"Med intelektualci prevladuje predsodek, da 'na levici ni sovražnikov'. Kljub naraščajočemu priznanju, da je komunizem ustvaril povsod tiranijo in revščino, mnogi presojajo komunistične režime po njihovih opevanih ciljih, namesto po obžalovanja vrednih uspehih, ki jih ti dosegajo."
MiIton Friedman, U.n. Ekonomist in Nobelov nagrajenec,
sLo\>ensk<\
FOR A. FREE SLOVENIA
LETNIK XXXI!,. - VOLUME XXXII. FEBRUAR 1981 PUBLISHED NI0NTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 2. - No. 2.
Intervjuji v Sloveniji in Delo
Raziskovalni oddelek Radija. Svobodna Evropa poroča v svojem Poročilu št. 308 o intervjuju, ki ga je dal predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva v Sloveniji Mitja Ribičič štirinajstdnevniku Start. Med drugim je Ribičič izjavil, naj bi tiskali vso sovražno in begunsko slovstvo. Seveda je ne bi širili na trgu, ker ne bi imelo nobenega pomena delati emigrante popularne, toda zbirali naj bi jih v vseh univerzitetnih knjižnicah in naj bi omogočili vsakemu študentu kot tudi vsakemu zainteresiranemu državljanu, da ga bere in študira.
Delo je tudi poročalo o tiskovni konferenci, ki jo je imel lani 5. decembra metropolit dr. Šuštar s tujimi časnikarji. O konferenci je poročalo Delo 6. decembra, toda ne z lastnim poročilom, marveč se je skrilo za poročilo Tanjuga. Poročilo je bilo zelo kratko in je v glavnem omenilo samo izjavo dr. Šuštarja, da so odnosi med cerkvijo in državo dobri, ker sicer ne bi mogli imeti te konference. O tem, kar je dr. Šuštar povedal časnikarjem o vlogi Cerkve med vojno, o dr. Rožmanu in o pokolju domobrancev, Delo ni nič poročalo. Zamolčalo je tudi navzočnost pomožnega škofa dr. Leniča, ki je časnikarjem povedal ozadje spomenika pred stolnico.
V	nasprotju s tem pa je Delo objavilo 25. decembra celotni intervju, ki ga je dal dr. Grmič Vjesniku. Grmič je odgovoril na vprašanje, zakaj ni bil imenovan za mariborskega škofa, takole:
"O tem lahko ugibam, čeprav lahko o nekaterih stvareh govorim z gotovostjo. Nedvomno je pri tem igrala glavno vlogo emigracija, politični emigranti, ki so po drugi vojni zapustili Jugoslavijo zaradi belogardizma. Ti ne morejo trpeti, da sem po svojem prepričanju socialist, česar nisem nikoli prikrival".
V Sloveniji ni prostora za disidente
Na zasedanju Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani je razpravljal predsednik Mitja Ribičič med drugim tudi o zahtevi, da bi dovolili izdajanje disidentskega tiska v Sloveniji v obliki literarne revije. Po Ribičičevem mnenju predstavlja ta zahteva poizkus ustvariti sredstvo za politično borbo proti samoupravni demokraciji. Po mnenju Ribičiča ni v Jugoslaviji pogojev za pojav disidentstva, ker je disidentstvo možno samo tam, kjer se borita dva bloka kot Vzhod in Zapad. Celo taki, ki bi radi veljali za disidente — Ribičič je imenoval Djilasa — visijo v Jugoslaviji v zraku.
V	prejšnjem intervjuju s Startom je kritiziral Ribičič jugoslovanski tisk zaradi napadov na Djilasovo knjigo o Titu, ki je nihče ni bral. Po njegovem menju naj bi Djilasu dovolili, da izda knjigo in potem bodo ljudje sami presodili »jeno vrednost.
"UNITED WE STAND — DIVIDED WE FALL"
Lincoln — Prvi Republikanski Predsednik Amerike
Doba med 1945 in 1980 je kot III. svetovna vojna, ki jo je Zapad izgubil brez bitke in v kateri je nad 30 narodov izgubilo sVobodo ter prišlo v jeklen objem najhujšega rdečega totalitarianizma
PLANINKO
Ob koncu druge svetovne vojne so bile Združene Države brez dvoma vojaško in gospodarsko najmočnejša sila sveta in edina z atomskim orožjem. Pod pravim političnim vodstvom bi Amerika z lahkoto uresničila pravilno povojno ureditev sveta, osnovano na svobodni samoodločbi narodov.
Toda Demokratska politična stranka, ki je bila pred, med in po vojni na oblasti, je po neumnosti in naivnosti to priložnost zapravila ter nešteto narodov oropala njih svobode. Ameriška vojaška sila, vpliv in odločnost so se počasi začele slabiti in velik del južno-vzhodne Azije, Afrike, Kitajska in Vzhodna Evropa so
padli v jeklen objem rdečega totalitarianizma.
Komunistični napad v Koreji je bil ustavljen, a ne premagan radi strahopetnosti in neodločnosti Trumanove. politike, kar je končno privedlo do Vietnama. Amerika ni nudila nobene pomoči čehoslovaškemu, madžarskemu, poljskemu in vzhodno-nemkemu prot (komunističnemu uporu.
Po 10 letni agoniji in izgubi 300 bilijonov dolarjev in nad 55.000 ameriških žrtev so tudi Vietnam, Laos, Cambodia itd. padli pod najbolj krvavo diktaturo modernega časa.
Združene Države skupno z zapadnimi zavezniki so bile na
robu zmage proti sovietskim in kubanskim silam v angolski državljanski vojni leta 1975, ko je ameriški Congress, boječ se drugega Vietnama, odrekel vso nadaljno pomoč tamkajšnjim pro-tikomunističnim borcem.
Po , polomitvi v Angoli je Ameriška politika v Afriki en sam nepretrgan neuspeh. Po zlomu ameriške hrbtenice v Vietnamu je vsak zunanji politični problem presojan kot možnost in nevarnost drugega Vietnama. Amerika je slepo iskala pobotanja in sodelovanja s komunizmom, kot ga je Anglija iskaia pred 40. leti z Nacizmom.
"A nation that collaborates in throvving to the wolves an ally should not expect
respect from the wolves ..."
George \jVill - Ameriški časnikar
Težko je razumeti Carterjevo obljubo o vpostavitvi morale v mednarodne odnose v primeri z izdajo svobodne Kitajske v prid pekinškega režima, ki je likvidiral nad 60 milijonov ljudi po nasilni okupaciji dežele leta 1949.
"In Taiwan we just heard that President Carter has decided to set up formal ties vvith the Communist China. AH the Chinese people in Taivvan are very angry at this, and yet we are not discouraged. Many patriotic campaigns have been initiated, especially the patriotic donation campaign responded by ali the people who are giving out everything they can from their life savings. I gave ali mymoney. AH my classrtiates did the same ... It is touching ..." (Iz pisma 15 letne Wang Li-chuan svojemu sponzorju Dr. J. Planinšič, 29. januarja -1979)
Tako diplomatsko priznanje režima, ki nadaljuje s pobijanjem političnih nasprotnikov, je kakor pljuvati v obraz človečahskim pravicam, je izdaja ameriških moralnih načel in velikanski korak nazaj v borbi za svobodo in
samoodločbo narodov.
S Carterjevo administracijo se je začela nova doba azijske politike - doba strahu in popuščanja! S Carterjevim nameravanim umikom ameriških čet iz Koreje in s priznanjem Rdeče Kitajske kot edinega zakonitega predstavnika vseh Kitajcev ter izdajo Nacionalistične Kitajske, zvestega in zanesljivega 17 milijonskega zaveznika Združenih Držav, bi politični tornado grozil zajeti vso Azijo. Vse fo bi s Carter-jevo izvolitvijo vodilo do tragičnega konCa ameriškeg'a vpliva na Daljnem Vzhodu in prisililo Japonsko in Zahodno Evropo iskati novih rešitev radi nazanesljivosti Washingtonskega zaveznika.
Takoj v začetku svoje vlade je Carter v svojem govoru na notredamski univerzi enostransko izjavil, da je hladna vojna za vedno za nami in da je pretirani strah pred komunizmom v Ameriki končan. Po Sovjetski invaziji Afganistana pa je priznal, da se je v dveh dneh naučil o Rusih (moral bi reči o Sovjetski vladi) več kot prej v treh letih. Nikdar pa se ni
vrnil na isto univerzo popravit svoje kombinacije nevednosti in naivnosti. Kot globoko veren bijmoral vedeti, da ni nikjer v Bibliji zapisano, da je izgubljeni sin, ko se je skesan vrnil domov, postal expert za zunanjo politiko.
Ko so bile lete 1979 odkrite sovjetske bojne brigade na Kubi, je Carter izjavil, da so za Amariko nesprejemljive, «' isz fc U.jv spremenil svoje mnenje, kar je brez dvoma vzpodbudilo Sovjetsko invazijo Afganistana.
Isti Carter je eno leto pred padcem objemal iranskega vladarja kot modrega, prosvetlje-nega vladarja in ameriškega zaveznika na edinem otoku miru in stabilnosti perzijskega zaliva, a se v trenutku potrebe zanj ni zmenil.
Cim so bili talci v Teheranu zajeti, je Carter javno izključil rabo sile.
23. januarja 1980 je izjavil, da je perzijski zaliv za Ameriko življenjskega interesa in je zato "off limits" za Moskvo. Cez 6 dni je priznal vojaško nesposobnost Združenih Držav braniti perzijski zaliv. Vse to brez kakršnegakoli posvetovanja z zavezniki.
"Thank God the days of the Washington zigzag are over"
Helmut Schmidt - Zahodno nemški Chancellor
Po komaj nekaj tednih spremembe v VVashingtonu še ne moremo delati nikakih zaključkov, toda vsi znaki kažejo, da so dnevi neizkušene in naivne georgijske mafije za nami in da bo s prihodom pomladi sveži veter zapihal skozi zatohle prostore Bele Hiše.
Na svoji prvi konferenci s časnikarji je novi President povdaril neizpodbitno dejstvo, da nikdar ni /slišal o nobenem sovjetskem voditelju, ki ne bi sledil načelom svetovne revolucije in da edina morala, ki jo oni priznajo, je tista, ki služi njihovim
ciljem in da edino njim pripada pravica zločinov, laži in prevar. Prav tako je mednarodni terorizem, skrivajoč se pod krinko človečanskih pravic in osvobodilnih front, v resnici na^ hujši kršitelj človečanskih pravic.
Sovjetski poslanik Dobrynin, ki je imel skozi leta poseben privilegij rabe podzemske garaže
za svoje privatne obiske, je bil obveščen, da je tega privilegija konec in da bo za naprej tretiran kot poslanik vsake druge države. Ko se je njegova . luksuzna limuzina približala že navajeni garaži, mu je bil kljub protestu zavrnjen vstop. Najbrž se je prvikrat zavedel, da novi President "means business".
Brata Ciril in Metod — sopatrona Evrope
V posebnem apostolskem pismu je razglasil papež Janez Pavel II sv. brata Cirila in Metoda za sopatrona Evrope.
