•Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA tskaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 1. Sreda, 3. januarja 1934. Leto IX. Avstrijska vlada in delavske zbornice Avstrijska klerikalna vlada je najhujša nasprotnica organiziranega delavskega razreda. To priznava vlada sama in vsa njena politika dokazuje isto. Delavstvo je postalo premočno, Politično in sccijalno, zato je treba okrniti njega pravice in oropati jih političnih pravic, kar se je zgodilo s prelomom prisege na ustavo in ukinitvijo parlamentarizma. Kancler Dollfuiss sicer govori, da ne misli na Hitlerjevo »zenačenje« v pomenu besede »gleichschalten«, marveč le na »enakopravnost«, v kateri bodo vsi stanovi enakopravni. Da je to prazna fraza, če ne laž, dokazujejo dejstva. Predvsem je vlada proti svoji prisegi ukinila ustavo in s tem oropala narod političnih pravic. V nameravani novi ustavi stanovskega parlamenta bodo zastopani predvsem podjetniki in njih zbornice, potem klerikalni filozofi in takozvani gospodarstvom veščaki, kmetiški stan sorazmerno v malenkostnem' številu. Taka »enakopravnost« je hierarhična, enaka oni v fevdalni dobi srednjega veka. Klerikalni kancler je z naredbo ukinil tudi uprave avstrijskih delavskih zbornic. Dne 31. decembra so potekle funkcije upravnih odborov, za upravo delavskih zbornic pa1 bo imenovala vlada posebno upravno komisijo, sicer na predlog strokovnih organizacij vendar po svojem okusu, kakor je običaj povsod, kjer ne sroštujejo demokracije. Vlada, oziroma minister za soci-jalno politiko je dovolil, da se sme v upravne komisije imenovati samo eno tretjino kandidatov svobodnih strokovnih organizacij1. Organizacije so ponudbo odklonile, ker je krivična, zakaj svobodne strokovne organizacije V Avstriji imajo ogromno večino v delavskih zbornicah. Kaj bo ?edaj, še ni gotovo; morda bo vlada 'Zvajala nasilstvo. Vlada utemeljuje svoj ukrep s tem, da so se delavske zbornice bo-ri'e proti vladi politično. Ta argumentacija je smešna. Naloga delavskih zbornic je dvojna. Kot javna in-stitucija opravlja interpreta delav-sk.e in socijalne zakonodaje pri oblami 'truga nič manj važna naloga ueiavskih zbornic je pa pospeševati e delavske zakonodaje. In, če so avstrijske delavske zbornice z de-vstvom vred protestirale proti re- akcijj v delavski" in socijalni zakono-dimVJ.* 'v'*a to njih dolžnost. Ali naj ‘ v<> vzdržuje delavske zborni- to 'K' vlad^ če klerikalna vlada iU tudi £S“P .»“J delavske zbor- , ./držaje kot svoje organe, ne pa da jih Popolnoma vzdržuje de- S 7™ E ’ striiski kancler pa .1 upa imenovati mahinacije proti delavskim pravicam »politiko enakopravnosti«. Avstrijsko delavstvo se torej na-T a v jako težkem boju, ki se' vrši g* krinko enakopravnosti za kleri-č^mhierarliizcin. čin je izključeno vsakršno drugačno uprav-lianje človeške družbe v bodočnosti. V demokraciji je odkrito, iskreno in pošteno sodelovanje mogoče, dočim ga v drugih sistemih ni. Delovanje nove stranke bo torej veljalo poleg socialnopolitičnim zahtevam delovnih slojev, obenem demokraciji, ki jo ogrožajo nove metode režimov, da s tem pridobi človeku zopet njegovo dostojanstvo. Nizozemsko delavstvo za skrajšanje delovnika Nizozemska zveza strokovnih organizacij je s svojim, žilavim delovanjem tudi v dobi krize pomnožila število svojih članov. Svobodne strokovne organizacije prirejajo demonstracijo za demonstracijo. V osmih dneh so te organizacije sklicale dva kongresa, na katerih so razpravljale o posebnih, za široko javnost važnih vprašanjih. Na prvem kongresu so razpravljali o preskrbi nezaposlenih. Kongres se je izrekel za prostovoljno zavarovanje za nezaposlenost in v industrijah pa za obvezno zavarovanj v katero prispevajo delavci, delodajalci in država. Na drugem kongresu, osem dni pozneje, so razpravljali o skrajšanju Fašizem v GrClii prepovedan I udi Grčija ni bila brez ekstremnih nacijonalistov, ki so se imenovali stranka E. E. E. (Etuiki Enosis Ela-sis), ki je že leta 1931 vzbudila pozornost, ko je priredila v Solunu pogrom na 2ide. Odlikovala se je s posebnim sovraštvom napram Židom in Slovanom in je zlasti v severni Grčiji štela na tisoče pristašev. (Značilno je za fašistični nacijonalizem, da ravno ob narodnostnih mejah bujno poga-nia). Sedaj je grško notranje ministrstvo odredilo razpust grških fašističnih organizacij in je gibanje prepovedalo. delovnega časa. Delegati so predo-čili, koliko je še treba dela po vseh državah, da se uresniči osemurni delovni dan. Vladno obrtno nadzorni-štvo samo ugotavlja, da je v deželi 300.000 javljenih nezaposlenih ter da bi se s skrajšanjem delovnika, zaposlilo večje število teh nezaposlenih. Tudi na Nizozemskem se dela marsikje več kakor 48 ur na teden, dočim je mnogo podjetij le delno v obratu. Zakoniti delovni čas se zlorablja in prezira. Kongres poživlja parlament in vlado, da se za vse delavstvo, ki še ni zakonito zaščiteno, uvede največ 48 urni delovnik, glede nujnega prehoda k 40 urnemu delovniku pa naj sklene potrebne zakone. V Angliji grozi stavka rudarjev Rudarji proti diktatu mezd in delovnega časa. Dne 29. m. m so imele angleške rudarske strokovne organizacije kongres. na katerem so se izrekle proti temu, da bi vlada s splošno uredbo uredila mezde in delovni čas. Proti nameri vlade ie bilo oddanih 437.000 glasov, za pa le 55.000. V slučaju, da bi se taka uredba izdala, stopijo rudarji v stavko. Taki vladni odredbi se pa upirajo tudi lastniki Premogovnikov' ter se izrekajo v veliki večini za kolektivne pogodbe z rudarji po nkm/iili Socialni podjetniki dravske banovine Iz dravske visoko kulturne in socijalne banovine po navadi ne pride nič dobrega razen bahaštva s kulturnostjo in socijalnostjo. To nam zopet potrjuje akcija združenega podjetništva, ki ima namen poslabšati delavsko-za-ščitno zakonodajo. Seveda to akcijo podpirajo tudi podjetniški krogi po drugih krajih države, notabene, ne da bi plavi ali beli listi, ki se drugače cede socijalnih! in delavskih besed, le črhnili o zahrbtni nameri podjetniških organizacij. Podjetniki so si izbrali najkrajšo pot. Obrnili so se na vse poslance ter žele, da bi se te enostranske odredbe oktroirale enostavno s proračunskim finančnim zakonom. To je res najkrajša pot, če se hoče delavcem zopet dati občuten udarec. Predvsem žele slovenski delodajalci, da se čimveč podjetjem odvzame značaj industrijskih obratov. Zakon o delu določa namreč, da velja za industrijska podjetja osemurni delavnik, dočim je