v 17 Palfslia ilatana ? siftiii Ms carfEnia m U posta) V Trstu, v petek 20« januarja 1922 Posamezna številka 20 stotink LeSftik XLV!9 ^iti-A ^»Mn«! v%4k dan z'tiiraj. UrcJnIStvo: ulici sv. Frančiška %-lfV-fa a. V*. L nadstropje. Dopisi naj se pošLj*jo uredništvu v-*—*" se T*? »pre'<*iMjo, rokopisi zz ne vržčajo. Izdajatelj i. pr \nt«>n P t1 «* - z i O c 4 i n a. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarr cuSt ne»cc L 7. — 3 mesece L 19.50, pol leta L 32. —, in celo U Z« inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in up^a- EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo t širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ccnt# osm tnlce, in zahvale, poslanlcc in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka Asiškega Štev. 20,1. nadstropje.«—Telefon uredništva In uprave 11-57 NEMCI IN JUGOSLOVENI Dr. Schlittenbauer v Monakoven je priobčil v zagrebškem «Tagblattu» znamenit članek, kf«r razpravlja o gospodarskem prometu, ki se more razviti v bodoče med Bavarsko in Jugoslavijo. Že po ti vodil moramo pripisati njegovim izvajan- Bm tudi veliko politično pomembnost, r. Schlittenbauer spada v vrsto tistih Nemca v, ki znajo pravilno in stvarno presojali vzroke in učinke napetega razmerja med nemškim in stranskim svetom. Označa vzroke dosedanjemu sovraštvu rred Nemci in Slovani in vidi tudi zle posledice tega dejstva za svoj narod. Monarhija je razpadla — pravi Schlittenbauer v svojem Člankt:. — Jugosloveni so zadobili svoje politično ujedinjenje in državno neodvisnost. Sedaj ne ovira nič več resnega gospodarskega in kulturnega obra- jetnosti začno ustvarjati trgovski in go-cdarshj stiki. Fieec navaja konfno. kaj vse bi se moralo ukreniti, da pride čim prej do takih medsebojnih odnošajev med Nemci in Jugosloveni. Mi bi hoteli tu podčrtati zlasti politično stran modrih izvajanj trezno mislečega Nemca Schlittenbauerja. Ugotovlja zgodovinsko resnico, da so bili Nemci in Jugosloveni v sovraštvu med seboj, dokler ni propadla avstro-ogrska monarhijal V tej monarhiji pa so — poleg Madžarov — gospodovali Nemci! Tisti Nemci, ki bi morali — po mnenju bavarskega pisca — biti posredovalci med nemškim narodom in Jugosloveni. Dočira vidi dr. Schlittenbauer v prijateljskih stikih Nemcev z Jugosloveni narovnost življensko potrebo za nemški narod, pa so ti Nemci mislili ta med obema narodoma* Po naravni j vedno le na narodno gospodstvo in so se stvari bi bil za posredovalca tega obrata smatrali za «Herrnvolk», ki je od Boga poklican tisti del nemškega naroda, ki meji zemljepisno z Jugosloveni, namreč: ■ Nemška Avstrija! Ali Avstrijci sedaj niso sposobni za vršitev te naloge v polnem obsegu. Kajti st. germa inski mir je z republiko Nemške Avstrije ustvaril neod- določen, da gospodari nad Jugosloveni v monarhiji in izven nje! Spričo take podjetnosti na nemški strani je moralo priti do obupnega odpora in s tem do sovraštva. Kriva je bila monarhija s svojimi oblastniki na cesarskem dvoru in na ministrskih visno državno tvorbo, ki ji je odvzeta stolcih, ki niso hoteli krotiti gospodstva vsaka življenska sila in ne more ne živeti Željnih nagonov svojih Nemcev in jih vzga- »tn ii tv. i 71 I a r\»»i r\i n ^lnmi H r\l r 7 rv I S _ f 5 1. _ _1 s_!_______— _ 4 * •__ i __________ i! ne umreti. Zato pripada glavni del vloge posredovalca med Jugoslavijo in Nemčijo bližnjemu sosedu Nemške Avstrije: Bavarski. . Vr nadaljnjih izvajanjih opozarja pisec, da ima Bavarska najboljše prometne zveze z Jugoslavijo, po vodi in na kopnem. Te zveze se bodo gotovo še zboljšale, če bodo v Jugoslaviji smotreno porabili inozemsko petstomiljonsko železniško posojilo. K tem ugodnim naravnim razmeram se pridružuje še važen psihološki pojav. Bavarci so potomci plemena Bajuvarov, ki mu pripadajo tudi nemški Avstrijci. Po tesnih zvezah s temi v minulosti so Jugosloveni že priučeni na svojstvenesli tega plemena. Zato izhajajo Jugt-iloveni * eliko lažje z Bavarci, nego s sci ernimi Nemci. To boljše medsebojno poznavanje izvira tudi iz tesnih kulturnih odno-šajev, ki so obstajali že v minulosti med bavarskim glavnim mestom in duševno naprednim delom jugosloveitsk-jga naroda. Mnogi Srbi so se že v mirovni dobi v Bavarski znanstveno izobraževali. Tudi kr;J;estvo SHS je velikega pomena €J Nemce! Pisec opozarja na teritorijalno razsežnr-st Jugoslavije tr na nje naravna bogastva« To bi moglo pri smotrenem obdelovanju zemlje — krili ves priman-klj&j na živilih ki ga čutita Nemčija in Nem-Avstrija. Nemci pa bi mogli "ddajati • Jugoslat ijo svoje industrijske pridelke in obe dižavi bi se tako m.dsebojno izpopolnjevali. Gre t rej za to da se z obeh fuani pogubno in z d-jiiom pod- jaii k politični razumnosti in treznosti. To je bilo. Monarhije ni več. Isti Avstrijski Nemci so sedaj obsojeni na življenje v državni tvorbi^ ki ne more — kakor pravi Schlittenbauer — ne živeti ne umreti in ki bo morala —- ako bo hotela živeti — pokopati staro sovraštvo in iskati prijateljske odnošaje z Jugosloveni in njihovo bogato državo! Že v časih propadle monarhije so se oglašali posamezni nemški možje, ki so nujno govorili Nemcem, naj odnehajo od svojega sovraštva proti Slo-om, naj ne zahtevajo priviligiranega p ' raja in naj se ne zadovoljijo s položaje i orvih med enakimi! Niso hoteli slušat. P :nes pa jih ne svarijo več le pametni poedinci, svarijo jih marveč veliki zgodovinski