Leto XXIII. LJUBLJANA, 10. aprila 1941 Upravnlfttvo In urednifitvo »DOMOVINE« Ljubljana, K afljeva al. At. 6/11. nad, telefoni od 31-22 do 31-26 Račun postne hranilnice, podruž v Ljubljani M 10 711 Izhaja vsak četrtek Naročnina ra tuzemstvo: Četrtletno 11.—, polletno 22.—, celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: Četrtletno 15.—, polletno 30.—. celoletno 60.— dinarjev Vsem bralcem in bralkam »Domovine" želimo, da bi tuM v teh hudih časih holihor mogoče v miru praznovali veliko noč! Kraljev razglas Srbom, Hrvatom In Slovencem Na cvetno neieljo zjutraj so nemške čete napadle našo državo Na cvetno nedeljo 6. t m. ob 4. zjutraj so nemške čete napadle na" državo na dveh mestih, in sicer na slovensko-nemški in na bolgarski meji Vojne nismo hotel in ne želeli, toda zdaj je naša dolžnost, da se branimo z vso silo. Glede na vojno stanje, ki nam je bilo vsiljeno, je izdalo Nj Vel. kralj Peter II tale razglas vsemu narodu: Tebi, ki nisi nikomur napravil zla, niti ga nisi nameraval, je vsiljena borba za obstanek. V bojnem metežu ki je dosoel do tvojih meja, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval razen življenja v miru. svobodi in neodvisnosti. Tudi je kraljevska vlada vse storila, da se ta tvoj mir ohrani. Toda sovražnih ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornost in po načinu kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo zmerom branil. Kraljevska vlada, ki ni opustila nobenega ukrepa za obrambo države, bo bedela skupno z narodom- da se povsod z največjim požrtvo-vanjem napravi vse najboljše, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena. Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam jamči sloga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v borbo z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo. Sile široke zajednice svobodoljubnih narodov, ki v tem času z nami skupno branijo ogroženo človečanstvo, morajo zmagati. S to vero naprej do zmage! PETER II. Vsi Slovenci smo eno Službeno je bilo v nedeljo zvečer na ban-ski upravi objavljeno: V hudih časih, ki so zajeli našo državo, m smatrale vse slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenske domovine nastopijo sporazumno. Zato so ustanovile Narodni svet za Slovenijo, v katerem so zastopane Slovenska ljudska stranka, Ju-goslovenska nacionalna stranka, Narodna radikalna stranka, Samostojna demokratska stranka in socialisti. V tem narodnem svetu so ban dravske banovine dr. Marko Natlačen kot predsednik, župan ljubljanski dr. Jure Adlešič, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, odvetnik v Ljubljani dr. Darko Černej, vseučiliškf jfttd-fesor in bivši minister dr. Andrej Gosar, bivši narodni poslanec Marko Krajnc, odvetnik in bivši župan dr. Dinko Puc, minister v pokoju Ivan Pucelj, odvetnik in bivši narodni poslanec Miloš Stare in tajnik okrožnega urada za zavarovanje delaveev Stanko Likar kot člani. Slovenci, pravi sporočilo dalje, nI več strank med nami! Vsi Slovenci, vsi J»go-sloveni branimo svojo zemljo/ Zgodovina Jugoslovanov pi še nov list odpornosti, nov list časti naše domovine. Slovenskim županom Banska uprava v Ljubljani je izdala tale razglas: Vi ste tisti, ki najlaže vplivate na prebivalstvo svojih občin. Ne dajte, da se ljudstvo bega, plaši in'brez potrebe vznemirja. Vplivajte nanj, da ostane na svojih domovih in da ne beži. Z begom se najbolj ovira naša vojska v svoji hudi službi. Storite vse, kar naša vojska od nas zahteval Postrezite ji z vsem, kar ji bo potrebno. Pomagajte ji tudi z vestmi in točnim obveščanjem. Vodstvu vojske bodo dragoceni vsakršni podatki, ki se nanašajo na našo obrambo. Vaša naloga v zdajšnjem trenutku je, da ste na mestu, da s prisebnostjo krepko držite svoje občine v redu in disciplini, naši dicni vojski pa da ste vsekdar in vselej v pomoč! Ne verjemite izmišljotinam Banska uprava je izdala tale razglas: Slovenci! Ne širite razburljivih vesti, kes se z njimi prebivalstvo le brez potrebe bega. Razburljive vesti prihajajo iz virov, ki nam hočejo slabo in ki žele nered, nedisciplino in zmedo med narodom. Opozarjamo na to, da so za širjenje razburljivih vesti predpisane najstrožje kazni, ki jih ne izrekajo več civilna, temveč vojaška sodišča. Ne verjemite razburljivim vestem! Naj vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha! Ostanite v svojih domovih in olajšajte ■ tem delo vojski ,ki ji je bežeče ljudstvo najhujša ovira. Ne poslušajte tujih radijskih postaj! Njihova naloga je ▼ tem trenutku, da vas > strašnimi izmišljenimi vestmi živčno zlomijo. Ml pa moramo ostati pogumni in odločni ljudjst Proč torej ■ tujimi radijskimi postajami! Med Jugoslavijo In Rusijo prijateljska pogodba Na osnovi pogajanj, ki so potekala zadnje dni v prestolnici Jugoslavije in v Moskvi, je bila kakor poroča Tass iz Moskve, v soboto zvečer sklenjena in v ruskem zunanjem ministrstvu podpisana pogodba o nenapadanju in prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in SSSR (Zvezo sovjetskih socialističnih republik). Pogodbo sta podpisala predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve V Moskvi dr, Gavrilovič Pogodba se glasi: Vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sta •e v prepričanju, da bo mogoče na ta način služiti miru, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta se v naslednjih točkah: 1. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da ne bosta druga druge napadli ter da bosta medsebojno spoštovali neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost ene in druge. 2 Ce eno izmed obeh pogodbenih strank napade kaka tretja sila, bo vztrajala druga pogodbena stranka pri politiki prijateljstva do nje. 3. Pogodba velja za dobo pet let. Ce je ena bmed obeh pogodbenih strank leto dni pred njenim potekom ne odpove, se pogodba podaljša za nadaljnjih pet let. 4. Pogodba se uveljavi, kakor hitro se podpiše. Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta pogodbo čim prej ratificirali. Ratifikacijske listine bodo izmenjane v Beogradu. V potrditev te pogodbe sta jo pooblaščena zastopnika vlad SSSR in kraljevine Jugoslavije podpisala in opečatila. V Moskvi. 5. aprila 1941. Molotov in dr. Gavrilovič. Državni podtajnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Sumner Welles, ki je imel te dni več sestankov z ruskim veleposlanikom v Washingtonu, je dal novinarjem nastopno izjavo o jugoslovensko-ruski pogodbi: Prijateljska pogodba Jugoslavije in Rusije lahko v določenih okoliščinah postane največjega pomena. Ta pogodba bo naletela na največje zanimanje na mnogih straneh. Zato pomeni mnogo več kakor le prijateljsko in nenapadalno pogodbo, kakor se glasi njegova vsebina. Nemcev pri nas nihče ne preganja Tuje radijske postaje so bile te dni polne vesti o preganjanju in zatiranju nemške manjšine v naši državi. Glede na to so številni naši listi objavili podrobna poročila svojih sotrudnikov, ki so te dni obiskali razna naselja nemške narodne manjšine v Banatu. Iz teh poročil je jasno, da ni bila nemška narodna manjšina v zadnih dneh nikjer zatirana in napadana. Prav tako so nekateri listi objavili kratke razgovore z mnogimi voditelji Nemcev, ki poudarjajo, da je med manjšino vse mirno in v najlepšem redu in da ni bil nihče napaden. Povsod žive Nemci v slogi z našimi ljudmi. Listi