v* ’é Leto XI. št. 1 ♦ marec 2005 ivetogoriha Cjlaliio prijateljev Sivele Cji raluca (jev Slv( Izdaja: Frančiškanski samostan Sveta Gora, 5250 Solkan v sodelovanju z založbo ‘Brat ‘Jrančišel ^§0 Ureja: p. Bernard Goličnik p. Stane Zore p. Pavel Krajnik Odgovorni urednik: p. Bernard Goličnik Oblikovanje: br. Dragan Vampola Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Izhaja s cerkvenim dovoljenjem v 6.000 izvodih Fotografije so prispevali: Foto Zavadlav: naslovnica, 37 pater Bernard: 3, 6, 7, 12, 13, 14, 15,16,17,18,19,22,23,24,25,32, 34,35, 36, 37,39,44,45,46, 56 Družina: 4, 14 RKC-foto: 5, 8, 9, 10,11 Rafael Podobnik: 20-21 Webshot: 30, 31 TAU: 49 Porziuncola: 54 Arhiv: 6, 8,20, 26, 27, 29, 33, 39, 39, 40, 41, 42, 46, 47 ISSN 1581-7342 SV! (Sala ris tič n o ifavje lelje irce nedelje Vlom (jiibtjanibi nadihaj in metropolit \Ječne zaolljule ieitre (Tirile Jdorlic rdazitaua jailic TTueti (pori na Idlacjoólouljena zamenjava ... Vitajenje 7 Popolni odpustek v letu evharistije 8 Konkatedrala - nova stvarnost - novi izzivi / 9 Križev oltar 20 In memoriam svetogorskemu romarju 22 Svetovni dan posvečenega življenja 24 Posvetitev oltarja 28 Gospoda sem videla 32 Ljudske pobožnosti in bogoslužje 35 Postna pobožnost križevega pota 37 S križem na Sveto Goro 40Marija rešila Slovencem Jezusa v presvetem zakramentu 44 Svetogorski dnevnik 46 Pomen velikonočnih pisank 48 Otroški kotiček 49 Iz svetogorske zgodovine 52 Prošnje in zahvale 53 Prišli so k svetogorski Božji materi... 54 Kotiček resnice, brez rokavice 55 Dobro je vedeti ... 2 (dnetogoriha . J(ra (jic Sposto vani prijatelji uete ore TITomaž Čelanski piše, da X je sv. Frančišek Asiški ljubil božič bolj ko vse druge praznike v cerkvenem letu, ker se je sam pravi Bog in pravi človek rodil iz slavne in preblažene ter vedno svete Device Marije. Nostalgijo po minulih božičnih praznikih nam pomaga premagati prav asiški ubožec z živimi jaslicami v Greccu, kjer Jezusovo učlovečenje poveže z evharistijo, daritveni oltar z jaslimi. Z evharistijo se namreč nadaljuje učlovečenje Božje Besede in Božji Sin postane Emanuel - Bog z nami - za vse čase. Prav to je veselo sporočilo dogodkov velikega tedna: Jezusova postavitev evharistije, njegovo odrešilno trpljenje, smrt na križu in njegovo zmagoslavno vstajenje. Papež Janez Pavel II. je 17. oktobra 2004 razglasil leto evharistije, ki traja do oktobra 2005. Papež poudarja, da evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve, t.j. Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje, in nas prosi, da storimo vse, da bi nam evharistija postala vir in višek na- 7^, hso!20/ šega krščanskega življenja. Morda vam bodo v pomoč besede sv. Frančiška: »Glejte, vsak dan se poniža, prav tako kot takrat, ko je s kraljevskega prestola stopil v Telo Device. Vsak dan pride k nam v ponižnosti, vsak dan stopa iz Očetovega naročja na oltar v duhovnikove roke, in kakor se je apostolom prikazal v resničnem telesu, tako se tudi nam sedaj kaže v posvečenem kruhu. Tudi mi, ko na kruh in vino gledamo s telesnimi očmi, sprevidimo in trdno verujmo, da sta to njegovo živo in resnično najsvetejše telo in kri« (FOpom 1,16-21). Jezusov očitek apostolom v vrtu Getsemani: »Tako, eno uro niste mogli ostati budni z menoj?« (Mt 26,40) naj vam bo v letu evharistije spodbuda, da si boste vzeli čas za nedeljsko mašo, za češčenje Najsvetejšega v domači cerkvi. Pridite na Sveto Goro vsako prvo nedeljo v mesecu, ko ob 15. uri pred Najsvetejšim molimo za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Bogu podarite svoj najboljši čas. Ko boste šli ali se peljali mimo cerkve, pozdravite Jezusa v tabernaklju: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo. Pozdravite Jezusa na razpelu ali v obcestni kapelici Hvaljen Jezus, Marijo pa z Ave Marija. Ljudi pozdravljamo, pa ne bi pozdravih našega Odrešenika in našo nebeško Mater. Dragi prijatelji Svete Gore, naj vas vstali Zveličar napolni z velikonočnim veseljem, ki nikoli ne mine; naj vas hrani z evharistijo svojega Rešnjega telesa, ki nikoli ne poide. Vstali Kristus naj vam povrne vašo dobroto in vam da mir. Vse to vam želimo in za vas prosimo vaši hvaležni bratje frančiškani, Manjše sestre Marije Brezmadežne in Manjše sestre sv. Frančiška. p. Ibernarci Cjotičnih SaetogoriLa _ J^ra (jica 3 Evharistično slavje - srce nedelje •V” as od oktobra 2004 do ok-^^tobra 2005 obhajamo kot leto evharistije (Apostolsko pismo Janeza Pavla II. Ostani z nami Gospod). V evharistiji je Kristus trajno navzoč med nami pod podobo kruha in vina. Evharistija oblikuje vsakdanje življenje kristjana in ga usposablja za različne službe v Cerkvi in družbi. Kakor prvi kristjani tudi mi danes ne moremo živeti brez evharistije in udeležbe pri sveti maši. Tretja Božja zapoved pravi: Posvečuj Gospodov dan; in druga cerkvena: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Nedelja je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo (prim. Ps 118, 24). Na svoj dan je vstali Kristus navzoč v evharističnem slav- ju. Daje se nam v Božji besedi, v svojem telesu, v dinamiki svoje ljubezni ter nas vabi, naj živimo njegovo življenje. Nedeljska evharistija tako poživlja v vernikih zavest, da se Cerkev ne obnavlja sama od sebe, ampak po daru Božje milosti, ki je od zgoraj. Vsako nedeljo se krščanska skupnost potrjuje v svojem poklicu in se tako gradi in poživlja v Duhu Vstalega, da bi se lahko predstavila kot »znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu« (C 1). Vsaka nedelja (Gospodov dan) je tudi dan Cerkve, ki vsakega kristjana spominja, da vere ni mogoče živeti zasebno. Tisti, ki so prejeli milost krsta, niso rešeni po lastnem zasluženju, ampak kot udje Kristusovega skrivnostnega telesa in kot Vsaka nedelja (Gospodov dan) je tudi dan Cerkve, ki vsakega kristjana spominja, da vere ni mogoče živeti zasebno. Tisti, ki so prejeli milost krsta, niso rešeni po lastnem zasluženju, ampak kot udje Kristusovega skrivnostnega telesa in kot člani Božjega ljudstva. Nedeljska maša je daritev nas vseh in izraz praznovanja, da bi tako rešili človeka dvojnega suženjstva: pretiravanja z delom in skrčenja praznika na golo zabavo. Župnija mora slaviti nedeljo kot praznik, ki nam odpira pot v onstra-nost. člani Božjega ljudstva. Zato je važno, da se verni zbirajo kot družina in tako v polnosti pokažejo, da je Cerkev skupnost, ki jo je sklical vstali Gospod, ki je dal sam sebe, »da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno« (Jn 11,52). To dejstvo vabi duhovnike, da v tem letu milosti posvečajo še večjo pozornost in skrb nedeljski maši, pri kateri se vsa župnijska skupnost zbere kot ena družina in vse skupine, gibanja in združenja, ki so prisotna v župniji. Opuščanje nedeljske maše siromaši in slabi lastno vero, zmanjšuje pa tudi čut pripadnosti Cerkvi. Človek sam ne more nedelje narediti za praznični dan. Medtem ko se zabavna industrija vedno bolj širi in se priložnosti za zabave množijo, postaja človek vedno bolj izgubljen in ne ve, čemu in za koga slaviti. Ko nedelja, žal, izgublja svoj izvirni pomen in se skrči v navaden »konec tedna«, se zna zgoditi, da človek ostane zaprt v svojem svetu, da ne more več videti neba. Tudi če je človek praznično oblečen, postaja notranje nezmožen za praznovanje. Nedeljo obhajamo vsak teden, da bi se spominjali in zavedali, da je Kristus naše slavje. Udeležba pri nedeljski maši bi morala biti naša potreba in ne le dolžnost. Kako naj