dovoljeni v obrtnih podjetjih deseturni delavnik. Zakon dalje določa, da se smatrajo obrati, ki zaposlujejo več kot petnajst delavcev za industrijska podjetja negle-de na to, če se v obratu porablja rnp-tor ali ne. Slovenskim podjetnikom ta določba ni všeč. Žele namreč, da naj se vsako podjetje, ki nima tehničnih predpogojev po zakonu o delu, negiede na število delavcev smatra za obrtna podjetja ter istotako tudi vsa podjetja, ki nimajo nad petnajst delavcev, če imajo tudi motorno silo, smatrajo kot obrtna podjetja. Če bi pa parlament ugodil tem podjetniškim predlogom, bi mnogo industrijskih podjetij prešlo v obrtna ter bi se avtomatično podaljšal delovni čas v vseh obratih. ki so prenehali biti industrijski, za eno ali dve uri. To bi bil res učinkovit ukrep »proti nezaposlenosti«, ker bi se z njim nezaposlenost prav znatno povečala. Inicijativa je lepa tolažba za delavce in nameščence, s katero podjetniki najlepše dokazujejo, kaj so hoteli tudi pri volitvah v delavsko zbornico, ko so zahtevali vpliva v njih in izrabljali svoj vpliv proti delavcem in nameščencem. Nadaljnja zahteva podjetnikov je, da se skrajša rok, v katerem1 sme delavec zahtevati neizplačani povišek za nadure. Po splošnem državljanskem zakonu je to že določeno. Podjetnikom pa to ni všeč, rte gre jim v glavo, da bi imeli delavci in nameščenci enako pravico kakor drugi državljani, če podjetniki nočejo izpolnjevati zakonitih dolžnosti, ali naj se potem delavce In nameščence prikrajšuje v državljanskih pravicah, da oni ne bodo trebali vršiti dolžnosti po delavski zakonodaji? če se hoče uveljaviti, da sme delavec odškodnino za nadure zahtevati le v roku šestih mesecev, potem naj se izpremeni državljanski zakon, da bo to veljalo za vse državljane ... Sicer k: u:I,» nrntirlotavckn in en. običaju, dokler se državljanski zakon ne izpremeni. Pričakujemo pa, da bodo te popolnoma neosnovane zahteve podjetnikov zavrnjene. ši podjetniki so najbolj kulturni in socijaini. Uspeh damske delavske Po pogajanjih, ki so trajala tedne in v nekaterih primerih skoraj povzročila krizo vlade, se je dosegel sporazum med vladnimi strankama, socijalnimi demokrati in radikali na eni strani ter meščansko levico na drugi strani. S temi sporazumom je odobren načrt delavske vlade o pomoči v krizi, ki določa pomoč za kmetijstvo in nezaposlene. Cela vrsta ukrepov (od katerih je delal največ težav oni glede povišanja davkov za deset odstotkov) bo pripomoglo, da se za to pomoč zbere 37 milijonov danskih kron (nad 800 milijonov, dinarjev). Od tega zneska se bo porabilo 11 milijonov kron za neposredno podporo nezaposlenim, to je dve tretjini zneska, ki je določen v ta namen. Tretjo tretjino dobe občine, ki jo ra zdele v obliki živil, s čimer se hoče podpreti kmetiško prebivalstvo ter siromašne kmete z devetimi milijoni. Ostalih 15 milijonov se porabi za kmetijstvo. Obenemi se podaljša moratorij za kmetiške dolgove, ki bi dotekli konec tega leta. Sprejem tega vladnega predloga v obeh zbornicah je velik uspeh Stauningove vlade. Konservativci so že prej izjavljali, da bodo pri tem vprašanju izsilili odstop; delavske vlade. Obetali so kmetom, da bodo samo njim pomagali. Toda politična zrelost danskih kmetov in gospodarsko umevanje danskih kmetov je velika in so predlog konservativcev odklonili. Danska je vzorno upravljana majhna država. Socijaini demokrati so izvedli že mnogo reform. Uvedli so državno kontrolo nad bankami, v podjetjih država odreja, kakšno in koliko blaga naj se producira. Vse industrijske panoge vodi pravzaprav država. Kljub vsem povojnim težkočam. to priznavajo celo meščanski gospodarstveniki, je Danska zaradi spretne politike delavske vlade najmanj prizadeta po krizi. Turška vojaška misija se poda koncem januarja v Sovjetsko Rusijo, kjer se bo v svrho študija mudila dva meseca. Ali sl 2e poravnal narol-nino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Prizraanie Rusije in SehoslovaSka sociaSsia demokracija Za priznanje. Že strankin kongres čehoslova-ške socialnodemokratične stranke se je iz gospodarskih in splošnopolitič-nih razlogov izrekel za priznanje Rusije de iure. V zadnjem času je sklicala družba za gospodarsko in kulturno zbližanje s sovjetsko Rusijo skupno s čehoslovaško-ruskim trgovinskim institutom javno manifestacijo, na kateri je soc. dem. -stranko zastopal centralni tajnik s. V. Dundr. V svojem govoru je Dundr naglašal potrebo rednih odnošajev z Rusijo kakor tudi ureditev diplomatičnih. Stranka zastopa to' stališče zaradi delavskih potreb. Ugovori z desne strani češke buržuazije, češ, da to ne more nič koristiti, so prazne, ker prav te plasti se prav rade brigajo za pošiljanje blaga v Rusijo. Priznanje Rusije je za socialno demokracijo vprašanje politične in gospodarske pameti. Atentat na rumuftskega ministrskega predsednika Rumunski ministrski predsednik dr. Jon Duca je bil pri kralju v avdi-jcnci. Po avdijenci je prišel s prijateljem dne 29. m. m. na železniško postajo v Sinaji. Atentator, mlad dijak, je izstreli! nanj štiri strele in še pete-pa. Obenem je vrgel ročno granato. Duca je bil takoj mrtev, njegov spremljevalec pa težko ranjen. Tri atentatorje, ki so pripadali razpuščeni fašistični »Železni gardi«, so takoj aretirali. Doznali so, da je zarota ši- roko razpredena ter razglasili obsedno stanje. Dr. Duca je bil rojen 1879 ter sedaj tudi predsednik liberalne stranke. Bil je že večkrat minister in zunanji minister. Posledic atentata še ni mogoče presoditi, ker liberalci nimajo dovoli spretnih politikov in je kmetiški pokret, ki je v opoziciji, jako močan. Vsekakor pa pričakujejo, da se mednarodna, to je, zunanja politika ne bo izpremenila. Litvinov o nevarnosti na vzhodu Litvinov je poročal na seji centralnega izvršnega odbora sovjetske unije o zunanjepolitičnem položaju. Rusija zasleduje politiko miru. O tem so dokazi dogovori s Turčijo, Poljsko in pogajanja s Francijo. Litvinov svari Nemčijo pred imperialistično politiko (Nemci snujejo zarote v Ukrajini), sicer se bodo razmere poostrile. O Japonski je povedal, da izziva, dasi se Rusija trudi za mir. Da grozi vojna pomeni izstop Japonske in Nemčije in Litvinov priznava, da Drgištvo narodov bistveno zadržuje po vojni hrepeneče sile. Izstop iz Društva narodov ne pomeni utrjevanje mirovne politike, marveč ima namen razvnemati vojne reakcionarne strasti. Spričo teh razmer bo Rusija skušala ohraniti mir ter razkrinkala vse poizkuse za nove imperialistične vojne, kakor