so objavili nadalje besedilo vdano-stne brzojavke, ki jo je poslal voditelj Nemcev v naši državi dr. Sepp Janko Nj. Vel. kralju Petru II. Dr. Janko želi v imenu vseh Nemcev v Jugoslaviji kralju srečo in mir, želi mu božji blagoslov pri njegovih državnih poslih in naglaša vdanost in zvestobo nemške narodne manjšine do mladega kra- Kakor povzemamo po Reuterju in časopisnih vesteh izvaja naša vojska silen pritisk v Albaniji Po 'nepotrjenih* vesteh so naše čete zavzele Skader. Druga vest pravi, da je zavzet tudi Zader, edina italijanska posest v Dalmaciji. V Zadru so Italijani po tej vesti pustili mnogo plena. Reuter poroča dalje, da na grško-bolgarski meji Grki silovito napadajo Vrši se borba na 1200 km dolgi fronti. Po Reuterjevi vesti prizadevajo Grki Nemcem silne izgube. Vsi nemški tankovski napadi so bili odbiti. — Zapadno Trakijo je grško vojaško poveljstvo izpraznilo, da ne bo umikajoče se prebivalstvo oviralo vojaških akcij. Reuter poroča, da je vse turško javno mnenje za takojšnjo pomoč Jugoslaviji Tedaj je opazil, da so se dekeltove oči presenečeno upirale v njegov obraz. Morala je opaziti njegovo prestrašenost. Ze je spet razločno videl pred seboj strahove velike nevarnosti. »Prosim, gospodična baronica«, Mautens ji je ponudil roko. Bergmann jima je počasi sledil. Videl je, kako je med hojo glavo nekoliko okrenila. V tej kretnji je videl njeno ošabnost in ne-pristopnost. Ni usmiljenja, je pomislil. Trda je in ga bo začela zasledovati, kake. hitro bo imela vsaj malenkostna dokazila proti njemu. Pri mizi je sedel niei nasproti. Tudi govoril je z njo. Samo vsakdanje reči. Martens se je šalil s svojo mlado ženo in se strogo ogibal v pogovoru vsake resnejše snovi. »Pri jedi si ne muči glave z resnimi vprašanji, glavno da pride želodec na svoj račun«, je rekel z glasom, ki je pričal o smislu za udobnost. Elizabeta je pogosto pogledala Bergmanna. Zdel se ji je zanimiv mož, eden izmed tistih, ki v porotni dvorani s svojim nastopom učinkujejo. Njegova visoka postava, zadržana strast v shujšanem obrazu, velike modre oči in potem njegov lep glas . Bil je med tistimi ljudmi, ki jim uspehi padajo kar v naročje. »Gospodična Schmelingova je strokovnjači-ca«, je pripovedoval Martens. »Pred kratkim se je vpisala na vseučilišče kot slušateljica prava.« lja. V novosadskem »Danu« je drugi voditelj Nemcev Julij Kramer prav tako odločno zavrnil vsa obrekovanja, da bi bili Nemci zatirani in napadani. Dr. Walter Riebl, odvetnik in voditelj nemške manjšine v Celju pa je po radiu dal izjavo nastopne vsebine: »Vesti, katere je v sredo 2. aprila dala nemška radijska postaja v Gradcu po sporočilu tako imenovanih beguncev iz Celja, so vse gladko izmišljene in ne ustrezajo resnici. Odločujoča nemška oblastva v Gradcu sem prosil, da te vesti uradno zavrnejo.« ★ Naj ob tej priliki še opozorimo, da ne sme biti med nami nikogar, ki bi se spozabil nad komerholi, ki ni naše narodnosti. Sicer pa smo prepričani, da tako opozorilo ni potrebno. Naš narod ne pozna maščevalnosti, ki je najgrša lastnost. Naš narod mora ostati dostojanstven in miren Kljub hudim časom! MMBsammmmmm^mmmmmammimmm Ob bolgarski meji je deset turških divizij. Turška vlada je imela te dni tajno sejo. Kaj se je sklenile, ni znano, naglaša pa se. da je Turčija v popolnem soglasju z Grčijo, Jugoslavijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Iz Kaira poročajo 'da bo'Massaua v'Eritreji vsak čas padla francoskim svobodnim četam in angleškim silam v roke. S padcem Massaue pa bo prosta pot svobodonim Francozom in Angležem v Jugoslavijo in v Grčijo, kjer pa so že tako velike angleške sile. Vsa ta angleška vojska, ki operira v Eritreji, je namreč po tej vesti dolečena za pomoč Balkanu. Iz Londona poročajo, da je Anglija prekinila državniške stike z Madžarsko, ker je Madžarska postala oporišče za napade proti zaveznici Anglije. Angleški poslanik To je zanimalo Bergmanna. Za nekaj minut je pozabil svoj strašni položaj in začel živahno govoriti z Elizabeto. Hotel ji je dokazati, da v tem poklicu ne bo mogla biti srečna, ker se kot ženska ne more svobodno kre-tati. Za pravnika pa da je svobodno kretanje glavni pogoj, če hoče res delati za druge, kar je prav za prav smoter tega poklica. »Ali res mislite tako?« ga je vprašala 8 pomilovalnim nasmeškom. »To je moje trdno prepričanje.« »Kaj pa, če vam dokažem, da lahko prav brez ovir praktično izvršujem svoj poklic?« Mikalo jo je, prav s tem spretnim pravnikom govoriti o detektivskem opravilu, ki se ga je lotila. Hotela je izsiliti njegovo priznanje in zdelo se ji je, da si bo pred svetom utrdila svoj položaj kot pravnica, če bo tega moža prepričala o pravilnosti svoje trditve. Bergmann ni niti za trenutek verjel, da mu bo o svojem detektivskem opravilu povedala kaj stvarnega. Pogledal ji je pričakujoče v njene velike, sive oči, ki so s prav posebnim izrazom zrle vanj. »Vi ste bili še v Braunsba-du, ko je bil izvršen umor, kaj ne?« Lahko bi si bil mislil, da bo začela govoriti o tem, vendar so ga te besede zadele nepripravljenega. Srce mu je za trenutek nehalo biti. Ni vzdržal njenega pogleda. V vsej naglici si je skušal razjasniti, ali to vprašanje morda ni bilo že znak sumničenja. Ali je mogoče, da jo je Martens že obvestil o njegovem na Madžarskem je dobil naročilo, naj s vsem osebjem zapusti Madžarsko. Uradno sovjetsko glasilo »Pravda« piše K podpisu rusko-jugoslovenske prijateljske pogodbe med drugim: Dan podpisa bo ostal kot važen dan ▼ zgodovini. Delavstvo Sovjetske zveze pozdravlja to pogodbo kot najboljši prispevek k utrditvi miru in preprečenju vojne. Članek je bil napisan, preden je Nemčija napadla Jugoslavijo. Moskovski radio je obrazložil v češčini podpis rusko-jugoslovenske pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju ter dejal, da so zadnji dogodki pokazali, da je jugoslovenski narod za mir in da noče vojne. Prijateljska pagodba, ki jo je Jugoslavija sklenila z Rusijo, je jasen dokaz, da je hotela Jugoslavija ohraniti mir in preprečiti razširjenje vojne. Obenem pa je ta pogodba tudi dokaz, da se Rusija prizadeva preprečiti razširjenje vojne. Moskovski radio je v ponedeljek zjutraj objavil nemška, angleška, grška in italijanska poročila o nemškem napadu na Jugoslavijo« Hkratu moskovski radio ni več objavil nemškega in italijanskega vojnega poročila. To se je zgodilo menda prvič od nastanka zdajšnje vojne dalje. Reuter poroča: Ameriški zunanji Minister Hull je izjavil: Barbarski nemški napad na Jugoslavijo je del po načrtu izvajanega nemškega gibanja za doseženje nadoblasti nad svetom. Spet je postal majhen narod žrtev napada. Ameriški narod čuti največje prijateljstvo za narod, ki je bil tako sirovo napaden. Ameriška vlada bo takoj dala na razpolago vojni material za Jugoslavijo. Ameriški mornariški minister Knox pa je rekel: Nemški napad ni bil za vlado Zedinjenih držav nikakršno presenečenje. Poslali bomo Jugoslaviji in Grčiji vse strelivo, ki ga lahko pošljemo. — Na uradnih ameriških mestih naglašajo, da lahko Jugoslavija računa v vojni na vso pomoč Zedinjenih držav. Reuter poroča: Angleška vlada je poslala jugoslovenski vladi naslednjo poslanico: Sirovo nasilje, ki ga je zagrešila Nemčija proti Jugoslaviji brez izzivanja, in mogočen odpor Srbov, Hrvatov in Slovencev sta postavila ves angleški imperij na stran jugoslovenskib narodov. bivanju v Braunsbadu za časa umora? Morda že ves svet spravlja njegovo bivanje v Braunsbadu v zvezo z umorom. Elizabeta je videla v pov^senju njegovih' oči potrdilo svojega vprašanja. Zato je nadaljevala, ne da bi bila počakala odgovora: »Vi zapuščini svojega brata sem našla sumljiva pisma in bom jutri začela svoja raziskovanja . .