živimo brez Gospoda? Nedeljska maša je daritev nas vseh in izraz praznovanja, da bi tako rešili človeka dvojnega suženjstva: pretiravanja z delom in skrčenja praznika na golo zabavo. Župnija mora slaviti nedeljo kot praznik, ki nam odpira pot v onstranost. Posebno pomoč moramo nuditi družinam, da bi nedelja okrepila njeno edinost in odnose med vsemi njenimi člani. Vsaka nedelja je dan župnije in dan družine. WeUPirà, àof Popolni odpustek v letu evharistije Apostolska penitenciarija je, po naročilu papeža Janeza Pavla II., za božič 2004 izdala odlok o pogojih za popolni odpustek v letu evharistije, tj. od oktobra 2004 Tj^vharistija kot daritev in A^zakrament je največji čudež in najlepši pomnik odrešenja, ki ga je naš Gospod Jezus Kristus postavil, ko je za nas prelil svojo kri. Evharistija pa tudi na popoln način uresničuje edinost Cerkve, jo ohranja z močjo nadnaravne milosti, jo navdaja z neizrekljivim veseljem in je nadnaravna pomoč, ki hrani pobožnost vernikov in jih vabi k vedno večjemu, še več, k popolnemu krščanskemu življenju. Na teh teoloških postavkah, ki so vzete iz spisov sv. Tomaža Akvinskega, odlok Apostolske penitenciarije določa po naročilu papeža Janeza Pavla II. pogoje za popolni odpustek v letu evharistije. Vsi verniki ali posamezniki, ki so opravili zakrament spo- vedi, prejeli obhajilo, zmolili Veroizpoved, Očenaš po namenu Svetega očeta s trdnim namenom ne podleči kateremukoli grehu, prejmejo popoln odpustek vsakokrat, kadar se zbrano in pobožno udeležijo svete maše ali pobožnih vaj na čast Najsvetejšega, ki je izpostavljeno ali je v tabernaklju. Pod enakimi pogoji je popolni odpustek podeljen duhovnikom, članom ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega delovanja, vernikom, ki so po zakonu dolžni moliti brevir in tistim, ki ga molijo iz pobožnosti, kadar ga molijo skupaj ali posamezno pred Najsvetejšim. Popolni odpustek prejmejo tudi verniki, ki zaradi bolezni ali kakšne druge upravičene ovire ne morejo obiskati do oktobra 2005. Besedilo je povzeto po vatikanskem uradnem časopisu L’Osservatore romano. Najsvetejšega v cerkvi ali molilnici, v sebi obnovijo odpoved grehu in obljubo, da bodo izpolnili ostale pogoje za popolni odpustek, brž ko bo mogoče, v duhu prebudijo željo po stvarni prisotnosti Jezusa Kristusa v Najsvetejšem, molijo Očenaš, veroizpoved in dodajo vzklik Najsvetejšemu, kot je: »Vedno naj bo hvaljeno Sveto Rešnje telo!« Tisti, ki niti tega niso zmožni zaradi telesne oslabelosti, prejmejo popolni odpustek, če se vsaj z željo pridružijo tistim, ki po običajni poti prejmejo popolni odpustek. V sklepnih besedah odlok o popolnem odpustku v letu evharistije priporoča duhovnikom, naj spodbudijo vernike k pogostemu češčenju Najsvetejšega, prejemanju obhajila in duhovnega obhajila. Konkatedrala -nova stvarnost - novi izzivi letošnjem pastoralnem letu je bila župnijska cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici razglašena za kon-katedralo. Povezala se je s katedralami v Kopru, Ljubljani in Mariboru, postala pa je tudi sopotnica sosedskih katedral v Oglejskem zaledju. V njeni bližini so katedrale v Gorici, Vidmu, Trstu in Celovcu. Slovesnost ob razglasitvi konkatedrale je vodil apostolski nuncij in nadškof Santos Abril y Castellò, predstavnik svetega očeta, ki je tudi ustoličil našega škofa Metoda Piriha na sedež (katedro), ki stoji na vidnem mestu v prezbiteriju. Simbolično sporočilo nakazuje, da ima škof v konkatedrali posebno mesto oznanjevanja. I I Katedra nosi njegov grb in spominja nanj, saj je prvi oznanjevalec evangelija v naši škofiji. Tudi v njegovi odsotnosti je katedra živ pomnik, da stojimo na trdni osnovi apostolov, po katerih se predaja blagoslov od prvih dvanajstih apostolov do današnjega časa. Oni so prejeli Jezusovo odslovilo: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Kr-ščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” (Mt 28,19-20). Zato z veseljem sprejemamo voljo škofa Metoda, ki je na sveti sedež vložil prošnjo o dodelitvi naziva. Apostolski nuncij je v svoji homiliji naglasil, da je danes Nova Gorica cerkveno središče severnega dela škofije in cerkev Kristusa Odrešenika zadošča vsem predpisom za konkatedralo. To pomeni, da bo prisotnost škofov v novogoriški cerkvi odslej pogostejša in pomembnejša. Celotna škofija bo - ko bosta tukaj prisotna škofa - vodena iz konkatedra-le. Če sta doslej prihajala enkrat mesečno po svoji presoji in odločitvi, ju zdaj k temu veže dolžnost. Verniki bodo občutili njihovo prisotnost med večjimi prazniki. Bližina škofa kliče k še bolj goreči povezanosti novogoriškega občestva z župnijo in njenimi dejavnostmi. Škofje so v pismu za post napisali: «Pomembno je tudi, kakšno predstavo imamo o Cerkvi: ali je to Cerkev na dveh bregovih, kjer je med vodstvenimi službami v Cerkvi in med verniki prepad, ali pa je to ena Cerkev, katero vsi la predstavlja izziv vsem katoličanom severnoprimorske regije. S konkate-dralo v Novi Gorici sprejemamo večjo odgovornost za sožitje med nami, za mir in pravičnost, za spravo in odprtost do sosedov, za novo duhovno podobo naših krajev. Samo tako lahko upravičimo besede škofa Metoda, da cerkev in mesto Nova Gorica nista le središče krščeni z ljubeznijo in odgovornostjo gradimo v skladu s sposobnostmi in darovi, ki smo jih prejeli... Kristjan je človek, ki čuti z župnijo in vesoljno Cerkvijo, jo sprejema kot svojo družino in kot njen ud deli z njo vse njeno veselje in skrbi.« Samo povezana župnija gradi širšo vez. Notranja povezanost manjših enot je gradnik širše cerkvene povezanosti. Konkatedra- župnije Kristusa Odrešenika, temveč tudi versko, kulturno, gospodarsko in politično središče severnega dela naše škofije. Nova Gorica je mlado mesto, polno življenja, duha, moči in načrtov. Svoj pomen ima v škofiji, v slovenskem in obmejnem prostoru. SmetocjoriLa . J\raijica 9 V zvoniku ljubljanske stolnice so se opoldne, 25. oktobra 2004, oglasili zvonovi in naznanili, da je papež Janez Pavel II. imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita dosedanjega pomožnega škofa msgr. Alojza Urana. Novi ljubljanski nadškof in metropolit 'M ■ Bi lili v- " ■ ' ^tzvoniku ljubljanske stolni-▼ ce so se opoldne, 25. oktobra 2004, oglasili zvonovi in naznanili, da je papež Janez Pavel II. imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in me- tropolita dosedanjega pomožnega škofa msgr. Alojza Urana. Msgr. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro v kmečki družini kot zadnji, tretji otrok. Po maturi (1964) na bežigrajski gimnaziji se je vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto. Po končanem študiju ga je leta 1970 nadškof Jože Pogačnik posvetil v duhovnika. Po kaplanski službi v ljubljanski stolnici je od leta 1973 do 1977 na katehetskem institutu pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze v Rimu opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij končal z ma- l I gisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri Sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana-Šentvid in jo upravljal vse do škofovskega imenovanja 16. decembra 1992. 6. januarja 1993 ga je papež posvetil v škofa v Rimu. Ob posvečenju si je za škofovsko geslo izbral besede: »Da, Oče.