dogodki. Do razmerja med Nemci in Slovani sploh — kakor si ga želi Schlittenbauer — more priti. Toda le tedaj, če bodo znali Nemci trezno računati z danimi resničnostmi, kakor so jih ustvarili svetovni dogodki, in ki so napravili iz jugoslovenskega plemena mogočnega činitelja v uredbi Evrope. Nemci se morajo odreči misli na gospodstvo nad drugimi narodi, odreči se morajo svojim znanim «hochzielom»; misli na gospodstvo od Belta do Bagdada. Le tako pridejo zopet med narodi do velike veljave, ki jim gre — to jim vsi Jugosloveni rswii priznavamo — kot Številno mogočnemu, visoko inteligentnemu, delavnemu narodu na vseh poljih znanosti in gospodarstva. Od Monakovega in Dunaja do Belgrada ni daleč; aamo je treba ubrati pravo pot. izjavil, da smatra vlada nove Bolgarske, da je s tem, da izvršuje lojalno mirovno pogodbo, prepričala velevlasti in sosedne države o želji Bolgarske po složnem življenju z njimi. Končno je govornik izrazi! upanje, da bo kmalu prišlo do udejstvitve balkanske konfederacije. Ogrska Pred razpustitvijo madžarskega parlamenta in razpisom novih volitev. BUDIMPEŠTA, 19. Ministrski predsednik grof Bethlen je baje že končnoveljavno odločil, da se mora parlament razpustiti najkasneje v polovici februarja in da se morajo volitve izvršiti še pred tim časom. Da pa more prodreti s svojim volilnim načrtom, mu je potrebna zanesljiva večina že v sedanji zbornici. Vsled tega je vse njegovo delo sedaj osredotočeno na tem, da si ustvari tako večino. Podlaga njegove stranke bi bla stranka mladih kmetov. Na drugi strani se tudi legitimistične stranke na novo grupirajo. Friedrich, čigar stranki je pristopilo že več krščansko-nacionalnih poslancev pripravlja pot grofu Andrassyju, katerega nova stranka bi tvorila jedro legiiimistič-nega bloka pod Apponyjevim vodstvom. Volilni načrt, s katerim namerava ministrski predsednik prodreti, bo medtem gotovo zadel na velik odpor. Iz načrta volilne reforme, ki ga je Bethlen predložil voditeljem posameznih strank, je razvidno, da bi imeli aktivno volilno pravico vsi madžarski državljani, ki so dopolnili 24. leto, če znajo čitati in pisati, stanujejo določen čas v istem kraju. Pasivno volilno pravico bi imeli le oni, ki so dopolnili 30. leto. Ženska vollna pravica bi se znatno omejila. Samo one ženske bi imele volilno pravico, ki so dopolnile 24. leto in končale kako visoko Solo, ki imajo kake dohodke ali pa so matere vsaj treh otrok. Končno bi imele volilno pravico žene državnih uradnikov. Volitve po mestih bi bile tajne, po vaseh pa ... javne! Seveda ima ta načrt mnogo nasprotnikov, toda ministrski predsednik namerava na vsak način prodreti s svojo veliko reformo še pred razpustitvijo zbornice, tudi če bi se moralo o tem razpravljati zaporedoma 15 dni. špan« Jugoslavija Razprava o vladni vnanp in notranji politiki. Hrvatsko vprašanje je vprašanje deželne avtonomije. BELGRAD, 19. V narodni skupščini se ,:»daljuje razprava o vladnih izjavah. Posl. Anton Brandtner (nar. soc.) je kot govornik opozicije kritiziral jugoilovensk* zunanjo politiko. Vlada mora zahtevati od avstrijske republike, da da Slovencem tia Koroškem vse ugodnosti, ki jih uživajo Nemci v Jugoslaviji. Zahteva od ministra za zunanje stvari, da izposluje pri avstrijski vladi, da otvori na Koroškem slovenke ljudske šole. Zaradi padca valute se ne more vsa krivda zvaliti na finančnega ministra, ker ni bil nihče sposoben rešiti vprašanja notranje in zunanje politike in se tedaj ne more pričakovati, da bi bile finance dobre. Zunanja politika pa se ne more konsoli' dirati, dokler se ne reši najvažnejše vprašanje notranje in zunanje politike t. j. hrvatsko vprašanje. Govornik pravi, da nima namena, braniti katerokoli osebnost iz hrvatskega bloka, posebno ker se je glavni zastopnik hrvatskega bloka izjavil za tako državo, v kateri bi morali Slovenci v Belgrad z aereoplanom. Slovenci so pri rešitvi hrvatskega vprašanja sami najvitalneje interesirani, ker uvidevajo, da je njihov nacionalni obstanek mogoč samo v močni jugoslovenski državi. Iniciativa za rešitev hrvatskega vprašanja mora iziti iz vlade same. Vlada mora priti do prepričanja, da so vsa prizadevanja za konsolidiranje naših notranjih in zunanjih razmer jalova, ako se čimprej ne reši hrv: 'sko vprašanje. Poslanec dr. Velimir Deželic (pučka sir.) je poudarjal, da zunanja politika ni drugege, kakor vrsta ponižanj jugoslo-venske države. Notranje stanje države je težko. Del opozicije iz zapustil parlament. Zadnje volitve v Zagrebu bo pokazale, da je hrvatsko vprašanje sila, s katero se mora računati. Hrvatska in Hrvati niso nikdar zaslužili imena separatistov, Hrvati so bili včdno nosilci narodnega cdlnstva. V Zagrebu je znan ilirski pokret, Stross->u.v*?r itd, Hrvati so bili najbolj navduše-tl "ri-taš; jugoslovenstva, toda Hrvati so v c t :»r> težki borbi za obstanek naroda teli rrt stoletij pridobili trden ponos in zavest, da se je njihova država vedno ohranila in da je bila kontinuiteta hrvatske države ohranjena tudi v najhujših časih. Hrvati so svobodno vstopili v novo državo in branijo svojo drŽavo. Resna politika je, ako se dela po predlogu, da se za Hrvatsko ustvari izjemen položaj. Ta položaj pomeni normalni položaj, ki je pravičen in kateri se mora dati tudi Sloveniji, Bosni, Vojvodini n MacedonjL Govornik je zahteval pokrajinske avtonomije in poudarjal, da to ni samo plemenska težnja. Dokler