tudi vse napade na sovjetsko unijo. Dolgovi Nemčije, Nemčija je imela dne 30. novembra 1933 2051.9 milijonov mark visečega dolga, to je 46 milijonov več kakor v letu 1932. V dinarjih je to okoli trideset milijard. Hindenburg namerava odstopiti. S Hindenburgom se umakne edina Hitlerjeva ovira, ki ga ogroža v absolutnem diktatorstvu, ker ima Hindenburg dobre zveze z junkerji, bankirji. in fevdalnimi ostanki. Diplomati so fantastični pedanti Dunajski list »Die Stunde« je napisal članek povodom umora rumun-skega ministrskega predsednika. V članku pravi: »Ali niso evropejski diplomati fantastični pedanti, če menijo, da bodo mišljenju, ki neprestano opravlja strelne vaje. dali s papirnatimi pogodbami več nravstVenosti ? Mojstri pravijo svojim učencem, če imate pogum, da pobijete svojega nasprotnika, potem- imamo mi pogum, da vas vodimo. — Možnost, da se »železne garde vseh dežel združijo proti nosilcem sedanjega duha in kulture. Potrebna je borba proti barbarizmu, ki prihaja sedaj iz Berlina« ... Žalostna slika današnje kulture. V Parizu živi 22.000 ruskih, 17.000 italijanskih, 13.000 španskih, 17.000 nemških in 5300 madžarskih beguncev. Večinoma so to begunci iz političnih razlogov. Sorazmerno veliko število beguncev je pa tudi po dru--fib mestih in deželah. Razne vlade so že pripravljale ukrepe glede izgona beguncev, vendar je prav te dni begunska komisija v Društvu narodov odsvetovala samolastne ukrepe, ker bi se begunsko vprašanje moralo rešiti mednarodno v prid beguncev. Poplemenitev nemške rase. Po vesteh iz Nemčije nameravajo sterilizirati okoli 400 tisoč oseb, ki so obremenjene z dednimi boleznini, ki jih navaja novi zakon. Doma in po svetu Dve konferenci male antante. Dne 6. januarja se bo vršila konferenca male antante v Pragi in dne 8. t. m. pa v Zagrebu. Na konferencah bodo razpravljali o izmenjavalnem blagu, o sodelovanju narodnih bank, o skupnem statističnem uradu, o izenačenju trgovinske zakonodaje, o enotnem normiranju v poljedelstvu in industriji, o ustanovitvi centrale za sodelovanje in o ustanovitvi skupne gospodarske centrale. V Zagrebu pridejo na dnevni red zlasti tudi vprašanja mednarodne politike, zlasti tudi glede Društva narodov. Občni zbcr trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani se je vršil te dni. Poročali so, da je na celi črti opažati poslabšanje gospodarskega položaja v raznih pridobitnih panogah. 9 gospodarjih in nacionalizmu. »Pohod« z dne 16. t. im objavlja uvodnik pod nazivom »Naš gospodar«. Tu čitamo takoj uvodoma naslednje klasične ugotovitve: išsfc&f š'-i M kvs"a 14 33* p - K&afk&aliMi sa- f- »|m>5*3v©a S**feie 4r* v pri takem narodu se lahko posamezne stranke prepirajo, kolikor hočejo, kdo bo predsednik njihove republike, ne da bi državno edinstvo pri tem kaj trpelo. Član vsake stranke je prvenstveno državotvoren, državno zaveden in šele na drugi stopnji mu ležijo interesi svoje stranke. Kajti on dobro ve, da mu je borba za njegov obstanek z dobrim uspehom omogočena le v svoji lastni državi. Vsak predsednik iz takih strank je dober gospodar države, kajti on je najprvo državljan in potem šele strankar. Klasični državi takih predsednikov sta ameriška Unija in Francija. Tudi Rusija se približuje temu stanju, kajti kljub svoji širokogrudni internacionalnosti je vsak ruski vrhovni reprezentant države v prvem redu vendar le Rus.« Že dolgo nismo slišali tako zmešanih pojmov primorskega (glej njegove svoje) dr-žavoznanca. Dvomim, da mu bo kdo od naših nacionalistov hvaležen za njegove izsledke in najmanj oni, ki se ga vsa stvar tiče. Želeli bi vedeti od tega člankarja, kako nacionalno zavedna je Amerika? Želeli bi vedeti tudi kake »plemenske, nagonske, sebične, ozkoobzorne in tesnogrudne centrifugalne sile« delujejo pri Angle; žih, pri Švedih, pri Norvežanih, p*"1 Dancih in končno tudi pri Italijanih • Dopisnik »Pohoda« naj prihodnji*; malo premisli kaj piše, če ne bo tu J1 njemu potrebna močna železna r° ka«, ker on je »razkosan v mislih«- Ione Maček; 34 ttu*n&ec@e <’ V posebni sobi, desno od vhoda, je pri odprtih oknih! sedelo par višjih uradnikov z našopirjenimi ženami, med njimi tudi rdečebradi nadzornik Kmetetz, ki ga je imel že precej pod frizuro in elegantni geometer Sclmize, ki je damam pripovedoval dvoumne vice, da so bile vse solzne od smeha. Tvorili so višjo kasto, družbo zase, kakor da vse to vrvenje množic v sosednih prostorih in na dvorišču zanje sploh ne obstoji. No, pa se tudi rudarji danes zanje niso dosti zmenili; tu so se čutili z njimi enakopravne, saj plačujejo z enakim denarjem kakor oni. Le včasih je kdo poškilil proti odprtemu oknu in ugotovil: »Rdečebrademm hudiču že leze buča na mizo. Ga ima že čisto pod stropom. ■< »Ga bo spet moral Logarjev hlapec domu voziti.« »Njegovi babi je to gotovo všeč. Ali vidiš, kako leze v Sohufoeja?« »Nič več ko druge. Saj so vse nore vanj.« Zato pa je gospod Sehulze tudi vplivna oseba. Možje molče, ker se jimi zna oddolžiti. Vrag naj jih vzame. Pa pravijo, da se samo mi k urha mio.' Pod kostanjem poleg hiše ie bilo prirejeno leseno plesišče. Tu se je zmestilo troje godcev: harmonika, gosli in klarinet. Harmonika je venomer hreščala, slišati pa je bilo samo base. Ki so dajali takt; gosli so žalobno cvilile, brez prehodov preskakujoč iz durov v mole, a klarinet je lajal kakor mlad pes, ki je dobil krepefec v nogo. A bili so vendar izvrstni godci, kajti igrali so neutrudno. komad za komadom: razne poskočnice, ki pa so bile druga drugi enake. Mlada dekleta so bila vsa vzhičena, ko so sc vračala s plesišča ob rokah razgretih fantov. »Kako fajjj. igrajo!« To je vzpodbujalo fante, da so se vračali k godcem in dajali desetice ter prosili: Zaigrajte krajcpolko.« In zopet so brusili podplate in deske. Janez se je oziral, kje bi še našel prostorček v senci za tri sedeže. »Notri ne gremo, je preveč soparno. Tedaj je nekdo poklical iz kota med hišnim zidom in ograjo, s katero je bilo zavarovano dvorišče nad strmino in; odkoder je bilo lep razgled preko naselbine na nasprotnem bregu: Hej, Janez, kaj pa se s uče s ko petelin na strehi! Pridi pit!« Bil je Doltfe, ki je sedel tam s svojo Pepco. Tudi mati Trpinka s hčerjo je bila poleg. Prerili so se med stoli in mizami do njih. Stisnili so se drug k drugemu, da so dobili prostora koncem dolge mize iz surovih desk za trojico novih go ..tov. Dolfe je predstavil svojo Pepco prišlecem, .Janez pa družbi svojo Meto. Segli so si v roke malce v zadregi. Pritekla je mala, okrogla natakarica Rezika z rdeče žarečimi lici, Ki so se h vranje črni lasje lepili na potno čelo. »S čim smem' postreči?