« 25. oktobra 2004 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. Na miklavževo nedeljo, 5. decembra, ga je apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello ustoličil v ljubljanski stolnici. V nagovoru ob umestitvi je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran izrekel neomajno zaupanje v božjo moč in modrost, v Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in zaupanje v materinsko varstvo Marije Pomagaj, kateri ga je mama posvetila že pred rojstvom. Svoj govor je sklenil z besedami: »Z blaženo materjo Terezijo, ki je prav tukaj pred ljubljansko stol- nico izrekla znameniti stavek: ‘Samo svinčnik sem v božji roki!’ tudi jaz razmišljam: Jaz lahko naredim, kar vi ne morete. Vi lahko naredite, kar jaz ne morem. Skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga in za človeka. Zato pred vso zbrano skupnostjo ponovno izrekam ‘Da, Oče!’« O GaJper Furman, VRNET | totorkc si | 2004:02:04 16:25:07 | toto<»rkc.si Na praznik Brezmadežne, 8. decembra 2004, je bila v baziliki me je, la prineiem llacjoueit ulovim, 4,1 sj Svetogor-ske Kraljice svojevrstna slovesnost. Sestra Cirila Koršič iz bližnje Prvačine je posvetila svoje življenje sestre Cirile Koršič Bogu z izpovedjo večnih zaobljub v Institutu frančiškank Marijinih misijonark. <5™^ a praznik Brezmadežne, X »S. decembra 2004, je bila v baziliki Svetogorske Kraljice svojevrstna slovesnost. Sestra Cirila Koršič iz bližnje Prvačine je posvetila svoje življenje Bogu z izpovedjo večnih zaobljub v Institutu frančiškank Marijinih misijonark. Večne zaobljube so pomemben dogodek za vso Cerkev. Na Sveti Gori so bili poleg sester frančiškank Marijinih misijonark, ki so prišle iz skupnosti v Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Bosni, tudi sorodniki sestre Cirile ter mnogi prijatelji. Nekaj jih je prišlo celo iz Bosne, kjer je s. Cirila delovala tri leta. Ker je njen poklic zorel ob delu v Prijateljstvu bolnikov in invalidov, so ji bili ob tem pomembnem koraku blizu tudi prijatelji invalidi. Sveto mašo je ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval p. Viktor Papež, provincia! slovenskih frančiškanov. Nagovor je imel p. Marjan Šef, jezuit. Poudaril je vsebino praznika Brezmadežne kot preroško sporočilo o rodovitnosti devištva. »Marijino devištvo je bilo pogoj, da je Bog mogel uresničiti svoj načrt učlovečenja in odrešenja. ... Od nastanka prvih krščanskih občestev so mnogi možje in žene skušali odgovoriti na Božje vabilo z življenjem, posvečenim Njemu. Ti odgovori so v zgodovini Cerkve dobili določene oblike poslanstva za blagor Cerkve in vsega človeštva.« Tako stopa s. Cirila v dolgo vrsto tistih, ki so v zgodovini posvetili življenje Bogu. Trudila se bo, da bo Bog po njej uresničeval svoj načrt učlovečenja in odrešenja za vse ljudi. V zaobljubah je izpovedala: »Darujem svoje življenje za Cerkev in odrešenje sveta. Posvetim se evharistični adoraciji, evan-gelizaciji ljudstev in se zavežem, da bom živela v sestrski skupnosti.« V tej izpovedi so obsežene glavne točke karizme Instituta frančiškank Marijinih misijonark: šilja v provinco v Sloveniji, Bosni, Nemčiji, Avstriji, Madžarski. Tako s. Cirila še ne odhaja daleč, ampak bo misijonarka v Sloveniji, trenutno v OŠ Antona Janše v Radovljici. S svojim delom želi biti glasnik Božje ljubezni za vse brez razlike in kvas Božjega kraljestva, ki presega meje Cerkve in je za vse ljudi. Ob koncu slovesnosti so s. Cirili čestitali številni navzoči. Predstavnik župnije Prvačina ji je izročil sliko rodne vasi, žene pa so ji zapele Marijino pesem. Sledila je družabnost v prostorih frančiškanskega samostana, kjer ni manjkalo smeha, veselja in prijetnih pogovorov. evharistija, misijon, sestrska skupnost, darovanje. V znamenje svojega darovanja Bogu in zaveze s Kristusom je s. Cirila prejela prstan. V Institutu frančiškank Marijinih misijonark prejme vsaka sestra ob zaobljubah poslanstvo od generalne predstojnice, ki ji ga izroči pro-vincialka. Generalna predstojnica s. Christiane Meggarbane jo po- Draga s. Cirila, želimo ti božjega blagoslova in varstva. Z vsem svojim žarom prinašaj blagovest o božji ljubezni vsem, h katerim si poslana, k bratom in sestram na poti. j Naj bo tvoje življenje rodovitno. ìfyjojca ^J^oroiec, fin Jaslice so iz domače tradicije in zgodovine večni simbol, ki nam pričara vse tisto, kar smo mogoče v spremenjenem svetu vrednot, naglice in vsakdana nekoliko izgubili. Jaslice nam vračajo izgubljeni čas, ko se pustimo, da nas tokovi vsakdanjih opravkov, prezaposlenosti, negotovosti nosijo kot košček lesa v hitrem toku reke, ki ga reka občasno trešči v skalovje. Razstava jaslic Rezbarsko intarzijskega in restavratorskega društva Solkan ezbarsko intarzijsko in X Vrestavratorsko društvo Solkan, ki ga vodi predsednik Borut Strosar, je že tretjo leto v Frančiškovi dvorani organiziralo mednarodno razstavo jaslic. Postavljenih je bilo 63 jaslic, izdelanih iz različnih materialov. Razveseljivo je, da so si razstavo jaslic ogledali otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter mnogi romarji in obiskovalci. Člani društva so bili obiskovalcem razstave vsak dan na voljo za voden ogled. Odprtje razstave jaslic je tokrat potekalo v svetogorski baziliki, kjer so množico ljudi nagovorili Marjan Vodnik, član društva in razstavljalec jaslic, predsednica KS Solkan Darinka Kozinc, podžupan Mestne občine Nova Gorica Andrej Miška in predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije p. Leopold Grčar. Marjan Vodnik je pozdravil navzoče in predstavil rezbarsko intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan. Darinka Kozinc je izrazila zadovoljstvo, da se je tudi tokrat našla volja in sredstva za razstavo. Predlagala je, da bi se v prihodnje adventno-božični čas začel že na trgu v tisočletnem kraju z jaslicami na oknih solkanskih domov in trgovin, ki bi kot rdeča nit popeljala obiskovalce na Sveto Goro. Pohvalila je složno sodelovanje in napor mnogih, ki so v mozaik razstave jaslic vstavljali kamenčke različnih velikosti in se vsem zahvalila v imenu KS Solkan. Nadaljevala je: »Jaslice so iz domače tradicije in zgodovine večni simbol, ki nam pričara vse tisto, kar smo mogoče v spremenjenem svetu vrednot, naglice in vsakdana nekoliko izgubili. Jaslice nam vračajo izgubljeni čas, ko se pustimo, da nas tokovi vsakdanjih, opravkov, prezaposlenosti, negotovosti nosijo kot košček lesa v hitrem toku reke, ki ga reka občasno trešči v skalovje. Zato nam je vsem ljuba simbolika: jaslic varnosti, jaslic doma, jaslic otroških spominov, jaslic ljubezni, jaslic topline, brez njih ni prazničnega vzdušja, ni trepeta- Sveta družina - Gospodovo razglašenje, dvobarna keramika s 24-karatno pozlato, višina figure 37cm; avtor: akademski kipar Viktor Konjedic; Kranj, Stražišče ve svetlobe sveč, ni vonja eteričnih olj smrečja, ni vonja po sveže pečeni slovenski potici!« Nagovor je zaključila z upanjem, da bodo ljudje dobre volje sprejeli in uresničili idejo o razširitvi prazničnega vzdušja jaslic na Solkan in razstavi jaslic na Sveti Gori zaželela še mnogo let. Podžupan Andrej Miška pa nam je zaupal božično dogajanje v svoji družini, rekoč: »Tudi v naši družini, čeprav nismo verni, postavimo jaslice. Skupaj z otroki naberemo mah, postavimo hlevček, Jezuščka z Marijo, pastirje in ovce. V naši družini jaslice sicer nimajo tiste verske vsebine - obletnice Kristusovega rojstva, vsekakor S^vetocforòba ^ J^mljica ÌS pa so simbol družinske duhovne povezanosti. Ob pripravah na praznike se posvetimo drug drugemu, tistim, ki nam v življenju največ pomenijo. Takrat si vzamemo čas za dalj- o je sv. Franči-AVšek Asiški srečal v kraju Poggio Bustone zbrane ljudi, jih je pozdravil: “Dober dan, dobri ljudje!” In če bi bil sv. Frančišek danes Jaslice, stiropor; Danica Svetelj; Šenčur; figure: akademski kipar Viktor Konjedic, glina ša kramljanja, za druženje brez pogledovanja na uro.