Apostolsko pismo je bilo izdano 1. 1980, da je sovpadlo z vrsto važnih obletnic: s stoletnico papeške okrožnice Grande munus, ki je povzdignila praznik Cirila in Metoda za liturgični praznik vesoljne cerkve, llOOlet-nico apostolskega pisma In-
dustriae Tuae, ki je dovolila rabo staro cerkvenega slovanskega jezika v liturgiji, in 15001etnico rojstva sv. Benedikta. Evropo oz; načujeta dve krščanski tradiciji (zapadna, ki jo je oblikoval sv. Benedikt, in vzhodna, ki jo predstavjata Ciril in Metod), ki se dopolnjujeti. Papež je izrazil v pismu željo, da bi postalo to oznanilo sredstvo in orodje za medsebojno razumevahje in edinost med različnimi narodi na novo rojene Evrope ter zagotovilo današnji Evropi skupno duhovno in kulturno dediščino.
t Dr. Valentin Mersol
..Slovenska Država" se klanja spominu velikega pokojnika, ki je pred tedni preminul v Z.A.D..
Velikemu Slovencu in rešitelju tisočev Slovencev in tudi članov drugih narodnosti na Koroškem 1945., kjer je njegov nastop in intervencija, - ob pravem času - v času zmešnjav in nezmožnosti poklicanih - opravil naravnost čudežne interven-
cije.
Pridružujemo se vsem drugim listom in sonarodnjakom v izpričanju velikega spoštovanja in obžalovanja njegove smrti.
Več v njegov spomin prihodnjič! Naj mu bo lahka ameriška gruda! Preostalim naše globoko sožalje!
\ '	,,S.D."
t Viktor Trček — je odšel!
V spomin Viktorju Trčku se od-dolžujejmo na tem mestu s poslovilnimi besedam, ki mu jih je izrekel v cerkvi g. Frank Pajk v imenu kreditne zadruge. Dejal je:
„Zelo čudno izgledaš danes! Nisi tak, kot smo te bili navajeni zadnjih 30. let. V tvojo cerkev so Te danes prinesli - v krsti. Viktor, čuden si! Vedno so korajžno stopal v svetišče, vedno so zašel na kor, kjer si s petjem slavil svojega Boga. Tvoji prijatelji so Te danes postavili prav blizu oltarja. Prav pod okrilje slovenske Marije Pomagaj so te dali. Viktor, res čuden si danes! Oči imaš zaprte, bled si, v cerkvi ležiš in molčiš. Ali nam ne boš več ničesar povedal?
Da, bratje in sestre, danes imamo poslednjič našega Viktorja tu sredi med nami. Danes jemljemo slovo od našega mecena. Od staroste slovenske povojne emigracije v Kanadi se poslavljamo. 30. let in še več nas je Viktor bodril, opogumljal, pa tudi svaril. Nikoli in nikdar Ti ni bilo preveč! Bil si pionir pri gradnji tega prvega svetišča. Ure, pate, dela. in skrbi Te niso nikoli utr. ii ustavile. Ko smo
ustanavljali naš hranilni zavod, si bil med prvimi, ko si priskočil na pomoč. 28. let si bil ravnatelj in 28 let si nas svaril, bodril in snoval kako izboljšati naš zavod. Le dan popreje, ko si nam omahnil, si nasmejanega obraza razpravljal in ocenjeval naš letni poslovni uspeh.
Pravijo, da si snoval načrte, ko se boš poizkušal odpočiti cd potov in dela zadnjih 30 let. A odlašal si te korak! Vedel si, da Hranilnica potrebuje Tvojih navodil in nasvetov. Pevski zbor ne bi bil več pevski zbor, cerkveni svet bi pešal brez tebe. Starostni dom potrebuje nasvetov izkušenih in zrelih ljudi, kot si bil Ti. In teko si odlašal in odlašal ter delal in delal naprej. . .
A gospodar smrti in življenja je v svoji modrosti sklenil drugače. Počitek, za katerega se nisi sam mogel odločiti, ta počitek Ti je sedaj Gospod naklonil. Težko to razumemo, še težje doumemo. Morda nas hoče Stvarnik prebuditi iz spanja otopelosti in jasno ter odločno povedati, da Ti moramo slediti. Ti si moral omahniti, da se bomo zganili mi, ki smo v senci Tvojih dobrih del vsa ta lete uživali.
Po stari krščanski in slovenski navadi smo darovali sv. daritev za Tvoj počitek. Odmolili smo molitve za pokoj Tvoje duše. S kadilom pa smo pokadili Tvoje zemske ostanke. In zdaj odhaj^, Viktor - večnost!
Viktor, res čuden si danes!
Tudi polna cerky£ Tvojih prijateljev Te ne gane, da bi nam še kaj povedal. Tega Tvojega čudnega obnašanja res ne
razumemo! Viktor, na vse to molčiš?
Tvoj molk je nam zadnji opomin. Tvoj ledeni izraz zadnja vzpodbuda. Viktor, dodelal si svojo nalogo, hvala Ti! Zdaj pa bo odvisno od nas, kako bomo Tvojo začeto delo in Tvoj trud nadaljevali.
Brezjanska Marija Pomagaj razgrni svoj mogočen plašč in ogrni pokojnega Viktorja. S svojim plaščem ga ogrevaj, da bo v ledeni kanadski grudi čakal dne, ko bo Stvarnik nebes in zemlje poslal svoje nebeške glasnike na vse štiri strani nebeške oble in jim med gromom in treskom zapovedal, da se oglasijo njih vstajenska trobila.
Zvok mogočnih trobent bo predramil iz večnega sna tudi Tebe in nas vse, ki bomo Tvoji usodi še sledili.
Med majanjem in tresenjem zemskih in nebeških sil bomo vstali vsi. Od vzhoda in zahoda in od vsepovsod drugod bomo prihajali in šli - tako trdno verujemo, združeni s svojimi dragimi, v večno in zasluženo veselje.
Naj Ti bo kanadska zemlja lahka in počivaj počitek, ki si ga na trd način prislužil.
Ga. Pavli, sorodnikom in bližnjim prijateljem globoko sožalje nas vseh. Vi in mi vsi bodimo hvaležni, da nam je bilo dano, da smo lahko 30. let stopali po. poti, ki nam jo je teko jasno risal pokojni Viktor.
Gospod predsednik, Tvoj tajnik Te danes zadnjič tako pozdravlja in Ti iz srca kliče: ,, Poči vaj v miru!"
Č.g. Tone Zrnec, C.M. - zbiralec zakladov
27. januarja letošnjega lete je prečastiti g. Tone Zrnec obhajal šestdesetletnico svojega življenja. Obletnica je šla mimo nas skoraj neopažena, saj mu je čestitalo Ie malo njegovih ožjih sodelavcev.
Spodobi pa se, da na ta mejnik v življenju prečastitega g. Zrneca opozorimo vso slovensko javnost v Kanadi. G. Zrnec je delal 20 let v župniji Marije Pomagaj. 10 let je bil kaplan in zadnjih 10 let župnik. Takoj po svojem prihodu iz Južne Amerike je prevzel ravnateljstvo župnijske šole. Na tem mestu je ostal vse do svojega odhoda. Slovensko šolo je vsestransko izpopolnil. Z učitelji je napisal in izdal dve učni knjigi. Mladino je redno vzgajal ceniti prave moralne vrednote. Vsa leta je poučeval in razlagal 10 zapovedi v petem razredu in se trudil, da bi jim vcepil vrednote ceniti med slabim in dobrim. Pod okriljem šole je ustanovil otroški in mladinski pevski zhor in nas vedno presenečal z res zelo dobrimi in na
umetni višini izvedene koncerte, zadnja leta skupno z raznimi instrumenti. V šoli je bil vedno zagovornik prave discipline in teko v šoli, pri pevskih vajah in pouku verouka vedno zahteval disciplino. Prenekateri gojenci so mu prav gotovo še danes hvaležni za to.
Cerkvene ,,novotarije" je zelo počasi upeljaval. V liturgiji ved-no je iskal osebnega razsvetlenja v molitvi k Mariji in Frideriku Baragu. Tako se ne čudimo, da je napisal dve kratki učni knjigi z razlago verskih resnic. Na pridige se je vedno skrbno pripravljal in se ni čuditi, da slovi kot dober cerkveni govornik. Tudi cerkev je znotraj lepo pripravil. Skrbno je pripravljal praznovanje prvega srebrnega jubileja, a ga žal sam ni mogel do konca izpeljati. Nekaj mesecev popreje je zapustil mesto župnika in bil prestavljen k Brezmadežni v Nevv Toronto.
Kot delavec na vseh teh področjih je tudi vneti pospeševalec
Baragove zadeve za njegovo beatifikacijo. 2e kot kaplan je večkrat obiskal Baragovo deželo. Sad teh potovanj je tudi njegova knjiga: Po Baragovi deželi. Je Vicepostulator za Baragovo zadevo. 2e več let pripravlja film o Baragi. Levji del dela tudi nosi pri Rebulovi najnovejši knjigi: Duh velikih jezer. Za kratek čas pa se zanima tudi za fotografije. Poslikal je menda vso Baragovo deželo. Enako tudi Bolivijo, Col-orado in Mehiko. Povsod slika in ogleduje ter odkriva ter nato predava s kazanjem slik. Delo v slovenski šoli in življenje na Slovenskem letovišču ima na slikah in od časa do časa pokaže te svoje produkte slovenski skupnosti.
Veliko je že in še bo dal Slovencem, Cerkvi in skupnosti.
In zato mu vsa slovenska skupnost v Kanadi iskreno čestita.
Naj ga Bog ohrani vsem nam še dolgo vrsto let. Bog vas živi, gospod Tone!
1
• Prvič po drugi svetovni vojni podatkih je bilo vpisanih kot redni študira več žensk kot moških na študentje 5.9. milijona žensk in kolegijih v ZDA. Po statističnih samo 5.48 milijona moških.
•	Poslovna morala. Na vprašanje v vprašalni poli, ki je bila dostavljena 1.000 študentom, ki študirajo poslovodstvo, po celem svetu, kaj naj ukrene podjetje v primeru, da so ugotovili, da je proizvod, ki se dobro prodaja, škodljiv, je samo ena petina odgovorila, da bi takoj vzeli proizvod iz prodaje. Štiri petine študentov je izjavilo, da bi nadaljevali proizvodnjo škodljivega proizvoda ter bi uporabljili vsa razpoložljiva sredstva, da bi preprečili, da bi vlada prepovedala proizvodnjo in prodajo takega proizvoda.
•	Razvojni program Zedinjenih
Narodov (UNDP - United Nations Development Program) je uradno priznal Mednarodni zadružni zvezi značaj "sodelujoče organizacije". Tako priznanje uživa doslej samo 6 organizacij. UNDP podpira trenutno okrog 4.500 programov v 150 deželah in ozemljih.
SLOVENCI PO
SVETU
	[ZSEtJEKtl
(INS)	EtONOMSii EMiGUCIM
LOVENSKEGA
TiISMA
minaiioiM
Subscription rates $10.0« per year 85« single issue. 0 w Advertising 1 column x 1" »4.20
•Tr*'o

Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado (10.-. za Argentina 625.- pezov, za Brasilijo 150,- kruzeirov. za Anglijo 50,- šilingov, za Avstrijo 133 šilingov, za Avstralijo 6.25 avstr. £, za Italijo in Trst 2000,- lir, za Francijo 1500,- frankov. Za podpisane flanke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru.
Prodam visokopritlično navozgrajeno družinsko hišo 9x10 z garažo in kletmi ter 48 arov zemlje (vinograd, njive in sadovnjak), ležečo na zelo razglednem kraju 5 km od Gornje Radgone in 1 km od glavne ceste Maribor-Plitvički vrh za 70.000 DM. Pojasnila daje: Franz Kreuch, 8046 Hochbriick, •Heidenheimerstrasse 3, Bundesrepublik Deutschland.
domačih cerkvah slovenski Božič. 6. januarja pa je bil v Clevelandu slovenso ustoličen novi škof An-thony Pilla, deveti škof v zgodovini elevelandske škofije in prvi, ki je prekinil tradicijo nemških in irskih škofov. Je namreč po rodu Italijan, rojen in vzgojen v Clevelandu. Posvetitev je bila. zelo slovesna in jo je prenašala lokalna televizija.