« »Kaj boš pila, Meta?« je vprašal Janez. »Vseeno, da le pogasim žejo.« »Pa prinesite piva. Tri vrčke.« g| . Sčasoma so se jim razvezali jeziki. Po*.cU . I 'VI • I ••_ 'V* I ali tu 'VMovnim Cm/ J Mil iu/vvw so zgovornejši in zaupljivejši. Le I rPn"'‘ya tc-pa tam strupeno ošinila sinovo pri jate l.iic(>; • .................... - lortfe* Vil Ut .HI l.| J/Ul IW UMIIIUI ■ UH/VU |JI IJUkv-.- , ga ni opazila, ali ni hotel:: opaziti, vcS'101' za jase. stylela in dražila Dolfeta: pocukala je jZUstil tlesknila po roki ali sunila v rebra-v(>rija (> vsc_ kako preveč robato. Venomer Jf *j'nnsti, tako da mogočem, a vedno v mejah ^ ^ j() Trpinka , Janez m moge raztulmau - šC hcee. Hol.jŠe sovraži. Saj je čedno dekle; kaj ' . , Hnho- Dolfe ne bo dobil. Najbrž Jc t« sa »m is a bubo sil,urnost, ki jr večina mater-o.it. do svojih s na L ki jim prevzemajo sinove. Meta m 1 ; ,v si sedeli nasproti', sta takoj postali prav' na zunaj ni bilo nobene P(y ' ■ , njim/, MHn J Kil', /Vrlim VCIldat k.uetisko oble- če | 4.1 V liti /t Ml |(( I 1] III II/ I i.*v» Ki, V njima. Meta je bila čedno, ven dar. kneško opečena. v ceneno cvilhasto krilo m jopico h pit pašnik je imela iz črne kašrmrske yo» ne in n« glavi polsvileno svetlosivo 1 uto. ti^a pa jc skoraj mestno oblečena, s krilom na pas m z ba \ V > v* V • • • debelimi prsti, z mrežo leinuiu orazu m. ^ po njih. Družila pa ju je ista miselnost, ika| IU 7,o bodočnost in takorekoč enaka usoda. (Dalje prihodnjič-) Za Društvo narodov. Stari angleški liberalni politik Lloyd George se je izrekel za ohranitev Društva narodov, ker bi bila izguba te mednarodne ustanove velika izguba za svetovno civilizacijo. Preokret v bolgarski politiki? Tudi bivši bolgarski zunanji minister 'Burov je izjavil, da je za sodelovanje z Jugoslavijo in Irancosko orijenta-cijo glede ureditve Evrope. Bolgarski kralj obišče Rumunijo 21. do 24. januarja 1934. Ob tej priliki se bo razpravljalo o zahtevah Bolgarije do Rumunije. .Proti bolgarskim komunistom se je vršil v bolgarskem mestu Šumen velik proces, ker so med vojaštvom ustanavljali svoje celice. Izmed 36 obtožencev je bilo 7 oseb obsojenih na smrt, 18 oseb na ječo do 15 let, II je pa bilo oproščenih. Avstrijski božični škoiovski pastirski list se izreka za Dollfussov režim. Prepoved političnega udejstvovanja je le začasna. (Ali se ne boje škofje zamere narodu, ki ni v kanclerjevem taboru?) Dollfuss je božji namestnik. Narod ni suveren; narod mora imeti voditelje, ki so božji namestniki. Obstoječi družabni red se mora ohraniti. Če je pa kancler Dollfuss prelomil prisego na ustavo, to je prav. Prisegel je na boga in narod. Ali potem še ravna po božji volji? Škofi se boje poganskega fašizma, revolucionarnega komunizma, socializma in anarhizma. Niti besedice pa ne omenjajo, da si je Dollfuss osvojil diktatorstvo samo zaradi tega, da delavstvo ne bi prišlo do svojih pravic, samo zaradi tega, da ne trpi izkoriščanje delavstva. Ne verujemo, da bi Podpira} tako politiko. Graška vest. Sodrug Vincenc U,c,'tsch, graški župan, je odložil vodstvo lista »Arbeiterwille« in predsedstvo tiskarne. Na njegovo mesto 18 n 1Z«°lien P^župan s. Riickl. Dr. Maks Popper, šcstdesetletnik. Češki zdravnik in član praške cen-ralne uprave dr. Maks Popper nam ni tako znan. Omenjamo pa njegovo šestdesetletnico rojstva, ker je njegovo zivl,en,e ozko v zvezi z delavskim gibanjem. Dr. Popper je bil prvi tajnik praške delavske akademije, ki je bila ustanovljena 1897. Istega leta je sodeloval pri ustanovitvi zedinjenja delavskih telovadnih enot ter še danes vodi zdravstveno službo pri delavskih olimpijadah. Ustanovil je tudi zvezo čehcslovaških socialno-de-mokratičnih zdravnikov ter urejuje zdravstveni del strankinega glasila. V zdravstvenem, oziru ima dr. Popper za socialno skrbstvo izredne zasluge. Član praškega mestnega zastopstva ie že od leta 1919. , Bivši predsednik saksonske vlado 0f- Keld je nedavno umrl v Dražda-,!m. Dr. Ileld je bil ugleden socialno-dernokralični politik. Bivši ljudski sovjetski komisar Anatolij Vasiljevič Lunačarski je dne ■ decembra 1933 umrl v Mentoni. ^'Vv bil šele 58 let. Spadal je med ”a,1pteligentnejšo rusko inteligenco. ~t Cl°loško in filozofsko izobražen je !rin°go pripomogel k ustvaritvi dana-nle Rlls ije. Po Leninovi smrti ni bil c d tako vpliven, vendar je šolstvo grajeno po njegovih načelih. Deloval ;e l'-tdi kot poslanik v Rimu, Madridu III kot vseučiliščni profesor v Moskvi. Nov velehačrt v sovjetski Rusiji. oslu veletok Volga tvori mimo 1 1 .mevskega gorovja velik ovinek, ki Je ze davno v veliko spodtiko rečne-P1". Prometu po Volgi. Že leta 1912. je inženir Bogojavenskij izdelal načrt za velik kanal, ki bi to pot skraj-®ab a šele sedaj se bliža njegov na-ci t uresničenju. Z izvedbo tega na-'ta se bo plovna pot po Volgi skrajšala za 130 kilometrov, istočasno se o 4 milijone hektarov neplodne zem-le namočilo in se bo na tej površini v bodoče lahko pridelalo 50 milijonov centov pšenice. S kopanjem nove struge se bo pričelo spomladi in mo-ra b.h do leta 1937 gotova. Pri tem pod,et,u bo sodelovalo 200 znanstvenih zavodov in 300 preizkušenih znanstvenikov Ob novi strugi bo več velikih električnih central —To rej sovjeti so zdčeli reke prestavljati. Poidite k satiiš&i $ tolmačem Zadnji čas so začeli pri mariborskem sedišču razpravljati s tolmačem s strankami in pričami, ki niso zmožne državnega jezika. Večinoma je treba tolmačiti nemški jezik. Ker pa je v Mariboru še precej ljudi, ki se zlasti točno ne znajo izražati slovenski, ali srbohrvatski, ker imajo nemško šolsko vzgojo, ali pa imajo opravka z Nemci inozemci, se redno ponavljajo-.razprave s tolmači. Koliko se s tem pridobi na narodnosti je seveda drugo vprašanje. Zaenkrat je vidna posledica tega »tolmačenja«, ki ga pravdne stranke neposredno čutijo, slovenske in nemške v enaki meri, ta, da se postopanje podraži. Tolmači so menda vsi nemški advokati in tudi nekaj slovenskih ter mlajših juristov. Te tolmače je torej treba poleg ostalih pravdnih stroškov še posebej plačati. ' " ivVi, Rsn f ": Uv® — ■■■•'' " 1 I ■ ;; .T ■ c . •• ‘i* •• ' ' !n';>TJ' ■ : ■ ta ss,- Dosiednost nacijonalnega odvetnika. vil. Toda biti bi moral potem dosleden, da bi uporabljali enako pravilo pri — bogatih in revnih strankah. Toda temu baš ni tako in zato človek dvomi, da je zahteva po