PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
7096 AA
60100200
JDNJA IL.HARJA
REVOU-CV- -
KOPEVs
p. p
132
001
dnevnik
| TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 :ax 0481/532958
EDAD
I. Ristori 28 3l. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 194 (14.285)
Trst, sobota, 22. avgusta 1992
V Sarajevu in po vsej Bosni in Hercegovini
se krvavi boji nadaljujejo
Alija Izetbeeovic bo v Londonu zahteval vojaško akcijo v BiH
Panič zadovoljen z vabilom v britansko prestolnico, čeprav bo sodeloval le v zasebni obliki - Prisotnost zagotovil tudi Gali - Opozorilo Zahoda Grčiji
Kanadski vojak Unproforja nadzoruje odhod avtobusa z Muslimani, ki so jih včeraj v Sarajevu zamenjali s srbskimi vojaki (Telefoto AP)
LJUBLJANA — Bosna in Hercegovina bo na bližnji londonski konferenci o Jugoslaviji zahtevala vojaško posredovanje mednarodne skupnosti, a tokrat z veliko tehtnejšimi argumenti. To je za radio Glas Amerike izjavil bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič in dodal, da od Zahoda ne zahtevajo napotitve kopenskih enot, želijo le »posredovanje vojaškega letalstva, saj imajo za kopenske boje v BiH dovolj pogumnih borcev, ki potrebujejo le orožje«.
Bližajoča se konferenca v Londonu pa je tudi drugače v središču pozornosti. Kot je napovedal, naj bi se je udeležil tudi generalni sekretar OZN Butros Gali. Poleg tega se je bodo udeležili še predstavnik Albancev s Kosova Ibrahim Rugova in predstavniki Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka. Bosansko-hercegovski zunanji minister Haris Silajdžič je po pogovorih v Washing-tonu izjavil, da naj bi v Londonu razpravljali o pobudi za ustanovitev štirih avtonomnih mešanih področij v Bosni in Hercegovini v okviru ozemeljske celovitosti in suverenosti te republike. V tem primeru naj bi, kot je dejal, Združeni narodi prevzeli neke vrste protektorat nad BiH.
Zanimivo je, da je londonsko konferenco predsednik Zvezne republike Jugoslavije Dobriča Čosič primerjal z Berlinskim kongresom, ki pa bo, kot je dejal, uničil, vsaj za zahodno Evropo, določila versajskega miru. Sicer pa so ugibanja glede tega, kaj naj bi ta konferenca pomeni-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gibanje cen je ta mesec v bistvu nezaznavno
RIM Podatki o gibanju cen na drobno v osmih vzorčnih mestih, ki so jih objavili včeraj, kažejo, da so ostali življenjski stroški ta mesec v Italiji bistveno nespremenjeni - narasli so za 0,1% v primerjavi z julijem. Če ne bo prišlo do konca avgusta do kakšnega nenadejanega premika, bo znašala tedaj tendenčna stopnja inflacije 5,3% nasproti lanskemu avgustu, medtem ko je znašala prejšnji mesec 5,5%, avgusta 1991 pa 6,3%. Tako ugodnega razvoja cen v tem mesecu niso zabeležili že od avgusta 1975, tako nizke letne inflacijske stopnje pa od novembra 1988. Seveda pa nam pove druga plat zvona, da je avgust mesec skupinskih dopustov, ko je torej na krajšem oddihu tudi draginja.
Pregled po posameznih mestih nam pokaže naslednje censke premike v primerjavi z julijem: Bologna, Neapelj, Genova in Trst 0,1%, Palermo 0,3% in Turin 0,6%, nobene spremembe pa v Milanu in Benetkah. Tendenčna stopnja inflacije pa je bila taka: Turin 5,3%, Genova 5,4%, Trst 5,6%, Palermo 5,7%, Bologna in Milano 5,9% in Benetke 6%.
Najbolj so se podražile jestvine, stroški za oblačila in stanovanje pa se niso povečali.
Pomemben korak za uveljavitev jezikovnih pravic v statutih
Upravno sodišče sprejelo priziv Doberdoba in razveljavilo sklep nadzornega odbora
V Palermu včeraj našli ukradeni eksploziv
PALERMO — V Palermu so včeraj našli razstrelivo, ki so ga neznanci ukradli predvčerajšnjim. Eksploziv so izsledili na podlagi anonimnega telefonskega klica. Preiskovalci so izrazili domnevo, da so neznanci, ki so ukradli razstrelivo, zapustili plen potem, ko naj bi sile javnega reda stisnile obroč okrog njih. Ni pa izključeno, da so storilci (domnevajo, da so to mafijski krogi) želeli s tem posredovati sporočilo, češ da je položaj — kljub prihodu oboroženih sil še vedno pod njihovim nadzorom.
Mafijski skesanec Rosario Spa-tola je medtem izjavil, da se bodo bombni napadi zoper državne funkcionarje nadaljevali. To naj bi trajalo vse dotlej, dokler ne bodo prijeliMariana Asara, po Spatolo-Vem prepričanju najbolj nevarnega izvajalca mafijskih atentatov. 36-letnega Asaro vneto iščejo tako v Italiji kot na tujem, pripada pa mafijskim krogom iz Trapanija. Asara je bil vpleten v atentat proti sodniku Carlu Palermu, vendar so ga kasneje oprostili. Lani so zoper njega sprožili sodni pregon.
Da na Siciliji ni miru, pričajo grožnje nasprotnikom mafije. Tokrat so zagrozili patru Enniu Pin-tacudi, ki je malo pred tem, med Peko pridigo, obsodil povezanost med mafijo, framazonstvom in de-f°m državnih služb.
Bombni atentat na županstvo pri Nuoru
NA 2. STRANI
Deželno upravno sodišče (TAR) je v celoti sprejelo priziv občine Doberdob proti sklepu Deželnega nadzornega organa, ki je iz Statuta občine črtal člene, ki so v poslovanju občinskih uradov in organov predvidevali rabo slovenščine. Deželno upravno sodišče je z istim aktom razveljavilo sklep nadzornega organa.
Razprava na Deželnem upravnem sodišču je bila 10. julija letos in smo o njenem poteku takrat obširno poročali. Zaenkrat je bila objavljena le razsodba v zvezi s prizivom, ki ga je vložila občina Doberdob. Z ozirom na vsebino razsodbe je povsem upravičeno pričakovati, da bo sodišče podobno odločalo tudi v primeru priziva občin Števerjan in Sovodnje.
Deželno upravno sodišče v utemeljitvi razsodbe zelo podrobno razčlenjuje pojem priznane manj-
šine in opredeljuje iz republiške ustave izvirajoče obveznosti glede zaščite manjšin. »Republika« in ne »Država« si prizadeva za zaščito manjšin in ni nujno, da to področje urejajo le državni zakoni. Ob tem se ni mogoče zadovoljiti le z neko deklarativno zaščito, ampak s pozitivnimi normami na različnih področjih in tudi v pristojnosti različnih organov in ustanov. Ob tem sodniki dež. upravnega sodišča primerjajo izvajanje ustavnih določil na nekaterih drugih področjih, kjer se ta določila uresničujejo na različnih nivojih.
Sodniki ugotavljajo tudi, sklicujoč se na predhodne akte in zlasti na vsebino Osimskega dogovora, da ni mogoče prisotnosti slovenske manjšine teritorialno omejevati.
Ugotavljajo tudi, sklicujoč se na razsodbo Ustavnega sodišča št.
62/92, da je slovenska manjšina ^priznana manjšina« in da je jamstvo uporabe materinega jezika v odnosih z oblastjo osnovna minimalna oblika jamstva za priznano manjšino.
Deželno upravno sodišče v utemeljitvi razsodbe navaja tudi vrsto mednarodnih konvencij (Mednarodni pakt o civilnih in političnih pravicah, podpisan v New Yorku 16.12.1966, Mednarodna konvencija podpisana v Rimu 1950, Zaključna listina Helsinške konference). Gre za norme mednarodnega prava, ki jih je italijanski pravni sistem sprejel in ki poleg ustavnih jamstev predstavljajo dovolj jasno osnovo za tolmačenje internih norm.
Občino Doberdob, kakor tudi Števerjan in Sovodnje, sta na deželnem upravnem sodišču zago-
varjala odvetnika Nereo Battello in Peter Sanzin.
Odvetnik Battello je v telefonskem pogovoru sinoči, kmalu zatem ko nas je doberdobski župan dr. Lavrenčič seznanil z vsebino razsodbe, izrazil veliko zadoščenje. »Gre za pomembno razsodbo, njena pomembnost pa je v tem, da je globoko in izčrpno utemljena.«
Danes se bo v Doberdobu predvidoma sestal občinski odbor in bodo na sejo povabili tudi načelnike svetovalskih skupin. Dogovorili se bodo o naslednjih korakih, ki naj jih občina napravi, potem ko je deželno upravno sodišče vendarle priznalo zakonito in naravno pravico uporabe materinega jezika v odnosih z oblastjo.
Pomemben korak torej v prizadevanjih za priznanje in uveljavljanje pravic naše narodnostne skupnosti.
Ob sprejetju predsedniške kandidature na konvenciji republikanske stranke
George Bush prešel v odločen napad
Nov ultimat Iraku
VVASHINGTON Iz krogov ameriške administracije je prišla vest, da bodo ZDA, Velika Britanija in Francija v torek uradno zahtevale, da bi Irak ne pošiljal več vojaških letal južno od 32. vzporednika. Tri zahodne sile naj bi tako zavarovale iraške šiite pred napadi Sadamovih vojaških letal. V primeru, da bi Bagdad kršil ultimat, bodo zahodne sile odgovorile s sestrelitvijo iraških vojaških letal.
Predsednik iraškega parlamenta Saleh je izjavil, da bi uresničitev tega pomenila kršenje suverenosti in integritete Iraka. Napovedal je, da se bo Irak uprl odločitvi. Z Bagdadom je solidarna tudi Jordanija, ki je preko ministra za informiranje kritizirala sklep zahodnih držav. Sklep je pred tem obsodil jordanski parlament.
HOUSTON — Ob sprejetju predsedniške kandidature je ameriški predsednik Bush, v želji da bi pridobil čimveč naklonjenosti med volilci, prešel v napad. To je storil ob izteku republikanske konvencije, pri čemer je v zaključnem govoru skušal prepričati Američane, da ima najboljši program za naslednji predsedniški mandat.
V govoru je sedanji ameriški predsednik posvetil pozornost predvsem najbolj ranljivi točki v svojem programu, tj. gospodarstvu. Zavzel se je za zmanjšanje davkov in pri tem napadel demokratski gospodarski program oziroma zahteve po izrazitem obdavčevanju in trošenju. Zavzel se je tudi, da bi ZDA pridobile vlogo, ki so jo do pred kratkim imele v svetovnem gospodarstvu in trgovini, hkrati pa kritiziral počasnost in
celo obstrukcijo ameriškega kongresa. Kot največjo zaslugo v času štiriletnega predsednikovanja je Bush omenil področje zunanje politike.
Bushev govor je, kot kaže, imel takojšen učinek. Iz javnomnenjskih raziskav izhaja namreč, da je pridobil več točk na škodo svojega tekmeca Billa Clintona. Razlika med obema predsedniškima kandidatoma naj bi — po raziskavah dnevnika USA To-day — trenutno znašala le dobrih 10 točk, po nekaterih drugih anketah pa celo manj. Demokratski tabor je nemudoma reagiral in preko Georgea Stephanopoulosa očital Bushu, da skuša z demagoškimi obljubami (eno od teh je prav znaižanje davkov) na nepošten način pridobiti naklonjenost volilnega telesa.
Zaplet zaradi prepovedi odhoda 5 palestinskim predstavnikom iz Izraela v Jordanijo
Palestinci z zasedenih arabskih ozemelj zagrozili z bojkotom mirovnih pogajanj
JERUZALEM — Palestinska delegacija iz Cisjordanije in Gaze je odložila odhod v VVashington in zagrozila, da bo bojkotirala ponedeljkovo nadaljevanje mirovnih pogajanj z Izraelom v ameriški prestolnici. To je včeraj na improvizirani tiskovni konferenci povedla glasnica delegacije Hanan Ašravi po nepričakovanem povratku palestinskih predstavnikov v Vzhodni Jeruzalem.
Včeraj zjutraj se je delegacija že odpravila proti Amanu, od koder bi morala danes nadaljevati pot za VVashington. Toda po besedah Ašravijeve je na mostu Allenby, ki vodi v Jordanijo, prišlo do zapleta, ker izraelski vojaki niso pustili preko meje pet Palestincev, češ, da niso na seznamu, ki jim je bil dostavljen. Kot se je zvedelo, so vojaki delali težave, ker pet članov pomožnega osebja ni imelo posebnega dovoljenja izraelske varnostne službe, ki pooblašča Palestince mlajše od 35 let, da se vrnejo na zasedena ozemlja po bivanju v tujini, ki je krajše od devet mesecev. Ašravijeva (na sliki AP) je povedala, da je zaplet trajal več ur, nato pa se je palestinsko predstavništvo odločilo za vrnitev. Povedala je tudi, da ne nameravajo ponovno odpotovati, »tudi za
ceno propada nadaljevanja mirovne konference,« če prej ne bodo dobili zagotovila, da se podobni birokratski zapleti ne bodo ponovili.
Predstavnik izraelske vojske je s tem v zvezi dejal, da je incident napihnjen in da bi lahko člani delegacije manjkajoče dokumente dobili na meji.
O reševanju izraelsko-arabskega spora je bil govor tudi na pogovorih izraelskega zunanjega ministra Simona Peresa z najvišjimi ruskimi predstavniki v Moskvi. Peres je po pogovorih včeraj povedal, da si Izrael »odkritosrčno želi miru s sosedi,« vendar pa je izključil neposredne pogovore s predstavniki PLO. Izraelski zunanji minister je poudaril, da pri pogovorih z arabskimi državami Rusija lahko stori veliko in da je za »Izrael ključ miru v predlogu za avtonomijo zasedenih ozemelj, pri čemer pa je dejal, da Tel Aviv ne bo mogel pristati na umik z »vseh« zasedenih ozemelj. Glede Golanskega višavja pa je poudaril, da Izrael ne sprejema »diktata« Sirije in da se je o tem mogoče dogovoriti le na pogajanjih. Kar zadeva varnostni pas v južnem Libanonu, pa ga bo Izrael izpraznil, »ko bodo prenehali napadi palestinskih in islamskih gverilcev, ki imajo svoja oporišča v Libanonu.«
V Londonu nenadoma umrla novinarka Dela Barbara Goričar
LJUBLJANA — V četrtek je v Londonu, kamor se je odpravila na dopust in kjer živi njena hčerka z možem in sinom, nenadoma umrla novinarka Dela Barbara Goričar (roj. leta 1938). Komaj 54-letna novinarka je bila po poklicu profesorica angleščine in nemščine, delala je tudi v politiki (na RK SZDL), toda uveljavila se je predvsem z dolgoletnim delom v Delovi novinarski hiši. Štiri leta je bila tudi dopisnica iz Avstrije, v zadnjih dveh letih pa je bila zaposlena pri Slovenskih novicah, kjer je bila zadolžena za poročanje iz slovenske skupščine, večkrat pa je pisala tudi komentarje na teme iz tujine, največ iz Avstrije, ki jo je izredno dobro poznala.
Z bombo nad županstvo v Luli Streli na karabinjerje pri Nuoru
NUORO — V Luli, kraju nedaleč od Nuora, ni miru. Potem ko so za veliki šmaren izvedli atentat zoper vojake brigade Gorizia, je v noči med četrtkom in petkom prišlo še do dveh bombnih eksplozij. Pri prvi so neznanci razstrelili električni drog v bližini vasi, kmalu zatem pa odvrgli bombo pred tamkajšnjim županstvom. Kaže, da so se pripravljali še za nove podobne podvige, saj so v neki zapuščeni hiši našli 200 gramov eksplozivne želatine. Preiskovalci trdijo, da je hiša služila za začasno skrivališče. Odgovornost za atentat na županstvo je prevzela doslej neznana Ljudska fronta za neodvisnost Sardinije.
Oba atentata sta le zadnji člen dolge verige tovrstnih dejanj. Do prvih atentatov je prišlo že pred šestimi leti, zaradi eskalacije bombnih napadov je takratni župan odstopil. Tudi aprila lani je občinski odbor ponudil odstop, vendar ga je kasneje umaknil. Tega pa ni storil kmalu po bombnem napadu, do katerega je prišlo 21. julija letos. Tarča napadov sta bili stanovanji županje Mariangele Marras in podžupana Giovannija Cabue, izvajalci so pri tem uporabili eksploziv in strelno orožje. Poleg županje in podžupana sta odstopila tudi občinski odbor in svet, kot razlog sta navedla »nezmožnost upravljanja«. Do na-
pada je prišlo 3 dni pred začetkom vojaških manevrov Forza Pariš, neznanci pa so pri tem popisali zidove s sovražnimi gesli proti oboroženim silam.
Sicer pa tovrstni atentati na Sardiniji niso nobena redkost. V zadnjih 5 letih je namreč prišlo do več kot 100 napadov, tarča so bili v glavnem občinski upravitelji. Le-ti so skoraj vedno odstopili s funkcij, nazadnje se je to zgodilo v kraju Sarule v bližini Nuora. Do tega je prišlo po bombnem atentatu zoper podžupanovo stanovanje. »Epicenter« napadov je, kot kaže, pokrajina Nuoro. V Arzani in Oniferiju so dlje časa bili brez občinske uprave, saj se na občinskih volitvah ni predstavila nobena lista. Sicer pa tudi zunaj tega območja ne gre vse po olju; v Santadiju (pokrajina Cagliari) so januarja neznanci podtaknili požar, ki je skoraj popolnoma uničil županstvo.
Nestrpnost vlada očitno tudi do oboroženih sil. V Iglesiasu je skupina tamkajšnjih mladeničev dvakrat v enem dnevu napadla karabinjerje.
V bližini Nuora pa so neznanci včeraj streljali na skupino karabinjerjev. Do streljanja je prišlo potem ko so karabinjerji skušali legitimirati tri sumljive ljudi. Trojico trenutno še iščejo, pri tem pa uporabljajo helikopterje in pse.
Podražitev kolekov za vplačilo raznih taks
RIM — Ljudje se še dodobra odpočili niso na dopustu, pa jih davkarija spet tepe, to pot s podražitvijo kolekov, ki bo začela veljati v ponedeljek, 24. avgusta.
Vzemimo na primer vozniško dovoljenje: zanj bo treba odšteti po novem 50.000 lir in to za vse vrste dovoljenja, medtem ko so bile posamezne kategorije doslej različno obdavčene - sorazmerno se najbolj podraži dovoljenje »C«, ki je stalo najprej 18.000, potem (po zadnjih vladnih gospodarskih ukrepih) 36.000 in zdaj, kot rečeno, 50.000 lir. To pa še ni vse: razlike ne bo mogoče vplačati z nakupom kolekov ustrezne vrednosti, ampak se bo treba napotiti na poštni urad in izpolniti položnico s tekočim računom 451005 ter jo nasloviti na »Ufficio Registro Tasse CC. GG. - Roma« s pripisom »Integrazioni 1992«. Ali ne bi bilo enostavneje, ko bi v Rimu natiskali nove koleke? Pa jih po vsej verjetnosti ne bodo! Edina uteha je v tem, da bo mogoče poravnati razliko med novo takso in že nalepljenimi koleki do 30. oktobra letos, sicer pa so vplačila razlike oproščeni vsi tisti, ki so na pošti že poravnali razliko do 44.000 lir.
Za potni list, za katerega se je vrednost kolekov pred kratkim že podvojila na 58.000 lir, bo treba odšteti poslej 60.000 lir, seveda ravno tako preko omenjene poštne položnice; kdor je pred 24. avgustom že vplačal razliko med prejšnjo in nedavno povišano vsoto, temu doplačilo ni potrebno.
Lovcem pa so privoščili popust: letna taksa na dovoljenje za nošnjo lovske puške, ki je veljala 200.000 lir in jo je vlada nedavno tega podvojila na 400.000 lir, bo znašala odslej 250.000 lir! Tudi v tem primeru sega plačilni rok do konca oktobra, toda tisti lovci, ki so že plačali 400.000 lir, ne bodo dobili povračila (150.000 lir).
Kolkovani papir se bo podražil na 15.000 lir, za prav toliko pa tudi koleki za overovitev listin in za prizivne ter druge sodne listine. Kolek za izvleček računa, ki ti ga pošlje banka domov, bo stal odslej 2.000 lir, za vsak odtrgani ček pa boš moral odšteti po 500 lir. Podraži se tudi pridobitev državljanstva: 120.000 lir proti 60.000.
• Alija Izetbegovič bo v Londonu zahteval vojaško posredovanje v BiH
NADALJEVANJE S 1. STRANI
la, v Beogradu zelo različna. Premier ZRJ Milan Panič je te dni zelo aktiven. Z zadovoljstvom je, kot je izjavil, sprejel vabili, ki sta ju, sicer osebni, za londonsko konferenco prejela s Čosičem. Panič trdi, da bi povsem brez potrebe v London odpotoval Slobodan Miloševič. Evropa ga je namreč - tako pravi Panič - že povsem diskreditirala, v Londonu pa naj bi mu že kar sodili. O tem, ali ZRJ bo sodelovala na konferenci v Londonu ali ne, odločitve še ni.
Podpredsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Ejub Ganič pa je dejal, da londonska konferenca pomeni korak naprej. Ganič meni, da če bodo šli na kantonizacijo, bi se lahko jugoslovanska kriza vrnila na začetek.
Predstavniki Stranke demokratične akcije Sandžaka bodo šli v London, lider SDA Sulejman Ugljanin pa je izjavil, da so delegacije Francije, Nemčije in Turčije obljubile, da njegova stranka oziroma Muslimanski nacionalni svet v Londonu ne bo samo opazovalec. Muslimanski nacionalni svet bo prekinil vse stike z oblastmi v Srbiji, Črni gori in ZRJ, dokler ne bo ponehal teror nad muslimani in dokler ne bo rešen njihov status. »Če bo BiH ostala celovita, bomo zahtevali poseben status«, je dejal Ugljanin, »če pa bo razdeljena, bomo zahtevali, da Sandžak postane posebna teritorialna enota.«
Bosansko-hercegovski zunanji minister Haris Silajdžič meni, da je celotna mednarodna skupnost odgovorna, ker ni hitro ukrepala na začetku agresije. Makedonski predsednik Kiro Gligorov pa je ocenil, da je londonska konferenca prilož-
nost za Makedonijo, da jasno predstavi svoje poglede, dokumente in argumente. Lizbonska odločitev v korist Grčije, meni Gligorov, je plod privilegiranega grškega položaja, toda v Londonu naj bi bila Makedonija enakopravna stran.