se ne bo spoštovala svoboda, ne bo država niti mirna, niti srečna, niti močna. V novi vladi ne vidi nič novega, temveč "staro vlado in pravi, da tej vladi ne more dati zaupanja. Poslanec Etbin Kristan (soc. dem.) je dejal da se danes razpravlja o neki vladni deklaraciji, ki jo on ne more najti. Včeraj se je nadejal, da bo to deklaracijo ali slišal ali dobil. Skupščina ima pravico, da dobi od vlade nekaj, kar bi zaslužilo ime deklaracije. Vlada bi morala pojasniti svoje stališče o notranjem in zunanjem položaju. Zameri vladi, da tega ni nikdar storila. V narodu je nezadovoljstvo in tega je kriva vlada. Kristan je dalje govoril za sporazum s Hrvati. Obširno je kritiziral rapallsko pogodbo, ki jo je nazval ne samo evropsko, ampak svetovno nesrečo. Prihod Italijanov na našo obalo je vedno netivo za konflikte. Govoril je dalje za vzpostavitev zveze z Rusijo. Po Kristanovem govoru je bila seja zaključena. Angllla Otvoritev angleškega parlamenta odgodena na 7. februarja. LONDON, 19. Parlament, ki se je ime sestati dne 31. t. m., je bil odgoden na februarja, ker se mora prej izdelati načrt za izvršitev angleško-irske pogodbe. Turčija Enver paša pride pred sodišče. CARIGRAD, 18. Na zahtevo angorske vlade, bo baje Enver Paša, ki je bil aretiran od sovjetskih oblastev, pripeljan poc stražo na anatolsko mejo in nato odpeljan v Angoro, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi veleizdaje. Italija Španska prijela tudi papeža. RIM, 19. Tudi Sv. Oče je obolel za sko, ki pa doslej ni nikakor nevarna. 2e pred nekoliko dnevi so mu nasvetovali naj ostane .v postelji nekoliko več nego navadnih šest ur, toda on ni hotel slišati o tem dn je še vedno dovoljeval dodge avdijence ter opravljal svoje delo kakor po navadi. Včeraj pa se je papež vsled vztrajnega prigovarjanja svojega tajnika kardinala Gasparija vendar odločil, da ostane v postelji. Zdravnik dr. Battistini je ugotovil, da gre za influenco, ki pa ni nevarna. Sv. Oče bo vendar moral ostati nekoliko dni v postelji. Snoči ga je zdravnik zopet obiskal in ugotovil, da je njegovo stanje neizpremenjeno. Romunska Kriza ▼ romanski vladi. — Take Jonescu demisiouiral. BUKAREŠT, 19. Take Jonescu je prečita! včeraj v zbornici vladno izjavo. Prosil je, naj zbornica odobri volilni zaken in izvršitev finančnega zakona. Po govorih zastopnikov raznih strank fe govoril Avaroscu. Avaroscu je predložil resolucijo, v kateri izjavlja, da poslanci spričo dejstva, da vlada Take Jo-nescuja ni nikakor izliv parlamenta, odkla njajo zaupnico sedanji vladi, da pa bodo podpirali vsako vlado, sestavljeno na podlagi parlamentarne koncentracije. Za to resolucijo je 51asovalo 190 poslancev, proti pa 81. Take onescu je vsled tega predložil kralju svojo demisijo. Jugoslovenski vojni ataše v Rimu. Albanija Zmešnjave v Albaniji. BELGRAD, 19. Po uradnih poročilih je zavladala v Albaniji, osobito v coni, ki so jo morale zapustiti jugoslovenske čete, popolna anarhija. Jugoslovenska vlada je po izvršeni izpraznitvi obrnila posebno pažnjo položaju tamošnjega prebivalstva in je pri Zvezi narodov vztrajala na tem, da javni red v tej coni vzdržujejo jugoslovenske politične oblasti. Zveza narodov ni ugodila tej zahtevi. Poslanička konferenca pa je sedaj odredila, da odide albanska anketna komisija v to cono, da prouči stanje tamošnjega prebivalstva. Število beguncev iz Albanije je vedno večje. Krščansko prebivalstvo evakuirane cone trumoma zapušča svoje domove, da si z begom reši golo življenje pred albanskimi razbojniku. V Dobru se nahaja 700 beguncev, V Prizrenu 900 beguncev, znatno število beguncev pa je tudi v Dja-kovici in nje okolici Stanje bcguncev fe najslabše. S seboj nimajo ničesar. Pustili so vse doma. Njih prehrana je zelo otežkočena. Zbrani so nadalje podatki o vseh požigih in plenitvah, ki so jih izvedli alban-[ski razbojniki v takozvani Dr.IrDAn - j . . i""' -----»—v taKozvani evakurani KtlLVjKAU, 19. Javlja se, da je imenovan'coni. Krščanskemu prebivalstvu so po za jugoslovenskega vojnega atašeja v Ri-jvseh vaseh požgane do tal hiše in go-mu bivši šef generalnega štaba osiješke spodarsksa poslopja. Na domovih so vedi vizije polkovnik P. Jurišič, ki je bil na- zadnje prideljen velikemu štabu v Belgradu generalnemu Bolgarska Stambutinski za balkansko lederacijo. SOFIJA, 19. Volina borba za občinske volitve, ki se imajo začeeti dne 19. februarja po vsej Bolgarski, je otvoril Stam-bulinski z dolgim govorom v Starigori. Stambulinski je poudarjal vladne zasluge za deželo s tem, da je potlačila komunistično gibanje, da je odstranila bivšega kralja Ferdinanda in obsodila vojne krivce. Razen tega je vlada z uvedbo zakona o prisilnem delu omogočila zgradbo železniških prog in cest. Glede vnanje politike je Stambulinski činoma ostali starci in starke. Njih usoda je neznana. Vsok (las, oddan neslovenski stroniil, le Izgubljen! VAŽNO ZA VOULCEt Tržaški občinski urad opozarja, da lahko pridejo voKlci, ki niso prejeli volilne izkaznice (certificato discrizio-ne), od srede 18. t. m. dalje osebno ponjo v volilni urad v mestno telovadnico v ulici della Vale. Uradne ure od 9 do 17. Ako je volilec izkaznico izgubil ali pa ako se mo je pokvarila, ima pravico priti dan pred volitvami ali na dan volitev v voUni urad« da se ma izda duplikat na zelenem papirju. Poljska Poljska povabljena v Genovo. VARŠAVA, 19. Italijanski poslanik svetnik