« Pisma! Bergmann je skrivaj stiskal pesti, da bi prikrival svoje razburjenje in se ne izdal. V njegovem pogledu je bilo nekaj arepe-ga, toda gledal je Elizabeti naravnost v oči in je v svoje pomirjenje kmalu opazil, da v Elizabetinem obrazu ni bilo nikake prežeče, iskajoče poteze. Začutil je, da v tem trenutku ni hotela od njega ničesar drugega kakor le priznanje. Njegovo pismo, ki ga je poslal baronu, je vendar brez podpisa. Torej Elizabeta ne more vedeti nič natančnega. Ko pa je Martens zdajci z zanimanjem posegel v pogovor, se je Bergmanna spet lotila tesnoba. Začel je misliti, ali je Martens kdaj videl njegovo pisavo. Bilo bi strašno, če bi baronica nenadno privlekla iz žepa njegovo pismo in ga položila na mizo Toda Martens gotovo ne pozna njegove pisave, zato se bo treba pač z vso silo premagovati v tistih trenutkih, ko bo ležalo pismo na mizi. »Ali je tista pisma pisal moški?« je zdajd vprašal Martens. »Ne. Ulrik je moral imeti razmerje z neko visokošolko.« »Ali mislite, da je zločin izvršila ženska?« Maertens je to prašanje zastavil ves začuden. »Slabo streljajoče žensko si laže predstav- Politični pregled zuchhold: smrt ofo potu Kriminalni roman Povišek prenosne takse v banoviitskem proračunu ni odobren Minister za finance je odobril proračun dravske banovine za leto 1941. s pravilnikom k proračunu. »Službeni list dravske banovine« objavlja v številki od 1. aprila pravilnik k banovinskemu proračunu, medtem ko bo proračun sam objavljen pozneje. Predlagano povišanje trošarine na pivo od 60 na 100 din pri hektolitru je ministrstvo za finance odobrilo, ni pa odobrilo povišanja banovinske takse od prenosa nepremičnin. Odobreno je le pobiranje prenosne takse v dozdajšni meri dveh odstotkov. Prav tako je ostala nespremenjena dozdajšna določba, da se taksa ne pobira od odstopov nepremičnin za javne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali če odškodnina za odstopljeno nepremičnino ne presega 1000 din. Naposled ostane stara določba, da se od prenosa kmečkih nepremičnin med kmetovalci (med živimi) pobira polovica takse, če so odsvoji-telji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti ali so s takimi poročeni ali zaročeni, kar velja tudi za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo in med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo. Proračun sam je odobren za devetmesečno proračunsko razdobje (od začetka aprila do konca decembra) v znesku 185.25 milijona dinarjev nasproti predlogu v znesku 184.21 milijona dinarjev. Za vse minilo proračunsko leto 1940-41 je znašal proračun 199.4 milijona dinarjev, kar pomeni, da je prišlo od tega na devet mesecev okoli 150 milijonov dinarjev. Letošnji proračun za devet mesecev je torej okroglo za 35 milijonov dinarjev višji. Banovinske doklade na neposredne devke ostanejo kakor znano nespremenjene. Vc"as.no je odobren proračun bednostne-ga sklada za devet mesecev tekočega leta v av^ku afvetih milijonov. Prispevki za ta sklad ostanejo nespremenjeni. Redni zhM Kiaetske posojilnice isiiske okolice Dne 3. t. m. se je vršil 57. redni občni zbor Kmečke posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani. Iz odobrenega poslovnega poročila in računskega zaključka sledi, da se je denarno poslovanje tega zavoda v preteklem upravnem letu razvijalo načrtno v treh glavnih smernicah: Izvedba dokončne konsolidacije, izboljšanje donosa in dvig likvidnosti starega računa. Ta cilj je bil v prav zadovoljivi meri dosežen. Zaradi dviga likvidnosti so se oprostile vloge do 10.000 din, od katerih pa je bilo dvignjeno samo 40 od-s*tot., ostalih 60 odst. pa je naloženih na novem računu. Glede ostalih še ne razvezanih vlog se pozivajo vlagatelji, da pristopijo k petletnemu izplačilnemu načrtu po 20 odst. letno proti zvišanju obrestne mere na 4 odst. in zapadlosti kvot 31. decembra leta 1941. in sledeča nadaljna 4 leta v izplačilo. Dosedanji odziv je bil prav zadovoljiv. Potek občnega zbora se je izvršil po programu in je bila z zborovanja poslana vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. m. Zborovanje je zaključil predsednik z ugotovitvijo, da je dosežena popolnoma uravnovešena bilanca tudi v pogledu likvidnosti, kar naj bo upravi v izpodbudo za nadaljno uspešno delovanje, članom in vlagateljem pa dokaz, da lahko zavodu mirno poverijo svoje zaupanje. — Naša trgovinska mornarica je med to vojno nekoliko nazadovala. Po uradnih podatkih je znašala tonaža naših trgovinskih ladij lani 185 edinic s 393.447 kosmatimi registrskimi tonami. Od tega je bilo 81 edini« za dolge plovbe, 12 edinic za velike obalna plovbe in 92 edinic za male obalne plovbe. Stanje se je 1. januarja leto« znatno spremenilo. tako da imamo zdaj le 169 edinic s 312.898 kosmatimi registrskimi tonami. Od tega odpade 66 edinic na dolge plovbe, 11 na veliko obalno plovbo in 92 na malo obalno plovbo. Prodano je bilo sedem ladij, devet ladij pa izgubljeno. Anglija pozdravlja Jugoslavijo kot odločnega in mogočnega zaveznika. Obnovljeno je tovarištvo, ki nas je v svetovni vojni preko yseh težav privedlo do zmage. Skupaj bomo Vodili tudi zdaj vojno in sklenili bomo mir samo, ko bodo vse krivice maščevane in ko bosta spet vladali zakonitost in pravica. Švicarski list »National Zeitung« obravnava napad na Jugoslavijo ter pravi, da smatra Nemčija vsako državo, ki ji noče v vojni neposredno pomagati za svojo sovražnico. List piše, da razlogi, ki jih Nemčija navaja v opravičilo za napad na Jugoslavijo, ne drže. Nemčija ni pri tem pokazala nobenih pomislekov. Švica z resno žalostjo vidi, kako terja novi položaj hude žrtve od milijonov miroljubnih narodov na Balkanu. Nemška in italijanska vlada sta zaradi za-6eženja nemških in italijanskih trgovinskih ladij v Z edin jenih državah poslali ameriški Vladi protestni noti. Nemška vlada se sklicuje v svoji noti na prijateljsko pogodbo med Zedinj enimi državami in Nemčijo iz leta 1923 in zahteva, da Zedinjene države vrnejo zaplenjene ladje, oproste posadke in izroče ladje spet nemškim kapitanom. Tudi danska vlada je protestirala pri vladi Zedinjenih držav in pri čilski vladi zaradi zaseženja danskih ladij. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil novinarjem, da ameriška vlada zaradi nemškega in italijanskega protesta ne bo oprostila nemških in italijanskih ladij. V angleški »podili zbornici je te dni pod-tajnik za zunanje zadeve Butler omenil nedavno objavljeno rusko-turško izjavo, ki določa, da bi ostala Rusija nevtralna v primeru Ce bi bito Turčija napadena in bi se morala butniti. Butler je dejal, da pripisuje angleška vlada tej ruskotur-ški izjavi veliko važnost in jo je sprejela z največjim zadovoljstvom na zranje. Kakor znano, je nadaljeval Butler, določa an-glafiko-tarika zvezna pogodba, da velja za Turčijo samo v primeru, če Rusija pristane, da gre Turčija Angliji na pomoč. Z rusko-turSbo izjavo je nadalje odstranjena možnost, da Turfija pogodbe z Anglijo ne bi mogla izpolniti. Angleška vlada upa, da so se z objavo ruako-turške izjave izboljšali tudi angleško-ruski odnošaji. I Ijam kakor slabo streljajočega moškega.