Zunanji ministri Nemčije in Francije Kinkel in Dumas sta glede londonske konference prav tako poudarila, da je eden od poglavitnih problemov na ozemlju bivše Jugoslavije zaščita manjšin. Menita namreč, da londonska konferenca ne bo priznala nasilnega spreminjanja meja in da bo natančneje določila, kako nadzorovati mednarodne gospodarske ukrepe proti Srbiji in Črni gori. Ob tem pa še mnenje Slovenije, ki se sicer pridružuje zamisli islamskih držav o sklicu izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o BiH, da zagovarja stališče, da je diplomatska in mednarodna osamitev Srbije najboljša pot za urejanje odprtih vprašanj.
Medtem ko se republikanski kandidat za predsednika ZDA Bush v svojem sklepnem govoru na konvenciji svoje stranke v Hustonu vojne v BiH ni dotaknil niti z besedico, pa je iz Nemčije prišla novica, da bi ta država morala zamrzniti pomoč, ki jo je v imenu zveze NATO dodelila Grčiji, da bi jo prisilila spoštovati embargo OZN proti Srbiji in Črni gori. Če bo Grčija nadaljevala s kršenjem sankcij, bo treba, kot poročajo, poslati vojake zveze NATO na njene meje, da bi nadzorovali izvoz. Včeraj pa se je Grčija odločila začasno ustaviti izvoz nafte državam nekdanje Jugoslavije, da bi tako ovrgla obtožbe, da krši mednarodno blokado Srbije in Črne gore. V po-
sebnem vladnem sporočilu je rečeno, da so obtožbe nepravične in neutemeljene. Grčija bo, kot poudarjajo, ostala zvesta svoji politiki nev-mešavanja tudi ob morebitnem posredovanju za zaščito humanitarne pomoči.
Varnostni svet OZN, ki je obsodil uboj ukrajinskega pripadnika varnostnih sil v Sarajevu, pa je, kot je izjavil Butros Gali, mnenja, da bodo v primeru nadaljevanja napadov na mirovne sile premislili o njihovem umiku iz Sarajeva. Varnostni svet je zavrnil zahtevo islamskih držav po sklicu izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Sklenili so, da bodo o Bosni in Hercegovini razpravljali v ponedeljek, ko bodo nadaljevali redno zasedanje.
Veliko pozornost vzbuja turneja bivšega poljskega premiera Tadeus-za Mazowieckega, ki naj bi do prihodnje srede obiskal Zagreb, Bihač, Beograd in Vukovar in o razmerah poročal komisiji ZN o človekovih pravicah. Včeraj se je Mazowiecki v Zagrebu sestal s podpredsednikom hrvaške vlade Matejem Granicem in predsednikom hrvaške skupnosti Herceg-Bosne Matejem Bobanom, zatem pa je iz zagrebške letalske luke odpotoval z letalom Unproforja v Sarajevo. Po vrnitvi v Zagreb naj bi se sestal še s predstavniki hrvaške vlade, Združenih narodov in Sa-tišem Nambiarom. Po vrnitvi v Ženevo pa bo Mazovviecki za komisijo o človekovih pravicah pripravil posebno poročilo, ta dokument pa bo obravnaval tudi Varnostni svet OZN.
V Bosni in Hercegovini so tudi včerajšnji spopadi zahtevali nove žrtve. Po podatkih kriznega štaba za zdravstvo te republike je bilo v pre-
teklih 24 urah v BiH ubitih 41 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot dvesto. V Sarajevu in drugih mestih se napadi nadaljujejo. Na glavno mesto Bosne in Flercegovine je bilo odvrženih več topniških in minometnih granat, delujejo pa tudi ostrostrelci. Branilci so v predmestju Hrasno odbili napad. Zjutraj so bili napadi na Stari grad, mestno središče in na poslopje republiške skupščine. Po mestu občasno odmevajo močne detonacije, slišati pa je tudi strele iz protiavionskih strojnic. Že od predvčerajšnjim so po mestu številni požari, ki so uničili vrsto objektov, med katerimi je zgorelo poslopje republiškega predsedstva. Ostrostrelci so streljali tudi na po-
slopje, v katerem se nahajajo pripadniki mirovnih sil.
Boji so bili celo noč in včeraj tudi v Zenici, Bosanskem Brodu, Derven-ti, Jajcu, Bihaču in drugod. Iz Sarajeva prihajajo tudi sporočila, da mesto množično zapuščajo tamkajšnji Židje. Napadalec pri tem uporablja tudi zažigalne in napalm bombe ter granate. Na Bosanski Brod pa naj bi bile odvržene še fosforne zažigalne granate, ki so povzročile številne požare, in bojni strupi. Več kot 330 beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so dalj časa čakali na danski tovorni ladji v Lizboni, pa je včeraj uspelo priti v Nemčijo z letalom. Danes naj bi jih raznoredili v zbirne centre po vsej Nemčiji. (NIA)
Za begunce bo v Sloveniji odslej skrbel poseben urad
LJUBLJANA — V Sloveniji je trenutno nekaj nad 70.000 beguncev, kar predstavlja prek 3% vseh prebivalcev. Zato Slovenija zaradi izčrpanih možnosti oskrbe beguncev ne sprejema več.
V 58 zbirnih centrih je trenutno nameščenih nekaj manj kot 17.000 beguncev, skrb zanje pa je po včerajšnjem sestanku medresorske delovne skupine prevzel novoustanovljeni Urad za preseljevanje in begunce, ki ga bo vodil Renato Kranjc. Stroški oskrbe v centrih znašajo prek 7,5 milijona SIT (145.600 DEM) dnevno oziroma 226 milijonov SIT mesečno. Stroški na enega begunca se niso spremenili od letošnjega
januarja, znašajo pa 417 SLT na dan. Vse kapacitete zbirnih centrov za začasne begunce so trenutno popolnjene, v večini objektov, ki se uporabljajo za nastanitev beguncev, pa še ni rešeno vprašanje ogrevanja. Do zdaj so bili pripravljeni načrti adaptacij, ki so bili prestavljeni ustreznim mednarodnim organizacijam, vendar je konkretne pomoči še vedno premalo.
Po sklepu včerajšnjega sestanka so se zaostrili tudi pogoji za pridobitev statusa začasnega begunca. Tega bo v prihodnje mogoče dodeliti le na predlog Rdečega križa in Urada za preseljevanje in za begunce. (NIA)
Predsednik FJK Vimcio Turello odgovarja ministru Costi
Dežela ima več pristojnosti zato potrebuje več sredstev
TRST - V zvezi z nedavnimi izjavami ministra za dežele Raffa-eleja Coste je predsednik FJK Vi-nicio Turello izrazil globoko začudenje glede argumentacij ministra, ki po njegovem mnenju sploh ne upoštevajo dejstva, da prenosu državnih finančnih sredstev odgovarjajo tudi točni prenosi raznih pristojnosti na deželno raven.
Za izvajanje raznih pristojnosti (predvsem v deželah s posebnim statutom, kot je Furlanija-Julijska krajina), ki se nato »prevajajo« v operativne sklepe in v realizacijo sektorialnih načrtov (kot glede zdravstva in prevozov) in v finansiranje načrtov in infrastruktur, so namreč potrebna finančna sredstva. S finančnimi sredstvi, ki jih ima FJK na razpolago na osnovi rednih finančnih prejemkov -ugotavlja predsednik Turello -mora Dežela kriti (brez dodatnih prispevkov iz državnih blagajn) določene izdatke, ki na primer zadevajo kmetijski in industrijski sektor, poleg tega pa tudi izdatke, ki zadeva zdravstvo in javne prevoze. V teh zadnjih letih - dodaja še predsednik deželne vlade - je Država naložila Deželi nove pristojnosti (in minister Costa bi mo-
ral to vedeti), ki občutno vplivajo na deželni proračun; tudi zaradi tega v Rimu ponavljamo - je še pripomnil - da je treba preveriti vprašanje prenosa finančnih sredstev od Države na Deželo.
V vprašanje je posegel tudi deželni odbornik Bruno Longo, ki je med drugim v odgovoru ministru Costi dejal, da se ni mogoče soočati z resnimi problemi, kot so na primer deželne finance in vloga Dežel z posebnim statutom z »avgustovskimi izjavami«, na osnovi katerih se ustvarja prava zmeda glede dodeljevanja finančnih sredstev, ki ne odgovarja resničnosti. Minister namreč ne bi smel govoriti - dodaja Longo - da se Kampaniji dodeljujejo nižji finančni prispevki kot FJK. Očitno se minister Costa, ki je zelo vesten pri teh opravilih, ni dobro dokumentiral; dežele s posebnim statutom namreč prejemajo višje finančne prispevke, ker nekatere storitve (kot na primer posege v zdravstvenem sektorju) morajo kriti same, iz lastnega proračuna.
Resnični problem - dodaja Longo - je vprašanje pristojnosti Dežel in njihovo avtonomijo je mo-
goče preveriti prav na tej osnovi, ker brez teh finančnih razpoložljivosti ostajajo pristojnosti brez vsakega pomena. Odbornik Longo je tudi dodal, da je Država naprtila Deželi nove naloge, ne da bi poskrbela za potrebna finančna sredstva; Dežela si je poleg tega prevzela nalogo, da bo sodelovala pri saniranju državnega primanjkljaja, in sredstva, ki jih bo za te namene uporabila, bo morala črpati iz deželnih blagajn (iz sektorjev za zdravstvo, prevoze in kmetijstvo).
Dejansko je namreč Država s svojo politiko zmanjšala možnosti finančnega upravljanja avtonomne dežele FJK, s svoje strani pa je le-ta zaprosila za prilagoditev finančnih prispevkov, ker pač ima večje pristojnsoti. Odbornik Longo je še dejal, da je FJK dobro izkoristila svojo avtonomijo za razvoj teritorija z raznimi posegi v gospodarskem sektorju. To njeno avtonomno vlogo je treba v sedanjem trenutku še okrepiti, ker splošno krizo FJK obremenjujejo tudi zunanji faktorji, kot so dogajanja v bivši Jugoslaviji in stanje v vzhodnih državah.
Med obiskom v Južni Tirolski
Spadolini: Paket model za Evropo
RIM — Predsednik senata Giovanni Spadolini je Prišel včeraj v Bruneck sredi Val Pusterie predstavit svojo zadnjo knjigo »Gli uomini che fecero 1'Italia«. Ob tej priložnosti ga je sprejel občinski svet na slavnostni seji; župan se je Spadoliniju zahvalil za trud, ki ga je vložil v pozitivno rešitev južno tirolskega vprašanja, ko je bil predsednik vlade. Spadolini je v odgovor na to naglasil, da predstavljata poravnava spora okoli Južne Tirolske in posledična integralna uresničitev tako imenovanega južnotirolskega paketa »zgled za vso Evropo v času, ko prikazni lokalizma in mikronacionalizma nevarno ogrožajo dolgoletno Potrpežljivo delo za izgradnjo državne enovitosti.« Predsednik senata se je ob tem spomnil obletnice smrti tridentinskega državnika Alcideja De Gasperi-ja, »ki je prvi zaznal pomembnost pozitivnega sodelovanja z Avstrijo«; od tod sporazumi, poimenovani De Gasperi-Gruber. »Južnotirolski paket,« je zaključil Spadolini, »je model za vse tiste evropske države, ki imajo opraviti z manjšinsko problematiko, je dokaz pravilnosti metode odprtega in postopnega soočenja o konkretnih stvareh, iskanja tistega, kar lahko združuje, in zavračanja vsega onega, kar ločuje.«
Zaradi podkupnin v Spilimbergu
Župan Rizzotti končno odstopil
PORDENON — Župan mesteca Spilimbergo, demokristjan Ettore Rizzotti, je včeraj odstopil, ki jo je napovedal že pred dnevi, potem ko je pordenonsko sodstvo ugotovilo, da je vpleten v podkupovalno afero pri oddajanju naročil za dobavo razne opreme najboljšim ponudnikom. Rizzottija, ki so ga na začetku preiskave tudi aretirali in za nekaj dni zaprli ter ga nato izpustili začasno na prostost, obtožujejo zlorabe službenih dolžnosti in motenja dražbenega postopka v zvezi z lansko dobavo opreme zavodu La Favorita, ki se bavi s pomočjo nesrečnim.
Proti županovemu odstopu so se v prejšnjih dneh izrekli demokristjani in socialisti, ki skupaj s socialdemokrati upravljajo spilimberško Občino. »Pridružujem se želji obeh političnih strank,« je dejal Rizzotti, »toda po vsem, kar se je zgodilo, se mi zdi, da je moja odločitev dolžnostno dejanje. Ta grda izkušnja me je hudo izmučila in duševni mir, ki se mi je deloma povrnil, mi je narekoval opcijo odstopa. Stranke imajo zdaj dva meseca časa, da izoblikujejo nov občinski odbor, sicer pa bi rade KD, PSI in PSDI krizo najrajši rešile že v nekaj dneh. Finančni stražniki so medtem spet preiskali tudi sedež Pokrajine.
gospodarski d°Pis 'z sjover^e
Tekma za jeklarje
JOŽE PETROVČIČ
Kdor bi pridobil na svojo stran slovenske železarje, zaposlene v treh slovenskih železarnah (v Štorah, na Jesenicah in na Ravnah), bi si lahko pridobil precejšnjo prednost v politični tekmi pred volitvami. Zato so politiki tako z veseljem zagrizli v jabolko, ki se jim je ponudilo ob pustnem poletnem političnem času, ko je postalo jasno, da je treba za slovensko železarstvo na hitro nekaj ukreniti, sicer ga bo pogoltnila stečajna luknja.
Slovenske železarne so v velikih dolgovih. Nekaj jih je nastalo zaradi prejšnjih poslovnih izgub, precej izgub je novih, saj se je slovensko železarstvo moralo odreči velikemu domačemu trgu; recesija po svetu in doma pa je naročila še dodatno zmanjšala, veliko je tudi neplačanih računov za že opravljeno železarsko delo, saj celotno slovensko gospodarstvo zelo tepe nelikvidnost, dolgovi pa so tudi zaradi sposojenega denarja za naložbe, opravljene v prejšnjih letih. Blagajne so tako prazne, da ne morejo plačati niti računov za elektriko in plin in so nekaterim železarnam že močno zmanjšali dobave energije.
Če te težave ponazorimo s številkami, potem moramo zapisati, da je (po nekaterih podatkih, kajti podatki se med seboj dokaj razlikujejo) starih izgub kar za 400 milijonov mark in 92 milijonov letošnjih, in da so proizvodne zmogljivosti v treh slovenskih železarnah zdaj izkoriščene samo tretjinsko, na leto pa bi lahko naredile 325 tisoč ton jekla.
Izhod je jasen: za poravnavo izgub je nekje treba dobiti denar in ga nekaj zagotoviti tudi za sprotno poslovanje. Pravzaprav bi morala denar zagotoviti vlada, saj so železarne podržavljene (na hitro so jih podržavili v času, ko je bil predsednik vlade Lojze Peterle, vendar je menda še precej nejasnosti pri lastništvu). Vlada pa denarja za kaj takega nima, zato je pred časom razpisala pogoje za dokapitalizacijo podjetij, hkrati pa postavila za prvega moža dr. Andreja Ocvirka, ki je bil v prejšnji vladi podpredsednik in si je na tej funkciji nabral precej izkušenj (in znancev) v poslovnem in finančnem svetu. Razpis se bo zaključil septembra.
Glede na to, da nihče v Sloveniji nima kapitala za »dokapitalizacijo« (dr. Ocvirk upravičeno opozarja, da kapitala tudi za nakup Elana doma nismo zmogli zbrati, pa je šlo samo za 32 milijonov mark), je pričakovati kakšnega tujca z debelim bančnim računom. Prav predvidevanje, da se lahko pojavi kakšen tujec, pa je zažgalo politično slamo na slovenskem dvorišču. Kaj še, naših železarn ne bomo prodali tujcem, to bi bila nacionalna sramota in velikanska gospodarska za Slovenijo, se razlegajo kritike iz političnih krogov, zlasti tistih, ki jim usoda »proletarcev« doslej res ni bila kaj veliko mar. In še drugače, pravijo kritiki! Vsekakor gre za spletko zdajšnje vlade, ki bo železarne prodala svojemu izbranemu ponudniku, znižala realno ceno železarn in v svoje žepe poba-sala mastno provizijo.
Če ji bo vse to na podlagi javnega razpisa za dokapitalizacijo res tudi uspelo, potem bo to lep dokaz o uspešnosti (in zvitosti) zdajšnje vlade. Toda bojim se, da bo prav nasprotno. Slovenske železarne bo zelo težko prodati, dvakrat težko pa jih bo prodati takemu kupcu, ki ne bo zahteval večinskega lastništva, ampak bi ga bil pripravljen prepustiti domačim rokam in glavam.
Za kaj takega je v evropskem jeklarstvu kaj malo možnosti. Tudi evropske jeklarne morajo ugaševati svoje peči in postavljati upravne pregrade za jeklo in jeklarske izdelke, ki se hoče valiti predvsem iz vzhodnoevropskih držav (pa tudi iz ameriških in azijskih držav) čez meje na zahodnoevropske trge. Prodati jeklarno v takih časih za približno realno vrednost, je velika spretnost; kupčija lahko uspe le ob dodatnih ugodnostih, ki jih mora lastnik ponuditi kupcu (bistveno nižjo ceno na primer, ali nadzor nad celotno jeklarno ali velike davčne olajšave ali ukinitev sindikalnih organizacij v jeklarni ali dodatno znižanje plač ali odstop določenega znanja ali...)
Zato je povsem razumljivo, da v vseh treh železarnah v glavnem nimajo nič proti tujemu kapitalu, saj je nacionalni interes mogoče zavarovati drugače. Nikakor namreč ne bi smeli dopustiti, da bi šle jeklarne na boben, kajti potem bi jih tujci res lahko kupili za drobiž.
Z novo nočno osvetlitvijo je Piran vendarle pridobil tudi svojo tretjo dimenzijo
PIRAN — Zdaj ko so iz piranskega občinskega proračuna odtegnili približno devet milijonov tolarjev, v obrtni zadrugi Jadro Lucija pa poskrbeli za osvetlitev južne fasade piranske župnijske cerkve sv. Jurija in za prenovo obokov na mestni strani grička s cerkvico, je Piran ponoči res veliko lepše mestece.
S svetlobo jim je uspelo tudi v nočnih urah poiskati tretjo dimenzijo mesta in tako poudariti Vehk del njegovih čarov, ki upravičeno uvrščajo Piran med pra-Ve lepotce ob Jadranskem morju.
Zakaj se tega v piranski občini niso spomnili že prej, se sprašuje marsikdo, ki v zadnjih dneh presenečeno spoznava, kakšen biser . pravzaprav lahko bilo to strnjeno mestece. Osvetljena župnijska cerkev (ki so jo v tej oboki začeli graditi pred približno 400 leti), zvonik iz leta 1608, ki je eden boljših posnetkov beneškega Markovega stolpa, in krstilnica na hribčku se zdaj tudi ponoči cpo povezujejo z osvetljenim uelom prenovljenega Tartinije-Vega trga in nekaterimi stavbami ob njem.
Če k temu dodamo izjemno bogatg in heterogeno arhitekturno dediščino, ki jo ponuja osrednji piranski trg, saj gre za razstavo arhitekture od gotike do renesanse, baroka, klasicizma in še česa, vse skupaj ponuja novo panoramsko sliko Pirana, sliko, ki jo bodo Pirančani ponosno lahko ponujali za »Piran by night«. Avtor osvetlitve cerkvenega kompleksa (v Piranu imajo v zvezi z osvetlitvijo svojega mesta še veliko načrtov) je Josip Ušaj, ki je pri osvetlitvi Tartinijevega trga sodeloval z arhitektom Borisom Podrecco.
Ob vsej hvali, ki jo zasluži tokratna poteza odgovornih v Piranu, ne gre pozabiti cele vrste drugih piranskih posebnosti in podrobnosti. Noč v Piranu kljub dobri osvetlitvi le za nekaj ur in za silo skrije umazanijo na trgih in ulicah v mestu. Tej umazaniji pa tudi zaradi premalo skrbnih prebivalcev in neiznajdljivih »komunalcev« nikakor ne znajo priti do konca, kar dodatno zbija ceno spomenikom.
BORIS ŠULIGOJ
V njej sta preteklo sredo umrla Jeseničana Klavdij Svetanič in Pavel Kosič
Prometna nesreča nedaleč od Dekanov je povzročila tudi ekološko katastrofo
KOPER — Prometna nesreča, ki se je zgodila v sredo pri zaselku Sveta Nedelja na magistralni cesti med Koprom in Ljubljano in v kateri sta bila ob življenje mlada Jeseničana Klavdij Svetanič (24 let) in Pavel Kosič (26 let), je povzročila tudi ekološko katastrofo.
Kakšen obseg bo katastrofa za-dobila, zaenkrat še ni mogoče vedeti, bodo pa to pokazali že na-
slednji dnevi. Iz avtocisterne s priklopnikom, ki je prevažala 32.000 litrov super bencina, je namreč precejšnja količina razlitega goriva stekla v bližnjo strugo reke Ri-žane. Po dosedanjih podatkih so zaradi tega poginili raki in ribe v dolžini najmanj dveh kilometrov.
Uslužbenci Zavoda za medicino in higieno so na številnih krajih
vzeli vzorce vode, tako tudi ob izlitju Rižane v morje, da bi natanko preverili stopnjo onesnaženja. Morda so to stopnjo tako ali drugače omejile tri baraže, ki so jih postavili svojega dne delavci Hidra, vendar bomo tudi to lahko zvedeli šele čez kakšen dan.
Še nekaj o dinamiki nesreče. Klavdij Svetanič je upravljal osebni avtomobil VW 1300 od Kozine proti Kopru, pri zaselku Sveta Nedelja, nedaleč od Dekanov, pa je v blagem desnem ovinku zapeljal čez nepretrgano ločilno črto na nasprotni prometni pas; ravno takrat je nasproti s tovornjakom-cis-temo in priklopnikom privozil 23-letni Darko Medica iz Pivke in čelno trčenje je bilo, žal, neizbežno. Tedaj se je bencin, ki je pritekel iz obeh prevrnjenih cistern, vnel in cesto je prekril gost črn oblak. Voznik hrošča Svetanič in njegov sopotnik Kosič sta ostala ukleščena v zmečkanem avtomobilu, ki ga je zajel ogenj, tako da sta njuni trupli zgoreli. Šofer tovornjaka je bil lažje ranjen.
Medtem ko Brezigar polemizira s podtajnikom Camberjem
Poseg predsednika Dežele FJK za »odmrznitev« Sklada za Trst
Vest, da je vladni gospodarski manever dejansko zamrznil prispevke Sklada za Trst obubožanemu tržaškemu gospodarstvu, je močno dvignila že dokaj visoko temperaturo v mestu. Začelo se je tudi obračunavanje med političnimi in družbenimi silami in seveda medsebojne obtožbe. Na zatožni klopi pa so predvsem tržaški parlamentarci z novopečenim podtajnikom Camberjem na čelu, katerim marsikdo očita, da niso pravočasno doumeli, kaj dejansko za Trst pomeni »zloglasni« prvi odstavek zakonskega odloka štev. 333 z naslovom »Nujni odloki za saniranje javne finance«.
Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello je že pisal ministrskemu predsedniku Giulianu Amatu in zakladnemu ministru Pieru Baruc-ciju glede novih nujnih ukrepov, ki dejansko onemogočajo za leto 1992 dodeljevanje državnih finančnih prispevkov preko Skladov za Trst in Gorico. Turello v pismu pravi, da sicer razume razloge, ki so osrednjo vlado prisilili, da je sprejela restriktivne ukrepe, obenem pa jo poziva, da podrobno prouči možnost o podaljšanju dodeljevanja omenjenih finančnih sredstev; pri tem mora vlada upoštevati -dodaja Turello- težko stanje, do katerega je prišlo na italijanski vzhodni meji zaradi vojne v bivši Jugoslaviji, da bi se na tak način preprečila ponovna in zelo huda penalizacija za tržaško in goriško pokrajino.
Deželni predsednik obenem opozarja, da bi stanje, ki jo je povzročil vladni ukrep, lahko negativno vplivalo na zaposlitve in na celotno krajevno gospodarstvo; razne podjetniške pobude bi se namreč znašle pred velikimi ovirami, potem ko so se že začele uresničevati v trenutku, ko je bilo gotovo, da bodo finančna sredstva na razpolago.
Oglasil se je tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je tudi tajnik Komisije za Trst, posvetovalnega organa, ki vladnemu komisarju predlaga porazdelitev finančnih sredstev.
Zelo je namreč čudno -pravi Brezigar- da prvi ukrep vlade, v katero je po letih, če že ne po desetletjih vstopil kot podtajnik tržaški politični predstavnik, vsebuje tudi zaustavitev finansiranj za Sklad za Trst, ki so neobhodno potrebna za preživetje tržaškega gospodarstva. Če ne zaradi drugega -dodaja Brezigar- bi moral posl. Camber (glede na vlogo, ki jo ima v ministrstvu za prevoze in za trgovinsko mornarico) upoštevati dejstvo, da je velik del finančnih sredstev iz Sklada za Trst letno namenjenih pristaniški ustanovi in da so ta finančna sredstva neobhodno potrebna, da je tržaško pristanišče vsaj delno konkurenčno z ostalimi lukami.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je tudi dodal, da bi Camberjevo tišino ob sprejetju ukrepa s strani osrednje vlade, lahko tolmačili kot nepoznavanje samega ukrepa, kar bi sicer bilo nedopustno za vladnega predstavnika, ali pa kot tiho privoljenje; s takim vedenjem naj bi namreč
posl. Camber -dodaja svetovalec Brezigar- privilegiral interese Države pred interesi Trsta.
Tudi v sindikalnih krogih so zaskrbljeni, da ne bi zamrznitev dotacij iz Sklada za Trst povsem ohromila krajevno gospodarstvo. »Nepojmljivo je,« je izjavil odgovoren za industrijski sektor pri CISL Petrini, »da bi reševali probleme državnih financ z dejanskim blokiranjem celotnega mesta.« Pokrajinska vodstva CGIL, CISL in UIL se bodo sestala v torek, da bi skupno preučila nastali položaj. Na njem naj bi tudi izdelali nekakšen »emergenčni paket za tržaško gospodarstvo«, ki naj bi ga predložili rimski vladi.
V sindikalnih, pa tudi v gospodarskih krogih je vsekakor živa zavest, da bo dokaj težko prepričati vlado, da odstopi od svojega stališča. Morda edino možnost izhoda predstavlja tretji odstavek omenjenega zakona, ki predvideva možnost izjem, za kar pa je potrebno izrecno privoljenje ministrskega predsednika ali na njegovo pooblastilo zakladnega ministra. Prav zakladno ministrstvo pa je že dalo vedeti, da restriktivno tolmači omenjeni odstavek. Izjeme bi bile torej kvečjemu možne za posamezne gospodarske pobude, ne pa za celoten sklop posegov, ki jih je nameraval izvesti Sklad za Trst.
Po nedokončnih podatkih občinskega statističnega urada
Avgusta so se cene malenkostno zvišale
Avgust v znamenju stabilnosti cen. Po sicer še nedokončnih podatkih občinskega statističnega urada so se cene v tem mesecu globalno dvignile za pičlo desetino odstotka, letna inflacijska stopnja pa po novem znaša 5,6 odstotka. Sicer je poletje za inflacijo najbolj mirno obdobje, kot kažejo tudi podatki iz drugih italijanskih vzorčnih mest (o čemer sicer obširneje pišemo na prvi strani). V Bologni in Genovi so namreč zabeležili enak porast kot v Trstu, v Milanu so cene celo ostale pri istem kot julija, edino izjemo predstavlja Turin, kjer so se cene dvignile za 0,6 odstotka zaradi porasta stroškov za zdravstvene službe ( + 17 odst.), ki so drugod poskočili že prej.
Če pogledamo natančneje tabelo, ki jo je objavil statistični urad, ugotovimo, da se avgusta niso spremenile cene oblačil, stanovanj in zdravstvenih storitev ter postavke pod naslovom »dobrine in storitve«. Za eno desetino odstotka so narasli stroški za prehrano in za razvedrila, za 0,2 sta se podražila elektrika in gorivo, za 0,3 postavka pod naslovom »razne
službe«, za 0,4 pa so se podražili prevozi in komunikacije.
Letni porast cen pa znaša v Trstu, kot rečeno, 5,6 odstotka, kar je malenkost manj kot v Bologni in Milanu (kjer so zabeležili porast za 5,9 odst.) in malo več kot v Turinu in Genovi ( + 5,3 oz. +5,4 odst.). Kot smo že prej omenili, je najbolj prispevalo k splošnemu porastu povečanje stroškov za zdravstvene - + 13 odstotkov, pa tudi postavka »dobrine in storitve« je narasla za 9,2 odstotka.
Precej bolj zmerne so bile podražitve v drugih sektorjih, ki jih uradna statistika jemlje v poštev pri izračunavanju inflacijske stopnje. Še najbolj stabilne so bile cene elektrike in goriva, ki so od avgusta lani do danes dvignile »samo« za dva odstotka, pa tudi stroški za razne zabave so se v enem letu zvišali le za 3,5 odst. Stroški za prevoze so v dvanajstih mesecih zabeležili porast za 4,4 odst., za 4,7 odst. so se podražila oblačila, za 4,9 pa prehrana. In končno, stroški za stanovanje so v enem letu narasli za 5,3 odstotka, se pravi bolj ali manj na ravni splošnega inflacijskega trenda.
Vse več zaposlenih v Raziskovalnem centru
Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje pri Padričah je v polnem razcvetu, tudi kar se tiče zaposlitvene ravni. Leta 1986, ob njegovem nastanku, je v tržaškem znanstvenem parku delalo kakih petdeset uslužbencev, danes pa jih šteje že preko 600, ki so zaposleni v raznih centrih, laboratorijih in družbah. Samo od decembra lani do danes so vzeli v službo kakih 80 oseb, redno zaposlenim pa je treba prišteti še kakih sto zaposlenih »part time«: to so v glavnem docenti in raziskovalci,
ki prihajajo z univerze ali drugih znanstvenih ustanov.
Pa še nekaj zanimivih značilnosti zaposlenih v padriškem centru: ena tretjina je žensk, dve tretjini uslužbencev pa ima manj kot 35 let. V veliki večini so iz naše dežele (73 odstotkov), raziskovalcev iz tujine pa je 16 odst. Kvalifikacija je seveda ustrezno visoka: 60 odstotkov uslužbencev ima univerzitetno izobrazbo, 33 odstotkov pa srednješolsko. Največ diplomirancev prihaja seveda iz znanstveno-tehničnih fakultet, precej pa jih ima tudi pravno-eko-
nomsko diplomo, ki je potrebna za administrativno in finančno upravljanje ustanov, ki delujejo znotraj znanstvenega parka. Teh ustanov je trenutno šestnajst, največja je seveda Družba Sincrotrone Trieste s 160 uslužbenci, sledi Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo s 130 zaposlenimi.
Tiskovni urad padriškega centra v sporočilu za tisk poudarja, da je tržaški znanstveni park v fazi intenzivnega razvoja in da že sami podatki o zaposlovanju dokazujejo, kako pozitiven vpliv lahko ima center na tržaško gospodarsko in zaposlitveno stvarnost.
Nagradili najboljše fotografije o vsakdanjem življenju na Opčinah
Sinoči je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah nagrajevanje fotografskega natečaja »Opčine 1992«, ki ga je razpisala krajevna sekcija DSL z namenom, da zabeleži, s pomočjo posnetkov iz vsakdanjega dogajanja, različne aspekte življenja v kraški vasi, ki se neprestano razvija.
Žirija, ki so jo sestavljali fotografi Davorin Križmančič, Giovanni Montenero in Janko Kovačič, je podelila 6 nagrad ex eguo. Nagrajenci so Adriano Serra, Fulvio Iscria, Paolo Starec, Bibiano Čorbo, Giahni Ursini, Patrizia Vascotto.
Ob tej priložnosti je umetnik Sergij Cesar predstavil fotografsko razstavo vseh izdelkov, ki so konkurirali na natečaju. Ogled razstave bo možen tudi danes in jutri v sklopu Festivala Unita in Dela.
Openska sekcija DSL se zahvaljuje članom žirije, udeležencem natečaja, Hranilnici in Posojilnici na Opčinah, studiom Foto Russo in Foto Loredana za sodelovanje.
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija v občini Dolina
prireja v dneh 22., 23. in 24. avgusta
NAŠ PRAZNIK
v Zabrežcu pri Borštu
Danes, 22. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov, — od 20. ure dalje oles, igral bo ansambel KRT iz Stranj pri Kamniku.
Jutri, 23. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov, — ob 18. uri kulturni program: koncert godbe na pihala iz Cerknice, pozdrav in politični govor, — od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS.
' V ponedeljek, 24. avgusta, od 20. ure dalje igra ansambel CALIFORNIA iz Kranja.
Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedmi na žaru in domačim vinom.	VABLJENI!
	12.MLADINSKI	
	RAZISKOVALNI	Prireditelji 12. MRT Barde 92
		obveščajo udeležence, da se
		tabor začenja v ponedeljek,
	barIP	24. avgusta 1992, ob 10. uri
		v dvorani zadruge v Bardu
	do 192	(Lusevera) v Terski dolini.
Dvotedenski poletni center v organizaciji KD Kraški dom
Repenski otroci na počitnicah pod Rupo
Opoldansko rezgetajoče zavijanje škržatov ob omamljivi avgustovski pripeki se v teh dneh v Repnu prešerno prepleta z živahnim otroškim živžavom. Na balinarski postojanki pri koči pod Rupo bo do prihodnje sobote potekal dvotedenski poletni center, ki ga že sedmo leto zapored prireja repetabrsko kulturno društvo Kraški dom. Letos se je prijavilo in redno zajaha v to prelepo zeleno oazo 19 otrok iz repentabrske občine, trije pa prijahajo iz vasi vzhodnega tržaškega Krasa. Povprečna starost udeležencev se je dokaj znižala, saj je »zmanjkala« skupina starejših osnovnošolcev in tako večina otrok prihaja iz vrtca, naj starejši tečajnik pa ima 10 let. Najmlajša deklica - simpatična Julija - pogostoma priteče k mamici, učiteljici in na vprašanje, koliko let je stara, je brez oklevanja pokazala dva prstka.
Otroke smo obiskali malo pred zaključkom dnevnega bivanja v centru in našli smo jih kar v kopalkah v neposredni bližini gumijastega bazenčka, ki je vseskozi polno zaseden. V tej pasji vročini se seveda izmenično prav radi namakajo in najdejo tako malo blagodejne osvežitve, nato pa se posedejo na brišače v polsenco in se brezskrbno igrajo.
Prvi dve jutranji uri, ko so otroci spočiti in ni še tako vroče, se odvija organizirana ustvarjalna dejavnost. Podjetne učiteljice -animatorke Vilma Purič, Katja Granier in Elena Škabar so za center izbrale naziv »morsko dno«, kar sicer zveni precej neobičajno za kraško okolje, vendar pa deluje vsekakor stimulativno in osvežujoče na udeležence. Tako so otroci naslikali z vodnimi temperami in razobesili v dvorani živopisane risbice, ki seveda v skladu z geslom ponazarjajo - tudi v precej
abstraktni obliki - morsko dno, vseh vrst ribe in morske zvezde. Ob sprehodu v bližnjem borovem gozdiču so otroci nabrali velike storže in jih pobarvali, nato jih bodo zlepili v piramide, mozaike in oblikovali bodo še druge figure. Sicer se otroci zelo radi igrajo v dveh manjših kočah, ki so jih sami oblikovali. V tej sredini se je letos uveljavil Aleš, ki ima kot novopečeni glasnik seveda glavno besedo. Nekateri tečajniki tudi ša-
Uprava Občine Dolina vabi prebivalce Mačkolj, Prebenega in Križpota, naj omejijo porabo vode na kuhinjske in higienske namene. V nasprotnem primeru, če bo sedanje sušno obdobje še trajalo, bodo morali v omenjenih vaseh občasno prekiniti dobavo vode.
ŽM* -3Sl
hirajo, drugi igrajo na ploščice in balinajo s plastičnimi kroglami.
Kot nam je učiteljica Vilma povedala, načrtujejo v prihodnjih dneh izlet s šolabusom v Mira-marski grad, kjer se bodo soočili z morjem in tako bodo morda dobili navdih, da narišejo še nove risbice na tematiko morskega dna. Predviden je tudi športni dan v le nekaj metrov oddaljeni občinski telovadnici in igre bodo seveda prilagojene starosti in sposobnostim tečajnikov. Vsekakor upajo, da se bo suho, čeprav vroče vreme še nadaljevalo, saj vročina ne vpliva na dobro razpoloženje otrok, ki izkazujejo veliko energije in v prijetni družbi vrstnikov dajejo duš-ka vsej svoji živahnosti in razposajenosti. (bs)
Na sliki (foto Magajna): gumijasti bazenček ni sicer prav velik, malim obiskovalcem poletnega centra v Repnu pa nudi dovolj osvežitve.
Pogajanja se ne morejo omejiti na Pokrajino
DSL za vzpostavitev »celovitih razgovorov«
»Nikakor pa nismo rdeča pomoč, ki naj bi nadomestila črno,« tako je Roberto Treu, načelnik svetovalske skupine Demokratične zveze v tržaškem občinskem svetu ponazoril odnos DSL do predlogov o ponovni vzpostavitvi dialoga, ki jih zadnje dneve iznašajo predstavniki PSI in nekoliko bolj zadržano tudi KD. Stranka oziroma zveza je nedvomno pripravljena na razgovore s socialisti in tudi drugimi silami z izjemo misovcev - je bilo poudarjeno na včerajšnji tiskovni konferenci DSL -vendar pa ne pristaja na strogo ločevanje med Občino in Pokrajino, predvsem pa zavrača možnost, da bi s svojimi svetovalci v sodelovanju z drugimi laičnihmi in zelenimi silami v pokrajinskem svetu kratkomalo »nadomestila« glasove, ki so jih zadnjič izrazili misovci, PSI in KD pa sta jih naknadno zavrnila. Gola »številčna zamenjava rdečih glasov namesto črnih« torej ni mogoča, možno, celo nadejano pa je ponovno soočanje o vsebini programskih dokumentov. Še najbolj pa se DSL namerava zavzeti za ponovno oživitev levo-zelenega pola, kar je sicer skušala udejaniti že z Demokratično zvezo.
Nesprejemljivo je - so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili Dino Fonda, Claudio Tonel in Roberto Treu - da v občinskem programskem dokumentu ni izraženih nikakršnih prioritet, razen naglaševanja italijanskosti Trsta. Na osnovi takšnega dokumenta ni mogoče načrtovati nikakršnega razvoja: tako vsebino sta pred volitvami zagovarjala samo LpT in MSI, prav gotovo ne PSI in KD, ki se veliko bolj lahko prepoznata v programu, ki so ga izoblikovali v pokrajinskem svetu. Bistvo vprašanja ni v sodelovanju KD in PSI z Listo, ki je z misovci nedvomna zmagovalka volitev, temveč v grobem izsiljevanju LpT, ki je vdihnila lastna stališča v občinski dokument, istočasno pa dala veto na pristop Demokratične zveze. Po oceni DSL je LpT zelo jasno izrazila tudi svoj diskriminatorski odnos do slovenskih predstavnikov: v občinskem svetu je zavračala sodelovanje s SSk zaradi prisotnosti Sama Pahorja, vendar ga niti v pokrajinskem svetu ni nameravala vzpostaviti, kjer jo je med drugim »motilo« še dejstvo, da je načelnica skupine DZ Nives Košuta.
Zaostrovanje medetničnih odnosov, ki se odigrava predvsem na koži Slovencev - je med drugim dejal Treu - pa grobo oškoduje celotno skupnost, saj je odraz zelo zastarelega načina pojmovanja politike, ki prav gotovo ne vodi k napredku. Tega, še posebej po razpletu dogodkov na Pokrajini, kjer se sicer kriza še ni uradno začela, ker Crozzoli še ni odstopil, so se zavedeli tudi predstavniki PSI in KD, vendar pa njihove izjave - po oceni DSL - še ne nudijo zadostnih jamstev, da bi bili pripravljeni na »celovitih razgovore«. V programa tržaških pokrajinskih uprav, ki bi morala biti slična, da bi bilo reševanje številnih problemov učinkovitejše, bi bilo treba po mnenju DSL vnesti konkretna vprašanja, okoli katerih bi bilo mogoče doseči široko zavezništvo.
Sicer pa - so poudarili - je LpT odpovedala že pri prvi težavi: kot je sam izjavil Camber, ki je med drugim vladni podtajnik, o »zamrznitvi« sredstev Skladu za Trst, ni vedel nič; krajevni parlamentarec DSL se je izrekel proti predlogu in se že zavzel, da bi nastali položaj razrešili.
Kaj pa, če PSI in druge sile niso pripravljene na »vsestranske« razgovore in jih mislijo omejiti na Pokrajino, so seveda vprašali novinarji. Možnost ponovnih volitev je stvarna, vendar pa naj si to odgovornost prevzamejo zmagovalci volitev LpT in misovci.
Mestni redarji »nadzorujejo« poletno zaprtje javnih lokalov
Tudi v našem mestu je avgust divje zaprl navojnice trgovin
Poletje je čas počitnic. Oddih v vročem, toplem vremenu na plažah ali v hladu planin si privoščijo vsi, ki zmorejo toliko pod palcem, da lahko za teden, dva ali pa celo še več zapustijo svoje domove in se odkrižajo vsakodnevnih skrbi. Mesta se v tem času počasi praznijo, življenje se pod vročim nebom upočasni.
Počitniško življenje je v mestu razvidno iz redkejšega prometa, samevajočih ulic in trgov, pa tudi iz poveznjenih navojnic trgovin in javnih lokalov z lepo vidnim nepogrešljivim »Zaprto zaradi dopusta« prilepljenim na njih (na sliki - foto Križmančič).
Poletno zaprtje trgovin je že v preteklih letih dvignilo mnogo prahu in nezadovoljstva med občani, ker so se ob množičnem julijskem in avgustovskem zaprtju kar na lepem znašli »brez pekarne, brez trgovine jestvin, brez mlekarne«. Vsi protesti zoper tako divje in nenadzorovano poletno zapiranje so lani vendarle obrodili zaželene sadove, vsaj kar zadeva javne lokale.
Lani je namreč stopil v veljavo deželni zakon, po katerem morajo lastniki in upravitelji javnih lokalov (barov, restavracij in drugih) predhodno najaviti zaprtje lokala Uradu za licence pri Tržaški občini. Urad nato pregleda vse prošnje in jih odobri (ali pa zavrne) na podlagi realne potrebe določenega teritorija.
Če je bilo vprašanje odprtja javnih lokalov vsaj po pravni strani urejeno z deželnim zakonom, pa ostaja še vedno odprto vprašanje trgovin. Zadeva je zadobila letos vsedržavno razsežnost, potem ko so se sredstva javnega obveščanja razpi-sarila in razblebetala o divjem zaprtju trgovin v velikih italijanskih mestih. Množična zaprtja niso po njihovem mnenju prizadela le italijanskih meščanov, pač pa so postavila Italijo v slabo luč pri številnih turistih, ki so tačas na počitnicah na Apeninskem polotoku.
Kakšno sliko pa daje Trst tujim turistom s svojimi zaprtimi trgovinami: o tem vprašanju smo pokramljali z vodjo Urada za nadzor nad
trgovskimi dejavnostmi pri tržaških mestnih redarjih, kapitanom Mar-cellom Logarjem.
Kapitan je uvodoma takoj potarnal, da razpolaga urad, ki ga vodi, s preskromnim osebjem, da bi lahko hitro in učinkovito opravljal vse zadane naloge. Pomanjkanje osebja je vsekakor splošni kronični problem tržaških občinskih služb, in ga ne bo mogoče v kratkem rešiti, je takoj pripomnil. »Njegovi« redarji opravljajo vse predvidene nadzore na vseh posameznih sektorjih. V poletnih mesecih imajo največ opravka seveda z zaprtjem trgovin in s sezonsko razprodajo.
Glede poletnega zaprtja je Logar omenil, da imajo mestni redarji zelo majhne možnosti za ukrepanje, ali pa jim sploh ni dovoljeno ukrepati. Lastniki ali upravitelji trgovin se namreč lahko mirne duše odpravijo na dopust, ne da bi obvestili nikogar: dovolj je, da na navojnice prilepijo klasični »Zaprto zaradi dopusta«. Edino obveznost jim nalaga dopust, daljši od 30 dni. V takem primeru morajo vsaj 10 dni pred zaprtjem obvestiti urad. Dogodi pa se lahko, da ostanejo lastniki 20 ali 25 dni na dopustu, nato ga za teden ali za nekaj dni prekinejo in spet odprejo trgovino, zatem pa si ponovno privoščijo daljši oddih. V takem primeru obvestilo o dopustu sploh ni potrebno.
Mladi komik Alessandro Bergonzoni navdušil tudi tržaško občinstvo
S ploho domislic nad poslušalce
V četrtek je v okviru niza Stra-ordinario Estivo na Gradu sv. Justa nastopil mladi italijanski komik Alessandro Bergonzoni. Kot že prejšnje predstave je tudi zadnja tako navdušila gledalce, da jih je igralec, ko se je že tretjič vrnil na °der in podaril še nekaj drobcev svojega bogatega humorja, šaljivo vprašal, ali so razumeli, da je Predstave konec.