Tammasini je obiskal poljskega ministra vna-njih stvari in mu izročil pismo svoje vlade, s katerim se poljska vlada vabi na konferenco v Genovo. Poljska prevzame svoj del Gornje Slezije aprila. VARŠAVA, 19. Oficiozno poročilo objavlja program dela, ki se mora izvršiti pred izročitvijo ozemlja in oblasti v delu Gornje Sležije, prisojene Poljski. Smatra se, da bo to ozemlje izročeno Poljski proti koncu aprila. Francija Podncarejeva brzojavka Lloyda Georgeu PARIZ, 19. Po sestavi nove vlade je p03lal Poincare Lloydu Georgeu brzojavko, v kateri ponavlja zagotovitve, ki jih je dal v prijateljskem sobotnem pogovoru. Poincare izraža trdno upanje, da bo uspel v svojih namenih in da se bodo z vzajemnim zaupanjem rešila v interesu obeh držav vsa raznovrstna sporna vprašanja. Poincare pripominja, da je prepričan, da bosta oba naroda znala sporazumno zajamčiti izvršitev mirovne pogodbe in plača, nje odškodnine. Lloyd George ;e odgovoril, poudarjajoč, da vsebuje program angleške vlade tesno sode lovanje s Francijo in da on želi ohraniti ta program. Lloyd George poudarja, da smatra angleška vlada varnost francoskega ozemlja pred kakimi nemškim napadom, plačan je od Škodnine Franciji in trajno spoštovanja do ločeb mirovne pogodbe za skupno vprašanje francoskega in angleškega naroda. Ta dva naroda morata složno braniti svoje koristi. Lloyd George je pripomnil, da je tudi njegova želja, da se rešijo sporna vprašanja, tako da ne bo ogrožena tesna sloga med obema narodoma. Za začrtaaje albanskih meja. PARIZ, 19. Poslaniška konferenca je na včerajšnji seji odobrila navodila zavezniškim poverjenikom, katerim je poverjeno začrtanje albanskih meja. Nemčija plačala 31 miljonov zlatih mark in sprejela druge zahteve odškodninske komisije. PARIZ, 19. Uradno poročilo odškodninske komisije pravi: V skladu s sklepi odškodninske komisije na konferenci v Cannesu z dne 13. t. m. je Nemčija včeraj položila v bankah, določenih od garancijskega odbora znesek 31 miHonov zlatih mark v tuji valuti. Odškodninska komis. je sklenila izpremeniti sistem vsakomesečnega izročevania premoga v trimesečni sistem. Od februarja do aprila bo morala Nemčija izročiti 5,750.000 ton koksa. Nemška delegacija se je formalno obvezala na izvršitev tega programa. Ivica Bivša cesarica Žita v Švici. CURIH, 19, Bivša cesarica je vedno v bol niŠnici pri svojem sinu in ne sprejema nikakih obiskov. Odšla bo v Pariz okoli 25. januarja in bo nadaljevala potovanje v Madrid. cZurcher Zeitung > javlja tudi, da so zvezna oblastva pozvala bivšo cesarico, naj zapusti Švico vsaj tri dni potem, ko zdravniki izjavijo, da se fc operacija njenega sina Roberta posrečila in da ni več v nevarnosti. Smatra se, da bodo odpotovali z bivšo cesarico vsi njeni otroci razen Roberta. Sijajen volilni tM pri Sv. Mariji Magdaleni (Dalje; začetek v včerajšnji «Edinosti>). Nastopil je tretji kandidat domačin Dra-Jotin Gregorić. Njegova priprosta ali bistra izvajanja so žela med poslušalci naj-živahnejše odobravanje. V krepkih besedah je govornik izražal potrebo složnega in vztrajnega dela za to zanemarjeno okolico. Nihče nima danes več pravice, da bi se odtegal ti svoji dolžnosti. Zato je rad in z veseljem prevzel kandidaturo in postavlja svoje moči okoličanom na raz-x>lago. Spričo takih vzvišenih nalog mora prenehati vsako obotavljanje in vsak premislek. Posebno še, ker živi in dela od zore do mraka med svojimi rojaki Zaveda se dobro naloge, ki ga čaka, če bo izvoljen. Ali ne plaši se je, ker bo v družbi s požrtvovalnimi in odločnimi možmi. V podrobnosti občinske uprave se noče spuščati, ker dobro vidi — kakor vsak zavedni okoličan — kako pomanjkljivo je vse v naši občini in potrebno pre* osnove,. Obljublja pa, da bo vestno in z vnemo vršil to nalogo. Te odločne izjave kandidata so izzvale viharno pritrjenje, tako da so se v raznih delih dvorane jeli zaporedoma oglašati govorniki, ki so stavljali za vzgled dosedanje delovanje domačih kandidatov Grego-riča in dr. Godine na raznih poljih našega narodnega življenja. Posebno je poudarjal neki delavec, kako kandidat GregoriČ, vkljub temu, da si mora z delo« služiti vsakdanji kruh, zna najti čas is sredstva za delo v blagor svojih rojakov. Dr. Slavik je pozival volilce, naj gredo brez strahu na volišče, ker vse kaže, da se ne bodo ponovila nasilstva ki so se odigravala ob zadnjih državnozberskih volitvah. Kar so mogli, so naši nasprotniki že storili, da si, kjer je količkaj Italijanov, zagotovijo Čim večje zastopstvo. To posebno v Istri z razdelitvijo občin na frakcije, tako da bodo imeli v kaki občini večino, čeprav so v neznatni manjšini. Tržaški okolici so odvzeli lastno zastopstvo in s tem skoro onemogočili izvolitev naših kandidatov. Za naše nasprotnike je torej odpadla potreba nasilja na volišču samem. Ali to naj ne odvrača nikogar, da bi ne šel na volišče, ker uspeh naš bo vseeno velik, če z lastnim številom glasov dokažemo svoj obstanek in svojo pravico v tej občini. Sedanje volitve tudi niso tako pomembne za nasprotnike, kakor so bile politične volitve. Slednjič je treba uvaževati, da se te volitve ne vrše po vsem kraljestvu — kakor so se zadnjič — in bodo oblasti mogle skrbeti za mir in red. Ganljiv je bil prizor, ko je neki domačin (čigar imena naj nam oprosti, nismo zabeležili), porabil to priliko, da je razložil pomen domače vzgGje z ozirom na tujerodne šole. Zmisel njegovih