tolmaču vsikdar res izraz notranjega nacijonalnega ogorčenja, oz. zavesti. Zgodila sta se zadnji čas dva značilna slučaja: Razprava v tožbi delavca: Delavec je tožil za svoj zaslužek. Kot priča je bil zaslišan obrtni pomočnik, ki je silno slabo lomil slovenščino, ker je bival večinoma v nemški tujini. Nasprotnika je zastopal odvetnik iii pisatelj dr. Makso Žnuderl, ki je protestiral, da bi sodnik to pričo zasliševal v nemščini ter je zahteval tolmača. Razpravo je bilo treba prekiniti in čakati, da je prišel tolmač. Razprava proti inozemskemu podjetniku: Kmalu nato, skoro predno je petelin trikrat zapei, se je vršila razprava v tožbi inozemskega delavca proti inozemskemu podjetniku, Nemcu Von Scheidtu iz Nemčije, ki ga je tudi zastopal odvetnik in pisatelj dr. Makso Snuderi. Kot priča je bila zaslišana neka dama, udeležena v Scheidtovem podjetju pri »Kovini«, ki je bila tudi Nemka iz Nemčije in ni znala besedice slovenski. Predlagal jo je imenom Scheidta dr. Makso Snuderi. Toda tukaj čudom čudo g. dr. Makso Snuderi, ki je tudi slovenski pisatelj (»Rajska ptica«) in je še nedavno pred sodiščem dajal socijalistom lekcije o nacijonalizmu, ni zahteval nikakega tolmača. Ko je bil g. dr. Makso Žnuderl na to spremenjeno njegovo nacijonalno taktiko opozorjen, se najprej dogodka s tolmačem pri tožbi delavca ni spomnil, a nato se je izgovarjal, da je v principu sicer baje za rolmača, a v tem slučaju se odreče, ker bi ga baje morala plačati sicer država. To pa nikakor ni bilo res, ker mora plačati najprej tolmača tista stranka, ki ga predlaga. Ker je predlagal kot pričo tisto Nemko dr. Šnuderljev klijent, g. von Scheidt, bi torej moral plačati tolmača g. Scheidt, ne pa državna blagajna in je bil torej dr. Žnuderlov izgovor na državno kaso prazen. Taka je torej nacijonalna doslednost advokata in slovenskega pisatelja, kadar zastopa nemškega kapitalista »Aus dem dritteu Reich«. Naj si dr. Žnuderl drugič svoj pouk o narodnosti mariborskih socijalistov zatakne za svoj klobuk, nas pa naj pusti pri sodišču s svojim nacijonalizmom prav tako pri miru, kot pustimo mi njega. Slovenski narod bo kljub temu mirno spal. Ljubljana Proračun ljubljanske mestne občine za 1934 znaša 46 milijonov dinarjev poleg izrednih obdavčitev s 13 milijoni. Na upravo občine odpada 8.5, na vse socialne potrebe 4.8, na vzdrževanje cest pa 9 milijonov dinarjev. Ljubljana votira za socialno skrbstvo okoli 10 odstotkov, Dunaj pa okoli 30 odstotkov. Na Dunaju so socialne razmere seveda še težje, ali je kljub temu sorazmerno velika razlika v postavkah. Tečaj ljubljanske »Svobode« se bo odslej vršil v predavalnici Del. zbornice (vhod nasproti knjižnice) in sicer vsak petek ob pol 8. uri zvečer. V petek 5. t. m. bo predaval s. Cerkvenik o Stanovski državi. Silvestrovanje v Delavski zbornici v Ljubljani, ki ga je priredil »Krajevni medstrokovni odbor«, je resnično sijajno uspel. Vsem, ki so sodelovali pri tej prireditvi, izrekamo najsrč-i nejšo sodružno zahvalo. Maribor Sodbe odpuščenih železničarjev Čanžeka in Lekša pravomočne pokojnino od dne odpusta naprej in nadaljnjo vsak mesec. Železniška uprava je medtem že tudi klicala k vodstvu delavnice v Mariboru Čan-žeka in Lekša, da predložita potrebne listine za redno nakazovanje pokojnine. Oba, Čanžek in Lekš, sta bila od dne odpusta naprej brezposelna in imata številne rodbine. V pravdi je zastopal oba železničarja odvetnik dr. Avg. Reisman. železniško upravo pa državni pravobranilec v Ljubljani. Kot smo že poročali, je ljubljansko sodišče obsodilo železniško upravo, da mora plačati pokojnino železničarjema Andreju Canžeku in Antonu Lekšu, ki sta bila leta 1930 odpuščena v delavnici državnih železnic. Proti tej sodbi bi se sicer lahko državni zaklad pritožil v 15 dneh še na drugo in tretjo instanco. Toda prizivni rok je medtem že potekel, ne da bi bil vložen priziv in sta zato postali obe sodbi pravomočni. Železniška uprava mora vsled tega Čan-žeku in Lekšu takoj plačati zaostalo Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 3. januarja t, 1. bo predaval prof. Stupan »O fašizmu v Švici«. V mezdnem sporu, ki je nastal med delavstvom in podjetnikom v tovarni Ehrlich, ker je vodstvo tovarne pred štirinajstimi dnevi razglasilo, da bo znižalo za 10% mezde, je na pobudo svobodne strokovne organizacije posredoval vodja ekspoziture Delavske zbornice s. Čeh. Po dolgotrajnih pogajanjih je tvrdka popustila od svoje prvotne namere v toliko, da bi se mezde znižale za 5%, končno pa je pristala na to, da bodo ostale mezde neznižane. — Poskusi nekaterih podjetnikov, da bi še bolj znižali že itak sramotno nizke plače, naj bodo resen opomin vsem delavcem in nameščencem, da se trdno oklenejo svobodnih strokovnih organizacij, ker le na ta način bodo zamogli braniti svoje pravice. Uvoz čevljarskih izdelkov nameravajo hudo obdavčiti, Mestna občina namerava povišati uvozno takso za čevljarske izdelke od dosedanjih 8 Din na 100 Din pri 100 kg. — Dvo- ! mimo, če je to pravo sredstvo za omi-ljenje krize v čevljarski obrti. V industrijah je dopusten le 8-urni delavnik. Čeprav je sto in sto in na tisoče brezposelnih delavcev, ki dan na dan jokaje prosijo dela in bi delali za vsako ceno, se še vedno dogajajo slučaji, da zaposlujejo tovarne delavstvo preko zakonitega 8-urne-ga delovnega časa, namesto da bi skrčili delovni čas in sprejeli v službo nezaposlene. Po vrh tega še vedno ne plačujejo nadurnega dela s 50% poviškom. Če pa potem delavci ta povišek iztožijo, je pa ogenj v strehi. Na vse mogoče načine bi se radi podjetniki izognili zakonitim predpisom. Tovarnar usnja Halhert Valter si je n. pr. hotel znižati režijske stroške na ta način, da je ob sobotah tovarno zaprl in je delal za to druge dneve po 9 in pol ur dnevno, torej skupno tedensko le 47 ur. Toda zakon ne pravi samo, da se ne sme delati več kot 48 ur tedensko, ampak tudi samo 8 ur dnevno, v podjetjih, kjer je vsaj 15 delavcev. Ko se je radi tdfta nek delavec uprl delati preko 8 ur na dan, ga je tovarnar Halbert odpustil. Toda delavec je Halberta tožil in Halbert je moral potem delavcu plačali zaslužek za 14-dnev-no odpovedno dobo. Sodišče ie v sodbi ugotovilo, da tovarnar industrijalec v nobenem slučaju nc sme raztegniti delovnega časa preko 8 ur dnevno, Delavci branite svoje pravice dokler jih imate. S tem branite sebe, pa tudi skrbite za kruh svojim sotrpinom. Bcrgu in Braunu ni dovoljena tovarna. 