« Jaslice je ovrednotil kot zgodovinsko, etnološko ali kulturno tradicijo, skratka dediščino izrednega pomena. Izrazil je veselje, da imamo v našem kraju ljudi, ki ohranjajo in bogatijo to izročilo v čudovitem okolju Svete Gore. Poleg zahvale je članom društva zaželel, da bi razstava jaslic postala tradicionalna in prepoznavna tako kot Sveta Gora. P' ibernarci (joličnih z nami, bi vas gotovo pozdravil s temi izbranimi besedami. Kako to? Preprosto! Jaslice delajo in postavljajo dobri ljudje ... Kot mlada država smo v letošnjem maju stopili v Evropsko zvezo in tako se vije sedaj nad Slovenijo tudi modra zastava z 12 zvezdami. Spominja nas na Marijo, ki nam je v prvi božični noči povila Dete in ga položila v jasli. Prvikrat po vstopu v Evropsko zvezo obhajamo božič in se veselimo sporočila božične noči: “Glejte, ozna- njam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo” (Ek 2,10). To veliko veselje je oznanilo miru, ki nam ga prinaša novorojeno Božje Dete iz Betlehema, v letu, posvečenem evharistiji, kruhu življenja, po katerem hrepenita Evropa in svet. Beseda Betléhem pomeni hišo kruha, od koder prihaja Jezus, ki je sebe imenoval “kruh življenja” (Jn 6,35). "Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta” (Jn 6,51). Zagotovil je: “Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj” (Jn 6,51). In to Božje Dete, ki je nastopilo pot k človeku v Betlehemu, nam je najbliže prav v božičnih jaslicah. Ivan Kuk - Marjan Bajt; plastika, les V baziliki milostne Sveto-gorske Gospe odpiramo razstavo jaslic, ki nas vabi k odkritju družine prav ob božiču združene Evrope. K temu nas je vodilo troje dejstev: Prvo je rojstvo Svete družine pred 2000 leti v Betlehemu, zaradi česar vsako leto postavljamo jaslice. Drugo je rojstvo velike evropske družine, ki se je s prvim majem močno povečala ne samo geografsko, ekonomsko, kulturno, ampak predvsem simbolno. Tretje pa je, da letos praznujemo deseto obletnico svetovnega leta družine in prav družini posvečamo tudi to razstavo. Bilo je davnega leta nič, ko sta Jožef in Marija z osličem pripotovala v mesto, da se vpišeta v seznam prebivalcev in si pridobita državljanstvo. Žal zanju, ki nista imela denarja, v prenočiščih ni bilo prostora. In še, kdo bi nosečo ženo vzel pod streho! Zatekla sta se v bližnjo votlino, ven iz mesta, na rob družbe. Nista šla takoj domov, morala sta na pot, čez mejo, da jima oblastnik ne bi usmrtil Deteta. O, ti oblastniki, kako jih je strah preprostih, ubogih in nemočnih ljudi. Le česa se bojijo, da z vso silo preganjajo nedolžne ljudi? Bo kdaj konec te krvave zgodovine, preganjanja nedolžnih? Tudi letos je bilo ogromno beguncev na vseh celinah. In sta šla. Ponoči, kot vsi begunci tega sveta, sama, v strahu, v neznano in negotovo prihodnost. Čez mejo, kot vsi begunci, v upanju, da preživijo. Potem bo že kako. Ko ju človek opazuje, upodobljena na neštetih slikah, kipih in jaslicah, je presenečen. V njunih srcih ni sovraštva, samo strah. Potem pa odkrijemo tudi mir in ljubezen, tiho radost in srečo. Le od kod jima to? Tega se ne dà kupiti na trgu, niti izsiliti z močjo. Sreča se rodi v srcu. To je njuna skrivnost. In vsak človek hrepeni po njej. Nekaj te skrivnosti je skrite tudi v razstavi na Sveti Gori. Ob deseti obletnici svetovnega leta družine je leto 2004 Evropska unija razglasila za leto družine. Družine se danes marsikdo sramuje, včasih In sta šla. Ponoči, kot vsi begunci tega sveta, sama, v strahu, v neznano in negotovo prihodnost. Čez mejo, kot vsi begunci, v upanju, da preživijo. Potem bo že kako. Ko ju človek opazuje, upodobljena na neštetih slikah, kipih in jaslicah, je presenečen. ^Dtdotjorilui . J^raijica 1~7 Misli ob nastajanju Najdena pot do cilja. Ali se zavedamo določenosti naše poti. Jadikovanje pri iskanju ne pomaga. Do-stiOkrat iščemo pa nam ni dano najti. Enako živimo, da hodimo po lastni poti. Neke poti vodijo le do lepih razgledov. Enakomernost lastne poti je zagodovljena. Pot življenja redno vodi v smrt. Občutek sreče je kažipot prave poti. Tolikokrat iščemo urejeno pot. Imetje ni rodilo prave poti. celò boji, ker ima preveč negativnih izkušenj. Pa vendar je prav družina, zdrava družina, najboljše okolje za razvoj zdravih in ustvarjalnih osebnosti. Razstava jaslic vabi in kliče, naj se v Evropi rodi čim več družin, ki bodo s kakovostnimi medosebnimi odnosi humus za razvoj Evropejcev, kjer bodo razvili kognitivne, čustvene, estetske in etične zmožnosti, da bodo duhovno bogati ljudje. Taki bodo iz svojega osebnega središča, iz Duha, navdihovali pota novi Evropi. Dragi obiskovalci, naj vas razstava navduši, da bi skrbeli za pogoje, v katerih bi se lahko na Slovenskem rojevale in ohranjale zdrave družine, da bomo tako sodržavljani mnogih bratov in sester iz vse evropske celine, da bi skupaj soustvarjali dobro družbo. Razstava jaslic pri Milostni Kraljici na Sveti Gori namvsedanjiglobalizaciji sveta posreduje sporočilo prijateljstva in miru. Ob mojstrovinah umetnosti nam ta razstava pokaže globine verskih pričevanj in razsežnost duhovnosti vseh ustvarjalcev, ki razstavljajo, nas pa vabi k uresničevanju želje, da bi bilo Dete rojeno tudi v nas in med nami! Naj se na razstavi v vaša srca naseli ozračje Svete družine: mir in sreča, veselje in ljubezen. To je zaklad, ki prihaja od znotraj in ga lahko delimo z vsemi ljudmi, ki jih srečujemo doma, v šoli, na delovnem mestu, na cesti, v trgovini ... Naj se ta Božja navzočnost rodi v srcu vas vseh! Kako to doseči? Jezus nam zagotavlja: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi! (Mt 18, 20). Tam, kjer je edinost in medsebojna ljubezen, tam je večni božič! Kjer pa je novorojeno Dete, tam je mir, veselje, moč in navdušenje. To Božje Dete nas je skozi vso zgodovino povezovalo v eno združeno Evropo, v en Božji narod, sedaj pa nas želi hraniti z enim Kruhom, za eno ljudstvo, z enim srcem in eno dušo. Želim, da se ta Božja navzočnost rodi med vami in vas povezuje v eno srce in dušo. Pozdrav Društva ljubiteljev jaslic Slovenije: Slava Bogu - mir ljudem! TI7udi letošnji božič X je g. Vili Krivec presenetil in razveselil s prelepimi jaslicami v baziliki. Letošnja posebnost jaslic je bil možakar v delavski obleki, s košem na hrbtu in s svetilko v roki. Potem ko je s svetilko posvetil v jaslice, je z levico snel klobuk z glave in se priklonil Jezusu. Vili pravi, da je s tem učil može in fante spoštljivega odkrivanja ob vstopu v cerkev. Uredništvo S. K. se g. Viliju zahvaljuje za izvirne jaslice. Sedim pred križevim oltarjem v naši samostanski cerkvi in gledam Rešenika, razpetega na marmornati križ. Zlati žeblji gledajo iz ran. Kladivo je prekrito z zlatom, in sulica, ki je odprla stran, in goba, ki ga je tešila v agoniji, in klešče, ki so ruvale železje iz podlage, in njegova ledja skriva zlato platno. Vse okoli njega je pokrito z zlatom. Počasi luščim madeže pozlate in stopam v krvavo resnost odrešenjske drame. Žeblji so že davno zarjaveli -Preveč jih je, ki so jih razpeli. Sulico je potemnila kri nesrečnih, v katere se je zasadila. Na kladivu še rdijo brizgi, ko je na zapestju ost predrla žilo. Nikjer več ni zlata; samo železo, les in kri in krik in križ. In kot