•	Športni klub je imel v Slovenskem domu na Holmes Ave. svoj običajni zimski večer 10. januarja. Bilo je veliko ljudi, večinoma mladina. Vsi so zadovoljni odhajali, saj so bili dobro postreženi in zabave ter plesa tudi ni manjkalo.
•	Pristava je kot vsako leto tudi letos priredila Pristavsko noč 21. januarja v Narodnem domu na St. Clairju. Letos je bila to še bolj slovesna prireditev, saj so Pristavčani z njo proslavili 20 letnico ustanovitve. Program je vodil g. Božo Pust, lep nagovor je imel predsednik g. Jože Leben. V imenu župana mesta Georgea Voinbvicha je dr. Kari Bonutti izročil predsedniku lepo mestno priznanje. Na prireditvi so lepo ?apeli Pristavski fantje pod vodstvom g. Ivana Riglerja. Nova folklorna skupin a ge. Ede Vovk pa se je prvič predstavila elevelandski javnosti z lepimi plesi. Vsi so želi navdušeno priznanje publike.
TORONTO
•	Iz Naših Novin od 10. decembra 10. 1980. povzemamo, da so Jugoslovanski športniki v Ontario letošnji nogometni turnir posvetili
' rojstnemu dnevu komunistične Jugoslavije — 29 novembru. Pri tej izraziti politično športni manifestavciji je sodeloval tudi Športni Klub iz Toronta Slovenija, in sicer s ,,senior in junior" moštvom. Slovenci niso odnesli nobenih odlikovanj.
•	Slovenski Šahovski klub Šahisti in prijatelji te igre so vabljeni na sledeče prireditve našega kluba:
28.	marca ob priliki banketa na 739 Brown's Line v Toronto bo odigrana tekma ,,New Toronto" proti,,Toronto" šahistom na petih mizah.
26. aprila bo veliki letni odprti turnir na farmi v Alliston. Kategorija A & B za naslov najboljšega slovenskega šahista v Ontario Pokali etc. Začetek ob 1.30 PM - za SCC Peter Urbane /tel. 447-4332 v Toronto.
•	15. februarja je imela Hranilnica in Posojilnica J.E. Kreka svoj redni občni zbor, kjer so člani izvedeli iz poročil o uspehih v preteklem letu, ter izvolili odbor za 1981. leto v dvorani ,,Brezmadežne" na Manning ulici v Torontu.
•	Društvo protikomunističnih
borcev - Tabor, - pa je polagalo svoj obračun v nedeljo (22. februarja) v cerkveni dvorani na Brown's Line v Nevv Torontu, ter so člani izvolili nov odbor za 1981.
•	23. januarja je bil občni
zbor SNZ za leto 1981. z volitvami novega odbora za tekoče leto.
•	Umrla je po hudi bolezni dobra
žena in blaga mati ga. Marija Grmerk. Sinu Borisp in možu Emilu ter ostalim sorodnikom naše globoko sožalje.
•	Pokojnega Viktorja — Trčka
so ponesli na grob predstavniki organizacij, pri katerih je pokojni deloval: H.P.J.E. Kreka, Župnijskega Sveta župnije Marije Pomagaj, Starostnega doma "Lipa", D.S.P.B. Tabor, Slovenske Narodne Zveze in pevskega zbora Fantje na vasi.
•	Dekliška Marijina Družba Marije Pomagaj vprizori Mlakarjevo: ,,Povest o izgubljeni Marti" in sicer:
7.	marca v Slovenskem domu na Pape Ave,
8.	marca v dvorani Brezmadežne v New Torontu,
14.	marca v dvorani Sv. Križa v Fairfieldu, Conn., USA,
15.	marca ,,Na osmi" v New Yorku -VUSA,
22. marca v dvorani Gregorija Velikega, v Hamiltonu in
29.	marca ,,pri Mariji Pomagaj" na Manning ulici.
Vsi vljudno vabljeni!
Cleveland
Miklavževanja slovenskih šol, ki so nekak uvod v božične priprave, so lepo potekla. Potem pa je slovenski Cleveland praznoval po
•	Trije avtobusi so peljali člane športnega kluba in njihove prijatelje na smučanje v Laurel Mountain, Pa. 13-15 februarja. Izlet je nad vse lepo uspel in udeleženci so se v nedeljo zvečer razšli s pozdravom: Na svodenje prihodnje leto.
•	Fantje na vasi, Kres, Mladi harmonikarji in Alpski sekstet so 15. februarja priredili v Narodnem domu na St. Clairju zabavno popoldne v korist potovalnega sklada pevskega zbora Korotan za gostovanje po Evropi. Pireditev, ki sta jo povezovala g. Srečo Gaser in g. Janez Tominc, je zelo lepo uspela. Ob koncu pa so igrali za ples Veseli Slovenci.
•	Slovensko skupnost, posebno
pa povojne begunce, je" zelo pretresla žalostna vest, da je umrl 15. februarja opoldan veliki Slovenec dr. Valentin Meršol. V Zakrajškov pogrebni zavod so se hodili poslavljat od tega levikega moža, ki je rešil življenje beguncem v usodnih dneh v letu 1945, Slovenci iz cele elevelandske okolice. Pokopan je bil iz cerkve Sv. Vida na Kalvarijo ob spremstvu številnih prijateljev. Naj v miru počiva.
•	The Canadian Catholic Organi-zation for Development and Peace (CCODP) je zamenjala .svojo banko in prenesla svoj račun od Royal Banke v Toronto-Dominion Banko. Razlog: Royal Bank še vedno odobruje posojila Južni Afriki in Chileju, dočim je Toronto-Dominion Bank prenehala dajati posojila Južni Afriki.
Klic Triglava, Štev. 469-470 Leto XXXII, London, 1. avg. 1980. Poroča na strani 4. v Pismu iz Ljubljane pod zaglavjem „raz-prodaja" tudi naslednje:
RAZPRODAJA
Pismo i* Ljubljane
Položaj v Sloveniji se je v zadnjih nekaj letih močno spremenil. Če na ljubljanskih ulicah slišite več srbskohrvaš-ke govorice kot slovenske, če presega procent priseljencev i juga na Jesenicah že 40%, če je samo v Ljubljani prijavljenih več kot 50.000 ljudi z juga, če že vsak peti otrok, rojen v Ljubljani, nima slovenskih staršev in se obeta mošeja v Ljubljani, so to znamenja dejanske ogroženosti. Tolikšnega števila ne bomo mogli asimilirati iz več razlogov: 1. ker je naš naravni prirastek premajhen, 2. ker narašča individualni odpor do priseljencev, 3. ker se priseljuje čedalje več kompletnih družin in čedalje več žensk.
Kakor je doslej veljalo, da so otroci iz mešanih zakonov postali praviloma Slovenci, pa je položaj pri povsem neslovenskih zakoncih seveda drugačen. Položaj se spreminja tudi pri poklicni strukturi. Če je pred leti veljal južni monopol le pri komunalcih in gradbincih, pa je v zadnjih letih čedalje več tujcev v pisarnah in tudi na vodstvenih mestih. Nimajo ideoloških zavor, so pogosteje člani partije. Članstvo pa je tihi ali celo javni pogoj za vodstveno delovno mesto: ta pogoj pa se postopoma čedalje bolj širi navdol. Ker so priseljenci z juga že po naravi agresivni in žilavi, se čedalje bolj uveljavljajo. Slovenci pa smo, sodeč po številu samomorov očitno zelo občutljiv in labilen narod. Zato je nevarnost še toliko večja.
Razprodaja Slovenije je torej v teku. Ne samo tista, s strani 'oblasti', kot so na primer osimski sporazumi, s katerimi bomo izgubili kos ozemlja, temveč tudi privatna.
Priseljenci, ki so pogosto polni denarja, kupujejo ne le stanovanja, temveč tudi zemljo. Ta pa je najpomembnejša, kot lepo pravi nas koroški rojak dr. Sienčnik: režimi se menjajo, zemlja pa ostane.
Celo republiška oblast se tega zaveda in skuša zajeziti priseljevanje. Nekatere poteze vsaj kažejo na to.
Spričo tega je najpomembnejše vprašanje obramba pred pritiskom z juga. Bolj aktualno kot pa vprašanje samostojne Slovenije ali ne. Gotovo je, da mora biti in ostati samostojna država naš cilj, vendar pa je sedaj zlasti spričo ruske nevarnosti neprimerno postavljati vprašanj®razbitja Jugoslavije, ker je pač le ta subjekt meddržavnih pogodb. Dasi dejansko zaradi notranjih nasprotij vojaško ne pomeni nič in bi na primer samo slovenska vojska pomenila mnogo več. .
Sedaj ko sta odšla glavna akterja centralizma E.Kardelj in Josip Broz, bo mogoče vsaj do naslednjega samodržca posameznika kaj storiti za Slovenijo. Že sedaj se to kaže.
Sicer pa lahko vsak Slovenec doma in na tujem marsikaj stori. Mislim, da bi bilo nujno:
1 da Slovenci povečamo število otrok ia tri, štiri;
2.	da se o problemu potujčevanja Slovenije piše, se na to opozarja, tudi v mednarodnem merilu,-pri OZN;
3.	da kmetje in drugi lastniki zemlje ne prodajalo to tujcem;
4.	da se zdomci in izseljenci, ki to lahko store brez nevarnosti za osebno svobodo, vrnejo v domovino;
5.	da Slovenci pokupimo zemljo, ki je na razpolago, tudi če je trenutno rte potrebujemo;
6.	da tujcem ne damo dela in zaslužka.
Klic Triglava - ista številka, -zadnja stran - poroča „Ob zaključku lista tudi ti dve novici:
Kar zadeva domovino, bi na tam mestu mogli rači. da s rado stvari na ilabie. Nimamo v mislih samo gospodarsko stanja, ki » kljub devalvaciji dinarja, ni nič izboljlalo.i temveč predvsem partijsko politiko, ki s« po Titovi smrti ne kal« nič kaj stabilno. V juliju je v Sloveniji "odstopil" dr. Anton Vratula. predsednik izvrinega sveta. Nasledil ga ja njagov preiinji minister za notranje zadeve Janez Zemljarič. Istodasne občutne soremembe v vladi kažejo, da sa politika obrača bolj na levo in da politična policija pridobiva na moči. Vratuia je bil. podobno kot Oolanc. Kardeljev protažlranec; bil je njegov iti kabineta dolga lata. Smatrali so ga za zmernega, prej administratorja kot politika.
Pri emigraciji bi omenili razširjeni sestanek 'Demokratske alternative' v maju v Londonu. Sil je pripravljenega jnačaja za oktobrski sestanek v Parizu, na katerem naj bi sodelovalo dokaj več ljudi. Srbsko Ocloboojenje' v Londonu ni sodelovalo; odsotnih je bilo tudi nekaj zmernejlih Hravtov,'sicer članov Hrvatskog narod nog vi ječa, za katere se je računalo, da bodo prijli. Razkritje taga je povzročilo sila hudo kri med emigrantskimi Hrvati ekstrem-nejiih pogledov in manir. Pri Hrvatski seljački stranki je videti globlje razhajanje med emigratntskim in izseljenskim krilom, ki se odraža v občasnih obračunalnih izjavah in člankih med dr. Krnje-vičem in dr. Zorkinom In v dveh rivalitetmh izdajah Hrvatskog Glasa. Po drugi strani je treba zapisati, da so v dr. Krnievičevi HSS storili gotove korake v smeri iirte odn. globlje demokratiz* cije strankinega vodstva.	>jr.
t
Nove uslužbenske zaščite za zaposlene v zasebnih domovih,
V veljavi od 1. januarja 1981.