besed je bil, da, Če je domača podlaga dobra, tudi šola ne more iztrgati otroku ljubezen do svojega rodu. Naše žalostne šolske razmere so pa krive, da se nam odtuji marsikateri ,če ni v domači družini zmisla za pošteno narodno vzgojo. Zaključil je z besedo hvale vrlim domačim kandidatom, katerih današnji nastop je pokazal, da so možje pravega srca in uma. Nato se je oglasil k besedi kandidat Anton Švab od Sv. Ivana in se fe zahvalil v imenu ostalih tovarišev za zaupanje, ki so ga zbcrovalci izkazali našim kandidatom. Pričakuje od volilcev, da bodo besedam sledila dejanja in da bo okolica napravila tudi to pot svojo dolžnost kakor doslej. Izjavil je za svojo osebo, da ie tudi on pripravljen prevzeti Doverieno mu nalogo. Z dejanji bo skušal koristiti naši okolici tudi v bodoče, kakor se je tudi doslej vedno zanimal za njen prospeh in napredek. Spominjal se je nekdanjih časov, ko so le posamezniki bodrili naše ljudstvo, naj nikar ne veruje in sledi lepim obljubam tržaške gospode. Danes pa je naše ljudstvo na splošno že dovolj razumno, da lahko spozna, kdo so mu prijatelji in kakšne so njegove resnične potrebe. Ta lepi govor je izzval med poslušalci burno odobravanje. Za tem je dr. Pertot opozarjal, na dejstvo, da je slovenska narodna stranka prva stopila pred volilce s svojimi kandidati, ker je znak, da je to resna stranka in da razpolaga z zavednimi in požrtvovalnimi možmi. Vsa naša kandidatna lista nas navdaja z veseljem in ponosom, ko vidimo v nji tako vrle in sposobne može, da nas mora zavidati vsaka druga stranka. Na čelu kandidatne liste je dr. Josip Wilfan, ta zasluženi ln iskušeni naš politični voditelj, kar je že dovolj dokazal z znanim svojim dosedanjim delovanjem v mestni zbornici v dveh dobah. Njemu na strani kot vreden drug dr. Edvard Slavik, čigar dolgoletne izkušnje v stvareh občin--ske uprave so že splošno znane ln priznane. Ištotako njegova požrtvovalnost, ki; mu je tudi sedaj velevala, da Je sprejel kandidaturo, za kar so ga naprosili naši zaupniki, posebno oni iz mesta in z rod-! nega mu Prošeka. Med mestnimi kandidati je naš Maks Cotič, čigar naatridesetletno delovanje na braniku naših narodnih pravic ne potre-' buje posebnega naglašenja Naše delavstvo pri Sv. Jakobu je pove-* rilo dve mesti kandidatov svojima priljubljenima tovarišema Gregorju Babiču, in Pavlu Guliču, poznavajoč njino požrtvovalno delovanje in temeljito razumevanje delavskih koristi. Ostale kandidate so izbrali zaupniki posameznih naših vasi izmed svojih vrst, in sicer najboljše in najbolj >rihjubljene može. Tako sta gospoda dr, Godina in Gregorič iz prvega okoličanske-ga okraja s svojim nastopom na tem shodu pokazala, da sta brez dvoma kos svoji nalogi. Ravnotako je tudi g Itanko Čok, candidat Lonjercev, splošno priljubljen ne le med svojimi vaščani, temveč tudi med vsemi kmetovalci naše okolice. Hrovatin Matko z Opčin in Miliš Matko s Prošeka sta po svojem dosedanjem delovanju med našim ljudstvom splošno znana Slovenshe žene In dekleta, ne pozabite, da Je ženska agitacija najbolj uspešna 1 in uvažcvana kot požrtvovalna Rodoljuba. Iz znane rodbine Martelančcve vam predstavljajo Barkovljani mladega stavbenika Dragotina Martelanca, dalje je bil uvrščen na željo rojanski zaupnik g. Miloš K&miiščič in s strani Svetoivančanov že posestnik Anton Švab, čigar lepi govor smo ravnokar slišali. GLASOVNICA SE NE STAVI V ZAVITEK. Glasovnice voli le c ne sme podpisati in tudi ne sme glasovnica nositi izven imen kandidatov nikakega znaka. Glasovnico si mora vsak volilcc priskrbeti že prej, ker ca volišču jih ne bo! Danes ob 3. popoldne se vrši v uredniških prostorih latnralfl d 1TV1 Ifl in goriških Slovencev dr, Anton Gregorčič. Da nes s ponosom gleda nazaj na svoje Štiridesetletno neumorno delo, ki mu bo ostalo kot trajen spomenik v zgodovini goriških Slovencev. Kot voditelj goriških Slovencev oziroma ene stranke je tekmoval v službi svojega naroda s svojimi tovariši in političnimi nasprotniki, ki pa m-j niso mogli odrekati ne osebnega spoštovanja ne priznanja za njegove velike zasluge na vseh poljih narodne probuje. Z njegovim imenom in delom je nerazdruž-ijivo zvezana zgodovina slovenskega zasebnega šolstva v Gorici. (Šolski dom, Mali dom, Simon Gregorčičev dom in Novi doni]. Velik vilo svojo dolžnost v čast in korist slovenskega naroda. Kdor ne glasuje, petnusprotniM Včeraj popoldne se je vršil pogreb umorjenega preoblečenega kr. stražnika Gaspare Gaziano. odšel na dopust radi zrahljanega zdravja, katero je spoznal šofer fta sliki, da se je ude-marveč bi ga bili zrušili Italijani, ker je pre- ležila umora v menjalnici Bolaffio, se imenuje velik -— prijatelj Slovencev!! Zrušili bi ga bili G. in je ni že tri dni v Trstu. Po zadnjih pre-vkljub dejstvu, da je v svojem nastopnem pa- iskavah na račun šolerja se da sklepati, da stirskem pismu slavil Italijo in zagotavljal, da ima tudi on svoje prste v pretresljivi zadevi, bo zvesto sodeloval s kraljevimi oblastmi, Popoloi vendar ne bo holel trditi, da delovanje teh poslednjih stremi po poslovenjeva-nju naše dežele! Prvič seveda takega posio-venjevanja ne treba, kjer so kraji slovenski; drugič pa ne more podtikati oblastim, da bi bolovale na taki slabosti. Vzroki so pač drugi in tiče v naravnih razmerah v tej škofiji — ki jih tudi Ponolo* ne more izpremeniti —, da se škof Bartolomasi ni nič kaj dobro počutil v tržaški škofijski palači. Saj je bil takorekoč oblegan od slovenskih in hrvatskih župnij, od slovenskih in hrvatskih duhovnikov, in — vernikov! To stanje mu jc izsililo tisto inkriminirano poslanico. Na tem resničnem razmerju SPALNE sobe, kuhinje, pisarmeo, jedilno sobo, stolice za gostilno in dr. se prodaja .Udine 25, skladišče. SI BRIVSKI POMOČNIK išče mesta. Nastoi i lahko takoj. Pojasnila daja brivnica na Op-činah 196, se da Oitfinsiie uoHivg po deželi (01. < Edinosti od 18, in 19. t. m.) 61.) Trnovo, veČina nar. sir,, manjš, kom, 62.) Osek, samo nar. stranka. 