Brestova c, Topolšica, Rab) in je zdaj samo še upanje na ureditev vprašanja pošiljanja bolnikov v italijanska zdravilišča in okrevališča.
V	Ljubljanski pokrajini deluje 38 pogodbenih in 16 stalno nameščenih zdravnikov. Od tega odpade na Ljubljano 30 pogodbenih in uradnih zdravnikov, prej pa je imel ljubljanski OUZD v svoji službi 185 zdravnikov.
Likvidacija zavarovanja v Sloveniji pravno še ni končana, ni pa nobene zveze med ljubljanskim OUZD in zavarovalnimi ustanovami na Štajerskem in na Gorenjskem. Prispevki za OUZD so se prej pošiljali po pošti, zdaj pa jih sprejemajo inkasanti. Pri plačeva-
poslovanje začelo že dne 23. maja I nju prispevkov ni bilo zastoja in ko so bili napravljeni obračuni z | ovir.
Nova obrestna mera za vloge
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na predlog odbora iz člena 6. naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, št. 44, glede vseh vlog, na katere se nanaša ta naredba, odobril naslednjo obrestno mero, ki je od 1. julija 1941-XIX dalje obvezna za vloge pri denarnih zavodih:	i
a) za vloge a vista 1% na leto,
b) za vezane vloge na trimesečno odpoved 2 % % na leto,
c) za vezane vlogo s šestmesečnim odpovednim rokom 3% na leto,
č) za navadne vloge 2% na leto.
Obresti se morajo računati od drugega dne po vplačilu do dneva dviga; kapitalizirati se morajo pri hranilnih vlogah 31. decembra vsakega leta, pri vlogah na tekoči ra-
čun pa 30. junija in 31. decembra vsakega leta.
Ljubljana, 21. junija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Opozarjamo vlagatelje, da morajo javiti denarnim zavodom do vključno 30. junija, v katero skupino naj se uvrste njih vloge. Ce tega ne store, se bodo smatrale njih vloge kot navadne vloge (pod č). V skupino navadnih vlog se uvrste vse vloge, ki so nastale pred 15. aprilom 1941, razen onega dela vlog, s katerim bi mogel vlagatelj razpolagati na podlagi čl. 1. in 4. naredbe z dne 14. maja.
Opozarjamo tudi na druga določila naredbe Vis. Komisarja z dne
14. junija. Tako pravi čl. 3. te na-redbe, da sme vlagatelj (in tudi denarni zavod) v celoti ali deloma odpovedati vsak čas navadne vloge z odpovednim rokom 3 mesecev. Po preteku teh 3 mesecev more z odpovedanim delom vloge prosto razpolagati.
Ce pa odpove vlogo denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah določenega v čl. 2. naredbe z dne 14. junija (t. j. za vloge, manjše od 50.000 din mesečno s 30% vseh pologov, a največ 5000 din, za večje vloge pa z 10% vseh pologov)". Če pa odpove vlagatelj, tedaj' te pravice nima.
Odpoved se smatra kot preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali z njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku roka.
Navadne vloge se morejo na vlagateljevo zahtevo vsak čas spremeniti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom.
Denarni zavod more dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer pa obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino in za vlogfe a vista.
Nove cene monopolnih predmetov
Zaradi zamenjave dinarjev v lire so se morale cene nekaterih monopolnih predmetov zaokrožiti. Tako so cene cigaret naslednje:
Zavojček z 20 cigaretami vrste »Neretva« velja odslej 3.40 lire, »Morava« 3.10, »Zeta« 2.65, »Ibar« 2.30 in »Drava« 1.90 lire.
Cigare veljajo (kos) viržinke 0.50, portorike 0.35 in kratke domače 0.25 lire.
Škatla vžigalic s 60 vžigalicami 0.40, manjše 0.20 lire.
Namizna sol 2.30, kuhinjska 0.95. industrijska 0.40 in živinska 0.30 za 1 kg.