ozadje tragične kulise: drget mesa, ko se vanj zabode bolečina ob križanju Boga. irai blatte JEo ore S) t'etofjoróha ^ J'Krafjica 19 Ob 100-let-nici rojstva Edvarda Kocbeka (1904-2004), pesnika, pisatelja in politika (krščanski demokrat) objavljamo utrinek iz njegovega življenja. In memoriam svetogorskemu romarju o maturi na mariborski gimnaziji leta 1925 je Edvard Kocbek s sošolcem Piom Mlakarjem odpotoval po Italiji. Po stopinjah sv. Frančiška Asiškega sta potovala v glavnem peš. Obiskala sta tudi Rim in Assisi. Pod vtisom tega potovanja so nastali trije cikli pesmi: Jutra malih bratov (1-7), Večeri malih bratov (I-VI) in cikel Nemirni čolni, (pesmi: ..., Assisi v večeru, Umbrija zvečer, Svetnikov grob, Vrtnice brez trnja, ... Slovo od Assisija ...). Domov sta se vračala preko Ancone do Ferrare z vlakom, ustavila sta se v Benetkah. Od tu sta odplula do Trsata. Peš sta nadaljevala preko Gorice (pesmi: ..., Doberdob, Gorica, Na Sveti Gori v mesečini,...) do Tolmina in od tam čez Bogatin v Bohinj. Njuno potovanje se je zaključilo na Ptuju (pesem Doma). Edvard Kocbek je zapustil izjemen opus pesmi, povezan s sv. Frančiškom, ki jih priporočamo v branje. S^retogoriha . Kraljica 4L Na Sveti Gori v mesečini Sveta Gora, Blagoslov trpljenja in napora. Polna ostrih zob in okrnjenih dreves, Posejana z jeklenimi zrni in ostanki teles Si otrdila svoj blagoslov v gnev kamnit -O, vidim: v tebi je kamen, težak in strašen kamen. Toda ob tebi je Soča, zelena in bridka voda, Ob tebi je Grgar in hčerka Gorica in Solkan in Sabotin -In ti si nema -l Pa saj vemo, kaj ti moč izžema: Ob tvoje žice suva veter iz juga in nežno boža iz severa, Joka in stoka in roko stega v mleko mesečin; O, in dviga kelih bolečin na vrh najglobljih visočin - Tam joče Mati žalostnega naroda In zbira na prestolu stružnem vse prelite solze. Sveta Gora, Bodi blagoslov trpljenja in napora. Gledaš naše zlate zvezde in jih vodiš po slovenski cesti, Pelji vse naše želje v sijaj velikonočne prelesti, Da se bo razlila kmalu nad nami silna jutranja zora, In se bo nad beneško ravan razvil naš veliki dan. Kdaj bomo vrgli kadilo na tvoj zmagoslavni žrtvenik? Kdaj bo vstal iz groba naš veliki Mučenik? iruTT (Odmrd ^Jdocleb Svetovni dan Redovniki in redovnice, ki delujemo na področju Koprske škofije, smo se ta dan zbrali (60) ob škofu msgr. Metodu Pirihu v samostanski cerkvi sv. Frančiška v Vipavskem Križu. T^apež Janez Pavel II. je do-X ločil praznik Gospodo- vega darovanja - svečnico za dan Bogu posvečenega življenja redovnikov in redovnic, ki jih je v Evropi 442.000. Papež želi, naj ta dan pomaga vsej Cerkvi, da bo cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom. Geslo letošnjega praznovanja je bilo Luč upanja. Dan posvečenega življenja ima trojni namen: (1) hva- ležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost z mnogovrstnostjo svojih darov (karizem); (2) da bi celotno Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje; (3) da bi skupaj slavili čudovita dela, ki jih je Gospod naredil v Bogu posvečenih osebah in da bi se še bolj živo zavedali, kako nenadomestljivo je njihovo poslanstvo v Cerkvi in v svetu. Redovniki in redovnice, ki delujemo na področju Koprske škofije, smo se ta dan zbrali (60) ob škofu msgr. Metodu Pirihu v samostanski cerkvi sv. Frančiška v Vipavskem Križu. Skupaj s svojim Pastirjem smo se pri sveti maši Bogu zahvalili za dar redovništva, obnovili redovne zaobljube in se družili v samostanski obednici gostoljubnih bratov kapucinov. Škof Metod Pirih je v pridigi razvijal misel o dogodku, ko je 12-letni deček Jezus dejal Mariji in Jožefu: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri tem, kar je (volja) mojega Očeta« (Lk 2,46-49). Marija in Jožef, ki sta Jezusa z ljubečo zaskrbljenostjo iskala, sprva nista mogla razumeti, da je Jezusova odgovornost in ljubezen najprej usmerjena na Očeta. Škof Metod je poudaril, da moramo iskati in ljubiti Jezusa, ne le ko nam je lepo in prijetno, ampak tudi takrat, ko je naša hoja za Jezusom težka. Samo z neomajno in zaupno vero bomo izkusili in spoznali Njegovo ljubezen takrat, ko nas Bog ljubi na za nas nerazumljiv način. Ljubezen do Jezusa namreč »zahteva celega človeka, da se popolnoma prepusti in sprejme Božjo voljo ter se ne pritožuje, če mu izpolnjevanje Božje volje kdaj povzroči tudi trpljenje in njegovo ozko srce pribije na križ«. Škof Metod je nagovor zaključil z besedami: »Če se je Ustanove posvečenega življenja, svetni instituti in družbe apostolskega življenja v škofiji Koper: moški: minoriti: 4, frančiškani: 14, kapucini: 5, salezijanci: 2, lazaristi: 7; ženske: dominikanke sv. Katarine Sienske: 4, Marijine sestre čudodelne svetinje: 2, šolske sestre de Notre Dame: 13, šolske sestre sv. Frančiška Marija pritoževala nad Kristusom in njegovo preveliko in nerazumljivo ljubeznijo do Očeta, se kdaj pa kdaj tudi mi lahko pritožimo, ko ne razumemo, kakor nas Bog preizkuša in zahteva od nas, vsaj na videz, težke reči. Toda temu mora slediti ponižna, tiha in spoštljiva Marijina drža, ki je znala postaviti Očeta na prvo mesto, ne da bi pustila sina ob strani.« Asiškega Kristusa Kralja: 3, hčere krščanske ljubezni (usmiljenke): 32, uršulinke: 4, Družina Kristusa Odrešenika: 2, Institut manjših sester Marije Brezmadežne: 2, Manjše sestre sv. Frančiška: 3, Mala Frančiškova družina: 1, Manjše sestre. P- ibernarci (jofičnib Oltar je središče vsake cerkve in vsakega bogoslužnega prostora, saj predstavlja Kristusa. On sam je živi oltar nebeškega svetišča. Posvetitev oltarja soboto, 12. februarja, je V škof ordinarij msgr. Metod Pirih posvetil nov oltar in blagoslovil tabernakelj v hišni kapeli Manjših sester Marije Brezmadežne. Kamnit oltar, tabernakelj in polica je delo znanega kamnoseškega mojstra g. Vojka Mužina. Pri slovesnosti so bile tudi Manjše sestre Marije Brezmadežne z Brezij. Gospod škof je v pridigi poudaril: »Oltar je središče vsake cerkve in vsakega bogoslužnega prostora, saj predstavlja Kristusa. On sam je živi oltar nebeškega svetišča, kakor pravi pismo Hebrejcem. Oltar je daritvena miza in miza obeda, pri kateri duhovnik, ki predstavlja Kristusa, naredi enako dejanje, kot ga je naredil Jezus pri zadnji večerji ter naročil učencem, naj to delajo v njegov spomin. Ker je Kristus pravi oltar, so tudi njegovi udje in učenci duhovni oltarji, na katerih se Bogu daruje daritev svetega življenja. Sv. Gregor veliki pravi: Kaj pa je oltar, če ne srce poš- teno živečih? Po pravici se torej srce (pravičnih) imenuje božji oltar; enako misel je izrazil naš pesnik Simon Gregorčič: Oltar najlepši je srca oltar....« »Oltar je Gospodova miza, kjer se božje ljudstvo hrani z Božjo besedo. Oltar je slavnostna miza, h kateri veselo prihajajo Kristusovi gostje, da nanj odložijo svoje skrbi in bremena ter dobijo novo duhovnik, bo maša, če duhovnika ni, ne bo svete maše. Vsako leto je drugo soboto v septembru na Sveti Gori škofijski molitveni dan za nove duhovne poklice. Mnogi romarji plačujejo svete maše v ta namen. Poiščimo še kakšno novo pobudo prav na Sveti Gori. Svetu ne sme biti odtegnjena blaga in osvobodilna navzočnost živega Jezusa v evharistiji. Naj evharistija <■} * v ai ii Kamnit oltar, tabernakelj in policaje delo znanega kamnoseškega mojstra g. Vojka Muži-na. duhovno moč. Oltar je kraj najtesnejše skupnosti in miru z Bogom. Vsi, ki sodelujejo pri maši, ki se obhaja na oltarju in prejemajo sadove evharistije: Božjo besedo in kruh življenja, se navzemajo Kristusovega Duha, rastejo v Božji ljubezni, v medsebojni edinosti in bratski slogi. Oltar je središče naše hvale in zahvale, dokler ne dospemo v večna bivališča, kjer bomo Bogu darovali hvalno daritev. Vsak oltar je najtesneje povezan z duhovnikom. Če je usmerja naše izbire in odločitve. Naj evharstija navdihuje krščansko solidarnost, da bomo pomagali bratom in sestram v stiski. Naj naša dejavna udeležba pri evharistiji rodi nov razcvet duhovnih poklicev, ki bodo naši škofiji zagotovili sveže in velikodušne moči za veliko nalogo nove evangelizacije. Svetogorska mati Božja, prosi za Nas!