Alessandro Bergonzoni se je rodil leta 1958 v Bologni. Še preden je diplomiral na pravni fakulteti, se je preiskusil kot gledališki avtor in igralec. V tej dvojni vlogi se je lotil izraznega raziskovanja na Področju komičnosti, ki ne pozna vezi z realnostjo ne vnaprej opredeljenih pripovednih obveznosti v kateri besede kar eksplodirajo in tako ustvarjajo svet fantastičnega brez točno določenih meja. tz tega obdobja so predstave Sce-tneggiata (iz leta 1982), Chi caba-ret /a per tre (1. 1983), La Regina del Nautilus (1984) in Saliera e 1'-Ape Piera (1985). Prvi veliki uspeh Alessandro Bergonzoni doživi z Aton e morto ne Flic ne Floc iz leta 1987. Poleg gledališke dejav-
Alessandro Bergonzoni
nosti večkrat sodeluje v raznih televizijskih oddajah, kot so Mauri-zio Costanzo Show, Samarcanda, Rai Stereo City, in v revijah ter dnevnikih. Leta 1989 je izdal knjigo z naslovom Le balene restino sedute, ki je kasneje postala pred-
loga za zelo uspešen recital. Tudi letošnja predstava Anghingo, s katero je nastopil na Gradu, je požela veliko uspeha povsod po Italiji.
Že naslovi njegovih del, ki so skoraj vsi neprevedljivi, jasno nakazujejo, v katero smer gre Ber-gonzonijeva komičnost. Izhodiščna točka njegovega umetniškega ustvarjanja nikakor ni realnost, temveč odrske situacije gradi na nepričakovanih, a kljub temu povsem logičnih zvezah med besedami in pojmi. Njegovo pripovedovanje se vije kot neskončna nepretrgana veriga. Presenetljive in smešne domislice dežujejo z odra kot silovita ploha, tako da med smehom gledalec skoraj pozabi na glavne junake Bergonzonijeve zgodbe, ko ga nova besedna zveza zopet privede nazaj in se krog sklene. Čeprav je Bergonzoni sam na odru, poleg njega polnokrvno zaživijo protagonisti absurdne, a logične zgodbe, ki jo pripoveduje.
Z Alessandrom Bergonzonijem že od začetka sodeluje režiser Claudio Calabrd, avtor scene za An-ghingo pa je Mauro Bellei. (bov)
Zasedali bodo
, 1 ee v • V ••
knjižničarji
Od 26. do 29. novembra bo v dvorani muzeja Revoltella prvo zasedanje o vlogi knjižničarjev v komunitarni Evropi; prireditev bosta organizirali Mestna knjižnica in Državna ljudska knjižnica iz Trsta.
Knjižničarji bodo razpravljali o svojem delu v luči novih zmogljivosti in novih potreb Evropske skupnosti, tako da bodo oblastem raznih evropskih držav prikazali svoje delo.
Zasedanje bo odprl zgodovinar Armando Petrucci z univerze iz Piše, ki bo predaval o knjižnicah v evropski kulturni zgodovini; vzporedno bodo potekala razna zasedanja, na katerih bo govor o sedanjih zakonskih predpisih za dosego poklicnega naslova v okviru Evropske skupnosti. Udeleženci seminarja bodo nadalje razpravljali o sedanjem stanju na tem področju in sicer na osnovi podatkov, ki jih je odposlalo 450 evropskih povabljenih knjižnic. Dne 28. novembra bodo razpravljali predstavniki knjižnic iz delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Mlad motorist hudo ranjen
yčeraj se je v mestu pripetilo yec manjših nesreč, v katerih je mio nekaj oseb lažje ranjenih. Do resnejše nesreče pa je prišlo malo P° 13.30 v Koprski ulici, ko je mladi .T. Z. padel z motorja. Vzro-. nesreče zaenkrat niso znani, njene posledice pa so zelo hude, saj so si zdravniki Glavne bolniš-lce, v katero so mladega motoris-^ nemudoma prepeljali, pridržali Prognozo. Kaže, da v nesrečo ni n° vpleteno nobeno drugo vozilo Qli oseba.
Le hitri poseg Rdečega križa je rešil moškega pred zadušitvijo
Osa pičila upokojenca v usta
Ose so se v tem sončnem sušnem času močno razširile po Tržaškem in jo marsikomu že močno zagodle s svojimi želi, doslej pa tukajšnja črna kronika še ni zabeležila tako hudega primera, kakršen se je v dopoldanskih urah dogodil 62-letnemu upokojencu v Miramarskem drevoredu. Moški, čigar imena niso sporočili, se je že zjutraj podal na kopanje na bar-kovljansko obalo. Za oddih si je izbral prostor na obali neposredno pred restavracijo Marinella, malo pred odcepom ceste za Miramarski grad. Nekaj po 9. uri je moškega doletela nesreča: nadležna osa, ki se je ni uspel otresti, ga je pičila v usta.
Na upokojenca je začel osin pik takoj hudo učin-
kovati. Usta so mu hitro otekla, začelo mu je zmanjkovati sape in malo je manjkalo, da ga ni zadušilo. Moškega je rešil hitri poseg rešilca Rdečega križa, ki so ga bližnji kopalci telefonsko poklicali, potem ko jim je postalo jasno, da upokojencu trda prede. Dežurni zdravnik je z injekcijo zaustavil učinkovanje osinega strupa, moškega pa so z rešilcem na vrat na nos odpeljali v Glavno bolnišnico, kjer so v oddelku za urgentno medicino nadaljevali z intenzivnim zdravljenjem. Zdraviški poseg je bil učinkovit, saj se je že v popoldanskih urah ponesrečenčevo zdravstveno stanje mnogo izboljšalo in moški ni bil več v smrtni nevarnosti.
Iz povedanega je razvidno, da ostaja poletno zaprtje trgovin še vedno neurejeno, mestni redarji pa ga tudi ne morejo urediti, ker niso za to pooblaščeni. Njihovo delo je tako omejeno na preglede urnikov odprtja in zaprtja trgovin, na nedeljske nadzorovalne preglede (pred časom so nekateri trgovci odpirali svoje trgovine tudi ob nedeljah, da bi v dobi negativne gospodarske konjunkture kaj več zaslužili), na zaprtje ob tedenskem delovnem počitku, na nadzor cen, nadzor teže in pregled sezonskih razprodaj. Glede le-teh je Logar opozoril, da morajo lastniki trgovin prijaviti čas razprodaje vsaj 5 dni pred uvedbo prodaje po znižanih cenah; razprodaja lahko traja največ 6 tednov v dvomesečnem obdobju, ki je za to izrecno določeno (poleti od 10. julija do 10. septembra).
Kljub temu, da povzroča divje zapiranje trgovin v poletnih mesecih vsako leto med ljudmi mnogo nezadovoljstva, pa doslej v Uradu za nadzor nad trgovskimi dejavnostmi niso dobili nobenega izrecnega protesta o zaprtjih, ki naj bi oškodovala porabnike. Kaže torej, da se je tudi tokrat vsa sveta jeza Tržačanov končala le pri nepogrešljivem vsakodnevnem nerganju...
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Srečko Verša
Pogreb bo v ponedeljek, 24. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalujoči žena Olga, sinova Bruno in Marjan z družino ter drugi sorodniki.
Prosek, 22. avgusta 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in nepozabnega očeta izrekajo svoje sožalje ženi in sinovoma Marjanu in Brunu
uprava in uslužbenci podjetja Micro M
Ob težki izgubi dragega očeta Srečka izreka iskreno sožalje predsedniku Marjanu Verši in družini
Moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel
Ob izgubi dragega očeta izreka globoko sožalje svojemu predsedniku Brunu Verši in družini
Godbeno društvo Prosek
Ob težki izgubi dragega Srečka izrekajo iskreno sožalje Brunu in družini
David, Vasilij, Marino, David, Štefan in Ervin
22. 8. 1983	22. 8. 1992
Ob 9. obletnici smrti dragega
Gera Martinisa
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Marica in sorodniki
Medja vas, Nabrežina, 22. avgusta 1992
Za ljubitelje dobrega filma
Nova sezona kina Alcione
Predvčerajšnjim so v prijetnem domačnostnem vzdušju začeli novo sezono v kinodvorani Alcione v Ulici Madonizza 4. Razlog za malo domačo slovesnost je bil predvsem v tem, da je upravo dvorane prevzelo novo podjetje z dobro obetajočim imenom »Progetti d allegria« (Projekti veselja). Mlada družabnika sta se za to dejavnost odločila predvsem iz ljubezni do filma, poleg tega jim je organiziranje dejavnosti za prosti čas prešlo nekako v kri, saj že vodita klub, ki prireja razna športna srečanja, kot so teniški turnirji ali nogometne tekme.
Kinodvorana Alcione, ki je marsikateremu ljubitelju filma prirasla k srcu, saj je nudila nize zanimivih in predvsem dobrih filmov, bo še naprej ostala »dnema d'es-says«. Zvesti gledalci bodo lahko kupili tudi abonma z desetimi vstopnicami, ki stane 39.000 lir.
Po kratki zakuski, kot se za vsako otvoritev novega podjetja spodobi, so predsinoč-njim predvajali film Cinema Splendor Ettora Scole, od včeraj pa je na sporedu zadnji film Maria Monicellija Parenti serpenti. Za jesen pa upravitelja pripravljata niz naj zanimivejših filmov z beneškega festivala, (bov)
Deklica podaj roko, da zaplešem mal' s teboj.
LAURA in MAURO
da bi srečno zaplesala v skupnem življenju vama želimo vsi
od Stu ledi
razne prireditve
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v dneh 22., 23. in 24. avgusta tradicionalni Naš praznik v Zab-režcu pri Borštu. V večernih urah bodo igrali ansambli Krt, Taims in California. V nedeljo popoldne bo kulturni in politični program. Delujejo kioski z jedmi na žaru in pijačami.
7. tradicionalno srečanje harmonikarjev Primorske bo v Senožečah v nedeljo, 30. avgusta, ob 17. uri. Prijave sprejema ZKO Sežana (tel. 067 73736) in KC Kosovel Sežana (tel. 067 73355), oziroma uro pred nastopom.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
gledališča		včeraj - danes		razna obvestila		kino
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Danes, ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
Ponovitev v torek, ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
razstave
V	kavarni Caife degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
V	kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta.
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	galeriji »Fine arts room« v Ul. del-la Guardia 16 je na ogled razstava umetniških T-Shirts, izdelanih v serigrafskem ateljeju laboratorija »P«. Razstava bo odprta do 27. avgusta vsak dan od 19. do 21. ure.
koncerti
Gledališče Verdi
Simionična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
La sera del di di iesta - Večer prazničnega dne
Jutri, ob 21. uri bosta na Trgu S. Cip-riano nastopila GRUPPO CAMERISTI-CO DI TRIESTE in ACCADEMIA JAUF-RE' RUDEL.
V	primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don Sturzo 4 (Trg Rosmini).
Trg Unita
V	ponedeljek, 24. t. m., bo na Trgu Unita koncert MESTNE GODBE GIUSEPPE VERDI. Pod taktirko kapelnika Lidiana Azzoparda bodo godbeniki izvedli simfonijo Rossinijevega Sevilskega brivca, Marguinovo Espana Cani, pout-puri filmskih glasbenih kulis Ennia Mo-riconeja, Lombardijev Notturno romanti-co, Marchesinijevo Polonaise za trobento, Bizetovo Arlesienne in Zaceagninije-vo simfonično koračnico Fiume Velino.
Gradež
Jutri, ob 21. uri bo v Avditoriju Bia-gio Marin koncert kitarista MARKA FERIJA. Izvajal bo dela skladateljev Sara, Turine, Brittna in Castelnuova-Tedesca.
čestitke
Danes stopata na skupno življenjsko pot MARIO TERČON in CRISTINA FURLAN. Veliko medsebojnega razumevanja jima iz srca želita nečakinji Ivana in Petra.
V Bazovici je 19. t. m. slavil zaokrožena leta KARLO NENDO GRGIČ. Še mnogo zdravih let mu želijo Binka, Dora, Eda, Renata, Leo, Jožko, Silvano in Pepi.
Danes, SOBOTA, 22. avgusta 1992
MIRJAM
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob
24.24	in zatone ob 15.36.
Jutri, NEDELJA, 23. avgusta 1992
ROZA
PLIMOVANJE DANES: ob 16.52 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
29,4	stopinje, zračni tlak 1011,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Josef Gon, Francesca Schifitto, Nicholas Mignemi, Linda Ra-doicovich, Massimiliano Cesnik, Anto-nella Vaccaro, Fabiola Teja.
UMRLI SO: 83-letni Mario Kajzel, 88-letni Riccardo Veronese, 88-letni Mario Krecich, 90-letna Margherita Busleta, 82-letna Aurora Sturm, 72-letni Traiano Sabadin, 65-letna Bruna Silla, 87-letna So-fia Helmich, 69-letni Pietro Černič.
OKLICI: uradnik Carlo Formentin in natakarica Silva Sandri, pomorščak Gior-gio Razza in prodajalka Lucia Stefani, uradnik Alessandro Žagar in študentka Mona Fares, brigadir Mario Cafasso in uradnica Barbara Mamillo, uradnik Mic-hele Claut in gospodinja Tatiana Canzia-ni, trgovec Paolo Perini in prodajalka Clelia Miani, trgovec Nazario D'Ambro-sio in uradnica Daniela Mase, uradnik Maurizio Biasiol in uradnica Antonella Marangione, šolnik Giuseppe Miraglia in uradnica E lena Mancini, avtoprevoznik Andrea Radessich in prodajalka Cla-udia Acguafresca, zobotehnik Lorenzo Trevisan in vzgojiteljica Giovanna' Du-ranti, električar Massimo Vrech in frizerka Gordana Vidmar, igralec Claudio Misculin in trgovska posrednica Patrizia Cinzia Ouintiliani, finančna straža Sandro Galli in frizerka Narcisa Azzolini, podjetniški izvedenec Antonio Attanasio in upokojenka Paola Caruso, geometer Pietro Marcucci in trgovka Licia Furlan, uradnik Pietro Fiorino in delavka Lucia Boldarino, Maurizio Licata in Diana Boer.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. deli' Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. deli' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Na liceju Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Zbor Jacobus Gallus Trst obvešča svoje člane in vse, ki bi se mu radi pridružili, da so se pričele vaje za novo sezono za moški in ženski zbor v prostorih Glasbene matice. Za informacije telefonirati na številko 382978.
Foto skupina in druge organizacije prirejajo 1. fotografski ex tempore Idrija 92, ki bo 29. in 30. avgusta v Idriji ob čipkarskem prazniku. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni.
KD Lonjer-Katinara obvešča vse prijavljene v otroški poletni center, ki bo v Lonjerju od 24. do 29. t. m. naj se zberejo v društvenih prostorih v ponedeljek, 24. t. m., od 8.00 do 8.30.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti.
___________prispevki_________________
V	spomin na prijateljico Olgo Mauro darujejo Dora, Jola, Nerina in Silva
50.000	lir za boljunske cerkvene pevke in
50.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Marijo VVilhelm darujejo Drago, Saša in Nasta 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Ivanko Hrovatin darujejo Drago, Saša in Nasta 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Viktorijo Kralj vd. Možina daruje Marija Hrovatin 30.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	poč. spomina Ivanke Hrovatin in Marije VVilhelm darujeta Marija in Renata Hrovatin 50.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije VVilhelm daruje družina Stegel 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Marijino mamo, gospo Kobal, darujeta Renata in Franco Pečar
50.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na pok. Antona Kalca in na Klaro Milkovič-Sosič darujeta Marija in Vera z družino 50.000 lir za SKD Skala in
50.000	lir za cerkev v Gropadi.
Ob 6. obletnici smrti Rudolfa Kalca darujeta žena in hči z možem 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Ivanke Hrovatin darujeta Nataša in Vinko Tavčar
30.000	lir za SKD Tabor.
Ob 2. obletnici smrti očeta Marka Ten-ceja daruje hči Zoja Drasič 50.000 lir za ŠD Mladina.
V	poč. spomina Ivanke Hrovatin daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Alfreda Albija daruje kuhinjsko in neučno osebje šole F. Levstik 130.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
ARISTON - 21.15 Nightmare 6 - La fine. GRAD SV. JUSTA - 21.30 Belli e danna-
ti, r. G us Van Sant.
EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE I - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15
Scanners 2-11 nuovo ordine. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Poliziotto sadico.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Detectlve Stone.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.15, 20.15,
22.15	Le mie notti sono piu belle del vos tri giorni, □□
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Henry, r.
J. McNaughton, □ □
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.00 Nel panni di una bionda.
EDEN - 15.30, 21.30 La nipote erotica e la zla ninfomane in gioco di... letto,
porn., □□
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Tutto puo accadere, r. John Hughes. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ALCIONE - 21.00 Parenti serpenti, r. Mario Monicelli.
RADIO - 15.30, 21.30 DalFOriente... Varle del sesso, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom O -18. letom □ D
__________mali oglasi________________
DAJEM v najem v Trstu dobro vpeljano slaščičarno in prodajalno kruha. Za informacije tel. na št. 414673 od 9. do 13. ure razen sobote in nedelje.
PO UGODNI CENI oddam apartmane v Portorožu 300 m od morja. Telefon 0038/66 75286.
PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882.
KRATKODLAKE istrske goniče, stare 5 mesecev, prodam. Kočevar, Kastelec št. 7, tel. (066) 59644.
PODARIM tri mucke, samčke, tigraste barve, zdrave in vajene psov. Tel. na št. 327091.
PRODAJAM golf cabriolet, letnik 1982, v odličnem stanju. Telefonirati na št. 214763 ali 393148 ob delovnem urniku.
VIŠJEŠOLEC nujno išče lekcije iz nemščine. Tel. 225219 v jutranjih urah.
IŠČEM inštruktorja latinščine za 3. razred višje šole. Telefon 417253.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen
uspeh. Telefon/fax (0481) 522250.
KNJIGE za znanstveni licej prodam. Telefon 299632, zjutraj.
KUPIM knjige za 1. klasični licej. Telefonirati v večernih urah na št. 635265.
menjalnica______________ 21. s. vm
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST 837.—
Ameriški dolar		. 1104,050	1075,—	Švicarski frank		857,180	
Nemška marka		. 761,050	745,—	Avstrijski šiling		108,142	106,—
Francoski frank ...	. 224,180	222.—	Norveška krona		192,810	190.—
Holandski florint .	. 675,450	665.—	Švedska krona		208,650	205,—
Belgijski frank		36,951	35,50	Portugalski eskudo .	8,679	8,40
Funt šterling		. 2137,450	2130,—	Španska peseta 		11,824	11,25
Irski šterling		. 2021,350	1990.—	Avstralski dolar		792,000	750.—
Danska krona		. 197,200	194,—	HUF 			10,—
Grška drahma		6,152	5,90	ECU		1545,25		
Kanadski dolar ....	. 925,550	880,—	Slovenski tolar			13,25
Japonski jen 		8,735	8,55	Hrvaški dinar		—	3,25
					
Poletni vozni red vlakov
Velja od 31. maja do 26. septembra 1992
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak; B - brzec;
E - ekspresni vlak IC - Inter City
TRST-BENETKE-BOLOGNA-
RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-
VENTIMIGLIA-ANCONA-
BARI-LECCE
Odhodi iz Trsta
4.18 K Benetke
5.05	K Benetke (§)
5.45	IC (Svevo) Benetke-Mestre-Mi-lan (•)
5.50	H Benetke
6.08 K Portogruaro (§)(* *)
7.25	E Benetke
8.25	H Benetke
9.55	K Benetke (§)
10.45	IC (Marco Polo) Benetke-Me-stre-Rim Termini (■)
11.25	IC (KRAS) Benetke (•)
12.25	H Benetke
13.25	H Benetke
13.45	K Portogruaro (§)(*)
14.22 H Benetke
15.25	H Benetke
16.10	IC (Tergeste) Benetke-Milan-Turin (•)
17.12 H Benetke
17.25	K Benetke (§)
17.45	H Videm (§)
18.15	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
19.25	K Portogruaro (§)
20.20	H Benetke
20.32	E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Že-neva (pogradi in 2. razreda Vin-
kovci-Ženeva; spalniki Zagreb-Ženeva)
21.15	H Benetke-Milan-Genova-Turin; (spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia)
22.10	E Benetke-Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.01 IC (Svevo) Milan-Benetke-Me-stre (•)
2.17	H Benetke
6.50	K Portogruaro (§)(*)
7.10	H Turin-Milan-Benetke; Venti-miglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst)
7.45	H Portogruaro f)
8.10	E Rim Termini-Benetke-Mestre (spalniki in pogradi 2. razreda Rim-Trst)
8.45	H Videm (§)
8.52 E (Simplon express) Ženeva-Do-modossola-Milan Lambrate-Be-netke-Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkovci; spalniki Ženeva-Zagreb)
9.25	K Benetke (§)
10.10	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.17	H Benetke
13.05	H Benetke
14.20	H Benetke
14.44 K Portogruaro (§)(*)
15.25	H Benetke
16.17	H Benetke (§)
17.31 IC (KRAS) Benetke (•)
18.16	H Benetke (§)
19.06	H Benetke 19.52 K Benetke (§)
20.06	H Benetke
20.36 IC (Marco Polo) Rim Termini-Benetke-Mestre (■)
22.13 IC (Tergeste) Turin-Milan-Be-netke-Mestre (e)
23.19 K Benetke (§)
23.40	E Benetke
(■) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak
(•) - 1. in 2. razred z obvezno rezervacijo in dodatkom za brzovlak (§) - samo 2. razred (■) - ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE
Odhodi iz Trsta
9.15	E (Simplon expres) Opčine-Zag-reb-Vinko vci-Budimpešta (pogradi 2. razreda Ženeva-Vinkov-ci; spalniki Ženeva-Zagreb)
14.32	E Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
17.55	IC (KRAS) Opčine-Ljubljana-
Zagreb
18.32	H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 23.59 E Opčine-Zagreb-Vinkovci
(spalniki Benetke-Vinkovci)
Prihodi v Trst
7.04 E Vinkovci-Zagreb-Opčine (spalniki Vinkovci-Benetke)
9.40	H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
11.00	IC (KRAS) Zagreb-Ljubljana-Op-čine
17.02 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2)
20.00	E (Simplon express) Budimpeš-ta-Vinkovci-Zagreb-Opčine (pogradi 2. razreda Vinkovci-Žene-va, spalniki Zagreb-Ženeva)
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.92
TRST-VIDEM-TRBIŽ
Odhodi iz Trsta
5.58 H Tablja (§)(*)
6.15	K Videm (§)(1)
6.55	H Videm
7.35	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj
8.32	K Videm (§)(4)
10.55	H Videm
12.40 13.15
14.10
14.40
15.40 16.55 17.30 17.45
18.10
18.40
19.40 21.33
6.58
7.51 8.33
8.45
9.51 10.53
13.31 14.33
15.05
15.32 16.39
18.06
19.00 19.12 19.41 20.57
22.00
H Videm (§)
K Videm (§)
H Videm (1)
K Videm (§)
H Videm (§)
H Videm (§ (1)
K Videm (§)
H Videm (§)
H Videm K Videm (§)
H Videm
H (Italien-Osterreich Videm-Trbiž-Dunaj
Express)
Prihodi v Trst
K Videm (§)
H Be.netke-Videm (1)
H (Osterreich-Italien Express) Dunaj-Trbiž-Videm H Videm (§)
H Videm H Videm (§)
H Videm
H Benetke-Videm (1)
K Videm (§)
H Videm (§)
H Videm (1)
K Videm (§)
K Videm §
H Videm (§)(1)
H Trbiž K Videm (§)
H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm
§) - samo 2. razred
‘) - ob praznikih vozi do Trbiža
1)	- ne vozi ob praznikih
2)	- ne vozi ob sobotah
31 - vozi samo ob sobotah 4j - vozi samo ob praznikih
Po nastopu Jurija Reje pričakovanje prireditev ob občinskem prazniku
Kulturni utrip na Sežanskem
V kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani se bodo do konca poletja zvrstile številne gledališke, glasbene in likovne predstavitve znanih domačih, slovenskih in svetovno znanih kulturnikov in umetniških skupin. Večjo pozornost gre v teh dneh posvetiti praznovanju sežanskega občinskega praznika »28. avgusta«, abonmajski kampanji za gledališko, glasbeno in vokalno sezono ter organizaciji mednarodne srednjeevropske literarne nagrade Vilenica.