« Elizabeta je rekla te besede z velikim po-udaikom. Bergmannu je bilo, kakor bi bil leta in leta gluh in slep taval okoli in šele prvič zagledal dnevno luč. Vse okoli njega se mu je zazdelo čisto drugače, čisto novo. Kako se je le mogel ves ta čas toliko batil Prav noben človek ga ne smatra za morilca, nihče ne sumniči njega. Prost je torej, za zmerom prost. Toda nenadno se je zavedel, kam je merilo Elizabetino sumničenje. Zbodlo ga je do dna srca, ker se je tudi zazdelo mogoče, da to sumničenje ni brez osnove. Cisto pri miru je sedel, medtem ko sta Martens in njegova mlada žena obravnavala z Elizabeto vse okolnosti, v katerih se je mogel zločin izvršiti. Bergmann je sam pri sebi razsodil, da sta se morala usodnega dne po čudnem naključju dva človeka baviti z mislijo umora in da sta ta dva človeka oba hkratu povabila barona Ulrika Schmelinga h kapeli. Toliko neverjetnosti se zgodi na svetu, zakaj bi torej ne bilo možno tudi to čudovito naključje! Toda njegov razum v vse te čudeže ni hotel verjeti in je iskal preprostejšo rešitev. Pisma so našli! Baron in ona sta si torej dalje dopisovala! Sumljiva so ta pisma, kakor se je izrazila Elizabeta. Bergmann je v mislih videl pred seboj ozki, strastni obraz svoje nezveste neveste, njene temne oči, njeno odločno brado. Hotela se je zadnjič pogovoriti z baronom, ta pa ji je storil nekaj, kar je pomenilo zlo. Zato je hotela zadoščenje, njen ponos ni prenašal ponižanja. Bergmann si je lahko predstavljal, da je njegova nezvesta nevesta nosila s seboj v torbici bodalo, toda zase, ne za druge. Reči je morala še zadnjo grozno besedo baronu, ki je bil poteptal njeno čast, nato pa je sledil konec. Bergmann ji je take dejanj lahko prisodil. Nenadno se je spomnil šuma, ki je slišal pred vratmi kapelice takrat, ko je sam čakal barona v kapelici. Ta šum je bil slišal še prej, preden je prispel baron na konju. Stati je morala tedaj pred vratmi. Videla je svojega ljubimca stopiti v kapelo in njena srčna bolečina se je podvojila, ko je nepričakovano zagledala v kapeli tudi njega, čigar ljubezen si je zaigrala prav zaradi barona. Lotiti se je je morala prav taka slepa besnost kakor mene, je sodil sam pri sebi Bergmann, in prav enaka pest kakor mene jo je suvala naprej, da je zgrabila bodalo, ki naj bi zadelo njeno srce, ter ga na pol blazna od bolečine in besa zasadila v baronova prša ...« Iz razmišljanja je Bergmanna zbudilo dejstvo, da je Elizabeta nenadno vstala. Biio je že pozno. Tudi Bergmann je vstal in se hotel posloviti. »Ah, saj res, vi bi radi uspavalni prašek!« se je spomnil dr. Martens. »Sicer pa boste še prišli k nam. Gotovo vas mora zanimati, kaj bo gospodična Schmelingova dosegla. Morda si zaenkrat pomagate z bromom, da boste laže zaspali.« Leon Bergmann ga je poslušal brez zanimanja. Prav malo ga je brigalo, ali dobi uspavalni prašek ali ne. »Pridite v petek,« je rekla prijazno mlada žena. Mislila si je, da mu mora biti mučno, če ne dobi določnega povabila. Bergmann se ^e vljudno priklonil. »Če bo le mogoče ...« je rekel. »Zakaj bi ne bilo mogoče?« Martensova žena je znala prav ljubko govorila, kadar je kaj hotela doseči. »Delo bom imel in ne vem, če ne bo trajalo pozno v noč ...« »Torej, če boste prosti, pridite v petek, sicer pa na kak drug dan.« Bergmann se je še enkrat priklonil. Kot dobro vzgojen mož je mladi gospodinji poljubil roko. Elizabeta mu je pri poslovitvi dala roko. Moral se ie torej rokovati z njo, čeprav bi bil najrajši sunil to roko. Nenadno je zasovražil to ošabno, lepo dekle, ki pojde jutri na delo, da razkrinka tisto najdražje, kar je imel kdaj na svetu. Čutil je v naprej tisto veliko nerazumevanje, ki ga bo pokazal ves svet nasproti umoru in morilki. A vendar to ni bilo podlo dejanje, bilo je samo obupen čin bednega človeka, ponosnega človeka, ki se ne da poman-drati kakor slaboten črv. Osmo poglavje Baronica Elizabeta Schmelingova si je vzela drugo jutro avto. Ponoči ni prav nič spala, tako nestrpna je bila. Če le ni bivša gospodinja rajnkega brata med tem časom menjala stanovanja. Če se je to zgodilo, bo z iskanjem njenega novega stanovanja mnogo časa zamujeno. Lahko pa se zgodi, da od gospodinje ne bo izvedela DOMOVINA St. IS ■■■■■■■■■■Mk': Dr. Fran Kulovec f V nedeljo je prišla iz Beograda vest, da je postal žrtev nemških letalskih napadov minister g. dr. Franc Kulovec. Pozneje pa se je ta vest preklicala, toda naposled se je žal le izkazala za resnično. Potrdil jo je minister dr. Miha Krek. Minister dr. Kulovec je torej med prvimi žrtvami, ki so padle za domovino. Slovenski narod mu bo ohranil najčastnejši spomin. Naj počiva mirno v bratski srbski zemlji! Cene morajo ostati nespremenjene Vsako povišanje cen vseh vrst blaga, proizvodov in kmečkih pridelkov je prepovedano in kaznivo po uredbi o cenah. » Proti kršilcem, ki bi današne hude čase iz- rabljali v spekulativne namene z novim povišanjem cen, se bo postopalo z vso strogostjo po predpisih citirane uredbe. Prvo jugoslovensko vojno poročil® Jugoslovenski radio je objavil snoči 9 t. m. zvečer prvo jugoslovensko vojno poročilo, ki pravi: Po poročilih, ki so doslej na razpolago, je položaj na vsej fronti za nas ugoden. Vsi napadi so biU z največjo silo odbiti. Naše letalstvo je doseglo velike uspehe. mmmmmmammmmmmimmmmKmBmmmmm • Izjava naše kraljice Marije. Reuter poroča. Nj. Vel. kraljica Marija je na svojem domu Izvedela novico o napadu Nemčije na Jugoslavijo. Kraljica je izjavila, da ji je žal. ker ne more biti pri svojem narodu v času hude preizkušnje. Dodala je, da trdno veruje v dober izid odpora jugoslovenskega naroda proti napadu in da zaupa v pogum ju-goslovenskega naroda in v odločnost svojega sina. * Nihče ne sme zapustiti svojega stalnega bivališča. V zvezi z ukazom predsednika vlade z dne 31 marca, ki vsebuie tudi odredbo 0 potovanju državljanov, se priobčuje tole. »Lahko potuje, kdor odhaja domov ali po opravkih, toda prepovedano je zapustiti svoje stalno bivališče in odditi v drug kraj. Vsi tisti, ki so že zapustili svoje stalna bivališča ln odšli drugam, se bodo morah vrniti v svoja prejšna bivališča. * Ameriški Rdeči križ za Jugoslavijo. Daviš Norman, predsednik ameriškega Rdečega križa, je izjavil, da bo ameriški Rdeči križ Jugoslaviji takoj dal na razpolago za dva milijona dloarjev zdravstvenega materiala. * Jugoslovenski prostovoljci v Ameriki. Več tisoč Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zedinjenih državah se je že prijavilo za prostovoljsko službo v jugoslovenski vojski. * Rojakinja iz Avstralije za naš Rdeči križ. Naš Rdeči križ je prejel iz Avstralije velikodušen dar Gospa Bojana Trebičeva iz Sid-neya mu je brzojavno nakazala 38.000 din in je pri tem izrazila nado, da bodo tudi drugi rodoljubi doma in v tujini s svojimi prispevki podprli naš Rdeči križ, ki bi tako lažje vršil svoje človečanske dolžnosti. * Senat razpuščen. Z ukazom Nj. Vel. kralja je predsednik ministrskega sveta te dni razpustil senat. * Nov upravnik mesta Beograda Dozdajšnji načelnik oddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu Dušan Ribar je bil postavljen za vršilca