Tečaj lire
«Gazzetta Uffciale» je objavila razglas Duceja Fašizma, Prvega Maršala, Cesarstva in Poveljnika vseh čet o tečaju lire v razmerju z valutami, ki so veljale na ozemljih, zasedenih od italijanskih čet. Po tem razglasu je določen tečaj' lire za dinarje na ozemlju bivše kr. Jugoslavije, zasedenem sedaj od italijanske vojske na 100 din je 38 lir ali pa 6.08 albanskih frankov.
100 grških drahem je 12.50 lire ali 2 albanska franka.
100 francoskih frankov je 38 lir in je torej francoski frank enakovreden bivšemu dinarju.
Veliko zanimanje za dalmatinska vina
Zagrebški »Novi list« poroča iz Splita, da prihajajo v zadnjem času iz Nemčije in Švice številna naročila dalmatinskega vina, če* prav zaradi raznih zaprek izvoz še ni odprt. V Dalmacijo prihajajo tudi številni vinski trgovci iz Italije. Cene so že pred tedni naraščale in se še niso ustalile.
Zdaj se gibljejo pri belem viau od 80 do 85, pri črnem pa od 70 do 75 po stopnji alkohola. Na polotoku Pelješcu so se zaradi velikega povpraševanja cene najbolj dvignile. Manjše količine črnega vina so bile prodane po ceni 80 dinarjev, belega pa tudi po ceni do 110 din za liektolitrsko stopnjo.
Stran 2.
>TRGOVSKI LIST<, 27. junija 1941.
Štev. 70.
Pravilno!
V	Ljubljani so našli organi oblasti pri nekem nameščencu v Ljubljani iaredno veliko količino kave. Vsa ta kava je bila zaplenjena in po odločbi Vis. Komisarja brezplačno razdeljena med ljubljanske dobrodelne zavode in bolnišnice.
Odločni nastop oblasti proti temu neopravičljivemu kopičenju kave je vse ljubljansko prebivalstvo pozdravilo iz vsega srca. Vsa preskrba prebivalstva mora biti ogrožena, če bi se pustilo, da takšni nesocialni elementi uganjajo iz golega pohlepa po čim večjem dobičku takšne verižniške posle. Zlasti pa odobravajo odločni nastop oblasti vsi solidni trgovci, ki nočejo, da bi sloves ljubljanskega trga trpel zaradi nekaterih brezvestnih ljudi.
Prav tako pa je vse prebivalstvo z največjim zadoščenjem sprejelo vest o plemeniti gesti Vis. Komisarja, ki je vso zaplenjeno kavo dal razdeliti med dobrodelne zavode in bolnišnice. Ljudska morala je dobila s tem najlepše zadoščenje.
Nove ptt tarife
Poštni uradi bodo te dni prodajali po 5 lir v slovenščini in italijanščini sestavljene sezname poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, ki veljajo od 27. junija dalje.
«Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
k dne 21. junija je objavil: Nared-bo Vis. Komisarja o razdelitvi letnih izpričeval, ki se razdele BO. in ne 28. junija — Naredbo Vis. Komisarja o novi policijski uri ter ..Odredbo o preimenovanju oddelka za kontrolo mer v «Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin*. Preizkuševalnica za elektroštevce pri državni srednji tehnični šoli pa še preimenuje v «Urad za preizkušanje elektroštevcev». Oba sta podrejena VIII oddelku Vis. Komisariata.
Trgovinski register
Vpisale so sc naslednje izpre-membe:
Bratje Heinrihar v Ljubljani. Obratni predmet: lesna industrija in trgovina. Javna trgovska družba. Družbenika:	Heinrihar	Fran
ml. in Heinrihar Vinko, oba industrialca v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
Gradbena družba Ing. Dukič & drug, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator:	Ing.
Adolf Dukič, gradbeni podjetnik v Ljubljani.
Združene tvornice iirneža, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Ivan Avsenek, industrialec v Ljubljani.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo: Stavbna zadruga >Dija-Ski počitniški dom« v Ljubljani.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna Probuda v Ljubljani,
Hodni atelje Hity, družba z o. z. v Ljubljani in
P&pirol, družba z o. z. v Ljubljani — vse tri zaradi končane likvidacije.
w	barra, pleslra In
Ze»24 urah ssraa:
itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, buII, monga in lika domala perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Seienbnrgora ni. 8 Telelon St. 82-72.