Plače
Uslužbenci v zasebnih domovih imajo pravico do
$24.- na dan
$132.-na teden
$568.- na mesec ali
$3.- na uro
Stanovanje in hrana
Hišni delodajalci lahko odtegnejo do $50.00 na teden od delojemalcev v zasebnih domovih od plače za stanovanje in hrano.
Prosti čas
Delojemalci v zasebnih domovih imaio pravico za najmanj 36 zaprednih prostih ur na teden? brez odtegljaja pri plačan. Ce izvršujejo delo med tem prostim časom, imajo pravico za istovredni prosti čas, ali pa ne manj kot $3.00 na uro plače za opravljeno delo.
Letne počitnice
Delojemalcem v zasebnih domovih pripada najmanj 2 tedna počitnic na leto in najmanj do 4 odstotke letne plače za počitniško plačo.
Uradni prazniki
Delojemalci v zasebnih domovih imajo pravico do 7 plačanih uradnih praznikov na leto. Ce izvršujejo delo v teh dnev, jim pripada kak drugi prost dan s plačo, predno pride do naslednjih letnih pocitnic.
Vsi uslužbenci v zasebnih domovih, vključno tiste, ki delajo manj kot 24 ur na teden in .»čuvarji otrok', kot tudi ^spremljevalci" so se nadalje kriti z odredbami, ki zadevajo prekinitev uslužbenstva, cas za odsotnost vsled nosečnosti, enake plače za enako delo m nabirka plač.
Nadainje informacije dobite od urada: The Employment Standards Branch, Ontario Ministry of Labour v naslednjih jnestih:
Toronto
400 University Avenue M7A1V2
Tel.: (416) 965-5251 Kitchener
824 King Street VVest N2G1G1
Tel.: (519) 744-8101 Sault Ste. Marie
390 Bay Street P6A1X2
Tel.: (705) 949-3331 VVindsor 500 Ouellette Avenue N9A1B3
Tel.: (519) 256-8278
Za brezplačno telefonsko številko poglejte v vladni seznam tel. številk v vaše krajevnem telefonskem seznamu.
Ontarijska vlada — dela, da pomaga ljudem.
Ontario	Employment
Ministry of Standards
Hamilton
1 VVest Avenue South L8N 2R9
Tel.: (416) 527-2951 London
205 Oxford Street East N6A 5G6
Tel.: (519) 439-3231 Sudbury 199 Larch Street P3E 5M7
Tel.: (705) 675-4455
Kenora
808 Robertson Street P9N1X9
Tel.: (807) 468-3128 Ottavva
2197 Riverside Dri ve K1H 7X3
Tel.: (613) 523-7530 Thunder Bay
435 James-Street South P7E 6E3
Tel.: (807) 475-1691
Kingston
1055 Princess Street K7L1H3
Tel : (613) 542-2853 St. Catharines
205 King Street L2R 3J5
Tel.: (416) 682-7261 Timmins 273 Third Avenue P4N1E2
Tel.: (705) 267-6231
Robert G. Elgie, M.D. Minister
VVilliam Daviš, Premier.
Labour
Branch
Ontario
Chicago
Ob obletnici smrti idejno izgrajenega slovenskega izobraženca, zdravnika, dr. Leopolda Humarja.
J 28. januarja 1980.
Med prijatelji je bil pokojni poznan kot miren, tih, skromen, vztrajen, delaven. Vse te, dejal bi, prirojene in kasneje srbno negovane lastnosti, so pokojnemu dr. Leopoldu Humarju pripomogle, da so bili njegovi živ-ljenski pogledi izgrajeni, vsebinsko bogati, in kar je glavno, praktično uresničevani v vsakdanjem poklicnem življenju.
Kako je pokojni dr. Leopold Humar gledal na življenje, jasno priča nekaj kratkih stavkov, napisanih na skromnem lističu, verjetno kot njegova reakcija na sodobne diktatorske režime; na razdvojenost življenja ljudi, ki ga je kot dober zdravnik vsak dan opazoval; morda tudi primerjal opazovano razklanost življenja
Uršulinska sestra Marija Justina (Angela Višner) pripoveduje . . .
• fo zadnjem štetju oddaja 34
držav okrog 20.000 ur vsak teden v 144 jezikih na kratkih valovih.
Ze 38 let živim v "preganstvu Vsa leta odkar izhaja v Celovcu "Naša luč" jo prejemam brezplačno. Ko sem se pozanimala, so mi odgovorili, da ameriški Slovenci s prosto-' voljnimi prispevki k temu pomagajo. Ce res tako, potem se tem potom vsem iskreno zahvaljujem.
Doma sem iz Škofje Loke, kjer sem se rodila 7.5. 1897. Osnovno in meščansko šolo ter učiteljišče sem končala pri uršulinkah v Škofji Loki. Leta 1916 sem maturirala in vstopila v uršulinski red. Po dveh letih novicijata sem delovala najprej na osnovni potem pa na meščanski šoli in učiteljišču. Med delom sem nadaljevala študij, tako da sem 1919 položila drugi in 1920. tretji izpit za meščanske šole. Naslednje
okrog sebe s svojo pestro in trnovo življenjsko potjo.
Zdi se mi umestno, da se pokojnika ob obletnici njegove smrti spomnimo z njegovimi lastnimi, za naš razrvani čas, pomembnimi mislimi:
"Ljudje se želijo rešiti dveh stvari: neprestanih potreb in odvisnosti od drugih." "Ta osamosvojitev je možna le tam, kjer se človek dokoplje do notranje svobode, ki ga usposobi za službo drugim. Kjer ta manjka, tudi revolucionarne ideologije ne dosežejo drugega, kot spremembo gospodarja." "Ko pridejo novi ljudje na oblast, se hitro obdajo s pred-pravicami, omejijo svobodo in uvedejo nove oblike krivic.".
leto sem kot prva Slovenka položila državni izpit iz srbohrvaščine za učiteljišča in srednje šole. Izpiti so bili veljavni za šole s slovenskim in tudi nemškim učnim jezikom in sicer s predmeti: slovenščina, nemščina, zemljepis in zgodovina. Na šoli sem delovala s polno paro. L. 1935. sem morala prevzeti ravnateljstvo meščanske šole. Poleg dela v šoli sem §e vedno zanimala za ročno delo in risanje. Zavod je bil poln gojenk. Uršulinke so vzdrževale dve osnovni šoli, meščansko šolo, učiteljišče, trgovski tečaj, gospodinjski tečaj, nemški tečaj in otroški vrtec. Imele smo 17 klavirjev, 2 pianina, 3 harmonije in orgelpianino. Tudi krave smo imele in enega konja. Nas sester je bilo nad 70, tako da smo izhajale brez svetnih učiteljic. Za verouk smo imele najprej spirituala, pozneje rektorja. Jugoslovanska država nas je strogo nadzirala, če ja nismo bile preveč nemško-avstrijske. Minister Dr. Korošec je poslal tri sestre v svet: eno v Anglijo, drugo v Avstrijo in mene v Švico in Holandijo deloma zaradi jezika in moderniziranja zavoda. Po 1. 1918 je morala naša šola postati slovenska. Po prizadevanju Dr. Korošca je država šele zadnjih pet let honorirate pet učiteljic z minimalno plačo "pomožnih" učiteljev. Kakšna krivica! No, pa vsaj nekaj je bilo, kar je prišlo od "zunaj".
Kot strela je udaril Hitler v naše mirno življenje. Svoje kremplje je zasadil tudi v Slovenijo. Zasedel je vso Gorenjsko do Ljubljane. Njegov zaveznik Italija si je prilastil zemljo južno od Ljubl-
jane. Dočim so Italijani v začetku pustili ljudi pri miru, je Hitler takoj začel z izseljevanjem. Loški grad z vsemi šolskimi poslopji in samostanom jih je najbolj mikal. Kar zapovedali so, da moramo vsi oditi, češ, da so vsa naša poslopja "zasedena". Lahko si predstavljate bolečino, strah, bojazen, krivico! In v redovni obleki se ne sme nihče več prikazati! Kam? Kako? Nekaj sester se je takoj odpravilo v Ljubljano, druge so pribežale k sorodnikom; dve stari sta našli zatočišče v mlinu. Tam sta tudi umrli. Jaz sem dobila nekje "gare" t.j. poljski voz z dvemi kolesi. Naložila sem svojo postel-. jnino, nekoliko perila in kar se mi je v tisti zmedenosti zdelo potrebno. Potem sem vlekla s sestrino pomočjo svojo robo po mestnih ulicah, čez most, mimo pokopališča k sestri. S seboj sem vzela k sestri še eno sestro s. Emeriko. Ona ni imela nikogar in še vsa bolehna je bila. Sestra je postlala eni na zofi, drugi pa na tleh. Ko sva bili sami sva se objeli, bridko zajokali in Bogu zahvalili za to trpljenje in milost, da sva popolnoma ubogi. Znanci in matere učenk so nam pomagale z
najnujnejšo obleko. Ni bila po meri, ne po okusu, ne po modi. Vendar nas ljudje niso zasmehovali. Nikomur ne bi privoščila kaj takega! Okupatorji so pa ropali po samostanu: vse omare so odprli, vse zaloge izpraznili, vse pokupili po trgovinah, karkoli je še imelo kakšno vrednost. Vsilili so nam posebne okupacijske marke in jih zamenjavali za srebrne dinarje. Trgovine so bile odprte samo za okupatorja. Nekega dne so pod smrtno kaznijo uakzali prijaviti se na občini. - po abecednem redu. Slepo smo ubogali kar vsi. Poledica: Izseljevanje. Po načrtu: najprej inteligenca, nato posestniki in trgovCi, nazadnje nezaupne osebe. Sodnik, davkar, župnik, kapucini, sestre- najprej v mestu, potem v okolici. "Zelenci", tako smo jim rekli zaradi zelene uniforme, so prihajali po dva in dva in z bajoneti pritiskali, da smo se v 10 minutah pripravili za odhod. Hitlerjanci so zasedli tudi škofove zavode v St. Vidu. Kar je bilo možno so oropali, prazne učilnice pa nastlali s slamo kot ležišče za izseljence. Večino (Dalje na 4. strani)
O slovenski zgodovinski in kulturni identiteti
Tržaškem in Goriškem, še bolj pa seveda v Slovenski Benečiji, čutijo kljub temu, da se imajo za narodno zavedne, bolj povezani z Italijani kot pa s Slovenci iz Slovenije. Slovenci iz Slovenije so zanje "Jugoslovani" in civilizacijsko različni, zaostali. Mladi Slovenci in Slovenke iz Italije se le zelo poredko poročijo s kom iz Slovenije. Hkrati opažamo, da Slovenci v Jugoslaviji, celo v katoliškem in izrazito cerkvenem tisku, uporabljajo izraz "pri nas", "Naš" itd., tudi ko imajo v mislih celotno Jugoslavijo. Ne ločijo več med našim v nacionalnem smislu in "našim" v državnem smislu. To je simptom napredujoče asimilacije in izginjanja prave narodne identitete in zavesti. Na mesto naroda stopa država. Taka različna zavest državne in civilizacijske pripadnosti je že globoko prežela psiho vseh Slovencev. Politični begunci iz leta 1945, ki živijo v Združenih državah, Kanadi, Argentini ali Angliji, imajo priložnost opažati to na lastnih otrokih. Ti se imajo kot nekaj samo po sebi umevnega ža Američane, Kanadčane, Argentince ali Angleže, tudi če znajo slovensko in se še zavedajo narodnega izvora svojih staršev ter obiščejo kdaj njihovo "nekdanjo domovino". Slovenstvo jim je v pKmeri s konkretno domovino, katere državljani so, nekaj abstraktnega, povezano le z življenjem staršev, kvečjemu še jezik, nekaj imen iz zgodovine slovenske kulture, morda še odtenek religioznega čustva in kanec folklore.