1 ekstiltli tovarnar Ivan Braun se je razšel z g. Ehrlichom in ie prejšnjo tovarno »Ivan Braun« prevzel g. Ehrlich sedaj sam v svoje vodstvo. Zato je nameraval g. Braun ustanoviti svojo lastno tekstilno tovarno in sc ’c tozadevno dogovoril s tovarnarjem usnja g. Hermanom Bergom, s katerim sta hotela ustanoviti tekstilno tovarno v dosedanji usnjarni g. Berga pri Državnem mostu ob Dravi. Objekte so že pridno preurejali in pripravljali tekstilno tovarno. Ko pa si je predpisana komisija mestne občine lokale ogledala, je bila prošnja za dovoljenje tovarne g. Bergu in Braunu od mestne občine zavrnjena, ker prav pri Glavnem trgu ven-dar-le tudi naša občina še ne misli dovoljevati tekstilnih tovarn. Čudimo se pa, da ista občina dovoljuje širjenje tekstilne tovarne g. Schonskyju, ki povzroča s svojim obratom tak ropot sredi med stanovanjskimi hišami, da se hiše tresejo noč in dan, in ljudje obolevajo na živcih. Tudi ta tovarna je sredi mesta, kar je proti vsem predpisom. Kolikor vemo, so proti širjenju obrata vloženi prizivi sosedov, ki pa ne dočakajo nobene rešitve pri banski upravi. Za stvar se zanimamo. Kriza, kriza, to besedo izgovarjajo danes tisoči in tisoči. Enim je prinesla grozo in obup, drugim zopet blagostanje. V imenu te krize se reducirajo mezde, odpuščajo delavci iz službe, skratka v imenu te krize gla-dujejo milijoni delovnega ljudstva. V imenu te krize pa se nabavljajo novi avtomobili, gradio nove tovarne in kopičijo nekaterniki bogastvo. — V Radvanju so' te dni zgradili novo tekstilno tovarno, v začetku prihodnjega leta pa bodo tam v bližini, kakor se napoveduje, zgradili še eno tekstilno tovarno. Kriza, kriza ... Zaslišanje priče v Argentiniji. V zadevi umora finančnega po d,preglednika Ivana Resnika v Št. liju v Slov.-goricah se obsojeni Bezjak, Klemensberger, Jamiernik in Golob še vedno pritožujejo zoper obsodbo ter zahtevajo cbnovo postopanja. V tej ismeri so predlagali zlasti zaslišanje viničarja Karla Šketa, ki se je po' razpravi pred1 poroto preselil iz Sv. Jurija v Slov. goricah v Ar-gentinijo, kjer je zaposlen kot kamnosek. Jekom razprave so namreč gornji obsojenci trdili, da je v umor Ivana Resnika zapleten tudi ta Karel Šket in da je zato potem odšel v Argeulinijo. Potom poslaništva je vsled terja prosilo naše okrožno- sodišče, da se Šketa o tem zasliši v Argentiniji. Trajalo Pa ie več .kot eno leto, preden se je moglo to izvršiti. Te dni je orišlo to zaslišanje iz ArsSentinije. Šket je bil zaslišan v španskem jeziku. Sodišče bo v doglednem času sklepalo o dopustnosti obnove v tej kazenski zauevi. J rije obtoženci sede v moški kaznilnici v Mariboru, mladoletni Jamemik pa je bil oddan v ljubljansko, poboljševal-nico. e 1 fcac teAiU ma pUacht, lu$-pHjU v UgovUd U-ikacttt d. d., $U*iu&v $ Trbovlje Delavski zaupnik. Delavska zbornica je razglasila, da se vršijo volitve delavskih zaupnikov po tovarnah in obratih. Tudi volitve rudarskih zaupnikov se bodo vršile v mesecu februarju. Ob tej priliki bi bilo potrebno spregovoriti par besed, ki naj bi bile namenjene delavskemu zaupniku kakor tudi delavstvu. Kakor je že bilo večkrat povdarjetio, ima delavstvo po zakonu o zaščiti delavstva in po rudarskem zakonu o rudarskih zadrugah pravico do svobodne izbere svojih zastopnikov za gotovo dobo. Lahko je biti delavski zaupnik v času, ko je povsod dovoli dela. V času konjunkture se podjetje b.oji izgubiti delovne sile. Tedaj se lažje dosežejo za delavstvo marsikatere ugodnosti. V času takozvane krize, ki jo preživljamo danes, je stokrat otežko-čeno delavsko zastopstvo, ker se podjetja poslužujejo v brezposelnosti vsega mogočega, da delavstvu znižujejo plače, reducirajo in v splošnem poslabšujejo eksistenčno možnost delavstva. V teh časih je vesten delavski zaupnik neprecenljiva vrednost za delavstvo. Izvoljeni delavski zaupnik mora zasto-!>ati delavstvo in tudi posameznika pri vseh zadevah, ki se tičejo odnosa delojemalca in delodajalca. Mnogokrat naleti zaupnik pri vršenju svoje funkcije na ovire, ki se vidijo skoro nepremagljive. Dogajajo se slučaji, da poslodavci in njihovi zastopniki nalašč ne ugodijo zahtevam delavstva, ki jih predložijo delavski zaupniki. Pri kočljivih zadevah se pa spet zastopniki podjetja izgovarjajo. češ, saj so bili zaupniki zraven, saj so zaupniki zahtevali itd. Dogajali so se celo slučaji, da so zastopniki podjetij hujskali delavstvo proti zaupnikom. Mnogokrat je delavski zaupnik takorekoč med dvema ognjema in sicer z ene strani podjetje, z druge strani pa delavstvo. Pri intervencijah se tudi dogodi, da se zaupnika nahruli, češ, kaj vam spet ni po volji, saj so delavci zadovoljni itd Ob takš m priliki naj zaupnik mirno razloži zadevo če se ga ne upošteva, se naj takoj obrne na višjo instanco, ako ie pa potrebno na kssssst^ » da Luku zastopa delavstvo pri zastopniku podjetja, bodisi to paznik, inže-ljer, obratovodja ali ravnatelj, se mora zaupnik smatrati kot popolnoma enakopravne- 8a z M. zastopa podietie. Kajti, vsi zastopniki podjetja, od paznika do ravnate-«. so zaupniki poslcdavea. Torej, pri vsakem nastopu delavskega zaupnika pri zastopstvu delavstva, je zaupnik enakopraven kakor je, recimo ravnatelj zastopnik pp-slodavca. To je za zaupnika važno, da se pri zastopanju delavstva ubrani občutka podrejenosti. Zaupnik je tudi dolžan, da iz lastne hii-cijative, iz lastnega opazovanja predloži po-slodavou, oziroma njegovemu zastopniku, Ivo — Ruše. Bakljada zahteve po izboljšanju položaja delavstva, delavstvo je pa dolžno, da svojega zauPr nika ščiti, podpira in primerno uvažuje. Hrastnik Smrtna kosa. Dne 20. decembra 1933 je preminula v ljubljanski bolnici Pavla Malovrh, soproga s. Dragotina Malovrha, vodjo Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku. Kako priljubljena je bila blaga pokojnica, je najbolje pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno število delavstva. Blagi pokojnici ohranimo trajen spomin. Težko prizadetim svojcem pa izrekamo sožalje. Kranj Cankarjev večer je priredila podružnica »Svobode« dne 16. decembra 1933 z lepim sporedom. Pevski zbor »Svobode« je krasno zapel štiri pesmi. Sodr. Pravst je deklamiral z občutkom pesem Čulkovskega: »Cankarju ob petnajstletnici njegove smrti«; sodr. Vehovec je predaval o njegovem življenju, o njegovih delih ter čital več njegovih spisov. Vsa prireditev je bila posrečeno izvedena, le žal, da ni bila tako obiskana, kakor so običajno vse odreditve obiskane. Deloma je iskati krivdo slabemu obisku v tem, ker delavstvo stanuje