63.) Eate, več. nar. str., manjš. kom, 64.) Lokavec, samo nar. stranka, 65.) Hihemberg, samo nar. stranka- 66.) Sn^arjc, s£mo nar, stranka, (>7.) Kamnje, samo nar, stranka, i8.) Dolnja Ostrica, več, kom., manjšina Ti? r. stranka. 69.) Vrtovi«, samo nar, stranka. 70,) šebrelje, samo nar. stranka, 71J Dutovljc, samo nar, stranka. 72.) Rodik, samo nar, siranka. 73.) Komen, več. nar. str,, manjš. kom. 74.) Dolenja, samo nar. stranka. 75.) Kcžbana, samo nar. stranka. 76.) Velike Zabije, samo nar, stranka, 77.) Vojsčica, samo nar. stranka, 78.) Kojsko, več. nar, str,, soc. 46 glas, 79.) Cicbrijc, samo nar. stranka, 80.) £empas, samo nar, stranka. 81.) £t. Peter pri Goric«, več. nar, sir., (8 zast,)f manjš. komisarjeva str. {7 zasl) 82.) Banjščica, čamo nar, stranka. 83.) Ozcij^n, samo nar, stranka. 8!.) Lokavcc na Vipavskem, več, nar. sir, nv*injt. kemunisti. S3,) SkFilje, samo nar. stranka. S6.) Renče, samo nar. stranka. 87.) Opafjcselc, samo nar, stranka. 8S.) Goiačc. samo nar. stranka. 89.) Čc-povan, samo nar. stranka. 90.) Štcrje, samo nar. stranka. 91.) Gabrovica, nar. stranka večina, 92.) Temnica, samo nar. stranka. 93.) Senožeče, samo nar, stranka, 94.) Laže, samo nar, stranka. 95.) Jablanica, samo nar. stranka. 96.) Zsgorje, samo nar. stranka, 97.) Bistrica, samo nar. stranka. 98.) Britoi, samo nar. stranka, 99.) Sinadole, samo nar. stranka, 100.) Razdrto, samo nar. siranka. 191.) Ei!;ana, \cč. soc., manjš. nar, str. 102.) Gcrjansko. samo nar. stranka. 103.) Kobilja Glava, samo nar. stranka. 104.) Veliki dol, več. kom., manjšina »ar, stranka. je v Gorici otvorila slovenska gimnazija in je bilo slovensko učiteljišče premeščeno iz Kopra v Gorico. Neumorno delaven je bil tudi na polju gospodarske organizacije. Ustanovil je Ljudsko posojilnico, Centralno posojilnico in Goriško zvezo zadrug in društev -. Zavedajoč se važnosti Časopisja, je ustanovil v Gorici več listov. Pred vojno jc bil dr. Anion Gregorčič dolgo vrsto let državni in deželni poslanec. Pred kratkim jc bil imenovan za goriškega deželnega odbornika. S tem mu je bila zopet dana prilika, da lahko porabi svoje vsestransko 1 znanje in svoje dragocene izkušnje na blagor goriških Slovenccv, Sla vijencu čestitamo iz vsega srca k njegovi sedemdesetletnici in mu kličemo: Mnoga leta! Krivica nad našim ljudstvom. Novi zakon za občinske volitve ni ogrozil samo pravic tržaške okolice do lastnega občinskega zastopstva; v Istri so si Italijani znali že vnaprej zajamčiti veČino tudi lam, kjer so v ogromni manjšini. Krivica, storjena nad našim ljudstvom s sedanjo razdelitvijo naših občin po Istri v frakcije, je v nebo vpijoča. Navajamo za zgled le nekoliko občin. Občine Labin, Sv. Nedelja, Raba c in Krapan, Id štejejo 3000 prebivalcev, volijo 20 zastopnikov; podobčine Vlahovo, Brgud, Cerovica, Krmenica, Kunj, Vestna, Cere, Ripenda, Dubrovica in Šumberg, ki štejejo 1G.000 prebivalcev, volijo sama 10 zastopnikov, V poreški občini voli samo mestece Poreč 23 zastopnikov, vsa okolica z Zbandajem, Ba-derno, Montalctoic, Varvari, Fuškulinom pa samo 7 zastopnikov, — V Žminjski občini ima samo trg Žminj (220 volilcev) 12 zastopnikov, vsa Žminjska okolica (s 1844 vdilci) pa samo 8 zastopnikov. — V občini Sv. Vičenat voli sam trg 13 zastopnikov, vsa okolica s frakcijo v Bakordičih pa samo 7 zastopnikov. — V miljski občini volijo samo Milje .23 zastopnikov, frakcija Oltra—Hribi in Škofije— Plavje pa samo 7 zastopnikov. — Ravno tako je tudi v izolski občini, kjer voli mestece samo 18 zastopnikov, a vsa okolica s frakcijo v Kortah samo 2 zastopnika. In koliko je še takih slučajev po nesrečni Istri?! Spričo takega teptanja pravic našega jugo-slovenskega življa v I i ali ji jc krvava dolžnost vsakega sina jngoslovecske matere, da z glasovnico, tesj našim najboljšim in edinim orožjem, dokaže svetu, d3 smo tukaj in da nas ne iztrebijo ne s silo in ne s sleparijo. Zvišanje Članov istrskega izrednega odbora, Iz Rima poročajo: Z današnjim odlokom je zvišeno število rednih članov ilirskega izrednega deželnega odbora od 14 na 17. — Gospod G. Salata bo torej sedaj lahko zadostil željam fašistovske stranke po zvišanju števila njenih zastopnikovi V Jlllcem y Trst 11 In oftolicl! Sinovi slovenskih mater, ne izdajajte svoje krvi! Zakaj je škof Bartolomasi odšel na dopust?! Doletela nas jc velika in nepričakovana Čast, Prijatelj <»Popolo di Triestes nam priznava, da smo dobro poučen list. Ugotavlja, da ni bil obveščen noben drug tržaški list, da je Škof KAKO ODDA VOLILEC GLASOVNICO?! Sa.rioIcmasi, °*šel večmesečen dopust. „ . t___. „________ j rriznava celo, da so tudi oni sami izvedeli o nadalje, da pa se, da , - - r — ---m--I ijUlUUlt' illV. UC UIUKillU, ua i« škof Barlo- dcW Nato se vrne k iLU ter odda tako Jomasi pokvaril položaj s svojo znano poslani-ziozeno