Toda kaj je slovenstvo danes za Slovence v domovini? To je težko reči, gotovo pa je, da so v veliki manjšini tisti, ki se zavedajo nevarnosti, kateri se danes naha-
(nadaljevanje) Franc Jeza
Toda če se ne bomo duhovno in danes Slovenci na politično osvestili, če si ne bomo Mm prej prišli na jasno o svoji nacionalni identiteti in svoji zgodovini, če ne bomo razčistili svoje zgodovinske p^oti, ki smo jo ie naredili, in si osvetili tisto, ki pelje v prihodnost, bomo še nadalje tavali iz nesreče v nesrečo, iz sne pasti v drugo,iz ene prevare in samoprevare v drugo. Sovražniki vedo, da je naša narodna nemoč in ■ njihova moč predvsem v tem. da nas držijo v neosveščenosti, da lažno prikazujejo našo zgodovino in jo skušajo čimbolj izvotliti, da vzgajajo naše otroke v nacionalno nezavedne ljudi, v kozmopolite, v "internacionaliste", če ne naravnost v renegate. Zato nam vsiljujejo "Zgodovine slovenskega naroda" in zgodovinske učbenike s potvorjeno slovensko zgodovino, ki naj bi bila po njihovem samo zrcalna slika kake tuje narodne zgodovine, "slovanske" srbske, avstrijsko-nemške ali zgodovine revolucionarno-socialističnega marksističnega gibanja. 2e mnogo let ni izšla v Sloveniji nobena resnicoljubna in poštena zgodovina slovenskega naroda. Ce so prej potvarjali zgodovinske dogodke, jih zdaj že sploh izpušča-jo in krojijo zgodovino povsem po svoje. Napravili so jo abstraktno, zgolj zgodovino ideologij, slovenski človek postaja v njej vse bolj anonimen predstavnik tujih, anahronističnih idej. Treba je samo vzeti v roke zadnje zgodovinske knjige, ki so izšle v Sloveniji. Iz njih ni več razvidno, kdaj se je dejansko začela zgodovina slovenskega naroda, ali v 12. stoletju, ali morda s Trubarjem, t.j. kot zgodovina slovenske literature, ali morda šele z zgodovino socialističnega gibanja. Toda jasno je razvidno, da to za sedanje oblastnike ali bolje rečeno za oblastnike v Beogradu in njihove propagandiste v Sloveniji sploh ni več važno in jih ne briga. Zanje se začenja slovenska zgodovina z zgodovino slovenskega komunizma in zlasti še z dokončno "odrešitvijo" 1. 1945, a ta zgodovina se že zliva in naj bi se kmalu povsem zlila z zgodovino jugoslovanskega in potem nekoč tudi z zgodovino svetovnega komunizma. Tedaj naj bi slovenski narod povsem in dokončno izgubil svojo nacionalno identiteto. Najprej naj bi se zlil kakor majhna reka v večjo reko drugega naroda, konkretno srbskega, nato pa naj bi se, morda cez desetletja, morda čez stoletja, skupno zlila v veletok socializma ali bolje rečeno komunizma. Iz tega zornega kota so ideološke razlike v komunističnem taboru nepomembne in zgolj prehodne. Danes slišimo v Sloveniji in tudi v Trstu ljudi, komuniste ali take, ki so šli skozi komunistično šolo, govoriti, da delo za narod, t.j. delo za narodno osveščevanje nima več pomena, kajti čez nekaj desetletij Slovencev tako ne bo . več. Tako govorijo tudi ljudje z znanimi imeni, ki se imajo za ,,kulturnike".
Samo naša znana konservativnost v dojemanju sprememb okrog nas in naša vsega obsojanja vredna »miselna lenoba, ki jo je ugotovil celo Ciril Zlobec v reviji ,.Sodobnost", katero urejuje, nam preprečujeta, da se ne zavemo v zadostni meri vsega tega in se vdajamo iluziji, kakor da stvari kot vedno tečejo po starem tiru naprej. Ne. Vse je v naglem razvoju, v hitrem spreminjanju. Slovenci se moramo naglo afirmirati kot samostojen, kulturno, pa tudi politično in gospodarsko neodvisen narod, ali pa nas bo kot naroda konec. Nemogoče, da bi še stoletja preživeli kot odvisen narod v tuji državi. Država ima danes toliko kompetenc - ne samo totalitarna, ampak tudi demokratična - da se prej ali slej polasti celega človeka in ne dopusti več dvojnosti narod in država, kot smo jo poznali v , dolgem obdobju svoje narodne To je njihov življenjski, cilj. zgodovine. Opažamo npr. kako se Prepričani so, da je to glavno v
življenju, zato so se zagnali v to z vso vnemo in z vsemi energijami, ki so jih sposobni. Do slovenstva in do domovine ne čutijo nobene odgovornosti. Ce še berejo slovenski tisk, berejo samo takega, ki jih obvešča o lokalnih zadevah na področju, kjer so doma, ali kvečjemu še kak zabavni tisk. Za politične probleme v Sloveniji in Jugoslaviji ali kar zadeva slovenstvo na splošno nimajo čuta. Za to jim manjka tudi predizobrazbe. Dejali bi, da nimajo več organa, s katerim bi čutili politično in nacionalno problematiko. Čudim se, da se posreči izseljeniškim duhovnikom razpečati med njimi baje blizu 10.000 izvodov mesečnika "Naša luč", a sem prepričan, da zgplj zato, ker ga smatrajo za verski list. Toda 90 odstotkov izseljencev ga ne bere, ker se jim vendarle zdi v nacionalnem pogledu "prezahteven" in "prenevaren", ali pa ker so postali za vse take probleme že popolnoma brezbrižni in jih zanima le denar. S tako miselnostjo pa se osamljajo seveda tudi nasprotni kulturnemu okolju, v katerem živijo, in zapadajo v nekak kulturni geto. Tako ostaja glavna odgovornost za oblikovanje in ohranjevanje slovenske narodne zavesti in slovenskega narodnega političnega programa v današnjih razmerah, pa tudi za povezanost s slovensko kulturno tradicijo, na politični emigraciji, čeprav je verjetno, da se ta te svoje vloge in te svoje naloge niti v polni meri ne zaveda. Zato je tudi ne opravlja tako, kakor bi jo lahko in kakor bi jo dejansko tudi morala.
Ta očitek velja tako za politično kot tudi za kulturno delovanje emigracije. V političnem pogledu spominjajo danes mnogi nekdanji begunci na nahronistične tipe ruskih beguncev, ki smo jih lahko srečavali v Evropi zadnja leta pred drugo svetovno vojno in ki se nikakor niso znali vživeti v nove razmere ter so še vedno fantazirali samo o carski Rusiji in belih generalih, ki so se borili za njeno obnovitev proti boljševiški revoluciji. Kdor danes ni pripravljen iskreno pristati na politični
ja slovenski narod, da izgubi svojo pluralizem in demokracijo, je narodno identiteto v prid interna- politično mrtev in ovira za pravi
politični boj za osvoboditev in neodvisnost slovenskega naroda, saj daje samo argumente tistim, ki odrekajo politični emigraciji pravico in sposobnost za boj proti totalitarnemu režimu v domovini. To velja tudi za tiste, ki skušajo po vsej sili vztrajati pri dozdevni kontinuiteti stare Jugoslavije in opravičujejo s tem svoje funkcije v raznih odborih in organizacijah. Morali bi najti pogum, da si priznajo jalovost in celo škodljivost takega početja, saj je stara Jugoslavija že davno mrtva in pokopana. Nobene možnosti ni, da bi bila kdaj obnovljena. Od njenega konca je minilo že 40 let in od takrat so se razmere tako v Jugoslaviji kot v svetu tako spremenile, da ni niti govora o tem, da bi se položaj povrnil na staro. Zakaj bi se torej vdajali jalovim fikcijam, ko pa bi lahko koristno sodelovali v gibanju za resnično slovensko demokracijo, iz katere edino se lahko porodita slovenska narodna svoboda ir, država? In edino na tej osnovi je mogoče združiti danes vse resnično demokratične Slovence, tako v domovini kot v begunstvu. Nesmiselno je upati, da bo slovensko ljudstvo doma, v katerem že daleč prevladujejo mladi, kdaj pristalo na obnovitev stare Jugoslavije in na begunska predstavništva, ki se sklicujejo nanjo in si skušajo s tem dati legitimnost.
Slovenski narod v domovini ne bo nikoli več svoboden, če se ne znebi svojih utvar in političnih mitologij, ki sem jih že omenil, begunstvo pa se odreka svoji nujni in važni nalogi, da v svobodnih razmerah odkriva ali vsaj bistveno pomaga odkrivati našo pravo nacionalno in kulturno identiteto, če se ne bo streznilo ter se zavedlo nalog sedanjega trenutka, če ne bo postalo spet živa veja današnjega slovenstva.
cionalnih ideologij in tuje državne hegemonije. Mlada slovenska generacija je po večini v pogledu narodne zavednosti že neobčutljiva, saj je nihče ni učil narodne zavedposti, kvečjemu starši. Sola si, nasprotno, prizadeva, da bi pri mladini nadomestila narodno zavest z državno zavestjo, z "jugoslovanskim patriotizmom", z miselnostjo "bratstva in enotnosti". V istem smislu si že desetletja prizadeva tisk in seveda radiotelevizija. Vojaščina prispeva svoje. Cerkev vztraja pri pojmovanju slovenske narodne individualnosti, toda tudi mnogi duhovniki so postali do nacionalnega problema brezbrižni oziroma ga ne čutijo več kot nekaj važnega. Jugoslavijo pojmujejo kot nekaj dokončnega. Za idejo slovenske državne samostojnosti so neobčutljivi, če so sploh kdaj o njej slišali. Za slovensko Cerkev kot celoto je to vsekakor drugoten problem, ker je dejansko predvsem političen problem in ni ravno Cerkev poklicana, da ga rešuje. Za to sta poklicani predvsem slovenska kultura in politika. Toda slovenska kultura se je dala brez protesta skopiti tudi v nacionalnem pogledu, v politiki pa odloča ZKJ, v ozadju pa vleče za niti politična policija, ki je tudi danes- popolnoma v službi beograjskega režima in državnega centralizma.