dolžnosti upravnika mesta Beograda. Z istim odlokom je bil oroiniški brigadni general Miljutin Stefanovič. zdajšnji vršilec dolžnosti upravnika mesta Beograda, vrnjen na svojo redno dolžnost * Knez namestnik Pavle je odpotoval v Atene. Na zgodovinski dan 27 marca, ko je naš priljubljeni kralj Peter II prevzel kraljevsko oblast v svoje roke, so kraljevski namestniki knez Pavle, dr Stankovič in dr Perovič podali ostavko Knez Pavle je istega dne s svojo družino po lastnem nagibu zapustil Beograd in odpotoval v Atene v Grčiji. * Beg iz življenja. Na Brnici pri Petrovčah stanujoči 291etni čevljar Pavel Jošt se je te dni obesil na podstrešju viničarije blizu svojega stanovanja Našli so ga otroci, ko so hiteli za sovo. ki se je bila skrila na podstrešju * Razbojnik Hace in tovariši obsojeni. Te dni je bil pred ljubljanskimi sodniki obsojen 1 v dosmrtno robijo razbojnik Anton Hace. I Njegovi tovariši so dobili večletne ječe. Obsojeni so kazen sprejeli I* Za tatove in vlomilce smrtna kazen! V zadnjih dnevih je bila v Ljubljani ukradena dolga vrsta koles. Vsak državljan, ki se globoko zaveda svojih dolžnosti do naroda in države, je ogorčen in čujejo se odločni glasovi, naj bi se za tatvine in vlome določile najstrožje kazni, to je smrtna kazen po kratkem postopku vojnega sodišča. Zdaj, ko morajo imeti hišni gospodarji glavne veže vedno odprte, pač skušajo tatovi izkoriščati to okol-nost Ljubljanski radio je večkrat opozarjal, da bo vojno sodišče najstrožje sodilo zločince proti tuji lastnini. * Tatvina konj na Igu in v Metliki. V nedavni noči je bila izvršena na Igu drzna tatvina Ko je prišel posestnik Ivan Smole zjutraj v hlev, je našel praznega Tatovi so mu odvedli dve kobili rjave barve. Ukradeni kobili sta stari po pet in sedem let ter ima ena na glavi belo liso Orožniki domnevajo, da sta kobili ukradla dva mlajša cigana. Prav tako drzna tatvina konj je bila izvršena v Metliki Iz hleva Franca Kremeseca je nekdo ponoči ukradel dva konja rdečkaste barve, izmed katerih šteje eden pet, drugi pa nekaj čez deset let * V Gjevgjeliji so izmenjali italijanske in grške državljane, ki jih je vojna zalotila na tujem ozemlju. V Grčiji je bilo zelo mnogo Italijanov, v Italiji pa nekaj manj Grkov. Obe vladi sta se s posredovanjem Madžarske dogovorili, da bosta preko našega ozemlja izmenjali te državljane. Predzadni torek je prispel v Gjevgjelijo vlak iz Grčije s 640 Italijani Spremljal ga je grški vojaški odposlanec, v Gjevgjeliji pa vlak prevzel italijanski konzul v Skopi ju Venturio Vlak se je odpeljal iz Beograda šele tedaj, ko je bilo sporočeno da je prispel v našo državo pri Rakeku vlak s 444 Grki iz Italije Obenem je bila na grški strani že pripravljena skupina 900 drugih italijanskih državljanov. Ta vlak je krenil z obmejne grške postaje šele tedaj, ko je bilo javljeno, da je prispel na Rakek nov vlak s 405 Grki Italijanski konzul v Skoplju je razdelil med svoje rojake več zabojev živil in kruha, da so biH T\rpsfcrhli®~< do meje s hrano. * Roman »K novim mejam« smo morali žal izpustiti. Nadaljeval se bo v rednejših razmerah. * Tudi naše ladje bodo prevažale vojni material. Reuter poroča iz Amerike: Ameriški voini material, ki bo takoj na razpolago za r>r«vo7 T' Turrrvtlaviio HnHp dplno prevažale ničesar. Saj je prav lahko možno, da gospodinja ne ve ničesar o bratovem ljubezenskem razmerju. Doslej njena zasledovanja niso bila brez uspeha. Najprej robec, potem ostanki pisma v peči... Zakaj naj ne bi našla tudi 06ebe. katere last so bile te reči! Kljub vsemu pa le ni mogla prav verjeti, da bi bilo tisto dekle morilka. Ulrik je bil dober človek in poštenjak, kar dekletu ni moglo ostati prikrito. Kako je neznanka torej mogla storiti tako krut zločin nad takšnim človekom? Toda robec s črko L, nujna prošnja v pismu, naj Ulrik nekaj nemogočega stori po njeni zahtevi, in njena zelja, da bi se rada pogovorila z niim, so sumljive reči, ker je takoj nato sledil umor. B'la je čisto razdvojena, ko je stopala po stopnicah v hišo na Ansbaeherjevi cesti, kjer je nekoč stanoval njen brat. Imela je srečo. Bratova stara gospodinja je še imela to stanovanje. Gospa Kornerjeva ji je sama odprla. »Moj Bog, ali je res? V časop'sih smo brali o strašnem dogodku. Kar verjeti nismo mogli.« je repla gosoa Kornerjeva, ko je bila zagledala pred seboi Elizabeto v črni obleki.« Milostliiva gospodična, stopite vendar bliže. Moj zdajšni podnajemnik ni doma, a gotovo ne bo zameril, če poj deva v njegovo sobo... Moi Bog, kaj kaj morilca še zmerom niso našli?« Elizabeta se je utrujena vsedla na zofo. V sobi je bilo še vse kakor nekoč. Torej tu je tisto neznano dekle praznovalo božič z njenim bratom. Tam za vratmi v spalnico je pač morala tekati, da jo brat po okrasitvi božičnega drevesca pokliče Kako vroče ga je potem morala objeti. »Milostljiva gospodična naj mi za trenutek oprosti Takoj se vrnem Samo malo okrepči-la vam moram prinesti, ker ste videti tako izmučeni »Zenica je odhitela. Elizabeta ni delala dolgega uvoda, zato je gospa Kornerjeva. še preden je postavila pred njo kozarec z okrepčilno pijačo, že vedela, da bi Elizabeta rada poznala podrobnosti iz bratovega življenja tik pred tem preden je moral domov Gospa Kornerjeva je morala slutiti, kaj je Elizabeto zlasti zanimalo, zato ie takoj začela govoriti o jedru zadeve. »Kaj ne, gospodična, da se ni oženil s tisto?« »Ne,« je odgovorila Elizabeta kratko, a takoj spoznala, da je izrekla besedico preostro »Zelo bi mi ustregli, če bi mi kaj več povedali o mojem bratu,« je mnogo prijazne-je nadaljevala »Veste, takšne majhne do-godbe Bil je zmerom tako miren.« Gospa Kornerjeva naenkrat ni vedela, ali je morilec že izsleden Na nieno prvo zadevno vprašanje Elizabeta ni odgovorila, a drugič se ni upala vprašati. Gotovo Elizabeta noče govoriti o umoru. Pa še nekaj bi K8r-nerjeva rada dognala: ali je bila tista mladenka, ki je pred četrtjo leta tu pri baronu tako samozavestno nastopala, morda njegova sorodnica? Preden tega ne ugotovi, ne more neobzirno govoriti. »Lahko govorite tudi o neprijetnih rečeh,« je izpodbudila Elizabeta še zmerom okleva-jočo ženico. »Vsak človek ima svoje napake in svoje posebne lastnosti.« »Ah, moj Bog, baron Schmeling je bil do- oei človek Ne, takšnega podnajemnika ne ->om več dobila Gospoda barona je moral imeti vsakdo rad! Pogosto seu rekla svojemu možu: ,T sta. ki ga bo dobila za moža bo vsa srečna.' Ko mi je takrat rekel, da mu je umrl oče in da mora za zmerom domov, mi ie bilo res zelo žal « Elizabeta jo je previdno prekinila »Zadnjo četrtletje nisem brata več tu obiskala. Njegovo življenje se je v tem času pač malo spremenilo?« Gosoa Kornerjeva se je v zadregi smehljala »Ah moi Bog ne vem niti. če ni bila gospodična vaša sorodnica.« A tako ie pomislila pri sebi Elizabeta, za-'o torej tako previdno okleva »Tiste dame niti ne poznam V bratovi zapuščini sem samo našla njena pisma. ki me zanimaio Ali mi lahko povpste njeno ime, da se seznanim z nio?« Elizabetina ošabnost se je upirala zaupliivosti. katere se le morala posluževati nasproti preprosti ženi. če je fcai hotela izvleči iz nje. No vrelec zgovornosti gospe K8rnerjeve se ie zdaj res tudi odprl. »S to se hoče milostljiva g06rx>dična seznaniti. Ne, ne. to ni znanje za vas! Kako je tista mlada ženska nastopala! Tako ponosna ie bila kakor kakšna njegova sorodnica. Zmerom sem se čudila, kako je moeel imeti nrrlostljivi gospod rad takšno moško žensko.