Ureditev povpraševanja in ponudbe dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je zaradi enotne ureditve v povpraševanju in ponudbi dela za različne vrste dela izdal naredbo, ki v glavnem določa:
Čl. 1. — Ureditev povpraševanja in ponudbe dela ima namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago in skrbeti za njih namestitev, predvsem v kraju njih bivanja.
Te posle opravlja Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani.
V vsaki občini se ustanovi oddelek tega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela, kateremu je poverjena skrb za nameščanje delavcev iz območja občine.
Za nameščanje delojemalcev, ki bi želeli biti zoposleni zunaj pokrajine ali ki prihajajo iz kakega kraja zunaj pokrajine, skrbi Preselje-valni in kolonizacijski komisariat, ki mu mora v ta namen namestitveni urad biti na pomoč.
Čl. 2. določa, da se morajo brezposelni v enem mesecu po uveljavljenju naredbe prijaviti name-stivtvenemu uradu svoje občine. Prijaviti se morajo tudi vajenci.
Čl. 3. določa, kako se sestavljajo seznami brezposelnih.
Dolžnost delodajalcev
Čl. 4. — Delodajalci, vštevši zadruge, pa bodi njih delovanje kakršne koli vrste, ne smejo sprejemati delavcev, ki bi ne bili vpisani v seznamih, ki jih vodi namestitveni urad, in brez posredovanja teh uradov.
Delodajalci pa smejo sprejemati delavce neposredno vselej, kadar jih je treba sprejeti da bi se preprečila škoda osebam ali surovinam ali napravam ali da bi se zagotovilo nadaljevanje dela. Tak sprejem pa se mora javiti namestitvenemu uradu v treh dneh in pri tem navesti vzrok za neposredni sprejem.
V vseh drugih primerih se mora opirati namestitev delavca na pismeno obvestilo, ki ga prejme delodajalec od namestitvenega urada.
Čl. 5. — Če bi namestitveni urad ne mogel ustreči povpraševanju delodajalcev po delavcih, se pošljejo njih zaprosbe Preseljevalne-mu in kolonizacijskemu komisariatu v Ljubljani.
Člen 6. — Posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano.
Glavna uprava za posredovanje dela se imenuje poslej Pokrajinsko ravnateljstvo dela.
Člen 7. — Delodajalci morajo prijaviti namestitvenemu uradu (oddelku), na čigar območju poslujejo, v petih dneh ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili ali če so iz katerega koli drugega razloga nehali delati.
Prijava iz prednjega odstavka ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko petnajst dni.
Prijave o ustavitvi dela morajo napraviti delodajalci ustno ali s priporočenim pismom. Za ustne prijave izda namestitveni urad prejemno potrdilo.
Člen 8. — Pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor. Ta odbor je pristojen izdajati navodila organizacijske, strokovne in upravne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok.
Odboru predseduje odposlanec Visokega komisarja, sestavljen pa je odbor iz:
a) enega predstavnika Preselje-valnega in kolonizacijskega komisariata,
b) enega predstavnika Inšpekcije dela,
c) upravnika Borze dela,
č) štirih predstavnikov delodajalcev, in štirih predstavnikov delavcev, ki jih imenuje Visoki komisar po predlogih njihovih strokovnih organizacij.
Predlogi glede imenovanja iz točke č) tega člena morajo obsegati po tri zastopnike vsake izmed naslednjih proizvajalnih strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovina, denarništvo, zavarovalništvo.
Člen 9. določa, kdaj se črta brezposelni iz seznama brezposelnih.
Kazenska določila
Kdor koli bi posredoval v nasprotju z določbami te naredbe, se kaznuje denarno do 5.000 lir.
Delodajalci, ki bi sprejemali delavce brez posredovanja namestit-tvenega urada ali ki bi ne podali prijave iz drugega odstavka čl. 4. namestitvenemu uradu v tamkaj določenem roku, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega nepredpisno sprejetega ali neprijavljenega delavca, toda ne z več ko 5.000 lirami.