Kulturni utrip na Sežanskem je bilo čutiti že sinoči v amfiteatru sežanskega kulturnega doma na Večeru samospevov Jurija Reje, prvaka Opere SNG Ljubljana. Spremljal ga je revijski orkester Akordi. Tenorist Jurij Reja se je ob revijskem orkestru Akordi predstavil s slovenskimi, španskimi in italijanskimi pesmimi ter opernimi arijami. Jurij Reja je diplomiral na dunajski Visoki šoli za glasbo v razredu slovitega tenorista Antona Dermote. Pel je že po vseh glavnih mestih Evrope, na raznih mednarodnih poletnih festivalih ter z dirigenti kot so Lovro von Matačič in Hans Swa-rovsky. Snemal je gramofonske plošče za RTV Slovenija, Helidon in Goldene Schallpleten iz Nemčije. Snemal je tudi za TV, video oddaje, pel pri filmu in prejel visoka glasbena priznanja.
Revijski orkester deluje že petindvajset let. Sestavljajo ga predvsem dijaki srednje glasbene šole in Akademije za glasbo. Združuje jih entuziazem in veselje do glasbe, s tenoristom Jurijem Rejo pa sodelujejo že dve sezoni.
Na predvečer občinskega praznika (27.8.) bodo ob 19. uri odprli
v avli kulturnega doma razstavo slik in risb domačega umetnika Janka Kastelica, člana zveze likovnih umetnikov Slovenije. Umetnika in njegovo umetniško pot ter delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Ško-dič iz Postojne. Razstava bo na ogled do 1. oktobra.
Pod taktirko dirigenta Georga Stangelbergerja bo v petek, 28.8., ob 18. uri koncert zbora Dunajski dečki. Znameniti zbor bo izvajal dela skladateljev Gallusa, Mozarta, Schuberta, Verdija, Brittna in drugih. Dunajski dečki (VViener Sangerknaben) so bili prvotno majhna skupina pevcev, ki je pela po ukazu cesarja Maksimilijana od leta 1498 v cesarski dvorski kapeli. Pevci so prišli s Holandskega, kjer so gojili nov slog petja, v naslednjih obdobjih pa so zbor sestavljali domači pevci. Znani glasbeni ustvarjalci in polustvarjalci, ki so v otroških letih peli v Dunajskem otroškem zboru, so bili: Franz Schubert, Hans Richter, Georg Helmesberger, Lovro von Matačič, Felix Mottl, Clemens Krauss in še vrsta drugih znanih glasbenikov. Z razpadom Avstroogrske je 1918. leta prenehalo tudi delovanje zbora, toda že 6 let pozneje je dvorni kaplan J. Schmitt ustanovil na novih temeljih bogate tradicije nov deški zbor. Začela so se gostovanja in kaj kmalu so Dunajski dečki postali pojem v glasbenem svetu. Sedaj je vodja zbora dr. Walter Tautschning, ki je bil tudi član zbora. Šolanje pevcev v internatu je brezplačno, ko pa maturirajo, lahko do konca šolanja ostanejo v posebnem domu.
Dunajski dečki so razdeljeni na štiri zbore, od katerih sta dva ved-
no na gostovanjih. V zadnjih desetletjih so obiskali vse evropske države in večkrat gostovali v ZDA, Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Ameriki.
Po letošnji podelitvi občinskih priznanj bo v soboto, 29.8., ob 18. uri sledilo gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom G. Feydoa »DO-RE-MI-FEY-DO«, naslednji dan, ob 21. uri bo v amfiteatru kulturnega centra gostovalo domače gledališče z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami v režiji Bojana Podgorška.
V Mali galeriji bodo 3. septembra, ob 18. uri odprli razstavo akvarelov slikarja Damirja Meržano-va iz Sežane, naslednji dan pa bo sledila otvoritev likovne galerije Marjana Miklavca v Sežani. Harmonikarje na diatonično harmoniko s Primorske to in onstran meje bo gotovo privabilo vsakoletno srečanje v Senožečah na vrtu restavracije Adrija, ki bo letos 30.8., s pričetkom ob 16. uri. Tudi letos ga organizira KUD Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč in ZKO Sežana. Mladi se bodo razveselili nastopa najboljših rock skupin Slovenije. Prireditev Rock na Krasu bo potekala 4.9., ob 20. uri na sejmišču v Sežani.
Kulturni center pa je abonentom gledališkega abonmaja iz sezone 1991/92 ostal dolžan ogleda Svetinove igre Šeherezada. Mladinsko gledališče Ljubljana jo bo uprizorilo 8. in 9. septembra ob 20. uri. Sicer pa bo od 18. avgusta potekalo vsak dan (razen sobot in nedelj), med 9. in 14. uro, v upravnih prostorih sežanskega kulturnega doma, vpisovanje v gledališki, glasbeni in vokalni abonma.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Mia Farrow: Še ljubim Soon-Yi
NEW YORK-Afera med Woody Allenom in Mio Farrow se še ni potišala. Časopisni stolpci so še vedno polni izjav in komentarjev in njuna zgodba je celo pronicnila v ameriško politično življenje, saj je republikanska stranka v predvolilni predsedniški kampanji izkoristila Allenove ljubezenske dogodivščine za pritisk na konservativno puritansko javnost. Sicer pa so se po dneh in dneh hudih obtožb vendarle pojavile med protagonisti te neprijetne zgodbe prve prijazne besede. Prišle so s strani Mie Farrow, ki je izjavila, da ne obsoja svoje posvojene hčerke Soon-Yi za kar se je zgodilo med njo in Woody Allenom in da jo bo še naprej imela rada kot doslej. Druga hčerka, 19—letna Daisy Previn (na sliki) pa je novinarskim nadlegovalcem dejala, da so žalostni dogodki še bolj zbližali mater in njene hčerke. »Moja mati je močnega značaja,« je izjavila, »in mi vsi smo močni ljudje«.
C

J =IR

današnji televizijski in radijski sporedi

rn bai 1___________________
6.50	Film: Fulmine nero (pust., 1952)
8.05	Koncert RAI 1
9.00	Aktualno: Ciao Italia
11.15	Baletni maraton: Merce Cunningham Dance Th.
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Aktualno: Ciao Italia
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Uno, due, tre! (kom., ZDA 1961, r. Billy Wilder, r. James Cag-ney, H. Buchholz)
15.50	Nan.: Cuori senza eta
16.20	Sobotni šport: EP v
smučanju na vodi, 17.00 IP v plavanju
17.55	Izžrebanje lota
18.00	Kratke vesti
18.10	Variete: Disney club
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Igre brez meja, nato turistična beležka ... e il gioco continua
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0-30 Film: Saranno famosi (glas. kom., ZDA 1980)
[	^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.30	Film: Michael Shayne va all Ovest (krim.)
10.45	Nan.: II ritorno di Arse-nio Lupin
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici)
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Film: Špara torte, piu forte... non capisco (kom., It. 1966, r.-i. E. De Filippo, M. Mastroianni)
15.15	Izžrebanje lota
15.20	Film: La lunga pista dei lupi (pust., Nem. 1972)
17.00	Film: Llnfallibile pisto-lero strabico (kom., ZDA 1971, i. James G amer)
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kress
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Giochi pericolosi (dram., ZDA 1988, r. S. Hopkins, i. Miles Buc-hanan, M. Graham)
22.15	Film: Camaleonte (kom., ZDA 1989, r.-i. VVendell B. Harris jr.), vmes (23.15) dnevnik
0.10 Vremenska napoved
0.15 Nočni spored
I	RAI 3	1
7.00	Sat News, Televideo
11.25	Koncert RAI 3
12.00	Film: II posto_ delle fra-gole (dram., Šved. 1957, r. Ingmar Bergman, i. Victor Sjostrom, Bibi Andersson, I. Thulin)
13.30	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti -
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Film: La seduzione del potere (kom., ZDA 1979, r. Jerry Schatzberg, i. Meryl Streep, Alan Alda, Barbara Harris)
16.15	Drobci
17.20	Šport: mednarodno tekmovanje v hitri hoji,
17.45	bezbol
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
20.25	Nogomet: Juventus-SND (turnir Baretti)
22.15	Variete: Blob
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.20	Aktualno: Saremo famosi? (vodi Gianni Serra)
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
0.55 Variete: Fuori orario
f Zp tv Slovenija 1	|
8.45	Izbor: Radovedni Taček - Želva, 9.00 Lonček kuhaj, 9.05 nad. Modro poletje, 9.55 Zgodbe iz školjke, 10.45 Za prihodnost narodne galerije
10.55	Srečanje treh dežel
12.30	Poročila
12.35	TV dnevnik BIH
14.55	Napovednik
15.00	Večerni gost
16.00	Film: Mornar Sindbad (pust., ZDA 1947, r. Richard VVallace, i. D. Fairbanks jr., VValter Slezak)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nadaljevanka: Letalska družba (7. del)
19.05	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Zlata Evropa
21.35	Sova, vmes nanizanka Murphy Brown
22.00	Dnevnik, vreme, šport
22.25	Napovednik
22.30	Sova, vmes nan. Polnočni klici in film Zakon molka (krim., ZDA 1985, r. Andy Davis, i. Chuck Norris, Henry Silva)
0.55 Video strani
HiPl TV Koper
16.00	Piranski glasbeni večeri: baročna glasba
17.20	Mednarodni turnir v beach volleyu (iz Portoroža)
18.00	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.30	Nabožna oddaja
19.40	Nadaljevanka: Ryan
20.05	Nan.: Buck Rogers
20.50	Film: Odvetnik (krim., ZDA 1968, r. Sidney Fu-rie, i. Barry Nevvman)
22.40	TV Dnevnik
22.50	Naš prijatelj Koper
23.50	Nanizanka: Buck Rogers
|	TV Slovenija 2
16.10	Sova, vmes nan. Rose-anne in Polnočni klici
17.30	Izobraževalna oddaja: Po poteh do sebe
17.50	Že veste: Sladoledi
18.00	Nad.: Modro poletje
18.30	Alpski večer
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Klasika
20.25	Film: Rojstvo Beatlov (VB, r. R. Marguand)
22.00	Plemena ali Evropa
23.00	Video strani
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Lahka glasba; 9.00 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča? ; 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Mavrični mozaik: Z naših prireditev; (15.00) Mladinski oder: Jadra na robu sveta (T. Seliškar, dram. Jožko Lukeš), (15.30) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice; 16.40 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album; 18.00 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos); 18.30 Jazz; 19.20 Žaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra: Hoja, di hoja, ljubica moja; 22.50 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
___ CANALES________________
8-30 Aktualno: Na prvi strani 8-30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Časa Keaton - Mia ma-dre, la mia amica, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford - II ritorno di nonno Joe, 11.30 Otto sotto un tetto - II primo passo
12.00	Kviz: II pranzo e servito
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
5.00	Nanizanki: I Robinson,
15.30	Denise
16.00	Otroški variete Bim Bum Bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Lingo (vodi Tiberio Timperi)
20.00	Dnevnik TG 5
on o5 11T9 delle vacanze U'30 Varieteji: La sai l ultima? (vodi Pippo Franco),
22.30	II Tg delle vacanze,
„	23.00 Mille e una miss
24.00	Nočni dnevnik TG 5 0.10 Film: Romanzo popolare
(kom., It. 1974, r. Mario Monicelli, i. Ornella Muti, Ugo Tognazzi)
2.00	Nočni spored
RETE 4
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nanizanki: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professore
10.00	Nad.: General Hospital,
10.30	Marcellina
11.00	Risanke: Ewoks
11.50	Otroški variete: Cia ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Io non čredo agli uomini, 15.00 Manuela
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1’altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria
20.00	Variete: Sandra e Rai-mondo
20.30	Film: I due marescialli (kom., It. 1962, r. Sergio Corbucci, i. Toto, Vitto-rio De Sica)
22.30	Film: I cowboys (vestern, ZDA 1972, r. Mark Ry-dell, i. John Wayne), vmes (23.30) vesti
1.20	Nan.: Lou Grant
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Ritorno a scuo-la, 10.45 Hazzard - Il tun-nel della salvezza, 12.00 La donna bionica - Il ri-chiamo, 13.00 I ragaz-zi della 3/A C
14.00	Odprti studio
14.15	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
15.15	Film: La collina degli sti-vali (vestern, It. 1969, r. G. Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer)
17.30	Nanizanki: T.J. Hooker -Incubo ad occhi aperti,
18.30	Riptide - Ascoltate il pappagallo
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Maidire TV (Gi-alappas Band)
20.30	Nogomet: Milan-Inter (trofeja Luigi Berlusconi)
22.30	Nogomet: Sanbenedet-tese-Cagliari (pokal Italije)
0.30 Odprti studio, pregled tiska, Studio šport
1.05	Nočni spored
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Nan.: Galactica, College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera, Mas-guerade
17.00	Nanizanka: Navy
18.00	Benvenuti a... Alaska
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: II texano (dram., ZDA 1948, r. John Ford, i. John Wayne, Pedro Ar-mendariz)
22.30	Nan.: Houston Knights, due duri da brivido, 23.30 I misteri di Orson Welles
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Dok.: La ballata del Nilo e dintorni (2. del)
10.30	Nan.: Le isole perdute
11.00	Risanke: Devlin
11.15	Rubrika: Morski planet
12.00	Rubrika o motorjih
13.00	Dok.: Catania - il teatro
13.30	Šport show (vodi Marina Sbardella), vmes SP v beach volleyu
17.30	Nan.: Llspettore Lenz
19.30	Dok. oddaja: Venti di ter-re lontane
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Le avventure di una ragazza che voleva amare (glas., ZDA 1969, r. B. Fosse, i. Šhirley MacLaine, J. McMartin)
24.00	Film: Il generale Buttig-lione diventa Capo del Servizio Segreto (kom., It. 1975)
1.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico)
14.30	Ena rastlina na dan
15.00	Film: Le avventure di Tom Sawyer
17.00	Dok.: Storie nella storia
18.00	Nanizanka: L uomo che parla ai cavalli
18.30	Rubrika: Incontri al caffe (vodi R. Battaglia)
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka
20.15	Rubrika: Udine econo-mia
20.30	Gledališče: Morte di čarne vale (i. Carlo Taranto)
22.15	Nan.: L uomo che parla ai cavalli
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Ita-ly; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show;
11.30	Turistična poročila; 12.00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.0(7 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Marlboro Hit Parade; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; ,16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Po več kakor štirih desetletjih militarizacije območja
Zmanjšanje in odprava vojaških služnosti V Gorici so služnosti bremenile 1000 ha
Danes zaključek filmske prireditve Amidei
Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrade
Popuščanje napetosti v Evropi, spremenjeni odnosi med ZDA in nekdanjo Sovjetsko zvezo, spremenjene razmere v srednji Evropi in nekdanji Jugoslaviji in ne nazadnje prizadevanja za omejevanje javnih izdatkov, so v ozadju sklepa o krčenju, ponekod pa tudi o odpravi vojaških služnosti v Furlaniji Julijski krajini.
Popuščanje napetosti iz obdobja hladne vojne in sodelovanje, ki se je začelo graditi v sedemdesetih letih, je imelo že do zdaj pozitivne posledice v postopnem omejevanju služnosti, ki so v nekaterih občinah predstavljale resno oviro gospodarskega in urbanističnega razvoja posameznih krajev, saj so v nekaterih občinah zajemale celo tretjino ozemlja. Tak je recimo primer občine Moš, kjer so omejitve bremenile kar trideset odstotkov vsega občinskega območja.
Zdaj se stvari, kot kaže, urejajo drugače, v smislu liberalizacije.
Od novembra dalje, bodo odpravili, oziroma znatno skrčili služnosti na celotnem območju naše dežele.
V goriški občini, tako sporočajo z županstva, so omejitve (različnih stopenj) veljale na 1036 hektarjih površin, ali skoraj četrtini celotnega občinskega teritorija. Te služnosti so bile zdaj v celoti odpravljene. Lastniki kmetijskih in zazidalnih parcel bodo z imetjem od 10. novembra letos, lahko prosto razpolagali, brez kakršnihkoli omejitev s strani vojaških oblasti.
Ukrep o črtanju vojaških služnosti zadeva tudi mnoge pod manjših občin na Goriškem. Z zadovoljstvom so ga sprejeli tudi na županstvu v Doberdobu, kjer je bila vinkulacijam podvržena petina celotnega teritorija ali nad 500 hektarjev. Na županstvu podrobno preučujejo zdaj akte vojaškega poveljstva za območje severovzhodne Italije. Župan dr. Lavrenčič nam je potrdil, da je listine, ki so jih prejeli iz Padove skoraj gotovo mogoče razumeti kot odpravo vseh
dosedanjih omejitev. Vsekakor bodo v prihodnjih dneh opravili še dodaten temeljit pregled zadevne dokumentacije. Uvedba vojaških služnosti in postopno omejevanje, oziroma zmanjševanje je namreč postopek, ki traja desetletja, ob kopici sklepov, dekretov, map in drugega materiala pa lahko pride tudi do pomote. Tudi zato, da se izognejo kasnejšim zapletom.
V sovodenjski občini so po zadnjih podatkih imeli za 107 hektarjev površin, podvrženih vojaškim služnostim, nekaj več, 109 hektarjev, ali 10,4 odstotke celotnega teritorija pa v Števerjanu. Tudi v teh dveh občinah se bo breme zmanjšalo.
Obseg služnosti se bo zmanjšal tudi v drugih občinah na Goriškem, vendar je še precej nejasnosti, oziroma različnih tolmačenj. Poseben primer recimo predstavlja občina Ronke, kjer je znano vojaško strelišče nad Selcami. Po mnenju predstavnikov nekaterih strank naj bi z ukrepom o katerem je govor, odpravili omejitve tudi na omenjenem območju. Zadeva pa še ni povsem jasna, oziroma gotova. Na županstvu v Doberdobu - poligon je sicer na območju občine Ronke, vendar dejavnost zadeva tudi občane Doberdoba, ker jim je prepovedan dostop na parcele v bližini strelišča - so nam povedali, da že imajo razpored strelnih vaj za september. Torej bo poligon v prihodnjem emsecu še zmeraj na voljo vojski.
Morda je zadeva v zvezi z zakonsko določenimi roki glede začetka veljave dekretov. V veljavo stopajo namreč tri mesece po objavi na oglasni deski.
Z odpravo, oziroma omejitvijo vojaških služnosti bodo občine oziroma lastniki parcel izgubili tudi odškodnino, ki so jo za to prejemali. Resnici na ljubo pa je treba zapiosati, da je bila odškodnina, ki so jo prejemale občine bolj simbolična. Goriška občina je recimo za okrog tisoč hektarjev na katerih so bile uvedene služnosti prejemala letno okrog 84 milijonov lir.
Odmevna filmska prireditev na goriškem gradu se bliža koncu. Z nocojšnjo podelitvijo nagrad Mic-heleju Placidu, Angelu Pasguiniju in Robertu Nobiliju za film Le amiche del cuore ter z razglasitvijo ocene najboljšega filma s strani občinstva, se bo spustil zastor nad 11. filmskim natečajem. Zadnja predstava bo sicer na sporedu še jutri zvečer.
Današnje slovesnosti podelitve nagrade (ob 20.45) v prireditvenem šotoru se bodo predvidoma udeležili ugledni predstavniki italijanskega filma. Tako napovedujejo prisotnost Emidia Greca, režiserja in scenarista filma Una sto-ria semplice (Preprosta zgodba), prisotni bodo seveda dobitniki priznanja Placido, Nobile in Pas-guini, dalje Nanni Loy, scenarista Scarpelli in Age in morda še kdo od znanih imen italijanskega filma.
Ob 17. uri bo na gradu srečanje in pogovor medtem ko bo slovesno nagrajevanje zvečer, ob 20.45. Po slovesnosti bodo na velikem zaslonu predvajali Monicellijev film La grande guerra, z Vittoriom Gassmanom in Albertom Sordijem v glavnih vlogah in po scenski zasnovi Ageja in Scarpellija.
Film je leta 1959 prejel Zlatega leva na Festivalu v Benetkah.
Jutri, zadnji dan prireditve, bodo izven konkurence predvajali
SKGZ podpira pobudo za razpis občinskega referenduma o gradnji vojašnice na letališču
Načrt za napeljavo železniškega tira na avtoporto
V okviru tretje skupine del za dograditev blagovnega terminala, naj bi predvideli tudi železniško povezavo tega objekta. Skupina strokovnjakov bo v kratkem pripravila okvirni načrt, oziroma nakazala idejne rešitve. O tem je tekla beseda na nedavnem srečanju med občinskim odbornikom Raimondom Cappello, pokrajinskim odbornikom Bressanom in predsednikom družbe SDAG Bru-'npllom. Menda je s tehničnega vidika napeljava železniškega tira na območje avtoporta razmeroma lahko rešljiva zadeva, ob upoštevanju, da je. vzdolž terga objekta že speljana železnica. Možno bi bilo povezati z železniškim omrežjem tako blagovni terminal v Vrtojbi, kakor tisti v Štandrežu. Pri pripravi idejnega projekta bodo zato sodelovali predstavniki italijanskih in slovenskih železnic.