večinoma v okolici. Kranjčanom pa se naj-brže ne zdi vredno posečati take prireditve. Božičnico smo priredili skupno s Splošno delavsko zvezo in podružnico »Svobode«, na kateri smo obdarovali 150 delavskih otrok. Ker so razmere letos slabše, nismo mogli vseh otrok obdarovati tako, kakor bi bili želeli, vendar pa smo svojo delavsko dolžnost storili v koliko je bilo v danih razmerah mogoče. Na tej božičnici so tudi delavski otroci nastopili z raznimi igrami tako ljubko, da smo bili vsi očarani. Dolžnost naša je, da se zahvalimo delavstvu tovarne »Semperit«, ki so po svojih močeh zbrali prostovoljne prispevke, dalje ravnateljstvu iste tovarne in g. ravnatelju »Jugočeške«, ki je pripomogel, da se je božičnica zamogla §ploh v takem obsegu vršiti. Pozabiti tudi ne smemo tovarne »Standard« in kranjskih trgovcev, ki so v splošnem razumeli pomen te božičnice. Upajmo, da bomo prihodnjo božičnico za-mogli prirediti tako, da bodo ti delavski malčki dobili lahko še bogatejša darila. GuStanj Podružnica »Svobode« je priredila dne 17. dec. proslavo v spomin 15 letnice smrti Iv. Cankarja. Fred otvoritvijo je zaigral tamburaški zbor »Delavski pozdrav«. Za teni je predaval s. Anton Godec o življenju in delu Iv. Cankarja za proletarijat. Po končanem predavanju je s. Lepko razložil namen »Cankarjeve družbe«, ki ima nalogo, da deluje za izobrazbo delavstva na polju književnosti ter pozival navzoče, da si te nadvse poučne knjige naročijo, obenem pa pridno posečajo društveno knjižnico, v kateri bodo našli dela Cankarja, v katerih pisatelj razkrinkava vso gnilobo človeške družbe in budi delavstvo. Zatem je še s. Juh tolmačil namen in pomen te proslave ter je pozval navzoče, da gredo na delo za širitev socializma, ker s tem bomo najbolj podprli besede Cankarja in nadaljevali delo, ki ga je on začrtal. Nato se je s. Godec zahvalil za udeležbo. V slovo pa je zaigral še tamburaški zbor. sivo, čehano, kg 25-— Polpult beli, kg 95*— Puh sivi, kg 100*— Pult beli, najfinejši kg 220*— vse kemično čiščeno! Ekiportna hlia Noč je zagrnila megleno dolino, obdano okroig in okrcg z visokimi vrhovi. Po svoji strugi šumi in valovi Drava, da se čim prej previje skozi megleno in trpljenja polno dolino. Leno padajo snežinke, ena po ena, kakor da se bojijo v temi, ne vidoč kam da bodo padle. Naletavanje snega danes otrok ne zanima. Zakaj, danes je predvečer slovesnega dne in skoraj bode pričetek bakljade. Na cesti je živo. Pogledi otrok so uprti v svetle balončke, zastavice vihrajo v majhnih ročicah. Tam stoji strumna požarna četa, z velikimi bakljami v rokah. Sijaj gorečih bakelj se odbija od bliščeče očiščenih inštrumentov godbe. Kot v magičnem objemu stoji staro in mlado. Celo pogovarjanje se zdi nekam ta-jinstveno, kakor da je vsak v strahu, da ne bi preslišal povelja za pričetek. Godba zaigra strumno koračnico, sedaj naprej! »Živijo!« Pozabljene so dnevne skrbi, notranja radost objame vse. Veselo koraka trgovec mimo svoje prodajalne, roko v roki s svojim dolžnikom. Včeraj je bil na protestnem zborovanju trgovskega gremija, proti povišanju davkov na poslovni promet, to je bilo včeraj, danes je bakljada. Pri vsaki hiši so razsvetljena okna, ljudje stojijo zunaj, z veseljem gledajo na pestro sliko sprevoda. Z veliko culo perila Pod pazduho, se s trudom preriva mimo gledalcev izmučena žena, da čim prej pride do hiše svojega sta- i novanja. Tudi tu se gnetejo stanovalci zunaj I pred hišo, pričakujoč sprevoda bakljade. Ptuj Z zimo se veča tudi brezposelnost. V to svrho je občina, kakor lani, določila enak znesek, ki pa nikakor ne bo zadostoval. — Podeželske občine pa se prav nič ne brigajo za te brezposelne. Videli smo pred kratkim družino z 8 otroci napol bosimi in nagimi, ki so iskali pomoči pri dobrih ljudeh, katere jim, kot izgleda, niti »neskončna dobrotljivost in usmiljenost« ne moreta nuditi! . Žrna. Olepševalno in tujsko - prometno društvo v Črni pri Prevaljah priredi dne 6. januarja 1934 nagradno smuško tekmo (alpinski smuški tek na daljavo na progi Smirekovec-Črna). Razno Sejem kožuhovine se vrši dne 22. januarja 1934 v prostorih velesejma v Ljubljani. Lovci naj svoj plen letošnje sezije nemudoma pošljejo svoji prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Inozemstvo se za našo kožuhovino zanima, hoče pa biti poučeno, kako in s čim bo dražba založena. Liga za protiplinsko borbo v Rusiji ima 12 milijonov članov, ki pa še vedno naraščajo, tako da smatrajo, da jih bo v nekaj tednih že 14 milijonov. Sovjetski komisarijat za narodno obrambo je izdelal tudi načrt, po katerem se bo vsako leto pol milijona mladih ljudi, obojega spola, v enomesečnih tečajih temeljito izobrazilo za obrambo v plinski vojni. Papež znižuje plače. Tudi Vatikan baje občuti krizo, zato je papež odločil, da se vatikanskim nameščencem, ki imajo do 2000 lir mesečne plače, ista zniža za 10%, onim pa, ki prejemajo nad 2000, pa za 15%. S tem upa prištediti pol milijona lir letno. Kardinali, ki imajo po 100.000 lir letno, te redukcije pač ne bodo posebno čutili. — Da, da, Petrov novčič je vedno bolj mršav. Graška iustica. V Gradcu so obtožili nekega fašista, ki je odobraval atentat na avstrijskega kanclerja. Sodišče je obtoženca oprostilo. Feldcajgmajster Potiorek je umrl v Celovcu. Rojen je bil v Pliberku in je že mlad napravil sijajno karijero in je bil že na tem, da postane šef avstrijskega generalnega štaba, vendar ni bil simpatičen takratnemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu, ki je poveril armadno vodstvo Hotzendorfu, Po-tioreka so pa poslali v Sarajevo kot vojaškega guvernerja nad Bosno in Hercegovino. A tudi tu ni imel sreče; pod njegovo uoravo je bil v Sarajevu ubit prestolonaslednik, s čemur se je Potiorek zameril tudi Francu Jožefu. Med vojno je povelieval 5. in 6. armadnemu zboru v operacijah proti Srbiji, kier pa mu ravnotako ni bila usoda mila in je bil 1914. leta občutno tepen. Zato ie njegovo mesto prevzel Hrvat, general Sar-kotič, Potiorek pa je šel v pozabljenje. Špekulacija s natriiotizmom. Višje gospodarske in politične instance v Nemčiji so izdale prorglas, v katerem se javnost opozarja, naj ne naseda raznim patriotskim špekulantom, ki preplavljajo državo z raznimi nredmeti. kakor arijskimi adresarji, nacijo-nalnosocijalistično literaturo, raznimi novimi leksikoni, zgodovinskimi in patriotičnimi knjigami in jih vsiljujejo ljudem, sklicujoč se No, gospa Koren, kam se Vam tako mudi? Kaj si nočete ogledati bakljade, saj