Mož, jeklen bodi! Med starimi narodi so najboljše vzgojevali svojo miadino Spartajnci, zato je bil tudi špartanski rod med grškim narodom najbolj sposoben za vsak boj in odpor. Zgodovina nam pravi, da so dečki spali le na sena ali slami brez odeje1; od 15. leta pa so ležali na trstju, ki so ga morali sami natrgati v EvtoUl. Poleti in pozimi so hodili bosi in gologlavi, oblečeni v lahko, volneno suknjico; od dvanajstega leta pa niso imeli dnige obleke kot plaSč ali pravzaprav le kos štirioglatega sulcna, ki so ga vrgli čez levo raino ter tja pod desno pazdulio potegnili nazaj cez prsa. Vsako drugo ohlaMo, kakor tudi tople kopeli in mazila, so bile prejtoveilano, kajti mladeniči so moraji svoja teiesa utrditi, da bi se tako že v mladosti privadili vsem težavam, katero mara ftlovek v vojskl prenašati. Ravno zato so jim dajali tudi jako slabih jedi in še leu tako picslo, da se aiso nikdar popolnoma nasitili. \rsako leto na praznik boginje Artemide Ortije so mornli Spartanski mladeniCi iti v njen tempel, kjer so jih do krvi bičali. Kdor je najbolj vzdržal, da ni ^astokal, je dobil pred oltarjem častni vciioc v dar. Tu se jo večkrat pripetilo, da so pogurnni mlajdenifii celo omedleli ali se celo mrtvi zgrudili na tla, nego bi le nialo zajokali. špartanci, ki so se morali tako ostro vzgojevati, se niso bali vojske, ampak veselili so se na njo, kakor nu kako prijelno slavnost. Kdor je l>ežal pred fsovražnikom, je bil zasmehovan ter je izgubil vse državljanske pravice. Ni se smel vefc udeleževati ne narodnih zborov, ne skupnih obedov; ne telovadte, ne petja, sploh nobene slovesnosti. Las«? jo incrnl imeti aa eni strani vedno lcratko tirisirižene, obleka pa mu ie bila zalcrpaiia iz mnogobarviiili zaplat. Na iiHei s« ie moral vsakemu, tudi na.inilajSemu, ogniu. Kar je veljalo za Spartance, je za vsak narod zelo poučljivo. Kdor hoče kaj postati, se mora za to resno pripravljati in pri tem žrtvovati marsikatero Življensko udobnost. Brez zatajevanja ne dozori noben mladenifi v poštenega in jeklenega moža. Mladenifti, ki se vdajajo bolj ali manj razkoSnemu vživanju, ki ne znajo kVotiti svojih želja, ki so Sibke volje in slabi nasproti svojemu telesu, ne dorastejo nikdar v vrle može. Jekleni, značajni, poSteni možje zrastejo le v Šoli premagovanja., zalajevaiija, napornega delovanja Velik uCenec svojega Vzora in Gospoda postajieš lc tedaj, 6e zatajiš samega sebe, vzameS križ na svoje rame in greš za Njim po poti resnice in pravice. Slovenski mladenifti!. Predpust je zopet tulcaj. Vabljivo življenje se razpreda pred vašiini očmi. Veselje, razkošno in opojno veselje, steza svoje žamatne prste po vas, vas boža, se vam smeji, vas vabi k" sebi, Vabi vas, da sedete za obilno pokrite mize, s katerih teče pijača v velikib. curkih, In sobe so polne nemirnih glasov ubrane glasbe in plesišSa polna gorl;ega, omamljivega zraka »in razposajenega, smeha. 1'redpust z vsemi svojimi zapeljivkami stoji pred varai, se vam sraeji, vas vabi. Slovenski mladeniči bodite špartanski rnladeuiči! Veliki boji vas čakajo, zato se zatajujte in sepripravIjajte s poštenim življenjem na svojo bojapolno bodočnost Vadite svojega duha in svoje telo na težke fiase, ki vas pri&akujejo. Ne plesišca in gostilne, ampak izobraževalna dru&tva in telovadnice se naj sedaj odpirajo. Ne ubijajte se v rani mladosti. ainpak krepite in utrjujte se. , . Ako bi dandaues še vsi, ki b€žijo pred sovražnikom, raorali napol obriti hoditi okoli, to bi bilo polovico Slovencev polobritih. Vsak drug se ustraši boja in uklone svoj tilnik pred sovražnikom. Nimamo mož, ker nismo imeli vzgoje mladenifiev.