Poštnina plačana ? gotovini CENA IZVODU 10 DIN Leto XI. — Štev. 43 V Ljubljani, 23. oktobra 1955 izdaja časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor *— Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 y divjem Texasu ali pa najbolj Perlain, Krstulooic, Baranomc Pan- zaoelc šepati predvsem zaradi po- napetem kriminalnem romanu. In to ciroo, Nincemc, Grubic, Ivaniševič, skodbe Žumbarja, ki se je ze v pet, naj ]>() gpart? Hvala lepa za tako imame. iui0.inprl bmlrz minutl trami z J»nsca.>kasneje pa >gporjno izživljanje«, saj meče res Medved, brglez, samo statiral na levem krilu. i,,x .... i.,i„ Odred: Brezar, meumu, samo sianrai na levem jvihu. i„,x ■ * Zujnbar, Berginc, Ztzek Pmne Vor- V drugem polčasu so Odredovci na- klavrni nogomet. gic Kranjc Guban, Zdravkoma. stopili sam<> z 10 igralci, ker je bila Glavni sodnik: Vunanc iz Zagreba. žumbarjeva poškodba le prehuda. Šibenik Strelci: \orgic v . I1’I7IU 1 Splitčani so spretno izkoristili Odre- Lokomotiva ^dravkovic v 25. mmnti za Odred ter v to minuti ie Gm- T„.;„ Grubič v 14, 29 Split. itak tako L. M. KO ... dovo nesrečo in v 52. minuti je Gru- Trešnjevka in > . mmu l z bič s silovitim strelom povedel goste Split . , . . . . v vodstvo. To je bilo tudi vse, kar Ljubljana /mcetek igre je obetal lepo m za- gmo ^ videli na tej tekmi. Kasneje Rijeta imivo iuto, saj smo videli z obeh q. b|1<) vid(,ti na igrišču nič drugega Odred himivo igro, saj smo u, „„„ vlut:L1 na ,61,^a a,..... strani nekaj odličnih potez Ki so koj. nabijanje žoge brez pravega na- Branik razgibale številne gledalce. Ze v 7. m &,prav so im.eH Splitčani le Metalac minuti je nepričakovano toda ostro ve„ <>d tc razbite igre. Segesta m^J Lu51CinVOdre,l 'ie “imšelv O Odredovih igralcih lahko reče- Nova Gorica vodstvo. SpHtčani niso vrgli puške v mo samo to, da so v začetku igre se ar ovac koruzo temveč so začeli še ostreje igrali z nekakšno voljo !“ ™ napadati. Njihov trud je bil popla- ftjo, cim bol, pa se je igra 1«, čar, v 14. minuti, ko je Grubič delo- koncu, tem slabsi so bili m nobena ma po krivdi Brezarja izenačil 1:1. akcija jim m sla izpod rok. Spbt-Igra je postala še živahnejša. Pri can, so igrali hitro startah so na Odredu nam je za začetek ugajal na P^o žogo m se,pn lem J™11 TOokrat desnem krilu mladi debutant Perme, posluževali grobosti. Kljub temu pa ki se je zelo trudil med izkušenejši- je njihova zmaga povsem zasluzena, mi tovariši v napadu. Vrstili so se sa, so bili boljši nasprotnik, obojestranski napadi, dokler ni v 25. Na koncu tekme ali točneje, ko je minuti po lepi kombinaciji, ki se je sodnik odzvizgal k<^c-J»a. začela pri Brglezu, Zdravkovič pri- pred slačilnico dogajali zel^nesport-sebno drugič potresel mrežo. Vorgič ni izpadi, pretepi, kar 6 5 3 4 3 4 3 2 2 1 0 0 19:6 17:6 17:7 21:10 9:8 12:11 15:14 15:16 11:16 9:15 6:35 4:11 12 12 ■ 8 8 8 8 6 6 5 5 1 3 Vsi glavni objekti v Gortini, na katerih se Lvdo čez 3 mesece p-iner li v okviru VII. zimskih olimpijskih iger najboljši smučarji, drsalci in hokejisti iz v^eh držav, so že pripravljeni, o čemer smo v našem listu že obširno poročali (beri zaključek članka »Mrzlica v Corti ni« na 3. strani). Zgoraj maketa drsalnega in hokejskega stadiona, ki bo sprejel 12.000 gledalcev, spodaj pa tudi maketa skakalnice, ki dopušča skoke do 80 m zasluži vso mu je idealno podal žogo, tako da grajo. Nekateri vročekrvneži so na-Zdravkovič ni imel težkega dela pri padli sodnika, kateremu sicer tudi KLJUB PORAZU nas Ljubljana ni razočarala Zagreb, 23. oktobra. Ob prav le Pem sončnem vremenu sta bili da- loviča i z Osijeka v stavi: ORODNI TELOVADCI so razpravljali o svojih problemih Ljubljana, 23. okt. Sinoči in D©iO VOdllikOV J6 S6 Om OlO V G Ž© V G HO danes so se o prostorih Na- movalcc in vaditelje, skupne vadbe- Gregorka dotaknil še vprašanje pro-rodnega doma zbrali na šir- ne ure, ^ku pne predelave vaj itd. fesion ali zrna, ki se v vzhodnih drža-šem posvetu vsi tisti delavci, Ves ta napor je rodil lejic sadove, vab pojavlja tudi med telovadci ki o okviru partizanske or ga- rabo da je danes kader tekmovalcev, (državni profesionalizem). Jasno ie, nizaciie skrbe za raznni t»ln- lz katerih