je tudi vaša Minka zraven, kaj ne? — Ne, ni poleg, zbolela mi je, zato se mi mudi. Hitro vstopi skozi duri v nizko, z revščino napolnjeno sobo. Pri oknu sloni bleda deklica desetih let. Žalostna gleda skozi okno, prisluškujoč naraščajočemu hrupu in vzklikanju otrok, ki prihaja vedno bližje. Že pridejo, Minka, hitro vstran od okna, da te ne zapazijo. Rekla sem učitelju, da si zbolela. Saj ni potreba vsakemu znati, da nimaš čevljev in primerne obleke . . • Žalostna se odstrani deklica od okna. — Mamica, kdaj pa bom jaz dobila novo obleko, kdaj bom imela nove čevlje. Ttižno pogleda mati otroka, čez čas pa tiho pristavi: — Sedaj je oče brezposeln, mogoče potem, ko bode spet delal. — Mamica, kaj bode to še dolgo trpelo? Mati molči in zamišljena prelaga prineseno perilo. Po dolgem času bode spet par dinarjev v hiši, ko opere perilo zaupano ji od gospe svetnikove. Minul je dan bakljade, spet se je začelo staro življenje vsakdanjih skrbi in trp-lienja. Tudi Minka ie spet v šoli, tu je toplo in prietno, kljub raztrganim čevljem in slabi obleki. Spet je strogo resen učiteljev obraz, ko pregleduje naloge, napisane o bakljadi. — No. Minka, kaj si pa ti napisala? 7aka> se nisi udeležila bakljade? Bolana x> bila. no. da, poznam to obolenje . . • In še tišie dostavi, kar tako sam zase: Otroci tovarniških delavcev . . . sami . . . na njihovo patriotsko dolžnost in priznavanje novega režima, v protivnem slučaju grozeč z raznimi persekucijami. Tem elementom, ki jih ni nihče pooblastil, da prodajajo predmete, ki jih oblast ni odobrila, naj ljudje pokažejo vrata, ker špekulirajo na nedopusten način v korist raznih zasebnih podjetij. — Tako v Nemčiji. Kaj pa pri nas? Tudi pri nas se včasih komaj otresamo raznih nadležnih agentov n t tiskovinami, ki prihajajo zlasti z juga, in so navadno zelo agresivni, čeprav v službi privatnih podjetij. Herriot za zbližanje z Rusijo- Predsednik francoskega zunanjega političnega odbora Herriot je na od-borovi seji poročal o posetu v Rusiji ter priporočal zbližanje z Rusijo. Upravni odbor penzijskeita sklada privatnih nameščencev se je te dni konstituiral. Zvezo privatnih nameščencev Jugoslavije zastopa v upravnem odboru s. Svetek, v razsodišču pa s. H. Pelikan. Nemčija za nenapadalne pakte s sosedi. Nemška vlada zahteva vrnitev Posarja, povečanje vojske za 300.000 mož in neomejeno oboroževanje (seveda defenzivno, kakor se izgovarjajo vse države) ter se podvrže tudi vojaški kontroli. Če se ji v tem zmislu ustreže, je pripravljena skleniti nenapadalne pakte z vsemi sosednimi državami za dobo desetih let. 1300 članov »železne garde« je bilo ob njeni prepovedi v Rumuniji aretiranih. Nekaj so jih zopet izpustili, ostali pridejo pred sodišče. Paragvaj in Bolivija sta čez božične praznike sklenili premirje. Med tem bo panameriška konferenca skušala med obema državama doseči sporazum. Bolgarsko glavno mesto Sofija ima 300.000 prebivalcev. Pred dvajsetimi leti je štela komaj 100.000 prebivalcev. Tujih narodnosti je okoli 50.000 in najmanj 100.000 Macedoncev. Največ 26.000 je Židov, 5000 Rusov, 4000 Ciganov, 2500 Armencev, 1700 Nemcev in 1300 Čehoslovakov. Armenski nadškof v New Yorku umorjen. Nadškof armenske cerkve v Ameriki, Leon Tourain je bil v New Yorku na sveti večer, ko je opravljal polnočno službo božjo, v cerkvi od nekih zarotnikov zaboden. Bili so to člani nekega belogardističnega komiteja, ki je prisegel škofu osveto, ker se ga je smatralo kot prijatelja sovjetov in ker je pozdravil zbližanje med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Morilno bando je razjarjena množica v cerkvi hotela linčati, kar je policija s težavo preprečila. Štirje so aretirani, onemu, ki je škofa zabodel, je pa uspelo ubežati. POD IMENOM »KNEIPP« se prodajajo različne ponaredbe prave Kathreiner Kneipp-ove sladne kave. — Izkušena gospodinja kupuje in vzame samo originalne zavitke s sliko župnika Kneippa! Odgovori uredništva Mislinje, Japonska industrija organizira tkzv. dumping-izvoz, to je, ona prodaja industrijske izdelke pod vsako ceno, To pa zmore samo na ta način, ker svoje delavce nesramno izkorišča. Proti japonskemu dum-pingu se branijo države z uvajanjem visokih zaščitil.h carin. Ni nam znano, da bi v Jugoslaviji obstojala kakšna tvrdka, ki bi uvažala japonsko blago, da bi pa mogel kdo sam naročati na Japonskem, je popolnoma 'zključeno, že zaradi deviznih predpisov, ker zasebniki ne morejo nakazovati denarja v inozemstvo, potem pa tudi radi tega, ker se dumping-blago ne pošilja po komadih, ampak le v velikih množinah. Dobia vas. Obrnite se na tovarno poljedelskih strojev Ježek v Mariboru— Melje. Šah Šahovski turnir »Svobode«, Trbovlje : S. K. »Rudar«, Hrastnik. Dne 3. decembra 1933 je priredil tukajšnji šahovski odsek »Svobode« svoj tretji šahovski turnir. Topot so se zbrali sodrugi od S. K. »Rudarja« iz Hrastnika, 10 po številu, da pomerijo svoje moči z našimi sodruigi na šahovskem polju. Turnir, ki se je vršil v Delavskem domu, se je končal z rezultatom 7:3 za S. K. »Rudiar«. Dne 17. t. m. pa so naši so drugi vrnili obisk Hrastniškim sodrugom in odigrali revanž z 9 igralci. Izid je bil 6^:2 za »Svobodo«. Končni rezultat turnirja je 9'A : 9'A in Je tako za »Svobodo« kot za »Rudarja« dosežen časten' uspeh. Ob tej priliki omenjamo, da ima šahovski odsek »Svobode« Trbovlje predvsem ta namen, da naveže stike tudi z drugimi po možnosti delavskimi šahovskimi društvi in odseki, in da se tako širi in vzbuja zanimanje za to lepo in plemenito igro, ki zavzema tudi med delavstvom zadnje čase odlične uspehe. ZAHVALA. Vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli ustno ali pismeno sožalje in ki so darovali prekrasne vence in cvetje, ko nas je prerano zapustila naša iskreno ljubljena, skrbna mama, gospa Pavla Malovrh izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo dolgujcmo še pevskemu oktetu III. drž real. gimn. iz Ljubljane z gosp. prof. Rančigajem na čelu, pevskima zboroma Svobode I in II, rudarski in steklarski godbi, odboru in uslužbencem Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku ter ss. Pliberšku in Kosmusu za lepe poslovilne govore. Nadalje še vsem onim, ki so našo zlato, nenadomestljivo mamo spremili na zadnji njeni poti. Žalujoči ostali. Utajit Kino it mul M Ii nivo ii M utam»MarM - Tilin štet. 321 Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip OSlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in mrejuje Viktor Erte* ▼ Mariboru,