« Elizabeta je napeto poslušala. Celo mučno deistvo. da bo ta ženica prav podrobno pripovedovala vso to zgodbo, je stopilo v ozadje spričo zavesti, da mora prav vse izvedeti. »Predvsem bi rada poznala njeno ime,« je Kilila Elizabeta. (Dalje) tudi jugoslovenske ladje. Jugoslovenska trgovinska mornarica razpolaga trenutno s 187 ladjami s skupno 400.000 tonami. Od tega je polovica ladij z 200.000 tonami v ameriških lukah. Bostonski radio je sporočil, da so kapitani vseh teh ladij pripravljeni za prevažanje ameriškega vojnega materiala v Jugoslavijo. * Staršem v Ljubljani, ki Imajo bolne otroke in potrebujejo zdravniško pomoč, sporočamo, da otroška bolnišnica v redu posluje in da posluje na okrožnem uradu za zavarovanje delavcev primarij dr. Bogdan Derč. Starti naj prinašajo otroke v bolnišnico, odnosno k primarij u dr. Derču podnevi. * Smrtna nesreča rudarja. Prejšnji mesec se je v rudniku Tresibabi po nesreči močno opekel komaj 171etni Slovenec Janko Na-potnik in je dan nato umrl v knjaževski bolnišnici. Posebno žalostno pri tem je, da se je na ta način in v istem rudniku lani ponesrečil tudi njegov oče. Rajnki Janko je bil edini reditelj svoje matere in dveh mlajših bratov. Blag mu spomin, njegovim svojcem iskreno sožalje! * Samomor na železniški progi. Na prelazu v Podlimbarskega ulici v Sišld je skočila pod lokomotivo 52 letna učiteljica Mara Mi-kuluševa. Pokojna je že dolgo bolehala na živcih in je bila že pred dnevi poskušala samomor. Sosedje pa so jo pravočasno rešili. Mikuluševa je bila po rodu iz St. Vida pri Vipevi. * Smrt v vlaku. Te dni je med vožnjo na vlaku, ki je prispel iz smeri Zidanega mosta v Ljubljano, umrl neznan moški. Kakor so pozneje ugotovili, je bil mrtvec 451etni rudar Avgust Renko iz Trbovelj, ki je bil bolan ra j etiko in se je sam odpravil iz Trbovelj v ljubljansko bolnišnico, pa ga je na vožnji do Ljubljane dohitela smrt Zanimivosti X Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je umrl od revolverske krogle. Nekateri budimpeštanski listi so pisali, da rajnki ministrski predsednik grof Paul Teleky ni umrl za srčno kapjo, kakor se je uradno sporočilo, temveč za revolversko kroglo. Zdravnik, ki je izvrSil zdravniški irvid, je izjavil: »Dne 3. aprila zjutraj sem pregledal truplo pokojnega ministrskega predsednika grofa Telekyja in sem ugotovil, da je izvršil samomor. V desnici je grof Teleky držal samokres. Iz njega si je sprožil kroglo v čelo. Svinčenka je prestrelila možgane, zaradi česar je verjetno nastopila takojšnja smrt.« X Stoletnica rojstva češkega skladatelja Dvofaka. Letos praznujejo Čehi in ves kulturni svet lOOletnico rojstva enega izmed največjih slovanskih skladateljev Antona Dvofaka. Njegove skladbe slove po vsem svetu. Naj omenimo samo, da jih tudi ljubljanski radio pogosto oddaja. X Protipadalske vaje v okolici Moskve. V Širši okolici Moskve so se začele te dni velike protipadalske vaje. Za borbo proti padalcem imajo v Rusiji tudi nad 700 oddelkov prostovoljcev. X Pegasti legar se širi v Madridu. Te dni so v Madridu ugotovili 800 primerov pegastega legarja. Španska vlada je za pobijanje kužne bolezni določila 30 milijonov peset. Na več krajih po mestu so uredili razkuže-valne postaje. Vse zapore in vojašnice so razkužili. Sole so zaprte. X Nemško letalo z dvema trupoma. Berlinski listi prinašajo pod naslovom »Najmodernejše izvidniško letalo na svetu« članke in »like o novem letalu tipa Focke-Wulf. To je prvo letalo z dvema trupoma, ki z njim razpolaga nemško letalstvo in je zgrajeno na podlagi izkustev letalske vojne. Način, kako je to letalo zgrajeno, jamči za njegovo veliko hitrost Poleg tega je novo letalo izredno gibčno v napadu in obrambi ln ima topove in strojnice najnovejših tipov. Novo letalo ženeta dva motorja znamke Argus. X Mamut a kožo in dlakami. Newyorški naravoslovni muzej je podaril vseučilišču na Aljaski mamuta (velikansko, že davno Izumrlo ti val), ki ga je odprava tega muzeja izkopala v bližini mesta Juneauja na Aljaski. Okostje predpotopnega velikana tehta več kakor 2000 kg. Posebnost najdbe je precej dobro ohranjena, z gosto rdečo volno pokrita koža. V zemlji, ki je prepojena s petrolejem in skoraj vedno zmrzla, se je ta koža ohranila celih 40 tisočletij. X Milijon dolarjev je daroval za grško vojsko ameriški milijarder William Helis, po rodu Grk z Dodekaneza. Helis vodi zdaj v New Yorku urad za nakupovanje vojnih potrebščin za Grčijo. Od svojih rojakov v Ameriki je doslej zbral 19 milijonov dolarjev za grško vojsko. Tako poročajo grški listi. X V Italiji so prijeli deset Poljakov, ki so bili lani v francoski vojski. Deset poljskih beguncev, ki so v sestavu francoske vojske lani prestopili švicarsko državno mejo in so bili odvedeni v ondotna vojaška taborišča, je pobegnilo iz ujetništva. Na begu pa so čez nekaj dni zašli na italijansko ozemlje namesto v Francijo. Pri Lagu Maggioreju so jih orožniki prijefl in odvedli v ječo. X Slona je naučil hoditi po vrvi Doslej se ni še nobenemu krotilcu posrečilo naučiti slona hoje po vrvi. Zdaj pa poročajo, da je to dosegel mladi krotitelj slonov Rolf Knle iz Švice, ki se lahko ponaša kot edini krotilec na svetu, ki se mu je posrečilo privaditi slona na hojo po vrvi. Za slona, ki tehta dve toni, je bilo treba najprej izgotoviti primerno debelo vrv, in sicer so vzeli dve žični vrvi po 5 cm debeline in 1 m dolžine. Napeli so ju v višini 1.50 m Znano je, da se sloni ne dado za nobeno ceno izvabiti na majajoče se mostove in slična nezanesljiva tla. Osemletni indijski slon, ki ga je zdresiral Knie pa je to skušnjo srečno prestal. Slon-vrvo-hodec se bo zdaj v kratkem predstavil cirkuškemu občinstvu cirkusa Knie v nekem švicarskem mestu. X Na čuden način si je poiskala ženina. V neki vasi na Gornjem štajerskem je živelo ljubko mlado dekle, ki se je zelo dolgočasilo. Zato je nekega dne napisala pismo, ga s svojo fotografijo vred spravila v steklenico in steklenico izpustila v Muro. V pismu je rekla, da bo vzela za moža tistega, ki bo to steklenico našel. Steklenica ni dolgo potovala. V Gradcu jo je potegnil iz vode neki mladenič, ki je radoveden prebral pismo Ker pa je bil sam že zaročen, je o svoji najdbi pripovedoval zvečer svojemu prijatelju in mu pokazal dekletovo sliko. V mladeniče-vem srcu je vzplamtela ljubezen do lepe neznanke in nekega dne jo je zaprosil za roko Pred kratkim sta se poročila v Gradcu. Tako vsaj piše »Corriere della Sera«. X Dišava proti ljubezni. Dva ameriška znanstvenika sta nedavno dognala, da dišave, pridobljene iz cvetlic, kaj različno vplivajo. Tako ima dišava iz vrtnic to lastnost, da lahko ustavi uro. Znanstvenika pravita, da je to odtod, ker dišava vdre v notranjost ure, vpliva razkrojevalno na olje, s katerim je kolesje namazano in ura se ustavi. Izcedek iz cedre ali iz limono ve lupine ima to posebno lastnost, da poveča vid. Vonj od narcis tako pravita znanstvenika, povzroča zvišanje krvnega pritiska, toda amoniak zniža krvni pritisk. Vrtnična dišava pospešuje delovanje srca in prav tako vijolična Toda dišava iz narcis vpliva tako zoprno na občutke, da uče-njaak svarita zaljubljence, naj nikar ne uporabljajo te dišave, ker