Pokrajinski odbor SKGZ je te dni s posebno izjavo podprl akcijo za zbiranje podpisov za razpis občinskega referenduma o šoli-vo-jašnici za finančne stražnike. V izjavi poudarjajo razloge za nasprotovanje gradnji ogromnega vojaškega kompleksa na območju go-riškega letališča v Štandrežu na meji s sovodenjsko občino. Gre predvsem za troje vidikov: prvi, ekonomskega značaja, zadeva nesmiselno preusmeritev izdatnih finančnih sredstev (za šolo vojašnico je predvidenih vsaj 150 milijard lir) iz zakona o refinansiranju Osimskih sporazumov. Raje kot za novo vojašnico bi isti denar lahko koristneje uporabili za prometne in druge infrastrukture, ki jih Gorica nujno potrebuje in za katere so bila ta sredstva že dodeljena. Drugi vidik zadeva problem okolja in velike danes še pretežno ze-
lene površine (30 hektarov), ki bi jo bilo treba žrtvovati za novo gradnjo. Pri tem SKGZ poudarja, da je nekoč slovenska občina Štandrež že plačala izdaten davek za "razvoj" mesta, saj so na njenem območju za potrebe industrijske cone, obmejnega postajališča, prometnih in drugih infrastruktur že pozidane skoraj vse nekoč rodovitne kmetijske površine. Tretji razlog za nasprotovanje gradnji te vojašnice je tudi v dejstvu, da bi naselitev več kot tisoč novih priseljencev posegla v narodnostne karakteristike nekoč popolnoma slovenskega kraja. Zaradi tega Pokrajinski odbor SKGZ podpira pobudo za razpis občinskega referenduma o gradnji te šole-vojašni-ce, ker meni, da je za tako pomembno odločitev za vso mestno skupnost nujno upoštevati mnenje in voljo vsega prebivalstva in še
posebej ljudi, ki živijo na območju, ki bi ga prizadela gradnja. Zato Zveza poziva goriške občane, da podpišejo predlog za razpis referenduma vsak delavnik od 9. do 12. ure v občinskem volilnem uradu ali v okviru akcij rajonskih svetov ter odbora za referendum.
Enotni odbor v Štandrežu za zbiranje podpisov za referendum o financarski šoli sporoča, da bodo jutri, od 9. do 12. ure zbirali podpise na glavnem trgu. Krajani, ki se bodo povabilu odzvali, naj prinesejo s sabo veljaven osebni dokument. Podpise bodo zbirali tudi v torek, 25.t.m., prav tako med 9. in 12. uro, na glavnem trgu v Štandrežu.
Društvo Micron C pričenja nocoj ciklus filmskih večerov v Krminu
Društvo "Micron C" začenja nocoj dvotedenski ciklus filmskih večerov v Krminu. Filme bodo vrteli na prostori! pri nižji srednji šoli "Pascoli", v drevoredu Roma. Začetek vseh predstav bo ob 21. uri. Nocoj bo na sporedu znani ameriški film ' Balla con i lupi", ki je igralcu in režiserju Kevinu Cos-tnerju prinesel z zgodbo o Indijancih veliko Oskarjev. Isti film bo na sporedu tudi jutri, v nedeljo, 23. avgusta. V ponedeljek in torek, 24. in 25. avgusta, bo na sporedu film o Sneguljčici iz produkcije Walta Disneya, "Biancaneve e i sette nani", ki še zmeraj pritegne mlade in starejše gledalce. V petek, 28. avgusta bo na sporedu film "Sua maesta viene da Las Ve-gas" z znanim Petrom O’ Toolom v glavni vlogi. V soboto, nedeljo in ponedeljek, 29., 30., 31. avgusta, bo na sporedu film "Beethoven" režiserja Briana Levanta. V sredo in četrtek, 2. in 3. septembra, bodo predvajali film iz produkcije čarovnika režiserjev, ki so mladim všeč, Stevena Spielberga z naslo-vom:"Fievel conguista il West". V petek, 4. in v soboto, 5. septembra pa bo na sporedu Walt Disneyev film "Bianca e Bernie nella terra dei canguri". Ciklus filmov se bo
zaključil s filmom Walta Disneya "Zio Paperone alla ricerca della lampada perduta", ki bo na sporedu v nedeljo in ponedeljek, 6. in 7. septembra.
Člani društva "Micron C" plačajo za vstopnino 4 tisoč lir, njihova članska izkaznica pa stane samo 2 500 lir. Vstopnica za vsako predstavo velja 6 tisoč lir, s popustom pa 3 tisoč lir.
Cesarjev praznik
V Jasihu pri Krminu, v kraju,.ki je v letih pred prvo svetovno vojno bil mejni kraj med takratnim habsburškim cesarstvom in kraljevino Italijo, se bo danes in jutri nadaljeval tradicionalni cesarjev praznik. Za ljubitelje statistik naj navedemo, da je leto 144. praznik v čast cesarja Franca Jožefa. Tudi letos bodo, poleg domačih folklornih skupin in godb nastopili gosti. Zanimanje vlada predvsem za nastop gostov iz Češkoslovaške.
Po ustaljenem običaju se bodo prireditelji tudi tokrat, s položitvijo vencev na pokopališču avstroo-grskih vojakov pri Bračanu, poklonili spominu vseh v dveh svetovnih vojnah padlih vojakov.
Roberto Torre
Fasila Jurich
Živahna prisotnost Romov v mestu Poostreno nadzorstvo policije
V mestu je te dni občutiti živahnejšo prisotnost Romov, na kar so policijski organi odgovorili s primernimi ukrepi. Včeraj zjutraj so na območju ulice Angiolina prijeli Fa-silo Jurich, pri njej pa našli dva velika izvijača, primerna za vlamlaj-nje.
Malo zatem pa so na območju Sv. Ane ustavili 29—letnega Roberta Torreja iz Carpija in pet let mlajšo Katio Lanza. Zenska je na območju Sv. Ane obiskala nekaj stanovanj z izgovorom, da prodaja čipke.
Obema so prepovedali zadrževanje na območju goriške in nekaterih sosednjih občin za dobo treh let.
film E. Scola Ceravamo tanto amati. Vstopnine jutri ne bo.
Glede letošnje filmske prireditve velja zabeležiti, da je v ožji izbor prišlo devet filmov, ki jih je izbrala posebna žirija. Organizator manifestacije je Goriška občina in, letos prvič, kulturno združenje Sergio Amidei.
Izvedbo tekmovanja je gmotno podprla Dežela, pokroviteljstvo nad manifestacijo pa je imela Ci-neteca nazionale.
Danes kajakaško tekmovanje na Vipavi
Na Vipavi bo danes popoldne zanimiva športna prireditev. V organizaciji kajakaškega društva Šileč bodo med Gabrjami in Rubijami pripravili tekmovalni slalom in spust po Vipavi. Zbirališče bo ob 15. uri Pri topolih, v bližini Pipanovega hleva. Podrobnejše informacije in navodila bodo tekmovalcem posredovali neposredno pred prireditvijo, ki se v tej poletni pripeki pravzaprav lepo prilega. Edina senčna stvar je pač v tem, da je zaradi suše tudi gladina Vipave močno upadla. Vsekakor velja nastopiti tudi v takih pogojih.
Zapora na odseku Gregorčičeve ulice
Županstvo obvešča, da bodo v prihodnjem tednu, od 27. t.m. , približno za petnajst dni zaprli zapro-met odsek ulice A. Gregorčič in sicer od Štandreža do križišča z državno cesto št. 55 bis. Promet bodo preusmerili po Mihaelovi ulici. Zapora je nujna zaradi del na območju tovornega postajališča.
Franku Periču in Luciji iskreno čestitajo ob rojstvu sina
DANIJELA
malemu pa želijo vso srečo v življenju
člani pevskega zbora Jezero, Doberdob.
razna obvestila
SPD Gorica - rekreacija priredi 29. in 30. avgusta izlet po Fužinskih planinah. Podrobnejša pojasnila po telefonu 81827 ali 30835.
Šola Glasbene matice Gorica sporoča, da bo potekalo vpisovanje za šolsko leto 1992/93 od 1. do 11. septembra ob delavnikih od 10. do 14. ure na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 531508.
Knjižnica D. Feigel obvešča, da je do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo do 11.9. delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure.
Občina Sovodnje bo priredila rekreacijsko telovadbo in sicer ob torkih in petkih. Prvo srerčanje bo 22. septembra ob 21. uri. Prijave ob začetku dejavnosti neposredno v telovadnici.
_____________izleti_____________
Društvo slovenskih upokojencev priredi od 21. do 26. septembra 6-dnevni izlet v Versilio, Cingue Terre, Lucco in na otok Elbo (2 dni). Zaradi rezervacije mest bo vpisovanje samo na sedežu društva do 9. septembra. Podrobnejši program dobijo interesenti ob vpisu.
_____________kino_______________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »House 4 — presenze impalpabili«.
VERDI 18.00-22.00 »Come essere donna senza lasciarci la pelle«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Gladiator«. SVOBODA Šempeter Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI Rita - ul. Don Bosco 175 - tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel. 40497.
Jarčev film Sejem pripadnosti na festivalu v Bellarii
Uspeh za zamejsko filmsko proizvodnjo
Za zamejsko filmsko proizvodnjo, o kateri lahko rečemo, da je še vedno v povojih, čeprav je bilo storjenih nekaj krepkih korakov, bo včerajšnji dan veljal za pomemben, četudi droben in skromen mejnik. Film Sejem pripadnosti, ki je nastal v produkciji Kinoateljeja in v režiji Danje-la Jarca, so namreč sinoči, kot smo že poročali na goriški strani, prikazali na festivalu v Bellarii in je bil deležen precejšnje pozornosti.
Anteprima del Cinema Ita-liano, to je uradni naziv manifestacije, je prikaz italijanskega neodvisnega filma in se letos odvija že desetič v Bellarii. Festival sodi med posebej prodorne in izvirne filmske prireditve širom polotoka. V desetih letih so se skozi to manifestacijo uveljavili avtorji, kot so Segre, Zaccaro, Maz-zucco, Soldini, Agosti ali pa skupina Cinico tv iz Sicilije.
V sekciji Sguardi - Pogledi je letos prisoten v Bellarii tudi glas slovenske manjšine v filmu Danjela Jarca Sejem pripadnosti. Realiziran letos v koprodukciji med Kinoatelje-jem in Tv Slovenijo, Danjelov film prerešeta izredno zanimivo in kompleksno vprašanje pripadnosti. Etnična pripadnost, poklicna oziroma strokovna, državljanska, družinska... vsakdo nekomu ali nečemu pripada. Samoumevno
ali ne, to se še posebno občuti ob meji. V prostoru, kjer obstaja neka meja. Pa ne samo meja med državama, kot je to v primeru goriškega miljeja v filmu: meja pripadnosti, med kulturami, med sosedi, med ideologijami ali preprosto meja sadovnjaka ali obdelane njive. Mejo karakterizirajo mejniki: naj si bodo fizični ali psihološki, racionalni ali neracionalni, realni ali nerealni. Mejnike je treba zorati in jih zgladiti z zemljo. Tak prostor je presek vseh omenjenih dilem, dvojnosti in dualizmov. To je prostor ob meji. Vse to prikazuje dokumentarec Danjela Jarca, ki je po poklicu arhitekt. V filmu Sejem pripadnosti se prefinjeno in z dokajšnjim občutkom za estetiko sprehajamo skozi arhitekturo obmejnega mesta, skozi občutke in beležke protagonistke pa se srečamo še z divjo vojno na Balkanu.
Sama uvrstitev filma v spored anteprime v Bellarii predstavlja priznanje za vložen trud celotnega kolektiva, ki je sodeloval pri realizaciji filma. Predstavlja pa tudi pomemben stik vse slovenske skupnosti s širšim italijanskim svetom, kar je še posebej dragoceno pri soočanju z večinskim narodom v splošnem projektu uveljavljanja slovenske prisotnosti v Italiji.
Nelahka pot zamisli o namenitvi kasarne mladim umetnikom
Kdaj se bo načrt Mreže za Metelkovo končno uresničil?
JIRI BEZLAJ
Zamisel Študentskega kulturnega centra in Gibanja za kulturo miru in nenasilja, da bi kasarno na Metelkovi ulici v Ljubljani namenili mladim umetnikom in kulturniškim skupinam, se je rodila že davno, preden se je jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije. Čeprav je bila tedaj videti skoraj povsem utopična, je takoj našla veliko število privržencev in v Mrežo za Metelkovo se je včlanilo kakšnih dvesto društev, ustvarjalnih skupin in posameznikov, vsega skupaj skoraj tisoč ljudi. Glavnih razlogov za tako veliko navdušenje ne gre iskati le v lepi, pacifistični simboliki te ideje, temveč predvsem v težavnem položaju, v katerem so ne le mladi, ampak pogosto tudi že dovolj uveljavljeni in pomembni ustvarjalci. Skrajno težko je namreč v Ljubljani dobiti ustrezne delovne prostore. Že desetletja niso za to pristojne družbene institucije ukrenile prav ničesar. Ni ga bilo mesta v bivši Jugoslaviji, ki bi tako slabo poskrbelo za ateljeje svojih umetnikov kot prav Ljubljana.
Do družbenega ateljeja je mogoče priti le z izjemno srečo ali pa z znancem na ustreznem mestu, privatniki, ki oddajajo delovne prostore, pa navadno zahtevajo najemnino, ki je tudi do nekajkrat višja, kot so dohodki srednje uveljavljenega slovenskega umetnika (ti so neredko kar precej nižji od takoimenovanega eksistenčne-
ga minimuma). V komaj kaj boljšem položaju so razne gledališke, plesne in glasbene skupine. Nepoučeni si le težko predstavlja, v kako obupnih razmerah nastajajo včasih visoko kvalitetne ali celo vrhunske stvaritve in koliko več in boljšega bi se dalo napraviti, če bi se ustvarjalci lahko v miru posvečali svojemu delu, namesto da trošijo neznansko veliko časa in energije za to, da si sploh lahko zagotovijo najbolj nujne delovne in življenjske razmere.
Seveda pa cilj projekta, imenovanega Mreža za Metelkovo, ni le pridobitev delovnih prostorov, temveč tudi predstavljanje rezultatov dela, povezovanje kulturnikov z različnih področij, komuniciranje s podobnimi združbami v drugih evropskih mestih (v ta namen je bil ustanovljen mednarodni informacijski center) in tudi trženje - Mreža se namreč sama financira. Že doslej je organizirala kar lepo število prireditev in celo ustanovila svoje glasilo M'z j n, ki je že preraslo okvire internega biltena in ima menda resne ambicije postati vodilna kulturološka revija.
Po umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije se je prvi hip zdelo, kot da se je uresničitev te lepe »utopije« nenadoma približala, v resnici pa so se stvari precej zapletle. Dolgo časa se sploh ni vedelo, komu bo kasarna pripadla: mestu, republiki, obrambnemu ali pravosodnemu ministrstvu. Potem naj bi se odločilo,, da bo del vojašnice dobilo ministrstvo za not-
Pri tržaški založbi Lini izšel Vodič po poteh zgornjega Krasa
Popotovanje od Slavnika do Nanosa
Kdor zaide med spokojno in osvežujočo tihoto pokrajine, ki se počasi in neenakomerno dviguje proti nebu, takoj ko se izvijemo iz prav tako omamnega objema naše bližnje kraške planote, ki se polkrožno oklepa Trsta, se mu njeni čari neizbežno vtisnejo globoko v dušo. Narava je podarila krajem, ki se razprostirajo med Nanosom, Vremščico in Slavnikom, čudežno privlačnost. Gozdovi in goličave si podajajo roke kot v sproščenem ritmu omamne simfonije in vsako njihovo drevo, grm, cvet, kamen, ali žival, ki nehote prekriža pot, ti mimogrede zašepeta napev, ki prihaja iz davnine in brezčasnosti in beži v brezdanjost. Tudi znamenja človekove prisotnosti v tej Pokrajini zadobijo neko posebno razsežnost, ki nam čudežno preoblikuje v neko prozorno milino vse tiste hrapave občutke, ki smo jih Prinesli s sabo iz mestnega vrveža.
Ko se, denimo, lačni gorskok-raške svežine vzpenjamo iz Prešnice proti Slavnikovi pleši, ali iz Senožeč na Vremščico, ali od Razdrtega na nemirni Nanos, ali pa kadar se čisto enostavno prepustijo pomirjajoči spokojnosti sliko-yitih Artviž, se marsikdaj pri sebi čudimo, zakaj je pravzaprav sorazmerno tako malo zanimanja izletnikov in turistov za te kraje. V isti sapi pa sebično pomislimo, da je nemara bolje tako. Če bi preveč j^klamizirali ta predel gorskega Krasa, bi bržkone izgubil delček sv°je čarobnosti in miru. Ne glede na to, kaj kdo misli, je ta predel ^endarle vreden besede ali dveh. Vreden, da ljudje tudi posredno sPoznajo njegove skrivnosti, užije-1° njegovo lepoto, odkrijejo njego-v® znamenitosti in zgodovino, življenje njegovih prebivalcev in sPoznajo poti in pešpoti, ki ga Prepletajo.
Slovenci, roko na srce! V tem Pogledu nismo veliko naredili, oiovenski Kras na eni in drugi Vani meje je v naši strokovni ali Urističnoizletniški literaturi zelo kromno obdelan. Pravzaprav bi Bantan stikali v knjigarnah za vo-aici in našli bi jih ne niti v stari-
narnah, kar pomeni, da na tem področju nimamo tradicije. Prej bomo o naših krajih kaj izvedeli od tujcev.
Takšen primer, ki mu gre izreči vso pohvalo in zahvalo predstavlja pred kratkim izdana knjiga Daniele Durissini in Carla Nicotre Guida agli itinerari del Carso montano - Vodič po pešpoteh gorskega Krasa. Knjiga je izšla pri tržaški založniški hiši Lint, ki je nekako specializirana za tovrstne priročnike. Ista avtorja sta za zbirko vodičev te založbe prispevala že dve deli o naravoslovnih, arhitektonskih in zgodovinskih značilnostih in zanimivostih tržaškega Krasa. Tokrat sta se podala na območje Slavnika - Artviž - Vremščice - Nanosa, kot govori podnaslov njunega vodiča. Zanimivo je, da so prva tri imena podnaslova v italijanščini (Taiano, Artuise, Au-remiano), Nanos pa je v slovenščini. V svojem uvodu pripominjata, da Nanosu nista hotela spreminjati imena v Monte Re, ker je ta oblika zelo malo poznana. Sicer pa velja poudariti, da so v knjigi vsa krajevna imena dosledno v izvirni, slovenski obliki in z italijanskim prevodom (a ne za vsa; manjši kraji so samo v slovenščini). Pri nekaterih je tudi nemška oblika. Če izvzamemo rahlo zmešnjavo s temi imeni, ki se tu pa tam komaj
opazno pojavi, moramo reči, da sta Durissinijeva in Nicotra z veliko občutljivostjo, dobro in izčrpno dokumentacijo in neposrednim poznavanjem proučevanega območja in predvsem z veliko ljubeznijo do teh krajev opravila svoje delo.
Vodič obsega devet podrobnih popisov izletov ali itinerarjev, tri za Slavnik, in po dva za Artviže, Vremščico in Nanos. Dopolnjujejo jih opisi posameznih krajev in njihovih zgodovinskih in drugih značilnosti in zanimivosti. Opremljen je s šestimi zemljepisnimi kartami ter s petdesetimi črnobelimi slikami. Knjiga bo nedvomno koristen pripomoček za vsakogar, ki se podaja v te kraje, pa tudi sicer za vsakogar, ki želi vedeti to ali ono podrobnost o sedanjosti ali preteklosti gorskokraškega območja med Slavnikom in Nanosom.
Mimo uporabne vrednosti Vodiča pa velja podčrtati pristop, s katerim je bil napisan. Že iz posvetila izžareva neka čustvena navezanost na kraje in ljudi, ki jih Durissinijeva in Nicotra opisujeta v knjigi - »Videla sva otroke iskrenih in smejočih pogledov v vasicah starinskega videza, dišečih po gorečem lesu; njim posvečava to knjigo«. In poetična nota se še stopnjuje v uvodnih besedah : »In ko boste trudni od dolge hoje prispeli v vas in videli živino, ki se
vrača v hlev, ko boste z občutkom, da vas nekdo opazuje, za grmom uzrli velike modre oči in se bo nad njim dvignila plavolasa glavica, ko boste dvignili leseni pokrov Štirne in se bo odvila stara zarjavela veriga in ko se boste očarani nagnili nad Škocjansko jamo in zadnji del podzemskega toka Timave, boste razumeli, kako se lahko nekdo zaljubi v to zemljo in te ljudi«.	^
ranje zadeve, drugi del pa Mreža. Nenavadno sosedstvo kulture in policije kajpak vzbuja neprijetne asociacije, še bolj žalostno pa je, da Mreži dodeljeni prostori ne pokrijejo niti desetine potreb, so za ateljeje in za gledališko dejavnost povsem neprimerni in povrhu vsega namenjeni skorajšnjemu rušenju. Zganili so se tudi prebivalci okoliških ulic in zasuli časopise s prestrašenimi pismi, v katerih ogorčeno nasprotujejo dodelitvi prostorov umetnikom, bojda se boje kaljenja nočnega miru in slabega zgleda za svoje otroke. Filister v Cankarjevem Križu na gori pravi, da so umetniki dobri za ob nedeljah in praznikih, današnjemu slovenskemu filistru pa nedelje zapolni televizija in druga sredstva za množično poneumljanje in z umetnostjo v resnici nima kaj početi - vsakršno kulturo očitno z veseljem zamenja za tisto obliko varnosti, ki mu jo nudi policija. Člani Mreže so se odločili na odpor krajanov odgovoriti tako, da so v njihovem okolišu, v zgradbi opuščene termoelektrarne, pripravili likovno razstavo, ki se je niso udeležili le člani Mreže, temveč so skoraj vsi pomembnejši slovenski umetniki vseh generacij, vključno z najbolj zvenečimi imeni, s svojim sodelovanjem izrazili podporo projektu. Stara zapuščena podrtija je postala prizorišče razstave, ki bi si jo lahko štela v čast vsaka ugledna galerija, poleg tega pa so se v njej zvrstili nastopi alternativnih gledaliških skupin in še druge prireditve.
Ker Mreži dodeljeni prostori niti približno ne zadoščajo - potrebovali bi več kot sto slikarskih, kiparskih, grafičnih, designerskih in fotografskih ateljejev, gledališko dvorano, manjšo kino dvorano, koncertno dvorano, prostore za razstave, za vaje glasbenih skupin, za restavracijo z bio hrano, za prenočišča po zgledu youth hostelov, za pisarne, za kiparsko livarno, za tiskarno in fotografske temnice, za tehnični servis, za informacij sko-komunikacijski center - se Mreža poteguje še za del kasarne na Roški cesti in še druge objekte v Ljubljani. Zagnani Mrežini aktivisti upajo, da bo do zime že nekoliko bolj jasno, kakšna bo usoda projekta, ki bo, če se bo posrečil, prav gotovo veliko prispeval k višji ravni kulturnega življenja v mestu in državi.
Cerkvica pri Naklem, od koder vodi pešpot v Artviže
Šiškovič-Lasko popestrila Piranske glasbene večere
IVAN SILIČ
V križnem hodniku minoritskega samostana sta bila 14.t.m. gosta Piranskih glasbenih večerov violinist Črtomir Šiškovič in ruski pianist Igor Laško. Na programu sta imela pretežni del Tartinijevih del / sonate za violino in klavir: v g-molu op. 1 št. 10 - Didone abbandonata, v g-molu - Vražji trilček in tri sonate za solo violino: v g-molu gl. št. 8, v e-molu el, št. 4 ter v C-duru Cl, št.4/, poleg tega pa še Corellijevo La follia za violino in klavir in Nardinijevo Sonato v A-duru za violino in klavir. Mislim, da je Tartinija bilo malce preveč in bi z zamenjavo enega njegovega z delom drugega celoti ustreznega autorja bil program bolj razgiban, pa čeprav je bil dobro izveden. Oba partnerja sta bila vzorno uigrana in enako močna oblikovalca. Kajti njuno muziciranje je bilo smiselno zasnovano in nazorno. Moramo naglasiti violinistovo zaznavno dovršenost, čisto in virtuozno igro in izenačen ton. Take so bile tudi izvedbe sonat za solo violino.