glasor^co predsedniku, ki jc vrže v co proti fašistom, ki da jo je -Edinost« toliko' i hvalila. — Potem takem škof Bartolomasi ni slovensko-brvatska in... bastaJ Poskus z Bartolomasijem se je ponesrečil. Od todi menda njegovo — zrahljano zdravje! Volitev žppana. Župan se voli na podlagi deželnozborskega zakona, z dne 7, aprila 1864, ki določuje: § 33. — Osem dni po dovršeni volitvi sklice župan, ali oni, ki ga nadomešča pri občinski upravi, k seji potom javnega razglasa in posebnega povabila vse člane novoizvoljenega starešinstva v svrho, da Izvolijo županstvo. V slučaju, da bi prva seja ne bila sklepčna (§ 37) ter bi se volitev županstva vsled tega ne mogla vršiti ali dovršiti, skliče župan ali on, ki ga nadomcf*-, držeč se višenavedenih določil, tekom 14 dni po prvi seji drugo sejo, opozarjaje izrecno r.a § 29. občinskega volil-nega reda. Člani občinskega zastopstva, ki se ne udeleže sej za volitev županstva ali se odstranijo predno se zaključi volitev, ne da bi z zadostnimi razlogi opravičili svoje odstranitve, zapadejo globi do 100 L. . Prisojati globe in odločiti glede izgube mandala (§ 29.) pristojna je okrajna politična oblast; proti odločbi poslednje je dopuščen utok, ki se mora vložiti tekom 8 dni pri namestništvu, katero odloči v obeh slučajih; proti namestništveni odločbi ni priziva. V slučaju, da bi bilo tudi tretje sklicanje seje, h kateri se povabijo v smislu § 29. namestniki, brezuspešno, razpusti namestništvo novoizvoljeni občnski zastop in naroči, da se imajo vršiti tekom 14 dni nove volitve na podlagi zadnjih volilnih imenikov, kateri se ne razglasć v drugič in oroli katerim ni utoka. §37. Da je volitev veljavna, morajo biti navzoče najmanj tri četrtine vseh članov občinskega zastopa in izvoljeni mora dobiti natpolovično večino glasov navzočih. Pri izračunan ju treh četrtin je gledali na to-le: s tremi množeno Število fclenov občinskega zastopa se deli s štirimi in ako» se pokaže ostanek, smatrati se ima ta ulomek kot celo število, katero popolni postavno število treh četrtin. Volitev se mora vršiti ustmeno ah z glasovnicami, kakor stareJinstvo to sklene, V prvem slučaju se je ravnati po določilih § 26., v drugem se prečita jo in spišejo v gla-sovnik imena, zapisana na pobranih glasovnicah. (Po Gor- Straži), Volilno gibanje. Število dosedanjih strank, ki so že prej oznanile, da bodo pri občinskih volitvah nastopile s samostojnimi listami, je pomnožila tukajšnja italijanska ljudska stranka. Tudi ta stranka bo šla v volilno borbo s samostojno listo, in sicer kot manjšinska stranka, ker je postavila le 16 kandidatov. Potemtakem bo nastopilo v nedeljo vsega skupaj šestero raznih strank: naša domača slovenska stranka, laška «narodna zvezam, republikanci, laška ljudska stranka, socialisti in komunisti. Učiteljišče v Arbanasih, Iz Zadra javljajo, da se je v Arbanasih pri Zadru otvorilo učiteljišče, Vpisovanje se je izvršilo 7., 9. in 10-. soretemni izpiti 12., 13, in 14,, a šola se je začela 16. t. m. Na učiteljišču sla dva oddelka: italijanski in hrvatski. Nekateri predmeti se poučujejo v italijanskem jeziku zaradi pomanjkanja hrvatskih učiteljev, Veronauk ni obvezen predmet. Kdor se ga hoče učiti, mora predložiti izjavo svojih starišev, da se ne protivijo učenju tega predmeta. Is tržaškega iivlieeiia Šoler Pecchiar pada v protislovje, Šofer Pecchiar sloji po roparskem umoru v menjalnici Bolaffio v ospredju zanimanja: po vsem mestu se govori edinole o njem in o njegovi odgovornosti. Kakor znano, je bil v teh par dneh večkrat zaslišan. Toda dozdeva se, da je padal v protislovja, ki so za policijo <-ze!o ugodna Izvedelo se je, da je šofer dan pred umorom v menjalnici Bolaffio popival s štirimi neznanci v neki gostilni pri Sv. Soboti. Šoferju se je stavilo vprašanje, kje se je nahajal dan pred umorom- Odgovoril je, da se je nahajal, kako: po navadi, na delu. Ni pa omenil, aa je popiva z neznanci pri Sv. Soboti. Zakaj? To je vpra šanje, ki ga reSuje policijsko oblastvo. Včeraj zjutraj okoli 9. ure je bil zasli&ar šofer, da razloži protislovje, v katerega je bi padel pejšnji večer. To zaslišanje je dalo policiji povod, da je odredila aretacijo neke osebe, na katero gredo težki sur»' da je storila nekolik' zločinov. Ta su—,.va oseb- Vesti z Goriškega Z Brij. — Občinske volitve. Kakor sploh v okolici tako jc bilo zanimanje za volitve tudi pri nas prcccjšnje. Volimo skupno z Ri-hemberkom. Skoro vsak drugi volilcc je želel biti starešinec. No nazadnje so se vsi zedi-nili za dve listi, ki sta si bili v tem podobni, da nista vsebovali imena sedanjega gerenta in njegovih par priveržcncev. časi so resni, a resnih delavcev je malo. Opustili smo siran-karstvo in iskali le razumne može, ki naj bi sorazmerno zastopali občini Rihcmberk-Brje. Mejtem ko so se Brejci držali liste kandidaiov obeh občin, so volilci Rihcmbcržani vse starešine le iz Rihemberka. Danes so Brje brez zastopnikov. Kakor si pa Brje danes ne morejo misliti, da je s tem konec sveta; tako ni io niti Rihemberku v kako korist in še manj v čast. Nesporazumljenje in sovraštvo, ki se danes oživlja, ko imamo toliko potrebnega dela, res ni najmanje na mestu. Rojstva in smrti. Rojenih je bilo prejšnji teden v Gorici 12, umrlo jih je 11 (med temi 2 v mestni, 5 v bolnišnici usmiljenih bratov, 4 v civilni bolnici). č VeL žablje. Pri nas ste nastopili pri občinskih volitvah dve stranki stari in mladi. Zmagala je nova stranka s svojo večinsko in manjšinsko listo. ZLATO in »rebrne ltrone plačam ve* kot drutf kupci. Albert Tovb, yrar, Mazzini 46 bližini dr v c nega trga). POZOR! Srebrne krone in zl^to ;o najvišjih olisI Boleli Vita, Vi« cenah plačuje edini gro: Madonnina 10, I. 16 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem odprl prodajalno vseh mrtvaških potrebščin. Preskrbujem vsakovrstne napise na vence po konkurenčnih cenah. Pozor na našlo". Taučar Ivan, Dutovlje 112. 