« P- ibernarci (joficnih Na njegovi upodobitvi pa ni nič dramatičnega, nič kričečega, nič izstopajočega. Nobenega krika v po- tezah Materi- nega obraza, nobenega vitja rok in krivenčenja prstov. adarkoli sem bil v Rimu, JLVsem se iz neke notranje nuje moral napotiti v baziliko svetega Petra in se ustaviti kmalu na začetku, na desni strani pri Michelagelovi Pietà. Kip Marije z mrtvim Sinom v naročju skuša s človeškimi sredstvi predstaviti dogodek iz zgodovine odrešenja. Ameriški pisatelj Irving Stone, znan po romansiranih življenjepisih, je napisal tudi roman Agonija in ekstaza, v katerem bralcu predstavlja življenje in delo Michelangela Buonarottija. V njem trdi, da je Michelangelo s svojo Pietà postavil novo merilo upodabljanja bolečine. Do njegovega kipa Žalostne Matere Božje z mrtvim Sinom v naročju so ta prizor navadno predstavljali s skrajno dramatičnimi sredstvi. Na njegovi upodobitvi pa ni nič dramatičnega, nič kričečega, nič izstopajočega. Nobenega krika v potezah Materinega obraza, nobenega vitja rok in krivenčenja prstov. Samo trak, ki se zarezuje v njene prsi, se zdi, kot bi neusmiljeno zadrgoval samo srce. Ob tem kipu mi je vedno prišel na misel stavek iz križevega pota Romana Guardinga, kjer je pri štirinajsti postaji zapisal: “Globok mir diha ob samotnem grobu. To je mir dopolnjenja.” In vendar je cel kip ena sama bolečina, ki v sočutnega gledalca vztrajno vrta: ZAKAJ? Kot bi iz marmorja zvenele besede iz knjige Žalostink: “Vam to nič ne pomeni, ki greste mimo po poti? Premislite in glejte, ali je kakšna bolečina kakor je moja, ki me je zadela!” (Žal 1, 12). Kljub vsej tragiki Matere, ki hoče še z zadnjim pestovanjem mrtvo telo Sina obvarovati bolečine, pa me v dogajanju velikega petka našega odrešenja še bolj presune nek drug dogodek. Mislim na po- govor med Jezusom na križu in Marijo, ki stoji pod križem. Pravzaprav je to čuden pogovor. Jezus izreče en sam, skrajno kratek stavek: “Žena, glej, tvoj sin!" (Jn 19, 26). In to je ves pogovor, kolikor so ga mogle izraziti besede. Marija namreč ne reče ničesar. Molči, a njen molk pritrjuje. Ob angelovem oznanjenju v Nazaretu je odgovor na Božjo ponudbo potrdila z besedo: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgo- di se mi po tvoji besedi!” (Lk 1, 38). Pod križem brez besed ponavlja isti stavek podaritve in podrejenosti. Čeprav je med obema dogodkoma samo triintrideset let, so svetlobna leta navaden drobiž, če bi kdo hotel zapolniti oddaljenost med obema. V Nazaretu je bila pravzaprav obdarovana. Njena odprtost za Boga in njegovo voljo je bila odlikovana z materinstvom in z Gospodovo bližino. Ničesar ni izgubila, nič ji ni bilo odvzeto, pač pa je njeno življenje dobilo pomen in cilj. Postalo je blagrovano življenje Božje Matere (Lk 1,45). Čisto drugače je bilo na Kalvariji pod križem. Na križu visi njen Sin, njen edinec. Z njim visi tudi ona, njena duša je pribita, da se ne more ganiti. Z njegovo krvjo tudi njej odteka življenje. In on sam ji v trenutku med življenjem in smrtjo izreče morda najtežjo, najzahtevnejšo besedo njenega življenja: “Žena, glej, tvoj sin!” Za zamenjavo gre. Njenega otroka, ki mu je v Betlehemu pela uspavanke, so ubili. Ljudje so ga izročili smrti, da s svojimi besedami in dejanji ne bi posegal v njihovo življenje, v njihovo pobožnost, v prepričanje o pravičnosti in pravovernosti. In prav te ljudi ji sedaj on v enem samem stavku izroča kot zamenjavo za sebe samega. Kako zahteven zna biti Bog do tistih, ki ga ljubijo! V Nazaretu je morala sprejeti njegov prihod, na Kalvariji mora sprejeti njegov odhod. Takrat ga je morala objeti, sedaj ga mora izpustiti. Da bi bila do konca njegova mati, mu mora dovoliti, da svojim, ki so bili na svetu, izkaže ljubezen do konca, do daritve življenja samega. In še več kot to. Namesto njega mora za svoje sprejeti tiste, ki so tako ali drugače odgovorni za njegovo smrt. Prav v tem je največja zahtevnost zamenjave, v katero jo vabi njen Sin. Povsem razumljivo bi bilo, če bi Marija v tistem trenutku rekla: "Ne morem. Ne morem sprejeti te zamenjave. Namesto Jezusa ne morem za svoje otroke sprejeti njegovih ubijalcev.” Marsikdo drug bi šel v tem trenutku celo dlje. Ne le, da bi brez pomislekov odbil ponujeno zamenjavo, ampak bi preklel tiste, ki so bili krivi kalvarijskega umora in nanje v želji po maščevanju klical božjo kazen. Marija pa je tudi v tem trenutku ostala zvesta besedi, ki jo je dala angelu ob oznanjenju. Kot služabnica je ponovno uklonila srce pred zahtevo, s katero se je v tistem trenutku njena bolečina še pomnožila. Za svoje otroke je sprejela vse ljudi, ki so s svojimi dejanji od začetka sveta naprej tesali križ, kovali žeblje in ostrili sulico. Brez besed je ponovno izpovedala svoj “Zgodi se!” S tem je postala Mati odpuščanja in gotovo zanjo v prvi vrsti veljajo besede iz Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega: “Hvaljen, moj Gospod, v onih, ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo in prenašajo slabosti in trpljenje. Blagor njim, ki ostanejo v miru, zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.” Irat Sitane ore Go T^red nami je razmiš-X Ijanje o velikonočni skrivnosti. Jezus je po srečanju z apostoli le-te poslal po svetu, da vsem narodom oznanijo veselo vest vstajenja, evangelij. Posamezni učenci so imeli z Jezusom različen odnos, tako kot se pač razlikujemo ljudje. Jezus je k vsakemu pristopil osebno in tudi srečanje z Vstalim je bilo pri vsakem učencu svojstveno: apostol Peter se je ob tem potopil v jezero in skupaj z obilnim ribolovom priplaval na kopno; mlademu Janezu je ljubezen odprla oči, da je Jezusa prepoznal že od daleč; dva druga učen- ca sta morala z Jezusom prehoditi vso dolgo pot do Emavsa, da so se jima končno odprle oči... Med vsemi temi zgodbami pa se bomo ustavili ob Mariji Magdaleni, ženi, ki je mnogo ljubila in ji je zato Gospod naklonil mnogo milosti. Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Eden je sedel pri vzglavju, eden Seetoaoriha . J\ratjtcu pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuni« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: >Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.<« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal. (Jn 20, 1.11-18) Da bi mogli bolje razumeti svetopisemski odlomek, moramo poznati nekatere okoliščine, predzgodbo Magda-lenine poklicanosti. Med vsemi temi zgodbami pa se bomo ustavili ob Mariji Magdaleni, ženi, ki je Marija Magdalena je tista žena, ki je Jezus iz nje izgnal sedem hudih duhov. Sveto pismo poroča, da je bila javna grešnica, prostitutka. Kot takšna ni bila deležna spoštovanja, niti ne bi mogli reči, da je imela koga, ki bi jo imel rad. Kdo ve, kakšne okoliščine so jo pripeljale na grešno mnogo ljubila in ji je zato Gospod naklonil mnogo milosti. Sveto, |jpy\) ______________(Mj!d y Duhovno izobraževalno središče Tau TAU nudi: © prostor skupinam za duhovne vaje med tednom ali ob koncu tedna /40 ležišč in rezervne blazine/ © možnost osebnega spremljanja v tišini ali duhovne vaje v tišini po Frančiškovih stopinjah © možnost strokovne (terapevtske) pomoči mladim, družinam ali zakoncem v stiskah in težavah © vsebinsko vodenje duhovnih vaj za birmance ali drugih skupin otrok ali mladih © izkustvo življenja v skupnosti © posamezna predavanja, srečanja - lahko tudi po dogovoru Skupaj s Frančiškansko Mladinsko Pastoralo organizira: © Frančiškov tabor v poletnih mesecih za otroke od male šole pa vse do konca osnovne šole © romanja v rojstno mesto sv. Frančiška - Assisi © filmski maraton © duhovne vaje za študente © duhovne vaje pred novim letom - ZBOGOM STARO LETO © peš romanje iz Ljubljane na Sveto Goro z naslovom S Frančiškom kot tujci in popotniki. TAU je še vedno tu in vabi: KADARKOLI DOBRODOŠEL, DOBRI ČLOVEK. Še posebej vabimo na VEČERE ZA ZAKONCE. Gre za ciklus predavanj, ki odpirajo zakonsko problematiko in zapleteno področje naših vsakdanjih medsebojnih odnosov. Večere za zakonce vodi sestra Mateja s sosestrami in sodelavci. Predavanja so drugo nedeljo v mesecu od januarja do junija od 17.30 do 19.30 ure. Dobrodošli vsi zakonski pari, ki želite rasti. Poleg večerov za zakonce smo odprli vrata tudi vsem tistim, ki imajo za seboj bolečo pot odnosa in so izkusili ločitev. VEČERI ZA RAZPOROČENE so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 17.30 do 19. ure. Vabimo razporočene, ki bi želeli v težkih trenutkih ločitve in osamljenosti najti oporo in razumevanje. Duhovno izobraževalno središče TAU, Sveta Gora, Skalniška cesta 21, 5250 Solkan; tel: 05 33 00 936; GSM: 041 862469; manjse.sestre@rkc.si 'M e zaodoi/me I. doba od začetka božje poti do slovesnega kronanja čudežne podobe Matere božje na sveti Gori (1539 - 1717) Jasno je vstalo poletno sonce nekega sobotnega dne leta 1539. Prijazno je obsevalo kamenito I. poglavje Marija Devica se prikaže pastirici Uršuli Ferligojki iz Grgarja vrh Skalnice (1539) Skalnico; prijetno so brenkljali Protestantovski val zvončki med čredo, ki je pulila borno pašo izmed skalovja— Preprosta, uboga, pa pobožna pastiri-čica iz bližnjega Grgarja doma, imenovana Urška Ferligojka, je poganjala svojo čredico proti vrhu. »Kadar je najhujša sila, je roka božja najbolj mila«, jedrnato sodi znani pregovor. Čudežni začetek svetogorskega svetišča spričuje, da je prav resničen ta ljudski glas. Hujših sil kakor so pritiskale krščanstvo takrat, ko so skalnične skale daleč naokoli zaslovele, hrani zgodovina le malo med svojimi listi zapisanih in Bog daj, da bi ljudem nobenih takih ne bilo več treba ne prestajati, ne zapisovati. Leta 1517 je bil potegnil na Nemškem odpadnik Luter meč proti svoji materi sv. katoliški Cerkvi. Neverski učitelj, neizmerna pohlepnost po posvetnem blagu, splošna pokvarjenost med vsemi stanovi, brezkončna častilakom-nost in peklenski napuh so razjedali in kužili evropsko krščansko družbo že dalj časa poprej. Ni čudo tedaj, da so zavezniki kar trumoma hru- meli v Lutrov tabor in izvršili v katoliški Cerkvi žalostni razkol, ki je odtrgal velik del Evrope od edino zveličavne rimske Cerkve. Peklensko seme rodi peklenski klas. Krvave vojske, divlji upori se tačas razvnamejo po vsej Evropi: podivljane vojaške čete požigajo, morijo, skrunijo, plenijo, da je groza. Za njimi se plazi črna sestra kuga, njej se pridruži bleda lakota. Kar meč pusti, pa kuga poduši in lakota ugonobi. Divji Turek postane sprijenemu človeštvu prava šiba božja: pred njim dereta groza in strah, za seboj pušča kri, pepel in prah. Kdo bi seštel oskrunjene cerkve, razrušene samostane, uničene božje poti, onečašče-ne svete podobe, pomorjene duhovne in redovnike onega časa! Tako se je godilo pred več kot tristo leti. Krivoverski vihar in groze njegove prihrujejo kmalu čez meje mile Slovenije, razsajati in lomiti začnejo na vso moč posebno po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem; goriška rajska pokrajina že začuti tuljenje peklenske bur-je. Med Slovenci začenja vreti, prvi omahljivci že prisegajo Lutrovi zastavi, katoličanstvo po Sloveniji je v nevarnosti! Toda - kadar je najhujša sila, je roka božja in tudi njegove nebeške Matere roka najbolj mila. Milostno se ozre premagovalka vseh krivih ver na sile in stiske odličnega Marijinega ljudstva, naglo mu priskoči na pomoč; priskoči osebno, pomaga s čudežem. Silo pusti narasti, da je pomoč tem bolj očitna. Leta 1539 Pisalo se je leto po Kristusovem rojstvu. Na prestolu sv. Petra je sedel pogumni in previdni papež Pavel III.; rimskonemško cesarstvo je vladal slavni cesar Karol V.; patriarh oglejski in obenem višji duhovni pastir goriške in gradiščanske grofije je bil kardinal Marino Grima-ni; poglavarstvo goriške grofije je vodil Gabriel grof Ortemburški s Koroškega. To leto si je izbrala Mati božja, da je sijajno obdarila zvesto vdanost svojega ljudstva. Skalnica Proti severovzhodu od Gorice, majhno uro hoda, vzdiguje se iz soške struge precej visok (688 metrov) kamenit hrib, takrat »Skalnica« imenovan. Ob južnem podnožju se ga dotika čedna vas Solkankot konec goriške ravnine; ob vzhodu se beli pa prijazni Grgar v plodni hribovski rupi. Pust je ta hrib, ali razgled z njega je prekrasen. Proti jugu in jugoza-padu se zibljejo pred očmi valovi Jadranskega morja, od Tržaškega zaliva pa daleč doli do lepih Benetk in tja ven do istrskega obrežja. V celi potezi se vidi trdi hrbet kraških gora; razgrnjena je pred teboj goriška in furlanska ravan, vsa posuta s trgi in vasmi. Rahlo se vzdignejo s trtami ovenčana Brda; proti severu in severovzhodu moli visoko v zrak velikanski kameniti sklad julijskih in karniških planin s Triglavom, Krnom, Kaninom in drugimi. Proti vzhodu se črnijo gozdni vrhovi trnovski in idrijski. Na jugovzhodu se zgublja vid ob notranjskih in istrskih čerčh. Urška Ferligoj Jasno je vstalo poletno sonce nekega sobotnega dne (bržkone meseca junija) leta 1539. Prijazno je obsevalo kamenito Skal-nico; prijetno so brenklja-li zvončki med čredo, ki je pulila borno pašo izmed skalovja. Nedolžne pastirske pesmice so se srečevale s šumenjem soških valov. Preprosta, uboga, pa pobožna pastiričica iz bližnjega Grgarja doma, imenovana Urška Ferli-gojka, je poganjala svojo čredico proti vrhu. Ko pripaše do vrha, pobožno poklekne, ročice sklene ter začne prav goreče, kakor je bila vajena, pripo-ročevati se Materi božji; še bolj ko druge dni, saj je bil sobotni dan, nebes Kraljici že od nekdaj posvečen. Preprosta revica zna biti še prav vedela ni, v kako strašni nevarnosti se maje domovina; sklepala je vendar nedolžne ročice kakor nekdaj Mojzes za svoje ljudstvo. Molitev pravičnega oblake predere. nada Vir: Svetogorska Kraljica, 1938 - 1939 u roónie m za liuale Bitte Liebe Maria hielf uns aller. Danke! Otto Thank you holy Mother of God and mercefull. Pleas Help my nepheu when he is very ili and bis family, take care of all and me and my husbend. Levstek A. # Draga Mati! Hvala ti, ker si rešila iz krempljev smrti mojega sina Davida. Hvala ti za vsak njegov dan, nasmeh, solzo, ter neprespane noči. Hvala ti! Zdaj pa te prosim, da nam pomagaš, da živimo skromno, v harmoniji ter zdravju. Nikoli ne dovoli, da pozabimo, da sta ti in Bog nad nami! Pomagaj tistim, ki te potrebujejo. HVALA! Ljubica # Po 36 letih zopet nazaj z dvema