Čeprav njegova kreativna naravnanost ne podlega blesteči učinkovitosti in nas njegova muzika osvaja, vendar ostaja občutek določene nedorečenosti. Moramo pa na drugi strani poudariti, da je izvajalec ne samo v tehničnem pogledu, v virtuoznosti in ritmični trdnosti, temveč tudi v pogledu dojemanja vrednot ter ustvarjalnega ponazarjanja dosegel razsežnejše dimenzije. Ni pa še vse popolno pri Vražjem trilčku,- mislim, da še ni prišlo do potrebe večje sprostitve, ki bi muzikalnim silnicam dala več poleta. No, kljub tem pripombam je bil recital na prepričljivem umetniškem nivoju, saj mu je svoj pečat utis-nil tudi pianist z izvrstno igro in z občutjem muzikalno iztanjšane-ga sooblikovalca.
Če premerim vse dosedanje koncerte letošnjih Piranskih večerov, je tudi ta med kvalitetnimi. Hočem reči, da je umetniška komisija Piranskih glasbenih večerov imela letos pri izbiri izvajalcev in izvajalskih skupin kar srečno roko. Tako je prav in tako želimo tudi za naprej.
Ivan Pregelj
Ze
XXXIX.
MMmcr
'ena je rahlo zbledela in nato zardela. Potem je jecljala:
»Če bi mogla krivico popraviti, o moj Bog! Saj bi jo takoj!«
»Umirite se, gospa!« ji je poljubil Mohor roko...
Tako se je zgodilo prečudno. V mrtvašnici na solkanskem pokopališču je ležal ustreljen Vrta an Koščarjev. Uporniki so bili pozabili nanj, cerkovnik se je oščajal zvoniti mu, ker ni vedel, kdo ga bo plačal, domači duhovni je sicer poslal sveč, da so mu jih prižgali. Kdaj naj bi pogre-bal, pa mu ni nihče sporočil. Tako je našel Mohor Kacafura ubogega fanta, ga spoznal in otrnil solzo. Potem je stopil z gospo Marjuto v župnišče in plačal pogreb. Ko je šel od pogreba, so se Tolminci vračali. Videli so ga, izvedeli, kaj je napravil Vrbanu. Hvalili so ga. Nekdo izmed onih, ki jih je imel Mohor na svoji levi roki, pa je dejal zlohotno:
»Bog me varuj take smrti, da bi me kot Vrbana pokopaval birič!«
Beseda je postala prislovica. Njen prvi smisel pa so ljudje pozabili.
To je življenje: ob smrti - idi-
llustriral Klavdij Palčič
__________Čudna______________
Velika noč
Podmelški župnik Murovec je sedel v svoji sobi za mizo pri svitu motne oljenice. Na desni mu je ležala knjiga, na levi zganjen, do polovice popisan list papirja. V velikem tintnem lončku je tičalo troje gosjih peres. Okno proti cerkvi je bilo odprto. Tiha in žalostna noč velikega petka je snivala pred oknom in nad cervijo. Zdaj pa zdaj je čul župnik od zunaj glas korakov in nato škripanje cerkvenih vrat. Ljudje so prihajali v cerkev molit in poljubljat razpelo na stopnicah pred prezbiterijem.
Tedaj je bral župnik:
»Bonum est viro, cum portave-rit jugum ab adolescentia sua, sedebit solitarius et tacebit, guia levabit super se. Ponet os suum in pulvere, si forte sit spes...«!1)
Župnik se je zamislil v bridko besedo in njen tolažilni smisel. Zamišljeno je govoril:
»Si forte sit spes.
Nema žalost se mu je zrcalila na licu. Nekako nestrpno je odmaknil knjigo in segel po listu papirja. Tiho je bral, kar je prej napisal, in ko je prebral, je položil list predse, vzel pero in začel pisati, od tam, do koder je napisal. Besedo za besedo je glasno izgovarjal, ko jo je beležil:
»Potem pa so se vzdignili kmetje v mestu s trga, ki mu pravijo Na Travniku in so šli in porušili hišo dacarja Bandela. Destruxerunt sed non occide-runt, rušili so, ubijali pa ne. Kaplje človeške krvi niso prelili, kar jim Bog štej v zasluženje.«
Za trenutek je dvignil župnik glavo. Nekaj rahlega veselja mu je šlo čez lice. Očividno je bil zadovoljen z besdo, ki jo je našel in tudi z novico, ki jo je mogel zapisati z mirno vestjo.
»Potem so rekli nekateri,« je pisal dalje, »vstanimo in se vz-
dignimo nad pijavke in krvosese. Res so se vzdignili, štiri sto mož in še več so šli iz Gorice in so prišli v Števerjan i. e. in vi-cum Sti Floriani, in so razdejali hišo domini baronis Tacco. Des-truxerunt, sed non occiderunt. Rušili, ubijali pa ne.«
Zopet je počival zgodbopisec.
»Bil pa je v neki vasi tam blizu dacar ali cestninar,« je beležil dalje, »ki mu je bilo ime Peter Taljanut. Bil je človek trdega srca in samopaš. Pa so rekli ljudje: Porušimo hišo! Prosil je, naj ne rušijo. Tudi ključarja, sta prosila, naj ne rušijo. In niso porušili. Dacar pa je plačal sto cekinov cerkvi Sti Floriani. Bili pa so to ljudje od Kronberga, Grgarja in Lokva. Nec destruxerunt, nec occiderunt!«(2>
Župnik se je dvignil in stopil k oknu. Venomer so pele stopnje prihajajočih in odhajajočih. Crkvena vrata so venomer škripala v tečajih. Skozi cerkveno okence je razločil župnik v medlem svitu oljenic pred božjim grobom svoje ljudi, kako so poklekali pred razpelo, molili in poljubljali krvave svete rane. Bile niso samo ženske in otroci, bili so tudi možje in odrasli fantje, ki so šli nedavno v punt. Župniku so se od srca smilili, sklenil je roke za molitev in prosil k Bogu:
»Ne pozabi jih v usmiljenju!«
Sedel je zopet za mizo in oprezoval v obredno knjigo.
»Ego guidem plantavi te,« je bral, »vineam meam speciosissi-mam et tu facta es mihi nimis amara.«(3>
»Nimis amara!« je vzdihnil, segel zopet po pero in pisal:
»Čepovanci in Grganci pa ljudje iz bližnjih vasi so se zbrali in prišli na tiho nedeljo v Sol-
kan, da bi strahovali vdovo Baši-novo. Bilo pa jih ji štiri sto in več. Vprašali so se gospoda v Gorici, kaj naj storijo. Pa so sklenili, da pošljejo kmetom prigovarjat venerabilem ac doctum ex S. J. dominum Sodar in dvoje očetov iz reda svetega Frančiška s petimi meščani. Ti so šli in prosili kmete, naj ne porušijo hiše. In niso porušili. Nec de-struxerunt nec occiderunt.«
Tu se je župnik razgrel in zamrmral nejevoljno:
»Pa bi kmalu bili. Ko se gre širokoustit pred nje Mohor Kacafura pa jim s sabljo grozit, birič prismojeni!«
Duhovnik je poročal še dalje:
»Vstal pa je v mestu in po deželi velik strah in gospoda so se zbrali in se posvetovali, kako bi kmete ukrotili in ustrahovali. Pa so sklenili, da poprosijo cesarja, naj jim pošlje vojakov na pomoč. Za prvo je prišlo iz Gradiške petintrideset vojakov in sto in dvainštirideset černidov. Ko so našli mesto varno in nobenega kmeta v njem, so se vojaki vrnili. Zakaj meščani so se dvignili in so rekli...«
»In so rekli,« je pomakal župnik pero v tintni lonček, »ali bomo mi reveži tuje vojake redili in. prenočevali?« Gospoda pa so sklenili, naj se vojaki vrnejo. Drugi pa so se jezili in so rekli med seboj: Velika je predrznost kmetov. Vohune in oglednike pošiljajo v mesto in nam branijo odnesti podrtije Bandelove hiše. Še drugi so rekli: Po vsej deželi grozijo mitnicam. Vstal pa je stanovski davkar gospod Roglo-vič in je rekel: Branijo se plačevati vsakteri davek. Stanovi so sporočili Kormincem, naj branijo Taccojevo in Thurnovo hišo. In so odgovorili Korminci: Ne bomo branili ne hiše Taccojeve ne hiše Thurnove! Gospoda in
stanovi so rekli: Kaj napravimo, če se- kmetje zopet zberejo in pridejo v Gorico! Oborožili bomo plemiče in njihove hlapce, meščane in šolarje. In na dano znamenje z dvojnim topovskim strelom z mortalete bomo šli branit mesto. Tako so sklenili. Visoki gospod podglavar pa je poslal vsem županom po vsej deželi opomin, naj mirijo ljudstvo. Tudi duhovskim je sporočil podobno, naj svare ljudi v cerkvi in pred cerkvijo. Skrivaj pa je poslal ovaduhov in velel, naj poizvedujejo, kdo so, ki ščujejo ljudstvo k uporu.«
Župnik Murovec se je moral hudo razburiti, ko je to pisal, zakaj brezmiselno je pisanje dalje po knjigi, ki mu je ležala ob strani.
»Parvuli petierunt panem et non erat, gui frangeret eis — Otroci so kruha prosili, pa ga ni bilo človeka, ki bi ga jim lomil.«
Razgrel se je, udaril z roko ob mizo in vzkliknil:
»Kruha bi jim dali, kruha, pa bi nihče več v punt ne hodil.«
Še bolj ljuto je pristavil:
»Pa bodo vojsko nanje zbrali, Bog jim greh odpusti, jaz ga ne!« *
Sedemnajstega aprila na velikonočni ponedeljek zvečer je sedelo pri Matku v Volčah polno sobo pivcev. Pili so večinoma na upanje, zakaj beda je bila velika. Bila je žalostna velika noč. Otroci so popraševali po piruhih in gubanici in s solzami obirali ovsenjak. Matere so se v bridkosti jadile zbog otrok, da še ovsenega kruha ne bo. Očetov, mož in odraslih fantov pa sploh po ves dan ni bilo domov. Ubogi moški! Prečudna žalost jih je trla, dotlej je niso poznali. Čudovita praznota je bila v njih sr-
cih, nepojmljiv strah, nemirnost. Šele v družbi in pri vinu so se oddahnili, pozabili na bedo doma, pozabili na lastno lakoto in pili, mnogi celo v bridki zavesti, da so prazniki prešli, ne da bi opravili spoved. V tem občutju so postajali celo dobrodušni ljudje zajedljivi, nezaupni in samopašni. Drug drugemu so hvalili svoja junaštva, lagali in bahali, ko so drugi sikali s prečudno preračunjeno hudobno namero, da so izdajalci med njimi. Kdo pa, so ob takih besedah planili pivci z izbuljenimi očmi izza mize, grozili, da je treba uhajačem hiše požgati, nje same pa obesiti. Saj je postavo dal Šime Golja in so jo vsi potrdili; da je za tretje, naj sodi deset sodnikov na vrv, tistega kdor bi uhajal ali izdajal.
Sedel je tisti večer pri Matku tudi Gašper Bizalj. Bil je eden onih, ki je še sproti plačeval. In ker je plačal nekaj za druge, je imel glavno besedo in je kaj sitno godel in pravil samo o svojih preklah, ki jih nikoli v prepove-dancu sekal ni.
»Tvoje prekle, vsi smo jih že siti,« je rekel Matko, »kolikokrat pa boš še povedal o njih!«
»Kolikokrat hočem,« je odvrnil nejevoljno Bizalj, »ti nosi na mizo in molči!«
»V svoji hiši že smem katero ziniti,« je menil Matko. Toda kmetje so držali za Gašperja. Tedaj se je Matko razgrel:
»Pijanci,« je vzkliknil. »Delat pojdite, da od lakote konca ne vzmete in da boste imeli s čim plačati, kar zapijete. Niti kaplje je ne dam več.«
»Dal jo boš, če plačam,« je rekel Bizalj. Matko je šel kljub o -vaje proti vratom.
»Kakor Judež me gleda!« je ušlo tedaj Bizalju. Matko se je obrnil, kakor bi trenil in stal pred Gašperom:
»Kdo je Judež?«
»Ali sem mačku na rep stopil —« je hotel povedati Bizalj.
Matko ga je stisnil za tilnik in segel z desnico po vrč na mizi, da mu ga sesuje na glavi. Kmetje so planili, da branijo tovariša.
»Besedo nazaj!« je klical Matko. Bil je kakor vsi drugi. Kakor je sumničil druge, da na tihem spadajo od punta, tako se je krčevito bal sam, da bi ga sumili. Res je pa bilo, da so tolminski, ki se niso udeleževali upora, zadnje čase kaj nenavadno pogosto prihajali v njegovo krčmo. In ljudje so videli, da je Matko prijazen z njim pa so po svoje razumeli.
»Besedo nazaj!« je ponovil krčmar.
»Kaj boš! Groša nisi plačal,« je rekel Bizalj. Matko je zamahnil z vrčem. Kmetje so mu pridržali roko. Začeli so se molče prerivati in pehati kakor pri pravem pretepu. Matko se jih je otresel, sopel burno in bil bled. Iskal je ob sebi za krivačem.
»Le kar poskusi,« je čakal Bizalj.
(se nadaljuje)
(1)	Bonum est viro, cum...: Dobro je možu, ki je jarem nosil od svoje mladosti. Samoten bo sedel in molčal, ker vzel bo nase. Svoja usta bo položil v prah, če bi bilo morda še upanje.
(2)	Nec destruxerunt,nec occiderunt: niso rušili niti ubijali.
(3)	Ego quidem plantavi te...: Jaz sem te zasadil, vinograd naj lepši, pa si mi v preveliko žalost.
Na mednarodnem atletskem mitingu v Berlinu
linford Christie se je oddolžil
BERLIN — Linford Christie se je oddolžil za neuspeh na mitingu v Kolnu, kjer ga je na 100 m prehitel Nigerijec Adeniken. Vendar je morda tudi vprašljivo, koliko velja njegova zmaga, saj na startu ni bilo Carla Lewisa. Slednji je nastopil na 200 m, kjer pa je zasedel 3. mesto, medtem ko je zmagal Fredericks pred Marshom.
Kenijec Kiptanui se je pomeril na 2.000 m, kjer pa je izgubil boj s kronometrom, saj ni izboljšal svetovnega rekorda. Obljubil je, da bo v Bruslju napadel rekord na 5.000 m.
Med ženskami velja zlasti omeniti nastop Privalove, ki je na 100 m premagala Torrencejevo in Otteyevo.
MOŠKI
Kladivo: 1. Astapkovič (SND) 81,04 m; 2. Nikulin (SND) 80,68 m; 3. Abduvalijev (SND) 79,88 m.
100 m: 1. Christie (VB) 9 "99; 2. Burrell (ZDA) 10'04: 3. Surin (Kan) 10 "15; 4. Mitchell (ZDA) 10 "16.
200 m: Fredericks (Nam) 20 "01; 2. Marsh (ZDA) 20"14; 3. Levvis (ZDA) 20'16; 4. Bates (ZDA) 20"20; 5. Da Silva (Braz) 20 ’24.
2.000 m: 1. Kiptanui (Ken) 4'52"53; 2. Kibet (Ken) 4'55 "31; 3. Herold (Nem) 4'57"83.
Disk: 1. Riedel (Nem) 68,66 m; 2. Schmidt (Nem) 65,94 m; 3. Ubartas (Lit) 64,90 m.
110 m ovire: 1. Jackson (VB) 13 "05; 2. McKoy (Kan) 13'12; 3. Jar-rett (VB) 13 "25; 4. Kingdom (ZDA) 13 "29.
Krogla: 1. Guenthoer (Švi) 21,07 m; 2. Klimenko (SND) 20,18 m: 3. Andrei (It) 20,15 m; 4. Zerbini (It) 19,94 m.
800 m: 1. Kiprotich (Ken) 144 "72; 2. Gray (ZDA) 1'45'20; 3. Tanui (Ken) 1’45 "33.
Milja: 1. Kemei (Ken) 3'48"80; 2. Morceli (Alž) 3"49"79; 3. Baumann (Nem) 3'51"12.
400 m ovire: 1. Young (ZDA) 47 "81; 2. Matete (Zam) 48"23; 3. Aka-busi (VB) 48 "81.
400 m: 1. Kitur (Ken) 44 "75; 2. Watts (ZDA) 44 "83; 3. S. Lewis (ZDA) 45"05.
3.000 m zapreke: 1. Sang (Ken) 811 "14; 2. Barkutwo (Ken) 8'11""70; 3. Boinett (Ken) 814 "25.
Daljina: 1. Powell (ZDA) 8,57 m; 2. VValdner (ZDA) 8,11 m; 3. Greene (ZDA) 8,07 m.
Višina: 1. Sotomayor (Kub) 2,34 m; 2. Kemp (Bah) 2,32 m; 3. Conway (ZDA) 2,30 m.
ŽENSKE
400 m ovire: 1. Farmer-Patrick (ZDA) 53 "59; 2. Ponomareva (SND) 53 "66; 3. Ledovskaja (SND) 54"50.
100 m: 1. Privalova (SND) 10 "93; 2. Torrence (ZDA) 11 "02; 3. Ottey (Jam) 11 10; 4. Malčugina (SND) 11 18; 5. Ashford (ZDA) 11"19.
800 m: 1. Van Langen (Niz) 159 "55; 2. Mutola (Moz) 1’59 "70; 3. Jejsejeva (SND) 1"59 "93; 4. Nurutdi-nova (SND) 2"00"47; 5. Vriesde (Sur) 2 01 "30; 6. Boulmerka (Alž) 2 01’"51; 7. Ouirot (Kub) 2'01"65.
Daljina: 1. Drechsler (Nem) 7,10 m; 2. Kravets (SND) 7,05 m; 3. Ninova (Av) 6,67 m.
Višina: 1. Henkel (Nem) 2,00 m; 2. Kostadinova (Bol) 1,98 m; 3. Astafei (Rom) 1,90 m.
5.000 m: 1. Meyer (J.Af.) 1451 "45; 2. O Sullivan (Ir) 14"59 "11; 3. Kipla-gat (Ken) 15'07 "87.
Uspeh Stefanela
MESTRE — V prvi tekmi košarkarskega turnirja »Gran premio Casino di Venezia« je tržaški Stefanel z 94:81 (48:38) premagal atenski 01ympiakos.
Na tradicionalni kolesarski dirki za »pokal Agostoni«
Colage v sprintu, številni odstopi
LISSONE (Milan) — Na 46. izvedbi kolesarske dirke za »pokal Agostoni« je v zmagal Stefano Colage, ki je v sprintu prehitel Giorgia Furlana. Colage je 206 km prevozil v 5.22'31" s poprečno hitrostjo 38,437 km na uro. Na 3. mesto se je z dvema sekundama zaostanka uvrstil Massimo Ghirotto. Sledijo: 4. Cassani (It); 5. Hampsten (ZDA); 6. Della Santa (It), vsi po 2"; 7. Bugno (It); 8. Calcaterra (It); 9. Elli (It); 10. Chioccioli (It), vsi po 20".
Dirka je bila zelo naporna, tako da je prišlo tudi do številnih odstopov: od 127 kolesarjev na startu jih je do kraja prišlo samo 32. Med drugimi so odstopili Chi-appucci, Ballerini, Giovannetti in Fig-non.
Ayrton Senna: »Prišel bom k Ferrariju«
MONZA - Trikratni svetovni prva v formuli ena, Brazilec Ayrton Senna, je včeraj izjavil, da bo prej sli slej le prišel k Ferrariju: »Ferrari je vedno bila moj sen in ga hočem uresničiti, predno sklenem kariero.« Trenutno pa ne more sprejeti ponudbe, o kateri so mu govorili v Španiji, kar je tudi pojasnil Nikiju Laudi: pri Ferrariju so šele sedaj krenili na pravo pot, vendar bo potrebno nekaj časa, da postanejo kompetitivna. Po njegovem mnenju do prvih dirk prihodnjega leta novo vozilo ne bo še pripravljeno, a če ne bo sedel za njegov volan leta 1993, je možno, da bo leto kasneje.
Senna je med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami imel tudi incident, ki pa se je
na srečo končal brez hujših posledic. Pri hitrosti okrog 300 km na uro je prišlo do okvare na sprednji obesi, izteklo je nekaj olja, ki mu je povsem zastrlo pogled. Dvignil je sprednji del čelade, da bi videl, kje vozi, in vrelo olje mu je končalo na obraz, vendar, kot smo dejali, ni bilo nič hujšega.
O Ferrariju je včeraj govoril tudi Har-vey Postlethwaite, ki je prevzel njeno športno upravo. Dejal je, da je sedanja struktura preveč birokratska, zato bodo znižali organik (od sedanjih 380 oseb naj bi prišli na 320). Vendar bo samo okrog 160 oseb bilo zaspolenih v oddelku za dirke, druga polovica bo v ločenem oddelku, ki bo proizvajal motorje. Pojasnil je tudi, da je Barnard že na delo za novo vozilo, ki naj bi ga dokončali do dirke v Imoli. Med drugim bo novo vozilo imelo aktivne obese. Za prve štiri dirke nove sezone pa naj bi imeli na razpolago še bolj izpopolnjeno verzijo sedanjega vozila.
Poraz Sampdorie
VALENCIA (Španija) — Na nogometnem turnirju »Naranja« v Valencii je moskovski Dinamo z 2:1 (2:0) premagal Sampdorio. Strelci: Simutenkov v 11", Bonetti v 35' (avtogol) in Serena v 53".
Za Sampdorio je to bil prvi poraz v dosedanjih predprvenstvenih srečanjih.
V ponedeljek v Trstu Italija - Brazilija
TRST — V ponedeljek, 24. t.m., bo v tržaški športni palači prijateljska tekma
med mladinskima moškima odbojkarskima reprezentancama Italije in Brazilije. Srečanje se bo pričelo ob 19.30, za Italijo pa so bili sklicani: Giretto, Bartek, Eges-te, Meoni, Papi, Bovolenta, Fangareggi, Corsano, Botti in Franceschelli.
SK BRDINA
obvešča, da se nadaljujejo suhi treningi v naravi vsak torek in četrtek ob 18. uri.
ŠD ZARJA
obvešča, da bo prvi trening za letnika 1981/82 v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici. Urnik in kraj nadaljnjih treningov bomo igralcem naknadno sporočili. Odbor
ŠD KONTOVEL
sporoča, da bo sestanek za minibasket za otroke letnikov od 1986 do 1980 v ponedeljek, 24. t.m., ob 18. uri na igrišču ŠD Kontovel.