82 SLUŽ20 KORESPONDENTA, knjigovodje ali slično sprejme za popoldne učitelj, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, italijanščine, nemščine in francoščine. Zmerne zahteve. Naslov pri upravništvu. S6 POROČNE SOBE, postelje, omare s 4 predali, vzmeti, žfmnice, se prodajo po zmernih cenah. Campo Belvederc 1, Semolič. SS PRODAJE se u Pazinu kuća sa velikem dvo^ rištem, dvoranom i štalom »Narodni Dom> na na »ljepšoj poziciji u sredini grada. Obratiti se na ravnateljstvo »Hrvatske Čitaonice, » 87 DOBRO izvežban mesarski pomočnik, izurjen v klanju in sekanju, ižčc službe najraje na deželi. Obrniti se na Andreja Taučar, .Meric št. 22 pri Sežani. 80 Vesti Iz Istre Iz Dekanov. — Naredno zavednim voliicem občine Dekani! V nedeljo vsi volilci na volišče, da oddaš te svoj glas za listo naše narodne stranke. S tem pokažete, da ste narodno zavedni in strankarsko disciplinirani; z eno besedo: da ste politično zr«lL Ako nI kateremu po godu katero ime na listi, naj pomisli, da vsem nI mogoče nikdar ustreči, a naj pomisli tudi, da ne gre tu za osebe, ampak za stvar. 2 enotnim nastopom ne dosežete ic zmage, £mpak tudi pokažete, kar je še važnejše, našim narodnim nasprotnikom svojo politično zrelost, katero vam ti-Ie vsikdar odrekajo. Volilci! V nedeljo vsi na volišče za našo celotno listo. Vsako cepljenje glasov bi znalo biti usodepolno. Krajevni vol. odbor narodne stranke. Borstta Dorollla* Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 19. januarja 1922. —. 3.05 3.15 —.36.— —.39 38.75,- 39.50 32.—.— 33.— 17.25.— 17.75 12 05.- 13.05 22.65 — 22.85 187.25.-188.— 443.—.—447.— 96.30— 97.50 111.50.—113.M) 89.25 89.75 V PRIJAZNEM kraju spodnje Štajerske je na prodaj krasno posestvo, obstoječe iz eno-nadstropne hiše v kateri se nahaja dobre-idoča trgovina z mešanim blagom in gostilna. Zraven se nahaja gospodarsko poslopje, posebej zidana pekarija, 4 orala prvovrstne^ zemljišča, živina in razno gospodarsko poslopje. Cena L 150.000 Naslov pri upravni-žtvu, KOVINE in stare cunje kupujem po najvišji'* ccnah. Fonda, Scalinata 3, Kroje*nica. 6S U\m slavgDSkl fmm zavod. ogrske Uroke avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone •■••»•« dinarji •• lejl marke «••**•*•*•*•*• dolarji ,••••(•«*»*•« francoski franki Švicarski franki angleški funti papirnati ••••«• angleški funti, zlati napolconi ••••••••«••• Mali oglas! SOBICA s vrata 10 hrane sc odda v Via Cologna 23, 92 HIŠA na Opčinah št. 478, šest stanovanj, prej gostilna; hišica št. 398, dve sobi, vrt, se prodata, Podatke daje dr. Slavik, ul. Filzi 10. 93 žaro. m slovenski oolilec pripelji m lis gnesa slovenskega volilen ni gollife! PODLISTEK" KAPITAN MARRYAT Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako so>~ boto pri gospodu Amfu v Sežani, 70 BRINJE-ve jagode črne in rdeče v poljubnih množinah po ugodni ceni dobavlja I, Sandalj Lupoglava - Istra. 91 CEPLJENE TRTE pripeljem v soboto 21. t. m. v Rojan. Forčič 90 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francasco 15, II. 19 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proli kašlju, prehlajenju in influenci se dobiva v lekarni r v II. Bistrici, 28 NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti L 55.—, volnene žiinnice L 90.—, iz morske trave 45,— nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, omare in pohištvo za poplno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 73 Tržaško Mlnics in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradni« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje po 4°!o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah In praznikih ]e urad zaprt. Št. telef. 25-67. Srebrne krons !n zlato piti-culem po naiulšjifi cenah ALOJZU POtm Trst Piuzzci Garlbaldl št. Z 3 (prej Barriera) Leteči HoSandec Kom aa • Bala idr-v ga mi 7 So kargo je že pripravljen in pride na ladjo, ka- i Resili so se !e kapitan, pomagač, dvajset mo? I kor hitro smo vse izložili.« j r.arjev in neki star portugalski duhovnik, 1 j [ hiiip jc ubogal kapitanov nasvet in našel! ga je holandski zastopnik poslal domov, kt j brez teškoč stanovanje pri nekem gostoljub- j je nasprotoval holandskira načrtom na Jr.p"-, nem trgovcu, ki je imel hišo nekoliko izven skem. Dolgo časa so ga skrivali domačini, ker ; j mesta na zelo zdraven kraju. I se je tudi japonska vlada trudila, da bi ga do- i | i u je ostal dva meseca, tekom katerih se bila v roke in dala umoriti. Slednjič je videl, je močno okrepi,! da bi se lahko zdrav in čil da je bolje, če se preda Holandcem, ki vseeno j vrnil čez nekaj dni na krov «Batavije». Vožnja niso bili tako kruti, če. j-j pripomni! Filip kapitanu i nazaj je bila kaj ugodna. Štiri mesece nato so Holandsko zastopstvo je sklenilo izgnati a jc ta prei-rasn kraj tako r.e_ldcspe!i do Helene; kajti ladje so imele takraf ga iz dežele, vsled Česar so ga odpeljali na po z :nan;'o