bi s tem zamorili ljubezen. X Vsak dan več vode izpije. V Ldsaboni na Portugalskem je Italijan Silvlo Motti obolel za čudno boleznijo. Pred tedni je jedel klobase, takoj nato pa je postal strašno žejen, da je na licu mesta Izpil več ko pet litrov vode. Žeja se je iz dneva v dan stopnjevala, tako da mora zdaj možak dnevno izpiti že okoli 30 litrov vode, da si za silo pogasi žejo. Zdravniki so mnenja, da je ta čudovita bolezen posledica motenj notranjih udov. X Z elektriko zdravijo božjast in umobol-nost. Španska zdravnika dr. Marco in dr. Rio sta dobila dovoljenje, da Izvedeta na madridskem vseučilišču poizkus s svojim izumom, ki se nanaša na zdravljenje umobolnih ln božjastnih. Zdravnika sta iznašla nov način zdravljenja s pomočjo električnega toka. Doslej je ta način zdravljenja rodil lepe uspehe zlasti pri božjastnih. Ženski vestnik Za kuhinjo Spinačna juha. Očiščeno in oprano špina-čo skuhaj v slanem kropu, nato od cedi in sesekljaj. Naredi svetlo prežganje iz masla, moke, čebule ln peteršilja, opraži na njem ipinačo, zalij s špinačno vodo in z majhno količino juhe, doli j malo mleka, osoli, popo-praj in v juho zmešaj raztepeno jajce V juhi je dober opečen kruh. Praktični nasveti V teh časih je treba z vsem varčevati. Gospodinje, ki stalno prebirate v našem listu kotiček za gospodinje, ste pač gotovo opazile, da so naši kuhinjski recepti prilagodeni času, v katerem živimo. Danes ne kaže pripravljati razkošna jedila, ker vsega manjka. V teh časih je treba varčevati z moko, iajci, sirovim maslom, sladkorjem in mesom. Vendar kljub temu kuharske knjige še veljajo, toda iz njih pripraviš jed tako, da vse-?a po malo izpustiš. Vzameš na primer manj sladkorja, manj jajc in tako naprej. Razen tega več uporabljaš turščično moko. ki je ždrava. Tudi kruh iz turščične moke je dober, če ga pečeš po receptu, ki so ga že ob-tavili v »Domovini«. Enako pa je treba varčevati tudi z drvmi in premogom. Zato si kuho jedil na štedilniku poenostavimo. Med so-čivje, zelenjavo, zelje, damo lahko kuhati krompir. Marsikako jed skuhamo lahko v pečici in Izrabimo toploto, ki gre sicer v nič. Gospodinja si mora tako pomagati, kadar vsega manjka. Jajca so najboljša človečka hrana. Strokovnjaki so ugotovili, da so Jajca posebno dobra hrana za človeka zaradi velike redilne vrednosti in prebavljivosti. Jajce tehta povprečno 50 do 60 gramov. Od tega odpade sedem do csem gramov na lupino, 34 do 38 gramov na beljak in 26 do 27 gramov na rumenjak. Jajca sestavljajo nasledne hranilne snovi: beljakovine, mast, ogljikovi hidrati, mineralne snovi in soli. Razen tega so v rumenjaku vitamini A, B in D in izredno vrina Hcetin in glicerofosforna kislina. Vse sestavne dele jajca uporabi človeško telo brez ostanka. Hranilna vrednost jajca je tolika kakor 150 gramov mesa. To dokazuje, da je jajce kot živilo mnogo važnejše kakor meso. Jajca so lahko prebavljiva za zdravega kakor bolnega človeka, medtem ko meso mnogim bolnikom škoduje. Posebno redilna so sirova in mehko kuhana jajca, medtem ko so trdo kuhana teže prebavljiva. Da mleko ni zmešano v vodo, spoznaš, če kaneš kapljico na palčev noht in se kapljica ne razleze. Če se kapljica razleze, je v mleku precej vode. Pokvarjeno meso je lahko ločiti od dobrega. Zdravo meso ti komaj prst zmoči in Je lepo rdeče in trdno. Pokvarjeno meso pa je mehko, sluzasto in ima neprijeten duh. Zelo svetlo meso izvira navadno od slabokrvne živali, zelo temnordeče meso pa utegne biti znak, da je žival poginila in da ni bila zaklana . Mleko se dolgo ohrani, ako zavrelo takoj ▼liješ v segreto močno steklenico, ki jo zamašiš z gumastim zamaškom in postaviš v hlad. V toplejšem letnem času postavljaj steklenico z mlekom v mrzlo vodo, katero večkrat premen j a j. Iztisnjenih limon ne zavrzi. Uporabljal jih lahko pri čiščenju rok. Limone se dolgo držijo, če vsako zase zavi-Ješ v časopisni papir in zdevaš tako zavite v zabojček. Zavite limone naj bodo v zabojčku tesno druga ob drugi, čez nje pa nasujei otrobov. NE MORE BITI Bolnik: »Gospod doktor, kje pa je prav za prav vranica?« Zdravnik: »Tam nekje, kjer imate žepno uro.« Bolnik: »Za božjo voljo! V zastavljalnici?« Nesreča pri velikonočni procesiji Gregor Sodeč je bil kmet v Smolincih. Velik grunt, ki mu je rodil toliko, da je lahko tu pa tam odstopil kaj večjega tudi za cerkev, ko je bil v fari misijon in je pridigova-lo dnevno po nekaj gospodov, mu je prinesel čast cerkvenega ključarja. Kot tak je imel pravico podpisati to in ono listino, ki mu jo je dal pred oči župnik; pod račune je pripisal, da jih je pregledal in da so v redu. Ob žegnanjih je sedel pri velikem oltarju, pri telovskih in velikonočnih procesijah pa je hodil prvi za nebom, ki so ga nosili fantje domače fare. Tu in tam so ga poklicali tudi na večerjo v župnišče, če je bila prirejena na čast misijonarju, kanoniku iz mesta ali pa kakemu drugemu duhovnemu gospodu, ki se je ustavil v fari, da bi spoznal, kako se ljudstvo obnaša. Pred ljudmi, ki niso pripadali kmečkemu stanu je bil Gregor boječ. Zlasti pred duhovnimi gospodi se ni mogel znajti. Zmedeno jim je odgovarjal na vprašanja in po večini pritrjeval njihovim besedam. Bil je namreč mnenja, da so gospod kanonik iz mesta nezmotljiv in da vedo vse. V šoli se je o tem prepričal in vse življenje je bila ta reč zanj izven dvomov. Če so ga duhovni gospod z mesta vprašali, kakšno je življenje v fari, kako je zastran blagostanja in tako dalje, je Gregor pojasnil ves zadovoljen: »Ne gre nam slabo, velečastiti!« Kadar pa je imel v glavi nekoliko vinskih hlapov, je bil drznejši, srčnejši in misli so dramile v njem Ugodneje. Zato se je navadno napil, če so ga povabili kam v gosti. Petinštirideset let, kolikor mu jih je ležalo na plečih, se mu skoraj ni poznalo. Za procesijami in po vaseh je hodil tako ponosno, da se mu je hrbtenica upogibala za Spoznanje nazaj. Njegovo mladeniško prožno telo se je lahko kosalo v gibkosti z marsikateri« fantom. Postave je bil krepke, obreza prikupnega. Kazile so ga le oči, ki so zrle lokavo na človeka. Vsa leta, odkar ga je fara priznavala za moža, pa tudi prej, ko j« bil še fant, je živel v siogi s cerkvijo in v miru z ljudmi. Ce je kdo govoril o njem, je govoril s spoštovanjem. Nekega leta na velikonočno soboto pa se je vse razrušilo. Kakor strela z neba je treščila nanj nesreča, ga osmešila pred faro ter ga osovražila pri duhovnih gospodih. Odkar ljudje v fari svetega Antona pomnijo dogodke, so na veliko soboto nosili pri vstajenju kip Zveličarja študenti: to leto eden, prihodnje leto drugi. Nekoč pa v fari ni bilo študenta, ki bi bil vreden te časti, zakaj vsi so se v mestu spridili in govorili slabo o duhovnih. V župnišču fare svetega Antona so bili v nemajhni zadregi. Tri dni sta se posvetovala domača duhovnika, komu naj podelita čast, ki sta jo odvzela študentom, dotrtega dne pa sta se spomnila Gregorja, cerkvenega ključarja. Poklicala sta ga bila k sebi, mu obrazložila razloge, ki so ju napotili k takšni odločitvi, on se je pa branil. Dejal je, da je to le za mlade ljudi. Za takšne, ki se jim ne vesi po rokah gnoj in ki jim še greh ni omadeževal nedolžnih duš. Po dolgem prigovarjanju pa je privolil. Na veliko sobote je bil krasen aprilski dan. Na nebu ni bilo niti oblam. Sonce je sijalo s tako močjo, da se je človek