Slovenska politična emigracija je edina, ki lahko v današnjih razmerah svobodno in odkrito razpravlja o teh problemih. V zahodnem svetu živi tudi kakih 100.000 ekonomskih izseljencev, ki so zapustili domovino1 po zadnji vojni, vendar so ti po ogromni večini v času svoje mladosti, med šolanjem v domovini, izgubili narodno zavednost in sploh vsakršen čut za politiko, tako da se ne udeležujejo niti političnega življenja v državah, kjer so si poiskali delo. Niti potem, ko si pridobijo državljanstvo. Sola in splošno ozračje v Sloveniji sta jih usmerila zgolj v pridobitništvo.
tolikim drugače dragocenim slovenskim intelektom in energijam v begunstvu, da bi zaigrali v procesu osvobajanja in demokratizacije Slovenije tisto važno vlogo, ki bi jo morali odigrati in so poklicani, da jo odigrajo, in v tem je tudi vzrok njihovega pesimizma, češ begunstvo ne more nič storiti za osvoboditev slovenskega naroda, to je samo stvar ljudstva .doma. Toda ljudstvo doma živi pod strašno totalitarno diktaturo, ki je v nekaterih pogledih morda še hujša kakor sovjetska, čeprav se tega ne zaveda, in zato, dokler se svojega položaja ne zave, tudi ne more ali ne zna nič storiti za svojo osvoboditev. Do te zavesti pa lahko pride le po idejni poti, s tem, da proniknejo najprej v vodilne kulturne in politične kroge, nato pa v ves - narod nove, demokratične, napredne in sodobne ideje. To ne morejo biti kake kozmopolitične ideje iz tujega sveta, ampak ideje in spoznanja i? lastnih slovenskih izkušenj, a obogatena z izkušnjami vsega zahodnega demokratičnega sveta. Začeti pa mora kultura.
Zato bi morala postati v sedanjih razmerah slovenska begunska kultura vsebinsko in idejno vodilna v slovenskem svetu. Ona bi morala prižigati luč in osvetljevati pot v prihodnost slovenskemu narodu. Ta naloga pritiče vsem vejam kulture v našem begunstvu, predvsem pa seveda tistim, ki najbolj neposredno in močno vplivajo na narodno življenje ter oblikujejo narodovo kulturno in politično zavest. To so poleg umetniških panog takoimenovane nacionalne vede — zgodovina, narodopisje, jezikoslovje, kulturna zgodovina itd. Te vede so danes v domovini najbolj zasužnjene, najbolj vdinjane ali podvržene totalitarni diktaturi in njenemu prizadevanju za zabrisanje narodne in kulturne, zlasti pa zgodovinske identitete slovenskega naroda. Zato bi se morali slovenski znanstveniki, ki delujejo v svobodni tujini, tembolj truditi, da nadomestijo plašne, onemogočene alf prodane znanstvene delavce v Sloveniji in pogumno ter odločno ne le peljejo naprej tradicijo slovenskih nacionalnih ved, ampak jih tudi oplodijo in okrepijo z izkušnjami in metodami velikih zahodnih univerz, akademij in drugih znanstvenih ustanov. Nesmiselno je, da vztrajajo pri zastarelih konceptih, ki so jih morda prinesli še iz domovine, ampak jih morajo pogumno podvreči kritiki in prevetritvi modernih znanstvenih spoznanj. Patriotizem in vztrajanje pri narodnih tradicijah nista v vztrajanju pri zastarelih teorijah in mišljenju, ampak v tem, da pomagamo slovenskemu narodu tudi v miselnem in znanstvenem ter kulturnem pogledu naprej.
Zdi se mi, da je dal vzgled takega delovanja prof. Vinko Brumen s svojo nedavno objavljeno knjigo folizofske vsebine "Naš in moj čas" kot tudi s svojimi prejšnjimi deli, objavljenimi v begunstvu. V njegovem pojmovanju in pisanju ni nič anahronističnega,	nič
zastarelega, nič "begunskega". Knjiga "Naš in moj čas" je aktualna in važen kulturni dogodek za vse slovenstvo, za ves slovenski kulturni prostor, tako za Buenos Aires in Cleveland ali Toronto kot za Ljubljano, Maribor ali Trst. Lahko bi imenoval še nekaj takih del in avtorjev. Na umetniškem področju prednjači v tem pogledu kipar France Gorše, v esejistiki Boris Pahor, ki se sicer ne prišteva k političnim beguncem, a to danes dejansko je, ker mu je zaprta pot v Slovenijo in ne more tam nič objaviti. Ti trije, in še mnogi drugi — nai omenim samo še odličnega esejista in pesnika Vinka Beličiča v Trstu — lahko delujejo in objavljajo oziroma razstavljajo (Gorše) samo zunaj Slovenije. Sele prihodnje generacije bodo pri svoji svobodni in pošteni presoji 'današnjega dogajanja pravilno in
Teptane slovenske
vrednote
Slovenski narod si je na svoji tisoč let in čez dolgi trnjevi življenjski poti ustvaril in prisvojil svojstvene vrednote, imenovane tudi narodne svetinje, ki so postale v teku časa skupna narodna last in hkrati zavestna uravnava slovenskega narodnega življenja.
Življenjska moč teh vrednot bi se morala z vsakim mladim slovenskim rodom okrepiti in izbirati take življenjski pogoje, v katerih bi nemoteno rastle, našle zaščito, dajale pobudo in narodu gojile upanje na lepšo bodočnost.
Slovenske narodne vrednote, na kratko povedano, so v glavnem
kako malo je bilo doslej napravljeno na drugih kulturnih področjih. Mnogi sicer poklicno delujejo na raznih ameriških in drugih univerzah, a so v znanstvenem in kulturnem pogledu premalo nagnjeni k
sledeče:
—	slovenski jezik;
—	zakoreninjene, slovenskemu narodu svojstvene in zavestne navade;
—	versko prepričanje, vera kot urejevalec zasebnega in javnega slovenskega narodnega življenja;
—	slovenska narodna zavest, ki s pomočjo krajevnega patriotizma spontano in neprisiljeno uravnava in vodi celotno narodno življenje;
—	slovenska zemlja, v kateri so vse narodne vrednote globoko
zakoreninjene;
—	dalje vedno živa skupna zavest, da je vse to last slovenskega naroda;
—	končno splošna, vsenarodna pripravljenost braniti to skupno prepričanje, te skupne slovenske narodne vrednote.
Te žive narodne vrednote so naš slovenski narod od naselitve sem pa vse do druge svetovne vojne reševale in krepile v naši narodno-kuiturni in gospodarsko-politični rasti.
Kaj vse s6 povzročile slovenske narodne vrednote v naši zgodovini?
Slovenske narodne vrednote so bodrile naše> prednike, da so junaško branili naseljeno slovensko ozemlje proti neprijaznim in številčno močnejšim sosedom. Utrdile so v slovenskem narodu samostojnim raziskavam, kar demokratična načela, uveljavile v zadeva slovenski svet, vse preveč vsakdanjem narodnem življenju
To pa ne velja samo za	Dravično ocenile njihov prispevek
politično, ampak tudi za kulturno	^ sodobni slovenski kulturi, tudi v
delovanje in za splošno duhovno	s"»slu, da jo ohranijo živo in v
prenovo. Ravno trmasto vztra-	Povezanosti z zahodnim kulturnim
janje pri starih, že neživijenjskih	svetom.
konceptih in pojmih onemogoča	Tem bolj je človek potrt, ko vidi,
se dajo pogojevati in si sugerirati od nesvobodne znanosti in kulture v Sloveniji, boječ se, da bi ne bili tam "priznani", če bi izgubili ta "stik". Naj opozorim samo na zgodovinsko področje, ki je danes morda najvažnejše, saj je zgodovinska veda poklicana, da nam na novo in pravilno osvetli našo narodno zgodovino ter nam postane tako kažipot za naprej. V Sloveniji že ves povojni čas ni izšla nobena zgodovinska knjiga, ki bi objektivno in znanstveno neoporečno prikazovala novejšo, pa tudi starejšo slovensko zgodovino. Zato bi bilo tem bolj važno, da to store slovenski zgodovinarji, ki žive v svobodnem svetu, kjer jih nič ne ovira v raziskovanju ali jim onemogoča svobodno, objektivno presojo preteklosti in objavljanje. In vendar vidimo, da se ravno zgodovinarji v begunstvu in zamejstvu najbolj izgubljajo v zastarelih, neznanstvenih in nepreverjenih, oportunističnih ali očitno utilitarističnih teorijah ter se pustijo vleči za seboj od kakega ideologa ali propagandista "jugoslovanstva", kot je bil npr. Ljudmil Hauptmann, ali od marksističnega izkrivljanja slovenske zgodovine, za kar je danes žalostni primer Bogo Grafenauer, ki je vzbujal nekdaj toliko upov s svojimi kritičnimi ocenami v "Dejanju" in predavanjem na Bohinjskem tednu. Brez svobodne in resnično moderne slovenske kulture in znanosti — ter seveda založništva in tiska — pa ne more biti niti moderne in demokratične slovenske politike, ki bi bila sposobna in voljna ustvariti slovenskemu narodu demokratično alternativo ter ga uspešno voditi v srečnejšo prihodnost.
Ce se bo slovensko begunstvo zavedlo teh svojih nalog, ki so dejansko dolžnosti, ne bo imelo več vzroka za pesimizem ali občutek, da je odrezano od dogajanja doma in da ne more nič storiti. Nasprotno, zelo veliko lahko stori in mora storiti, ker tega v današnjih razmerah v Sloveniji ne more storiti nihče drug kot politični begunci, ki se nam ni treba bati režima doma. Za to pa nam je bolj kot vse drugo potrebno, da se znebimo starih miselnih shem in preverimo ter prevejamo svoje ideje, začenši ravno s kritično presojo svojih pojmov o starejši in novejši slovenski zgodovini. Brez take kritične presoje ni mogoča niti realistična, moderna in demokratična narodna politika niti uspešna pot v srečnejšo prihodnost za ves slovenski narod, pa tudi ne resnična kulturna prenovitev. Resnica je, da danes nihče v Sloveniji zaradi opustošenja v kulturi in zaradi groznega pomanjkanja dialoga in svobodne diskusije tega ni sposoben storiti. Miselna spodbuda za novo vzdramljenje narodne zavesti, moralne občutljivosti in političnih energih lahko pride samo od zunaj, iz begunstva, če se bo to nehalo obračati nazaj in bo rajši gledalo naprej.
demokratičen političen proces, katerega pa so komunisti po končani drugi svetovni vojni prekinili in odpravili. Poleg tega pa so v našem narodu zaostrile še uporniško naravo.
Dvignile so naše očete v borbo proti krutim graščakom za staro pravdo.
Dajale so slovenskemu narodu moč. v borbi proti številnim turškim vpadom v naše dežele.
V devetnajstem stoletju, v pomladi narodov in kasneje, so na številnih taborih podžigale in utrjevale vseslovensko misel, slovenski politični program.
Prepričale slovenskega kulturnega velikana, pesnika, dr. F. Prešerna in z njim druge slovenske kulturne delavce, da so v kritičnem trenutku zavrnili ilirizem in s ponosom poudariljfelovenstvo.
Narekovale pisatelju I. Cankarju, da je v trdnem prepričanju zavrgel medlo jugo-slovenstvo in zmagovito nakazal, da je le v zdravem slovenstvu rešnja pot za vsestransko slovensko narodno in kulturno življenje.
Goriškega pevca, S. Gregorčiča, so navdahnile, da je v svoji Hajdukovi oporoki prepričevalno paodaril slovensko misel, slovenski politični program, ko je, skorajda ukazujoče zapel: "Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!"
Ob koncu prve svetovne vojne, 29. oktobra 1918. leta, po dolgih stoletjih načrtnega potujčevanja, so pripomogle, da je slovenski narod skorajda zaživel v popolni narodni svobodi. Vendar se je toliko pričakovanja svoboda morafa umakniti imperialističnim srbskim političnim spletkam.
Med drugo svetovno vojno, ko je nacistična Nemčija 6. aprila 1941. leta napadla kraljevo Jugoslavijo, so se Slovenci odzvali mobilizaciji in v brezupnem položaju branili slovensko zemljo. Mobilizirancem so se pridružili še številni prostovoljci, predvsem slovenska dijaška katoliška mladina, ki je takrat s svojo pripravljenostjo, braniti rodno domovino proti okupatorjem, izpričala svojo neomajno slovensko narodno zavest in ljubezen do trpečega slovenskega naroda.