generacijama otrok. Marija, hvala ti! Marinka iu Tomaž # Prosim te za varstvo naše družine, za mir, za zdravje na duši, duhu in telesu. družina Hočevar # Bodi z nami, vedno si v naših mislih! Nina * Srčna hvala za vse križe, vzpone in padce! Vate vedno in povsod zaupam. Magda + Madonna di Monte Santo, proteggi nostre famiglie e tutti i nostri cari. Gianni e Francesca Hvala ti Gospod, da sem spoznala in uvidela luč v temi! Apolonija Marija, varuj in pomagaj mojemu otroku pri izobraževanju in zaposlitvi, da bi se vse srečno končalo. Bogdan # Marija s Svete Gore! Hvala ti za vse, kar si mi do sedaj pomagala. Prosim te tvoje pomoči v bodoče. Varuj mene in moje bližnje vsega hudega ter nas vodi po pravi poti. Daj mi moč, da bom ohranila mirno kri in bom mirno in vdano prenesla vse, kar mi je v življenju dano. Daj nam zdravja! Hvala za vse! Jana Marija, prosim pazi na mojo mamo in tatija, Matijo in mene. Hvala! Urška Došao sam iz Beograda, da svojima i ostalim Ijudi-ma poželim sve najbolje. N. D + Draga Marija! Hvala, ker mi stojiš ob strani. Moram se zahvaliti tebi in Bogu za milost, ki sem jo prejela v zadnjih mesecih in za človeka, ki mi je ob vsem tem pomagal in ga srčno ljubim. Hvala za dobre starše, ki jih imam, ki me vedno sprejmejo in imajo radi. Želim, da blagosloviš moje življenje in ljubezen, ki jo imam z mojim A. N. # Neka Marija podijeli mir mojoj obitelji, neka nam On da zdravlje, srečo. Hvala! n.n. Marija, hvala, ker vedno prisluhneš. Vzemi v varstvo mene in vso mojo družino. Hvala! # Na čast in v zahvalo Sve-togorski Materi Božji - € 150. N.N. Na čast Materi Božji Sve-togorski Kraljici za vse uslišane prošnje. Dar 10.000 SIT. Hvaležna častilka V.A.S.M. November 5. Skupina birmancev iz Italije. Mladi iz Grgarja. 6. Pevski zbor iz župnije Blaženega Antona Martina Slomška iz Velenja. Skupina romarjev iz Novega mesta. 7. Župnijsko romanje iz Branika. 12. Simpozij ob 150-let niči dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju (štirje predavatelji in okrog trideset udeležencev. 13. En avtobus romarjev iz Gorenjske. Skupina romarjev iz Dolenje vasi pri Ribnici. 14. Skupina 200 alpinov iz Vittorio Veneto je sodelovala pri maši ob 10.00. 20. Društvo upokojencev iz Bovca. Skupina izletnikov iz tovarne Krka/Novo mesto. 21. Skupina birmancev in njihovih staršev iz župnije sv. Lenart/ Novo mesto. 27. Romanje župnije Šmarje na Vipavskem. Molitvena skupina iz raznih krajev je imela duhovno obnovo. December 4. Skupina obiskovalcev iz Ljubljane. 5. Župnijsko romanje župnije Chiopris/Go-rica. 8. Na Brezmadežno je naredila večne zaobljube s. Cirila Koršič, LMM. 11. Skupina romarjev iz Ljubljane. 12. Odprtje razstave jaslic, ki jo je pripravilo restavratorsko-rezbar-sko-intarzijsko društvo iz Solkana. 16. Skupina romarjev iz Tomaja. 17. Baziliko in Marijanski muzej so si ogledali uslužbenci prometnega inšpektorata iz Ljubljane. 27. Skupina duhovnikov romarjev iz Italije }anuar 2005 2. Skupina romarjev iz Vrtojbe z g. Renatom Podbersičem. 4. Romanje skupine Karitas iz Stranj. 5. Skupina romarjev iz Srednje vasi v Bohinju. 8. Na Sveti Gori je imela srečanje skupina, ki pripravlja tečaje priprave na zakon v goriški dekaniji. 23. Skupina otrok iz doma TAU, ki so se poleti udeležili Lranči-škovih taborov. Februar 2005 6. Skupina skavtov iz Furlanije. 8. Avtobus romarjev iz župnije sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani. 19. Skupina romarjev iz župnije sv. Lenarta v Novem mestu. 24. Skupina mladih iz Mozirja z župnikom Sandijem Korenom. 26. Skupina študentov, ki je imela duhovne vaje v domu TAU. rez rokavice Svet je nastal »Glej, tako spoznaš in priznaš, da se tale slika ni mogla sama narediti. Zdaj pa pomisli, kako bi se moglo samo narediti to, kar ta slika predstavlja?« Tako ti praviš. 1. Menda hočeš reči, »da je vse kar od nekod priletelo.« Od kod pa? In tudi če bi od nekod priletelo, bi moralo prej tam biti. Pa tudi za tam velja isto vprašanje kot za tu, namreč, kako je svet tam nastal, odkoder je - po tvoje - sem priletel. Kako da tebi »slučajno« ne prileti v žep tisočak ali v sod vino ali v vrečo moka? Denar ti pride v žep, če ga zaslužiš in ga vtakneš v žep. Vino pride v sod, če ga pridelaš ali kupiš in ga natočiš v sod. In z moko je enako. Iz nič ne nastane nikoli nič, zato tudi »slučajno« ne nastane nič. 2. Pa praviš: »Ne tako, ampak »slučajno« pomeni tu, da se je svet kar sam začel delati. Povej mi, kdaj delavec začne delati? Ali takrat, ko ga še ni, ali takrat, ko je že? ... »Čemu tako vprašanje? Saj je čisto jasno, da šele takrat, ko je že!« Vidiš, prav tako tudi stvar ne more »delati«, preden je. In tudi sebe ne more delati! To, kar ni, začne le tedaj biti (ali delati), če ga naredi tisti, ki je že! Z drugo besedo: Vse, kar nastane, mora imeti svoj vzrok, da nastane. Vzrok, da svet je, je Bog, ki je od vekomaj in ni nastal. 3. Ti na »slučajno« nič ne daš. Če bi ti tisti, ki ti je kaj dolžan, rekel: »Slučajno ti ne bom mogel nikoli plačati!« bi bil ti zelo hud. Morda bi ga začel še zmerjati, da je slepar, da se iz tebe norčuje itd. Kako pa naj ima ravno pri postanku sveta beseda »slučajno« zate tak pomen? 4. Znani naravoslovec Darwin je rekel: »Ne morem si razložiti, da bi ta veličastni J in čudoviti red nastal slučajno.« In ravno to me sili, da priznam Boga. Veš, kaj je slučaj? »Slučaj je bog norcev«, tako se je izrazil znani francoski cerkveni nasprotnik Voltaire. Potemtakem, če hočeš norec biti, imaš lahko slučaj za svojega boga - malika. Kaj ti bo to »slučajno« pomagalo, ko boš »slučajno« priletel v večni ogenj in boš v njem »slučajno« večno trpel? 5. K astronomu Kircherju je prišel tovariš - bogotajec. Zagleda lepo sliko zvezdatega neba. Hitro vpraša: »Kdo je naredil to lepo sliko?« Zvezdoslovec odgovori: »Nihče, sama se je naredila.« Bogotajec ga jezno zavrne: »Kaj si nor - ču-ješ, kako se bo to samo naredilo?« Toda zvezdoslovec trdi in trdi, da se je podoba sama naredila. Bogotajec pa enako zanikuje in zanikuje. Končno reče Kircher: »Glej, tako spoznaš in priznaš, da se tale slika ni mogla sama narediti. Zdaj pa pomisli, kako bi se moglo samo narediti to, kar ta slika predstavlja?« 6. Sv. pismo poroča: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo ... In Bog je rekel: »Bodi svetloba in bila je svetloba.« ... In Bog je rekel: »Zemlja naj požene travo, zelišče in rodovitno drevje.« In zgodilo se je tako ... In Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebu.« In zgodilo se je tako itd. (1. Mojz. 1). Pamet in vera te učita, da vesoljstvo ni nastalo »slučajno«. Svete maše Ob nedeljah in praznikih: ob 8.00, 10.00, 11.30 in 16. uri. Ob delavnikih: Jutranja sveta maša ob 7. uri v kapeli prikazanja. od 1. maja do 1. novembra ob 17. uri. Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 15. uri: molitev za nove duhovne in redovne poklice. Skupine, ki nimajo svojega duhovnika in želijo imeti sveto mašo, naj pokličejo po telefonu (05) 330 40 20. Sporočijo naj datum in uro, ko bi želeli imeti službo božjo. Spovedovanje Vedno pred sveto mašo in med njo. Od 7.45 do 12.00 in od 14.30 do 17.00 Izven tega časa pozvonite na samostanski zvonec. Marijanski muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 17.00 pozimi (od 1. novembra do 1. aprila) je zaprt. Naš naslov (Se nadaljuje.) Vir: Svetgorska Kraljica, 1938-1939 Frančiškanski samostan Sveta Gora Skalniška cesta 17 5250 Solkan tel: 05/330 40 20 fax: 05/330 40 38