Delodajalci, ki ne bi prijavili v roku iz člena 7. konec delovnega razmerja, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delavca, toda ne z več ko 2.000 lirami.
Delavec, ki bi razen v primerni iz čl. 4./2. sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir.
Člen 11. — Nadzorstvo o spol-njevanju predpisov te naredbe je poverjeno Inšpekciji dela.
Člen 12. — Naredba stopi v veljavo 1. julija.
kanje kolonialnega blaga, zlasti kave, kakava, čaja itd., je prav za prav samo po sebi umljivo. Edino južno sadje iz Italije prihaja na Švedsko.
Vlada ei prizadeva, da bi dosegla čim bolj enakomerno razdelitev živil in da bi preprečila prevelik skok cen. Kljub vsem njenim prizadevanjem pa je indeks cen za življenjske potrebščine skočil od 171 v oktobru 1940 na 219 v aprilu 1941. Maja meseca se je sicer indeks znižal za eno točko, toda to zboljšanje je bilo le začasno in cene so se začele zopet dvigati. Vlada je izdala v proračunskem letu, ki se končuje z junijem, podpor za 188 milijonov švedskih kron, in sicer 96 milijonov za kmetovalce, 92 milijonov kron pa za potrošnike. S temi podporami je skušala vlada zadržati nadaljnji dvig cen. Kako velike subvencije bo morala vlada izplačati v prihodnjem letu, zavisi od žetve. Ta politika s subvencijami je s stališča državnih financ sicer zelo tvegana in nevarna, a tudi njen vpliv na cene ni prevelik, vendar pa bo vlada ostala tej politiki najbrže zvesta. V vladni koaliciji so namreč zastopani tudi pristaši kmetske stranke. Ti pa so zelo za te subvencije, pa čeprav pripadniki drugih stanov to politiko zelo napadajo. Toda strah pred kmetskimi volivnimi kroglicami je pač premočan.
Doma in po sveti
Preskrba Švedske z živili se ie poslabšala
Racioniranje živil je bilo dose-daj na Švedskem primeroma majhno in tujci, ki so prišli na Švedsko, so se čudili visokemu standardu Švedske. Ravnokar objavljeno prvo poročilo o stanju setve pa je vso javnost silno razočaralo. Po tem poročilu bo zaradi suše in pozne pomladi žetev pšenice še slabša ko 1. 1940., pridelek rži pa ne bo večji ko 1. 1940. Upoštevati pa se mora, da je bila pšenična žetev 1. 1940. za 36% pod povprečjem zadnjih desetih let, ržena pa za 30%. Zato nameravajo oblasti znižati dodelitve kruha za eno tretjino. Suša pa je tudi zelo znižala pridelek krme in se je moralo zelo veliko število živine zaklati. Trenutno so se zato mogle dodelitve mesa zvišati, zato pa bodo kasneje omejitve tem večje. Število svinj se bo do jeseni
znižalo najbrže za celo tretjino. Posledica tega znižanja števila svinj bo, da se bodo znižale tudi dodelitve surovega masla. Edino svetlo točko glede prehrane kažeta krompir in sladkor. Krompirja bo za približno eno četrtino več ko lani. Mrazi so napravili veliko škodo v sadovnjakih in vrtovih. Sadja in povrtnine bo letos zelo ma-
lo.	Da se čuti vedno večje pomanj-
Italijanska vojska je prevzela oblast v Atenah. Z Akropole vihra italijanska zastava.
Z dekretom Visokega Komisarja so bile razpuščene organizacije: »Prosvetno društvo Tabor«, »Orju-na«, »Soča«, »Istra«, »Četniki« in »Sokol«. Z istim dekretom se prepoveduje vsaka nošnja znakov, emblemov ali kakršnih koli predmetov, ki se nanašajo na prej naštete organizacije.
Za poslušanje tujih radijskih od dajnih postaj je s posebnim zakonskim dekretom, ki je bil objavljen v Uradnem listu kr. Italije kazen potrojena. Ne poslušajte zato tujih sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj!
Po čiščenju bojišča pri Solumu je ostalo v rokah italijansko.nem ških čet od zaplenjenega angleškega orožja tudi 249 tankov, od katerih je bilo 12 v odličnem stanju.