Izjema so bili slovenski komunisti, ki so od podpisa prijateljske pogodbe med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo 23/24. avgusta 1939 pa vse. do 22. junija 1941 odkrito sodelovali s Hitlerjevo Nemčijo. Med mobilizacijo so slovenski komunisti trosili letake, v katerih so poveličevali Hitlerjevo Nemčijo, napadali in blatili pa zapadne demokratične zaveznike. Zanimiv je zlasti letak, v katerem se komunisti obračajo na vojsko:
"Oficirji, podoficirji in vojaki! Ne odzivajte se pozivom, ki jih prejemate te dni! Vedite, da vas hoče srbska čarsija izrabiti za topovsko krmo angleške plutokratske buržoazije prot,i Nemčiji, prijateljici in zaveznici zaščitnice vsega delovnega ljudstva Sovjetske Rusije!"
Ob nacističnem napadu na Jugo-Slavijo 6. aprila 1941. so slovenski komunisti sabotirali in slabili odpor proti Hitlerjevim hordam, načrtno širili malodušje med vojaki in civilnim prebivalstvom.
Od 6. aprila 1941 do 22. junija 1941 ko so Slovenci že skoraj cele tri mesece trpeli pod trojno okupacijo, se slovenski komunisti niso prav nič zmenili za trpeči slovenski narod. Nasprotno: sodelovali so z okupatorji, pod njihovim okriljem terorizirali slovenski narod in oskrbovali naciste in fašiste s seznami zavednih in vplivnih slovenskih ljudi.
Po. 22. juniju 1941 leta, po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, so komunisti šele začeli z organiziranjem tako imenovane osvobodilne fronte, bolje povedano: po kominterni slovenskemu narodu vsiljeno komunistično, neosvobodilno revolucijo. Da je to zgodovinsko dejstvo resnično, pričajo komunistični trinogi sami:
Milovan Djilas pravi: "Da, mi smo pozvali narod na ustanak tek kad je Hitler napao Sovjetski Savez!"
Rodoljub Colakovič: "Kada je Nemačka napala Sovjetski savez, KP je rešila, da bez odlaganja treba početi oružanu borbu protiv okupatora!"
Edvard Kardelj: "Tačno je, prvi ustanak počeo je posle 22. junija. I prirodno je, što je tako!"
Prav isto pove slovenska partizanska pesem:
Naglo puške smo zgrabili in odločno zdoma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali!" Na klic Kominterne: Združite
se v čete! v boj za svobodo! V boj za
sovjete! rdeče smo fronte bojevniki mi naše je geslo: Sovjeti sveta!
Kako to, da so se komunisti šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo zdramili in zavedli, da se je treba boriti proti okupatorju? Prej pa ne! Ali ni že slovenski narod pred 22. junijem 1941 leta krvavel in trpel? Komunistom je šlo le za take "situacijske pogoje", kateri so jim pripomogli izvesti komunistično revolucijo in priti na oblast. Zmeda! Komunistična osvobodilna fronta ni bila toliko naperjena proti okupatorju kot pa proti slovenskemu narodu, ki je komunizem obsodil in odklonil. Zato so komunisti najbolj divjali na deželi. V slovenskem kmetu so komunisti videli svojega največjega in najbolj nevarnega nasprotnika.
Slovenski narod se je boril za narodno svobodo in neodvisnost. Boril se je za osvoboditev slovenske zemlje na Koroškem, Primorskem in predelih Prekmurja. Komunisti so slovenski narod vseskozi varali in ga za plačilo v iskrenosti borbe za svobodo, po vojni s svojo strahovlado še snovno in duhovno zasužnjili. Vendar to še ni bilo dovolj. Slovenski komunisti so s svojimi številnimi genocidnimi dejanji, in za nadaljevanjem svoje genocidne narodne politike, obsodili slovenski narod in njegovte vrednote na počasno umiranje, smrt! (Dalje na naslednji strani)
What do these people have in common?
Miss Ohio, Miss San Francisco. Miss International Surf Queen Ha-waii, Miss Europe. and Miss Auslralia?
The first bishop to issue his pastorai lellers in Indian languages. President Kennedy°s eve doclor. the command-ing officer of the largest American naval shipvards, Ihe U. S. militarv represeniative lo Ihe United Nalions, and a member of the Royal Societv of England?
\ foremost U. S. Olvmpic gymnast. the best gymnast of Europe. the fast-est junior vvoman athlete of Auslralia. Ihe trainer of the U. S. Olympic Ski-ing Team, and the winner of five gold medals at Lake Placid's 1980 Winter Olympics?
The father of mass airplane pro-duction, the conceptual father of the postage stamp, and Ihe Nobel Prize-vvinning father of micro-analvsis?
The »inner of a gold medal al the St. I.ouis VVorld Kair. Ihe best of Ihe moderniMic painters ol' Chicago. and designers of the Christian Science Center in Boston, the Hamedina Comple.v in Tel Aviv. Three Rivers Stadium in Pittsburgh. and L'Enfanl Plaza and Robert Kennedv Stadium in VVashington. D.C.?
The first immigrant senator of Auslralia, Iheonlv five-lerm governor of Ohio, mavors of Cleveland and Indianapolis. and chancellors of Germanv and Auslria?
Whai do ali these people have in confmon? Well, Ihev are ali of Slovenian descent. and their pictures ap-pear in Slovenian Herilaee, Vol. 1 1642 pages. casehound). This large, beautiful. and fascinating book costs onlv S16 a copv. plus SI.50 for mailer and postage. and mav be ordered from:S1ovenian Research Center of America. Inc., 29227 Eddv Road, VVilloughhv Hills. Ohio 44092.
Slovenian Research Center of America, Inc.
BOOKS
SLOVENIAN HERITAGE, Vol. I
Edited by Prof. Edward Gobetz with as s is tatice of Milena Gobetz and Ruth Lakner
•	The most comprehensive and informative book on Slovenian heritage ever published in English
•	Over 640 pages of 6 x 9 format
•	A condensed summary chapter on Slovenian history
•	The most comprehensive overview of Slovenian American history and contributions
•	Amazing Slovenian contributions to the vvorld
•	Gems of Slovenian literature, many never before available in English
•	Ethnic nostalgia and reminiscences of Slovenian Americans
•	Over 700 photographs
•	Casebound (hard cover) for beauty and durability
•	Available at an incredibly lovv priče of 516 per copy.
Also available from the Center:
Gobetz Donchenko, Anthology of Slovenian American Literature, S7
Gobetz-Loncar, Slovenian Language Manual, Vol. I, $7 Gobetz-Loncar, Slovenian Language Manual, Vol. II, $8
Please add $1.50 for postage and mailer for the first book and $1 for each additional copy. In bookstores, the priče is S2 higher per book. In Canada, please add the difference betvveen U. S. and Canadian dollars.
Order from: SLOVENIAN RESEARCH CENTER 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092
muUNSKA SESTRA
»»- •
(Nadaljevanje . strani)
sester so "polovili" hkrati, tudi naju s sestro Emeriko. Strogo zastraženi se nismo mogli ganiti. Drugi dan so mene izpustili. Zakaj? Neznano. Sele po mnogih letih sem videla v tem prst božji. Potreboval me je kje drugje. Ko je bilo svetilo polno za en vlak, so naše sestre in ostale natovorili na vlak za Srbijo. Tako je tudi vsa družina moje druge sestre prišla v Srbijo. Zaplenili in izpraznili so stanovanje in si vse prisvojili. Za sestre se je posrečilo škofu Stepin-cu, da so smele izstopiti v Zagrebu. Odtam jih je Rdeči križ spravil nazaj v Slovenijo, na Notranjsko zasedeno po Italijanih. Tam so našle neko lovsko kočo, ki jim je dolgo nadomestovala dragi dom. Iz strahu pred izseljevanjem so se ljudje začeli skrivati. Bežali so v gozdove - kot "partizani". V Skofji Loki so ena za drugo ugašale večne lučke. Zadnja je bila pri kapucinih, ko je tudi tam kot zadnji moral oditi pater Rafael. Cim je prišel v Ljubljano, ga je zadela kap. Več mesecev v Loki nismo imeli duhovnika. Sele za božič je prišel iz Salzburga oče misijonar-
Nemec. Sel nam je na roko in nam precej pomagal. Jaz sem imela še tajno zvezo z g. Marjanom /pozneje so ga ubili/. Prihajal je kot kosec in kmet čez "mejo" pri Ljubljani. Jaz sem mu bila kot "vedna potovalka" - kažipot k bolnikom. Tudi spoved smo opravili Dri njemu. Na Dodstrešiu med staro šaro je sedel. Maševal je ob 2>/2h ponoči pri Sv. Duhu, vas eno uro izven Loke. Ob 7h so bili že "zelenci" na cesti, češ, da smo imeli zborovanje. Torej - previdnost. Na kolodvoru Trata je bila "baza", zaloga orožja in munici-je. Tamkajšnji poveljnik je bil dober gospod. Po njegovi želji in nadzorstvom sem vodila na Trati "nemški tečaj" za delavce. Poleg tega sem še imela večerni tečaj pri Sv. Duhu. Doma na stanovanju pa sem zbirala otroke in jih učila brati in pisati. Tudi za prvo spoved in sv. obhajilo sem jih pripravljala. Pa so se našli denun-cijanti, ki so me zatožili na "Gestapo", češ, da poučujem slovenščino namesto nemščine. Morala sem se zagovarjati. Nekaj dni pozneje so prišli po mene in istočasno tudi mojo nečakinjo s 3
Teptane slovenske vrednote
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Kaj se danes dogaja s slovenskimi narodnimi vrednotami?
Sedanji komunistični oblastniki duhovno zasužnjeni Sloveniji ne priznajo več vsebinsko bogatega pojma, ki ga vsebuje beseda narod. Zanje narod ne predstavlja nobene vrednote, kateri bi posvečevali vsestransko pozornost, pač pa le še nekaj slojno zastarelega, zasovraženega, prehodnega; le kot produkt proizvodnih procesov, ki se bo preživel, izrodil v neartikulirano, narodno nezavedno množico nekritičnih ljudi in končno izginil.
Dalje so sedanji komunistični
izvirno besedilo in da nekaterim slovenksim kulturnim ustvarjalcem, ki se sami ne morejo več braniti, nadevajo na njihove mrtve obraze marksistične maske. To nezaslišano komunistično dejanje lahko mirno imenujemo: komunistično kulturno posilstvo!
Nič čudnega torej, da so vrednote slovenskega naroda kot npr.: slovenski jezik, slovenska kri, vera, običaji, slovenska narodna zavest, s krvjo prepojena slovenska zemlja, danes ovirane,
diktatorski zvodniki šli že tako načrtno omalovaževane daleč, da spreminjajo Cankarjevo prezirane in obsojene na molk.
''Slovenec sem, tako je mati d'jala . . .!"
V slovenski zgodovini je dolga vrsta pomembnih mož in žena, ki so v doživetem prepričanju širili in utrjevali slovensko misel, podčrtavali slovensko stvarnost. Ti so nam poroštvo, da borba za svobodo slovenskega naroda še ni izgubljena in da se je začelo današnje slovensko malodušje že umikati vedremu upanju.