Treningi pa bodo ob torkih in četrtkih, in sicer: od 17. do 18. ure za letnike 1984/85/86 in od 18. do 19. ure za letnike 1980/81/82/83.
ŠD POLET
obvešča, da je zbor košarkarjev letnikov 1979/80/81 ("propaganda" in dečki) v ponedeljek, 24. t.m., ob 17.15 na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah.
Pred novo sezono v košarkarski D ligi
Več mladih igralcev
pri Boru in
Walter Sosič bo skoraj gotovo okrepil vrsto Kontovela
Po lanski zmagoslavni sezoni se sedaj začenja zahtevnejša, a obenem prestižnejša faza za naše košarkarske ekipe. Jadranovci so s počitnicami končali že pred desetimi dnevi, telovadne copate pa so si po daljšem premoru ta teden nadeli še slovenski predstavniki D lige, igralci Bora in Kontovela.
V obeh ekipah je prišlo do nekaterih pomembnih novosti, zlasti pri Kontovelu se je lanska igralska garnitura dokaj spremenila. V vlogi trenerja bo tudi letos Marko Ban, mesto pomožnega trenerja pa je zapustil Boris Vascotto. Njegovo mesto je prevzel Luka Furlan, ki se tako vrača v slovensko okolje po dveh letih izkušenj pri miljskem društvu Cgi.
Kar se tiče igralskega kadra, so iz lanske postave izostali kar štirje mladinci (Emili, Gregori in Rebula so prestopili k Jadranu, Budin pa k Stefanelu). Šušlja se, da bi v zameno Kontovelov dres lahko oblekli nekateri posamezniki, ki so v zadnjih letih končali z igranjem v mladinskih kategorijah, o tem pa so še v teku dogovori med posamezniki in nekaterimi društvi.
Velika okrepitev predstavlja skoraj gotov prihod VValterja Sosiča, ki bi po dolgih letih igranja v vrstah Jadrana lahko posredoval Kontovelu svoje izkušnje. Pričakovati je bilo tudi, da se bo v postavo vrnil Damir Starc, ki je bil v lanski sezoni na posodo pri Sokolu, zaradi morebitnih delovnih obveznosti izven Trsta pa to vprašanje vsaj zaenkrat še ni rešeno. Po lanski nesrečni sezoni bi moral ponovno stopiti na parket Peter Štoka, ki pa ni še dokončno okreval po hudi poškodbi na kolenu. Težave z delovnimi obveznostmi ogrožajo tudi prisotnost Corrada Čuka, ki bi se lahko po mnogih uspešnih letih moral odpovedati igranju, v dvomu pa je na zadnje še doprinos Robija Pauline, ki služi vojaš-
Kontovelu
Peter Ažman po nekaj letih ponovno pri Boru
ki rok v Padovi in naj bi bil na razpolago le za prvenstvene tekme.
Postavo bo Ban dopolnil s povratkom VValterja Daneva in Aleša Ster-nija (lani v mladinski postavi Jadrana) ter z nekaterimi mlajšimi igralci (Ban, Daneu, Gulič, Vodopivec, Turk, Hmeljak), učinkovitost in udarna moč pa bosta ponovno sloneli na »starih mačkih«, kot so Igor Civardi, Ivo Grilanc, Štefan Gulič in Peter Sterni.
Do manjših novosti je prišlo v vrstah Bora, ki bo tudi letos v rokah Fabia Sancina, njegov pomočnik pa bo Giuliano Ceper (po odpovedi Umberta Acerbija). Novosti je razmeroma malo, saj so vrste Bora okrepili le Peter Ažman, ki pa ima spet težave s poškodovanim kolenom, obenem do moral kmalu na služenje vojaškega roka, Andrea Monticolo (prej Inter Muggia) ter Gianfranco Carbonara, ki se je po več letih igranja pri nekaterih tržaških društvih (Barcolana in Inter Muggia) vrnil k matičnemu klubu, kjer je odigral vsa mladinska prvenstva.
Zato pa je Bor izgubil kar tri lanske košarkarje, saj je Stefano Pecchi prenehal z igranjem, Sebastjan Tul je prestopil v B2 ligo, Luciano Po-retti pa ni našel skupnega jezika s svojim klubom Scoglietta, ki mu ne dovoli prestopa k Boru.
Sancin je v ekipo vključil še dva mlada (letnika '75) in perspektivna igralca, Štefana Samca in Michela Grbca, medtem ko so potrjeni vsi ostali lanski igralci: Ivan Bajc, David Barini, Marko Debeljuh, Štefan Persi, Ivan Perčič, Andrej Pieri, Ma-uro Simonič in Robi Smotlak.
Borovci bodo že danes odpotovali na enotedenske skupne priprave v Radence, kjer bodo poleg običajnih treningov odigrali še vrsto prijateljskih tekem, obenem pa je predvideno tudi prijateljsko srečanje v Gradcu s tamkašnjim avstrijskim drugoli-gašem. (Vanja Jogan)
TOTOCALCIO V SLUŽBI ŠPORTA
PARTITE DEL 23/8/92		
spuadra 1a spuadra 2e		
1	Avellino	Reggiana
2	Como	Ascoli
	Empoli	Bari
4	Giarre	Genoa
5	Messina	Cesena
6	Monza	Bologna
7	Palermo	Lecce
8	Perugia	Cremonese
9	Spal	Piša
10	Taranto	Lucchese
11	Ternana	Piacenza
12	Venezia	Cosenza
13	Vicenza	Verona
				1	nai^B 899				
12	3	4 ■ ■ ■	Si eb m									
©® ®	® ®®	©0®	©0 ®		1	2	3	4	1	Ll
©® @ ©® © © ® ©	© ® © © © © © ® @	© ® © © ® © ©@®	© ® © © ® © ©® ©					—	
©@® © ® ©	©® © ©® ©	©®® ©®@	©® © ©® ©						m
© ® ©	© ® ©	@® ©	© ® @						~\r
©® © ©® © ©® ©	©® © © ® © © ® ©	©® © © ® © ©® ©	© ® © © ® @ ©® ©		—			—	■05' P Or;
© ® © ©® © © ® © © © ©	© ® @ © ® @ ©@ @ ©® ©	© ® © ©® © ©®@ © ® ©	© ® © ©0 © © ® © ©® ©		—			—	
UNO ŠPORT SENZA VIOLENZA CONTRIBUISCE Sferni™ A RENDERE MENO VIOLENTA LA SOCIETA
889
V NEDELJO, 23. AVGUSTA, VAM TUDI Z ITALIJANSKIM POKALOM NUDIMO MOŽNOST, DA POSTANETE MILIJONARJI
Tudi letos od 1. do 11. septembra v organizaciji Primorja
Memorial »brata Husu« na Proseku
Tradicionalni nogometni turnir »brata Husu«, ki ga tudi letos prireja proseško Primorje, bo prva priložnost za nekatere naše ekipe, da preverijo moči in obenem tudi učinkovitost dosedanjih priprav. Turnir se bo pričel v torek, 1. septembra, in končal v petek, 11. septembra, na njem pa bodo poleg Primorja igrali še Gaja, Vesna, Primorec, S. Marco, Breg, Zarja ter Kras.
Turnir poteka po izločilnem sistemu. V primeru neodločenega izida po dveh polčasih bodo streljali 11-metrovke (z izjemo finalne tekme za 1. mesto, ko morajo v primeru, da ne bo še znan zmagovalec, odigrati podaljška in morebiti zatem streljati 11-metrovke). Vsaka ekipa lahko nastopa s tremi izposojenimi igralci, vsaka ekipa pa lahko v vsakem trenutku zamenja štiri igralce (razen pri izvajanju 11-metrovk). Izključeni nogometaš na turnirju ne bo mogel več nastopiti. Vse zaradimorebitne-ga slabega vremena nedokončane tekme bodo odigrali po dogovoru med zainteresiranimi društvi in organizatorjem.
Letošnja izvedba turnirja je že tretja. Na prvi se je uveljavil S. Marco iz Sesljana, lani pa je končno zmago osvojila bazoviška Zarja, ki je v finalu s 3:1 (0:1) premagala Breg. Slednji je v polfinalu odpravil Primorje, Zarja pa Vesno. V tekmi za 3.
mesto pa je domače Primorje s 6:5 po 11-metrovkah (0:1, 1:1) premagalo Vesno.
Spored letošnje izvedbe pa je naslednji:
1.9. Primorec - Gaja (A); 2.9. Vesna - Primorec (B); 3.9. S. Marco - Breg (C); 4.9. Zarja - Kras (D); 7.9. zmagovalca A - C; 8,9. zmagovalca B - D;
t
10.9. finale za 3. mesto; 11.9. finale za 1. mesto.
Vse tekme se bodo pričele ob 20.30, igrali pa bodo na proseškem igrišču, kjer bo po finalni tekmi tudi nagrajevanje.
Na sliki Maria Magajne: akcija z lanske tekme med Vesno in Krasom.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi.1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razeh sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 22. avgusta 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Veliko ljudi v Srbiji se zaveda, kam jih je pripeljal sedanji režim
LJUBLJANA — 22. junija 1941. leta je Churchill deklariral, da bo »vsak mož ali država, ki se bori proti nacizmu, imela našo pomoč«. Churchilla so nato vprašali ali bodo Nemci, ki se razlikujejo od nacistov in nemške vojaške hierarhije vključeni med tiste, ki bi jim zmaga zaveznikov prinesla svobodo. Churchill je odgovoril »ne«, oziroma dal je vedeti, da so zanj vsi Nemci enaki.
Res je, da so potem na niirn-berškem procesu sodili nacistom in ne nemškemu ljudstvu, toda ne smemo pozabiti, da so pred tem zavezniki efektno zbrisali Dresden z obličja zemlje, čeprav tam ni bilo nikakršnih vojaških tarč.
Zadnja izdaja opozicijske in mirovniške srbske revije Vreme nosi naslov »strah pred vojno intervencijo« na podlagi barvnega zemljevida Beograda. Na filozofski fakulteti v Beogradu - kjer je ena izmed stičnih točk protimilo-ševičevskega odpora - pa se je pojavil grafit: »Menjam hišo v nadstropjih za hišo s kletjo.« Zaščita pred bombami?
Oba momenta jasno nakazujeta stanje, ki jo radikalni zagovorniki intervencije na Zahodu nočejo videti - namreč, da v Srbiji ostajajo široke skupine ljudi, ki so proti režimu in se zavedajo kam jih je režim pripeljal in da te široke skupine tudi vedo, da morebitne bombe, ki bodo padale na Beograd, ne bodo razlikovale med opozicijo in režimom.
Srbska opozicija se je znašla pred informativno in komunikacijsko blokado. Moderni Churchilli ji odgovarjajo »ne«, kajti za uspešno radikazlizacijo diskurza o intervenciji je potreben zelo trden stereotip o Srbiji.
Kakšno vlogo ima pri tem Slovenija? Zaprla je svoje meje za begunce iz BiH - ti se morajo sedaj kuhati v svojem loncu in za državljane ZRJ je uvedla vizume, kar preprečuje pretok komunikacij.
Na to opozarja beograjska pisateljica in mirovnica Biljana Jovanovič, ki trenutno preživlja svoj čas med Beogradom in Ljubljano in ki skuša prebiti komunikacijsko blokado med drugim tudi tako, da skupaj z Hrvatico Rado Ivekovič in s Slovenko Marušo Krese piše knjigo o svojih izkušnjah med jugoslovanskimi vojnami. Knjiga naj bi izšla prihodnje leto pri ugledni nemški založbi Surhkamp.
Jovanovičeva pravi, da s slabo slovensko politiko do beguncev, z uvedbo vizumov, ki ob posebnih predpisih sankcionira tudi izjemno ostro obnašanje do državljanov republik kot so npr. Makedonija in ob dvomljivem šikaniranju, spraševanju o količini denarja, nameri bivanja, iskanja garantnih oseb in proti ustavnemu spraševanju o nacionalnosti oseb in ob popolni telefonski blokadi odkriva, »da so se teden-ce slovenskega režima, ki so bile ksenofobične, provincionalne, in prikrito rasistične spremenile v resničnost. Mediji v Sloveniji so v enem letu od konca vojne vzgojili ravnodušnost do vojne na Hrvaškem in v Bosni, ki se samo krepi s šovinizmom in z rasizmom. To pa je najboljša pot do samoizolacije Slovenije. Škoda, ki jo tako trpijo na jugu zaradi ravnodušnosti Slovenije, predstavlja tudi veliko škodo za Sloveniji«.
Vendar eno je uradna Slovenija. Drugo je paralelna Slovenija, ki se prebuja. Nedavno je Jovanovičeva nastopila na literarnem večeru v okviru »dnevov za Bosno«, ki so ob podpori študentske organizacije potekali v Kud France Prešeren v Ljubljani.
V okviru dnevov za Bosno je v Slovenijo prispela tudi delegacija Beograjskega kroga - skupine kritičnih intelektualcev, ki poleg državljanske zveze nenacional-nih strank, študentov in pacifistov tvori jedro srbske opozicije.
Namen njihovega obiska, ki je bil prvi zares uspešen preboj srbske opozicije v Slovenijo (bil je zabeležen - res marginalno, toda vseeno zabeležen) pojasnjuje podpredsednik Beograjskega kroga, filozof Miladin Životič: »Mi želimo ustvariti novo kulturo komunikacije vseh vezi na prostoru Jugoslavije. Ne ustvarjamo klasičnih političnih programov, ampak nove komunikacijske skupnosti.«
Pri tem Životič opozarja na dejstvo, da v Srbiji obstajata dve vrsti opozicije - politična, ki z vladajočim režimom tekmuje v realizaciji programa »vsi Srbi v eni državi« in državljanska opozicija.
Politična opozicija ne opravičuje vojne, toda njen cilj ostaja enak cilju režima. Kot taka je tudi dovolj eksponirana izven Srbije, kajti to ustvarja vtis, kot da prave - državljanske in nena-cionalistične opozicije sploh ni. Podobno poročajo tudi v Sloveniji-
Životič tudi opozarja, da je problem lahko obrnjen. Namreč v Srbiji »uradna Srbija ne vidi državljanske altenative. Misli, da je na Hrvaškem državljanska alternativa, kakršno jo npr. predstavlja SDU popolnoma irelevantna in kadar nastopam na televiziji, me sprašujejo: tu ste lahko kritični - toda tega ni na Hrvaškem«.
Tako se ustvarja vtis, da povsod po republikah nekdanje Jugoslavije ni druge izbire, kot izbor, ki so ga že vladajoče elite sestavile.
Uradne strukture zaenkrat še molčijo oziroma kakor pravi Životič: »O nas govorijo tisto, kar smo lahko slišali že med svojim obiskom v Sloveniji - češ, da smo odpadniki in da nikomur ne pripadamo. Po tem tolmačenju se odpadniki ne morejo nikjer pojavljati - edinole na smetišču zgodovine.«
Tako Beograjski krog ne naslavlja uradne politike ampak paralelno družbo in člani kroga se zavedajo, da njihov obstoj ne bi bil mogoč brez obstoja paralelne Makedonije, Hrvaške, Slovenije...
Uradna oblast jih sploh ne zanima. Pri tem Životič omenja francoskega filozofa Henryja Bernarda Levyja, ki je tudi član kroga. Le-ta ima zelo dobre stike s francoskim predsednikom Mit-terrandom - toda, kadar pride v Beograd ima stike samo s krogom in niti z uradno nacionalistično opozicijo ne.
Obrad Savič, ki je prav tako filozof in član kroga, tako ocenjuje, da njihov obisk v Sloveniji ni imel nikakršnega vpliva na politično sfero Slovenije. Za Beograjski krog so centri moči izven njihove interesne sfere, oziroma kakor pravi Savič, položaj je tudi obrnjen: Slovenijo ne zanima paralelna Srbija, kajti »če bi uradna Slovenija odprla svoj prostor paralelni Srbiji, potem bi ga morala odpreti tudi paralelni Sloveniji«.
Še en grafiti na filozofski fakulteti pravi: »Dobro jutro, to nad vami je bombnik.«
Mogoče pa tudi ne? Savič, ki o Srbiji čisto resno pravi, da v njej vlada »epsko-pastoralni diskurz ujet v mit predfevdalne kanceri-ozne mentalne in duhovne formacije« priznava, da se je že večkrat spraševal, če ob možnosti bombardiranja Beograda, obstaja neke vrste kozmična pravičnost, ki bi uveljavila načelo, da cel narod odgovarja za tisto, kar so njegovi voditelji naredili? Savič pravi ne - »namesto Churchilla, bi jaz odgovoril - rešiti je treba tudi drugo Nemčijo«.
Tej drugi Nemčiji Churchill ni prisluhnil. Novejše zgodovinske analize pravijo, da /e zaradi tega vojna dlje trajala. Če Slovenija ne bo drugi Srbiji prisluhnila -kam jo bo pahnila njena ravnodušnost? NIKOLAJ D. JEFFS
Rupel interes Slovenije za cestno povezavo Lendava-Koper
Kučan in Goncz odprla nov mejni blok med Slovenijo in Madžarsko
PINCE, LENDAVA — Ob navzočnosti predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, predsednika Republike Madžarske Arpada Goncza in velikega števila domačinov sta zunanja ministra obeh držav včeraj slovesno odprla nov meddržavni mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko Pince-T ornyiszentmiklos.
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je ob slovesnosti dejal, da je to velik prelomen dogodek za obe državi, ki bo vplival na krepitev medsebojnega sodelovanja in poglabljanja stikov med narodoma in državama. Dr. Rupel je tudi povedal, da slovenska vlada podpira gradnjo cestne povezave v smeri od Lendave do Kopra, ki se bo navezovala na madžarsko cestno omrežje. To bo še dodatno prispevalo k izboljšanju gospodarskega sodelovanja med državama.
Madžarski zunanji minister Geza Jeszenszky pa je v svojem nagovoru ob odprtju mejnega prehoda povedal, da vlada med državama prijateljsko sodelovanje, ki bi bilo lahko za zgled tudi drugim socialističnim državam. Ni se mogel izogniti tudi tragediji v BiH, ki je posredno prizadela Slovenijo in Madžar-
sko, saj se obe državi srečujeta z velikim številom beguncev.
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je nato v Lendavi izročil odlikovanje zlati častni znak svobode Slovenije madžarskemu zunanjemu ministru Gezi Jeszenszkemu za njegov prispevek k ustavitvi agresije JLA na Slovenijo, za mednarodno uveljavitev in prizadevanja pri vključevanju Slovenije v evropske integracije ter za njegove osebne zasluge za sedanje dobro in plodno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko.
Kučan je v priložnostnem nagovoru poudaril, da so v Prekmurju Slovenci in Madžari od nekdaj živeli skupaj in da jih njihova kultura ni nikoli razdvajala, temveč bogatila in povezovala. Izrazil je upanje, da bo tako tudi v prihodnje.
Mejni prehod Pince-Tornyiszentmiklos leži približno 7 km od Lendave, uredili pa so ga v nekdanji obmejni stražnici, ki so jo uporabljali vojaki JA. Prehod pomeni veliko pridobitev, zlasti za obmejne vasi, saj bo bistveno skrajšal povezavo med Slovenijo in Madžarsko in utrdil vezi med prebivalci ob meji. Pred 2. svetovno vojno je tu že bil mejni prehod, po vojni pa je mejo nadzorovala vojska in ga niso več odprli. (STA)
Poletje na Ohridu
Makedonijo še ni neposredno zajela vojna vihra, na obalah Ohridskega jezera je v teh poletnih mesecih še vedno dokajšnje število domačih in tujih turistov, ki počivajo ob tem balkanskem biseru (Foto Srdan Živulovič)
Obrtnemu sejmu napovedujejo velik uspeh
CELJE — Tri tedne pred otvoritvijo jubilejnega 25. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju kaže, da bo sejem tokrat presegel vse dosedanje številke o razstav-
ljalcih in obiskovalcih. Sejem, ki
že tri leta nosi laskav naziv osrednjega obrtnega sejma dežel Alpe - Adrie, je največji tovrstni sejem v tem delu Evrope.
Organizatorji, mariborsko podjetje Step in Celjski sejmi, so letos v priprave vložili več kot milijon mark. Kljub temu, da so razširili sejmišče na več kot 50 tisoč kvadratnih metrov, so lahko sprejeli le 5350 prijav različnih asociacij in zasebnikov, med katerimi bo več kot tretjina razstavljalcev iz tujine. Že dosedaj pa so jih morali več kot tristo zavrniti. Letos pričakujejo v Celju več kot 250 tisoč obiskovalcev, iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Nemčije.
Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je na prvi tiskovni konferenci pred otvoritvijo sejma med drugim dejal, da država v zadnjih dveh letih še ni spoznala, kakšni gospodarski in zaposlitveni potenciali tiče v drobnem gospodarstvu. Zato tudi ukrenila ni dovolj, da bi omogočila razmah tega sektorja. Čeprav bo 25. Mednarodni obrtni sejem v Celju potekal v časih, ki so politično razburkani in gospodarsko težki, pa sejem lahko pomeni nekakšen prelom s staro prakso in spodbudi naložbe v obrt, mala in srednja podjetja. (N1A)
Hrvaško pa tudi že skrbi zelo slaba letina pšenice
Četniški okupatorji brez hrane
LJUBLJANA — Epizoda, s krajo koruze, na poljih nekega slavonskega kombinata je učinkovala nekoliko tragikomično. Četniki so nagnali kmete z okupiranega območja, da so lahko kradli koruzo. Na njihovi strani koruze ni dovolj niti za najnujnejše potrebe. Kraja se je končala s streljanjem in ujetništvom. Ujeti četniki so izjavili, da so srečni zaradi začasnega ujetništva, v zaporu so se vsaj dodobra najedli, piše v zadnjem Novem Vjesniku Miroslav Koprivica.
Avtor se v nadaljevanju sprašuje, ali se ne bo morda
Hrvaška tudi sama kmalu znašla sredi pomanjkanja hrane?
Čeprav celotni izračuni še niso narejeni, pa je popolnoma jasno, da je žetev pšenice bila slaba. Prvič po dolgem času Hrvaška ne bo imela dovolj lastnega kruha. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo potreben uvoz. Manjka približno 250 tisoč ton žita. Toda tudi to je dokaj relativna ocena.
Suša, kakršne ne pomnijo, bo škodovala tudi koruzi. Letina bo manjša, kot so predpostavljali. Če bo malo koruze,
potem bo primanjkovalo živinske krme. Meso bo dražje, kar bo pomenilo dodatni padec življenjskega standarda.
Dostikrat pravijo, da je vojna končana, vendar pa se vojna za hrano nadaljuje. Začasno okupirana območja so hrvaške žitnice in pridelek s teh polj še kako manjka.
Ni naključje, da so sovražnikov cilj področja od Slavonskega Broda do Županje, potrebno je onemogočiti trgatev in setev. Računica je jasna: Hrvaška brez hrane bo mehkejši nasprotnik, končuje svoj komentar Koprivica. (STA)