Nemško uradno poročilo z dne 25. junija o vojnih operacijah na vzhodni fronti se glasi: Na vzhodu se operacije nemških oboroženih sil pravilno nadaljujejo z velikim uspehom.
Drugo nemško vojno poročilo o bojih na vzhodu pravi, da potekajo boji kopne vojske, letalstva in vojne mornarice proti sovjetski oboroženi sili tako ugodno, da je pričakovati velike uspehe. Poročilo pravi nadalje, da so sovjetska letala bombardirala Klajpedo in Ko-nigsberg.
Najnovejše nemško vojno poročilo o bojih na vzhodni fronti pravi, da so se vojne operacije nadaljevale po načrtu. Ker so se številni boji odločili v nemško korist, so se pokazali operativni uspehi velikega obsega. (Pričakovati se mora, da bo nemško vrhovno poveljstvo v kratkem podrobno navedlo vse dosežene velike uspehe. 2e sedaj se poroča, da je nemška vojska zasedla Kovno in Vilno.)
Romunsko vojno poročilo poroča, da je doseglo nemško in romunsko letalstvo veliko premoč nad sovjetskim letalstvom in uničilo skupno 400 sovjetskih letal. Romuni nadalje poročajo, da sta bila bombardirana Konstanca in Galac ter da je v obeh mestih povzročena škoda znatna.
Predsednik slovaške repu|blike Tiso je izdal na slovaški narod proglas, v katerem sporoča slovaškemu narodu, da je slovaška vojska prekoračila mejo, da se združi z nemško vojsko v skupnem boju proti Sovjetski uniji. Zastopstvo
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—270U Vsi drugi pa se mučilo In delajo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega ss rdeClml srci,
našo najbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
slovaških interesov v Rusiji je prevzela švedska vlada.
Na plenarni seji finskega parlamenta je poročal minister Rangell
o	političnem položaju ter ugotovil, da je postala Finska od srede zjutraj predmet napadov vojske Sovjetske unije ter da pričenja Sovjetska unija z vojnimi operacijami proti Finski. Iz tega razloga je Finska pristopila k obrambnim ukrepom. Po izjavi ministra Rangella je finski parlament soglasno izrekel vladi zaupnico. Finska je s tem stopila v vojno proti Sovjetski uniji.
Finska vlada je pozvala poljsko poslaništvo v Helsinkih, da ustavi vsako poslovanje.
Švedska vlada je pozvala vse švedske ladje, ki so plule po Baltiškem morju, da se takoj vrnejo v domača pristanišča.
Švedska vlada je na ptošnjo nemške vlade dovolila prehod ene nemške divizije iz Norveške skozi Švedsko na Finsko.
Osebje danskega poslaništva v Moskvi je danski zunanji minister odpoklical.
Zastopnik španske vlade je izjavil, da je bila v vladnih krogih z zadovoljstvom sprejeta vest o začetku vojne proti Sovjetski uniji. Mnogo Spancev se je že oglasilo, da bi vstopili v posebno špansko protiboljševiško legijo.
Židje na Hrvaškem bodo v bodoče nosili namesto znakov iz blaga znake iz kovine.
Letošnja žetev na Hrvaškem bo dobra in bo v celoti pokrila potrebe prebivalstva, kakor poročajo hrvat-ski listi.
Smrekovega in hrastovega tresla
kupi vsako množino po garantirani ceni. — J. LAVRIČ, Ljubljana — Šentvid pri Stični.
n. SAMSON tco.
uiimu •
Uvai fcotoBliaim rafce Veletrgovina s Špecerijo
Velepražanm za fcivo
miiin <iiat>
6ta«a zalaga rudata-skik vmM
Bmejavnl Mslovt ŠARABON LJUBLJANA
Tatefoo it 38-64
KNJIGOVEZNICA
1UG0S10VANSKE
TISKARNE
I	reg. zadr, z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, šfra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
UdaJaMi »KonaorciJ Trgovskega liata«, njen predstavnik dr. Ivan Pleaa, urednik Aleksander Zelezmikar, tiska tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, val v Ljubljani.