Se zavednim Slovencem v domovini, zamejstvu in po svetu pa danes po komunistih sicer prezirane in teptane slovenske narodne vrednote glasno veleva-
jo: Bodite ponosni Slovenci, ponosne Slovenke! Narodno zavedni sinovi in hčere zasužnjenega slovenskega narodaJ
Vse te zavestne narodne svetinje nam vsem nalagajo mnogotere dolžnosti, hkrati pa dajejo tudi upanje, da bomo z vztrajnim, skupnim naporom zopet zaživeli svobodni v svobodni Sloveniji, kjer bodo zdaj teptane slovenske narodne vrednote zopet oživele in vsestransko bogatile naše narodno življenje.
__Luka Dolenje
letnim sinčkom. Njenega moža so že preje zaprli in odvedli v Begunje. Begunje so bile zbirališče za tiste, ki so jih pozneje poslali v koncentracijska taborišča: Dachau, Buchenwald, Auschwitz. Nečaka so odvlekli v Mauthausen pri Linzu. Tam so ga v kamnoseku ubili in potem javili njegovi ženi, da je umrl zaradi slabe prehrane. -Nečakinjo, malega Markca in mene so tokrat odvedli v Goričane, v škofov gradič. Tam isto: slama, slana čorba trd kruh. Bili smo tudi hudo zastraženi. Ko nas je bilo 140 so nas z nasajenimi bajoneti gnali na postajo v Medvodah, nas natrpali na vlak in odvedli v Nemčijo. Vozili smo se tri dni. V MUnchenu smo smeli izstopiti le toliko, da smo popili slano juho. Nikakor ni bilo mogoče uiti. Končno smo prišli v Nlirenberg in še dve postaji dalje v Forth. Tam nas je prevzel vodja taborišča - LagerfUhrer Buttner — in dve sestri Rdečega križa. Ena teh sester — ga. Marie Kafer, nam je bila prava mati. Ona še vedno živi, stara 85 let, mi stalno piše in me je lansko leto obiskala v Holandiji. BUttner je bil po poklicu kovač, pri nas pa "gospod". Natrpali so nas v sobe: enonadstropne postelje, oz. "korita" zbita iz navadnih grobih desk, po dve in dve skupaj, spodaj on zgoraj. Slama in stenice. Grozno! Pod menoj je ležala nečakinja z Markom, poleg nje mati 18 letnega fanta, ki je ležal poleg mene. Morala sem stopiti najprej na stol, potem na pečko in nato šele na ležišče. Stolov ni bilo, na posteljah nismo smeli sedeti. Imeli smo samo en večji prostor z mizami, kjer smo prejemali hrano v skledah, ki so bile bolj podobne umivalnikom kot namizni skledi. Sele po šestih tednih smo smeli v spremstvu sester v vas. Manjkalo nam je vse najpotrebnejše. Pisati smo smeli samo nemško. V cerkev nismo smeli. Jaz sem večkrat ušla skozi okence v kleti, kjer je bil premog. In sicer sem odhajala že ob pol petih zjutraj - sama - tri kilometre daleč v Weissenohe. Tam je bila maša ob šestih.. Vračala sem se preko polja, tako da sem imela čevlje mokre, da bi s tem varala vodjo, češ da sem bila na sprehodu. Navadno sem bila že nazaj, ko je vodja šele vstal. Nekoč sem tajno organizairala skupno obhajilo za prvi petek. Vsi smo tiho odšli k maši in sv. obhajilu. Prav tisti petek je neki kmet iskal delavce. Vodja taborišča je našel vse sobe prazne; razjezifse je in zapovedal post. Vodji sem se ponudila, da jaz sprejmem ves post, ker sem jaz bila kriva, da ljudje niso bili rdoma. To je pomagalo. Od tedaj je tudi vodja imel malo "rešpekta" pred menoj. Dovolil mi je, da sem sama smela v vas in z Markcem na sprehod. Ko so ljudje v Skofji Loki zvedeli, kje sem, so mi
Canada
Zakaj živiš
večkrat poslali paket z živežem. To so nam dovolili. V taborišču je bilo tudi precej otrok. Poučevala sem jih v dopoldanskih urah. Vodja mi je plačal po dve marki na teden. Kakor je Hitler zasedal pokrajine, tako so vedno prihajali novi izseljenci. Zato so naše taborišče premestili v Gunzenhausen in pozneje zopet v Eichstatt. Jaz nisem smela z njimi. Morala sem ostati, da sem poučevala došle Grke v nemščini. Pozneje so tudi te premestili v Dresden. Privedli so tudi ljudi iz Kavkaza. Mučila sem se z njimi. Takrat sem še znala nekaj rusko, danes je vse pozabljeno. Ko so pa 1944 zavezniki vkorakali v Nemčijo, so ti Rusi napadli vse trgovine po vasi in jih izropali. Jaz sem ostala prosta in svobodna. Po zadnjih zračnih napadih konec 1943 so bile uničene vse železniške proge. Naši ljudje iz taborišč so se zavceli zbirati v MUnchenu in Stuttgartu. Iskala sem zvezo. Brezuspešno. Svetovali so mi, naj si preskrbim ročni voziček za prtljago in naj peš poskusim priti do MUnchena. Tega pa nisem zmogla in tudi varno ni bilo. Napadi so se vedno bolj množili in stiska je bila vedno hujša. Tako sem ostala v Nemčiji. Z domovino ni bilo zveze. Američani so me kot preganjano takoj nastavili na šolo. Stanovala sem pri dobrem kmetu, zvezo sem imela z župnikom, ljudje so me spoštovali in cenili. Otroci so čudovito dobro napredovali. Prejemala sem mesečno plačo, katero sem skrbno vlagala v banko. Ker z Jugoslavijo ni bilo zveze, sem se obrnila na Holandijo, kjer sem bila 1. 1938. na študijskem potovanju. Povabili so me naj takoj pridem. Zal mi "Kontrolni svet v Berlinu" (Amerika, Anglija, Rusija) nikakor ni dovolil
Morda si bil rojen tukaj, morda ne.
Vendar ti živiš tukaj, ker si ti ali tvoji predniki izbrali Kanado zaradi tega, ker veliko nudi vskomur.
Narod svobode in možnosti — narod, ki sprejme in spoštuje ljudi vseh ras, ver in kultur.
In zaradi tega smo mi Kanadčani
Multiculturalism
j
oditi. Sele 13. maja 1948. sem mogla zapustiti Nemčijo. 2e naslednje dni po mojem odhodu, se je začela v Nemcji velika inflacija. Mojih prihrajenih 19.000 Mark se je skrčilo na 80. No pa - to ni najhujše. Hudo mi je bilo, ker sestram v Loki nisem mogla pomagati. Po končani vojni so se sestre z Dolenjskega vrnile v Loko. Pričele so urejati in obnavljati svoj dragi dom. Toda komunističnim vladarjem to ni bilo po volji. Zaplenili so jim grad, vse šolske prostore in celo samostan, eno nadstropje za drugim. Ostala jim je sai^io cerkev, en kor vzdolž cerkve in "beraška" porta. Tam so namreč reveži stalno prejemali hrano. V portni sobi žive sedaj tri sestre, toliko da oskrbujejo cerkev. Zaplenili so tudi prostrani vrt z vsemi gospodarskimi poslopji. Grad so spremenili v muzej, ostala poslopja pa oddali kot zasebna stanovanja. Končno se je sestram posrečilo pridobiti pogorel gradič pri Sv. Duhu. Same so zidale, tesale, žagale, pleskale, postavile novo streho itd. itd. Moralo je ostati po "starem" in ni bilo dovoljeno spreminjati. Zato so okna majhna in so notranji lokali deloma preveliki ali pretesni. A kljub vsemu imajo lepo kapelico z Najsvetejšim in skupno obednico. Pri gradiču je tudi vrt in gozdiček ; tudi hlev je zraven. Sestram so pustili tudi nekaj travnikov in njivico. Obdelujejo same. Sol nimajo, tudi zavoda ne. Dajejo pa instrukcije dijakom iz gimnazije. Sestre so namreč visoko izobražene in lahko tudi pomagajo kot tolmači.
Š prihodom v Holandijo se je začelo zame drugačno življenje. Ker mojih diplom država ni priznala, sem se rešila z ročnim delom. Položila sem oba izpita: za
Stanovali so skupno v taborišču. Spremljala sem jih k zdravnikom, na urade, v podjeta, na pošto, v banko itd. Učili smo se tudi holan-diščine. Počasi so se južnjaki začeli vračati v domovino. Posamezne družine so še ostale in te prihajajo redno na obisk. V počitnicah doma grade hišice, med letom si tukaj pridno služijo denarce. 2al so vsi pravoslavni, brez cerkvenega vodstva. Ob posebnih priložnostih prihajajo v našo kapelo, da pri Mariji prižigajo sveče in molijo.
To bi bilo nekako v glavnih potezah povedano, kako se je moje življenje razvijalo. Vsa leta je šlo tudi mnogo truda za razpošiljanje paketov. Ti so potovali v SloVenijo, Italijo, Brazilijo, Tanzanijo, Centralno Afriko. V samostanu samem pa srbim za kapelo in sem že od 1. 1958 dalje oficielna zakristanka. To mi je v veliko veselje in tolažbo. Tudi življenje samo nosi pečat božje ljubezni in previdnosti. Vsi so izredno dobri in ljubeznivi z menoj. V domovino trenutno ne morem, ker je ločitev od doma že predolga (skoraj 40 let). Nekajkrat sem že bila doma na obisku. Neka družina me je vzela z avtom s seboj. Zdaj je tisti gospod umrl in nimam nikogar, ki bi me mogel vzeti s seboj. Z vlakom mi je prenaporno, z avionom se pa bojim.
3	=
S	"Love of one's country is a very fine sentiment, but there is	:
S	something more beautiful: the love of truth! Patriotism pro-	■
jjjj	ducesheroes, the love of truth creates wise men, the benefactors	—
S	of mankind. Love of the fatherland divides people, feeds na-	S
Sj	tional hatreds and from time to time dresses the earth in mourn-	I
3	ing. The love of truth extends the light of knovvledge, produces	!
S	the joys of the mind, brings man nearer to God . .
(Philosopher P.Y. Chaadaev — 1794-1856)
SlllIlllllIlllIlllllllIlIlIlllIllIllllllllllllllllllllllIlllllllE
osnovne in srednje šole. 1950 so me "izvohali" tudi tukaj živeči Slovenci. Ustanovili smo "dekliški krožek". G. Nande Bab-nik je navduševal, jaz sem pa začela z risanjem vzorcev za prte in prtičke. Uporabljala sem samo slovenske motive, kot jih navaja Sič v svojih zbirkah. Naročala sem blago, prejico, papir Učile smo se različne ubode, tako da se danes ves Limburg lahko ponaša z mojimi vezenimami. Celo avbe so si same zvezle in naredile. Kar je bilo železja zraven, so pomagali fantje. Sestanke smo imele vsak mesec, včasih še večkrat. Dvakrat ^mo priredile razstavo in dosegle prvo mesto. Včasih sem ostala kar čez noč pri Slovencih; v začetku nas je bilo 40. 25 let sem redno zahajala v Heerlerheide, kjer smo se zbirali v skromni baraki. Rudarji so jo postavili, dekleta pa okrasile z narodnimi vezeninami. Meni se je z leti nabralo na stotine vzorcev. Zal leži vse v pozabi. Moje moči pešajo, leta se kopičijo. Sem v 84. letu. Pa ne počivam. V samem samostanu tukaj v Weertu imam skupino 6 sester, ki pridno vezejo in kvačkajo. Enako se gospe iz mesta zatekajo k meni. Razen "dekliškega krožka" mi je Bog zaupal jugoslovanske delavce, večinoma Macedonce in Srbe. Slovencev ni bilo med njimi,
4823534848485353484891915353532348