lahko naležal brez skrbi na zeleni trati. Otroci so se podili po vaseh bosi. Na gričih za vasmi so fantje postavljali lesena ogrodja za kurjenje kresov, šolska mladina pa je vozila v ta namen iz gozdov v toligah smolenjake. Od vseh strani se je culo streljanje. Pokali so možnarji na čast duhovnim gospodom, ki so se vozili od vasi do vasi in blagoslavljali okusne pisanke. Zvonovi, ki so molčali skoraj tri dni, so zdaj zvonili z novo močjo. Lepše ko prej so peli njih glasovi nad lcočami fare, kakor bi bili hoteli nadomestiti zamujeni čas. Brezmejna radost je polnila človeku srce, še šum v ozračju je imel ta dan skrivnosten, nekam veličasten prizvok in srce je drgetalo, kakor bi bilo razumelo odkod nenadna sprememba. Pozabljene so bile težave, žuljave dlani so nehale skeleti, razorani, mrki obrazi so se zjasnili. Iz hramov je dišalo po gibanicah, klobasah in hrenu. Gospodinje so hodile zardele okrog peči. Vsajale so vanje bel kruh, nekatere pa so pripravljale jerbase za žegen. Za mizami so se vabljivo nasmihali zeleni slati-narji polni najboljšega vina. Tu pa tam se je prikazal na pragu gospodar. Gladil si je brke, poslušal čudovito zvonjenje ter brezskrbno brundal predse pesmico. Cerkveni ključar Gregor je sedel že vse popoldne potrt in zamišljen v sobi za mizo. Čim bliže je prihajala ura vstajenja Gospodovega, tem malodušnejši je postajal. Nerodno mu je bilo. Premišljal je, kaj poreko k njegovemu delu farani. Gotovo bo padla marsikatera pikra beseda na njegov račun. Zbodel ga bo marsikak zasmehljiv pogled, in to ga je delalo malodušnega Študentje ga bodo prej ko slej zbadali in klepetulje ga bodo obirale. Zal mu je postalo obljube, ki jo je dal duhovnima gospodoma, a zdaj besede ni mogel nrelomiti ter pustiti gospodov na cedilu. Sklenil je, da obljCibo izpolni in da se bo opogumil z vinom. Kozarec za kozarcem je vlival vase. Lica so mu že nevarno gorela. Ko je vstal, da bi se oblekel, saj je zvon v cerkvi že vabil k vstajenju, se je opotekel in malo je manjkalo, da se ni zvalil no tleh. Premagal je omotico, se umil v mrzli vodi, si potisnil v notranji žep suknjiča stekleničko žganjice, ki bi ga naj varovala tesnobe pri srcu, nato pa je šel k vstajenju. V farni cerkvi je vladalo svečano razpoloženje. Gorele so vse sveče, zvonili so vsi zvonovi in organist je odprl na orglah vse registre. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Matere so držale v naročjih otroke, jim kazale svete podobe ter jim pojasnjevale, kar so smatrale, da jim morajo pojasniti. Otroci so gledali v nemim občudovanjem veličastno lepoto cerkve. S hrepenečim pričakovanjem so strmele njih oči pred oltar, lička pa so jim drhtela pred veličino tega, kar se je bližalo. Nad glavami ljudi je šumelo. Ženske so sukale glave, se iskale z očmi ter se nasmihale druga drug«. Ko pa je stopil iz zakristije cerkveni ključar Gregor s kipom Zveličarja v rokah, je po cerkvi v^ utihnilo. Otroci so stezali vratove, manjlt,' ki so jih držale matere na rokah, pa so odprli usta in strmeli pred oltar. Celo minuto je bilo v cerkvi tiho, kakor bi v nji ne bilo živega človeka, nato so se pa oglasile orgle z mogočnimi glasovi. Duhovnika sta zapela »Gospod je vstali« Pevci so povzdignili svoje glasove, zvonovi so zazvonili, na obraze ljudi pa je leglo neka} svetlega, sproščenega in vedrega Trenutek nato se je začela procesija. V cerkvi so se ljudje razdelili na dva dela Napravili so prostor duhovnima gospodoma ter nosilccm neba, nato so se pa priključili procesiji. Gregor je šel pod nebom pred duhovnikoma. Poslušal je zvonjenje, petje, glas duhovnih gospodov, a vse to se mu je zdelo nekam čudno, tuje in boleče, kakor bi bilo prihajalo iz daljave. V zakristiji je bil izpraznil svojo stekleničico skoro do polovice. Brez tega se ni mogel zbrati Zdaj je bil toliko hraber, da se ni bal zasmehljivih pogledov. Trdo je stopal pred nebom. Daleč predse je držal kip Zveličarja, se majal, si treskal z nogo ob nogo ter se včasih grozljivo nagnil. Pred očmi so se mu podili ču- Megovot'' varovat» i anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem - } 63710 Ista s p rima anker kolesjem na 18 kamnov s sekundnim kazalcem Eahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana 6 lastna protokollrana tovarna ut v ftvfa*. NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK Kaj Jim bo prinesla usoda? 8rečo? Ljubezen? Denar? Dobitek? Odgovor na vaše vprašanje, kaj bo i vami, da li vas čaka srečna bodočnost, kaj se more Izkoristiti. kako priti do cilja. kako najbolj« uravnati življenje, to vse ln Se mnogo drugega vam bo najbolje razjasnil« ln najbolje nasvetovala spedjalna življenjska analiza, ki Jo dobit* brezplačno, ako kupite najnovejšo knjigo P T Karmaha »Vaša Učna draž«, ki JI Je cena din 40.-. Denar naj 8« poSlje v naprej na fiek račun St. 17.455. — Stalna ln točna adresa: r. T. KARMAH, Žalec. Pošljite točne podatke o rojstvu ln važna vprašanja. ki vas zanimajo glede na vate bodoč« življenj«! JABLUSOV JABOLCNIK Jablus je snov, iz katere napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnik ali hruško-vec brez vsakega pravega sadjevca. S poštnino vred stane 50 litrov 48.50, 100 litrov 79.50, 300 litrov 216 din. Za uspeh jamči čez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Renier, Podčetrtek. 83 MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" i naSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhniml »troSkl pripravi izborno, obstojno to zdra- /g^Jh* vo domačo pijačo. Cena \ f®Tsf 1 a teki sa 150 litrov din 30.—, po pošti din 50.—, *\J) Agj^ 2 steklenici po poŠti din * 85.—, 8 steklenice po poŠti din 115.—. Preizkusen redllnl prašek REDIN ZA PRAŠIČE Pri malih prašičkih po-speSuje »REDIN« prašek hitro rast, krepi kosti ln JBSktJltf jih varuje raznih bolezni. ^SkBBHBMk Večji prašiči pa se ču-* g dovlto hitro redijo to dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek zal prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19.— din, 8 zav. po poŠti 35.— din, 4 zav. po poŠti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redln« ln »Mostin« se dobi samo s gornjo sliko to ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, LJubljana, Židovska ni. 1 a. Za Štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 84. Na deZeli pa zahtevajte Redln to Mostin pri vaSem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. INTIMEN SVETOVALEC EA ZENE Nova knjiga Za Vaa. gospa«, ki Vam pojasnjuj« tajnost Vaš« pojav« ln lepote, daj« strok ovne nasvete o lepoti, ■dravju. dljetl, kako prehrani ti dojenčka, o načinu podaljšanja človeškega življenja, o duševnih pretresih pri ženah, važnosti ln pomenu od-goje otrok, sladkorni ______ bolezni ln njenem vplivu na pslho, strokovnjaška pojasnila o plodnih in neplodnih dnevih žene, kdaj Je žena sposobna za oploditev, kako se odpravi oploditev itd. Ta knjiga Je predvsem posvečena ženam, a ne bi škodUo niti moškim, če bi to knjigo temeljito proučili. Knjiga Je okusno opremljena, obsegajoča 8« strani ln JI je cena samo din 10.—. Denar naj se pošlje vnaprej na ček. račun br. 31.640. Naročila sprejema »TaJ-novltostl života«, Zagreb, poštni pretlnac 140. »Drava" je prava MARIBOR, Sodna ulica 1, v lastni palači. Glavno zastopstvo: Ljubljana, Pražakova ul. 8/1 to v Subofid, Manojlovlčeva 5.