izbiramo olimpijsko repre- da v naši družbeni ureditvi ne mo-nuacije skrbe za razvoj telo- z„ntanco> zdo mlad jn ^rspektiven remo slepo posnemati teli držav, kjer vadbe na orodju v Sloveniji. (na nrimeT Rozmanova, Pogačnikova, olimpijski tekmovalci-roboti ne dela- v Poleg znanih obrazov, ki smo jih ^mkarjeva, Ugarkovičeva, Skaza, P tkuu^j^" problemom "je ze pred vojno in vsa leta po osvo- ^bld^ Kusar- Urbanc, Cerar itd.). povezan tudi razvoj telovadbe boditvi srečavali na tem področju Seveda pa stanje še nikakor n, ,de- do takPšne težavnostne meje, da je telesnovzigojne dejavnosti, smo z ve- alno> kajti vrste mladih vrhunskih naslednji se- sel jem opazili nekaj mlajših, čeprav tekmovalcev so sila redke. Tu bo po-J redkih posameznikov. Pogrešali pa ,rstl m reanosti pri a< 5es na igrišču v Zagrebu odigram Ljubljana: Bencik, Pandur, Čred- vo;no j po osvoboditvi udeistvovali nati aktivnost v društvih, pospešiti dve zelo živahni prvenstven, tekmi ^ Gruden, Sočan, Cebobin Hae- med v,lulnfikirni telovadci. Posveta “ ' ' "-------- »«TT^„“S”teReK r predi 1« ^ V“ ‘ «2 * •«*«* M pred.edpik Zvere tekmi, nato j>a v glavni tekmi med telovadba jvostala že pravi cirkuški artizem, ki škoduje človeškemu zdravju, tako moškemu, še bolj pa seveda ženi. dve zelo živahni prvenstven^ tekmi ^ Gruden, Sočan, Cebobin,^Hac- med vrhunskimi telovadci. Posveta vzgojo vodnikov, poenotiti metodolo- ^ ’ ~ " gijo vadbenega postopka, ustanoviti ^ ^ ________ tov. Zoran Po- centre za orodno telovadbo ki botlo veTrazvlečenoVZy?Mirko Bizjak,'za romaž Savnik in ?ansce celotne dejavnosti itd. Ob za- Uokomotivo jn Ljubljano• o^c^Canl^r^^lS načehtiT^zT>ariizan«0‘j^gosl^ kliučku svojega referata se je tov. obe je 1D11.0 p— J xx n iv e vil., L- rw,š Preisečlki, Bo- vije tov. Tatalovič. Posvetovanje je otvoril predsednik »Partizan« Slovenije lič, načelnik tov. To Po referatu tov. Gregorka je prebral zelo obširno poročilo o tekmah (morda za poslušalce nekoliko pre- S^eazWo okrog 40^ gledalčev ščak, Odžak, Ge res, Presečlki, Bo- vije tov. Tatalovič. v predtekmi tkivni pl jih je bek, Hercegonja (trener Kokotovrč). Pc__________________________________.. __ bilo nad 5060. Povedati moramo, da 'V I. polčasu moramo poudariti v odbora za vaje na orodju pri Zvezi sta bili obe tekmi na kvalitetno večjem delu igre izrazito premoč >parjjzan« Slovenije tov. Boris Gre-dostojnj višini, zlasti pa nam je Ljubljaine, ki je s svojimi dunoviti- gor^-a y iz«5rpnem referatu je ori-u ga j a la igra Reke, ki je dosegla mi akcijami večkrat požela prizna- saj d' v Budimpešti domače moštvo Kinizsi prema- Istočasno ob velikem uspehu Pluta segel" nov osebni rekord. Rezili- salo BSK s 5:2 (3:2). RAZGOVOR Z ZVEZNIM KAPETANOM AVSTRIJSKE REPREZENTANCE 11 f| H 11 1 R Ve&Cko fasadi* mah UPANJA Posebno poročilo za »Polet« od Petra Košenine Orodni telovadci s« razpravljali i svojih problemih Dunaj, 19. oktobra. — Pred našo nogometno reprezentanco je še eno težko srečanje in sicer naslednjo nedeljo na Dunaju proti enajsterici Avstrije. Naši gostitelji v zadnjem času niso pokazali večjih uspehov, prej lahko govorimo o velikih neuspehih. Vendar je to srečanje za nas zelo važno, ker bomo z njim potrdili letošnje uspehe našega moštva. Vedeti moramo namreč, da imamo z Avstrijci že skoraj tradicionalno smolo in zato, kljub navidezni premoči, ne smemo oditi na Dunaj s prepričanjem v zanesljivo zmago. Nekoč, v davnih časih, je avstrijsko moštvo bilo strah in trepet za vse reprezentance evropskega kontinenta. Na te davne čase so Avstrijci sila ponosni, kot se znajo tudi ponašati s svojimi starimi cesarji. Časi cesarjev so za njih končno minili, sedaj pa kaže, da bodo minili tudi časi nekdanjega >Wunderteama«. Danes Avstrijci ne računajo več na velike čudeže svojega nekdanjega moštva. Zaporedoma so izgubili 2 tekmi — 1:4 proti Škotski na Dunaju in 1:6 preteklo nedeljo v Budimpešti. Ti dve tekmi sta vzeli največjian optimistom Dunaja vsako vero v čudeže. Dunaj je pravkar žaloval nad visokim porazom v Budimpešti, ko sem se napotil v novo stavbo Avstrijske nogometne zveze na Mariahilferstrasse, ki je čudež moderne tehnike. Za bleščečim marmornatim pročeljem te stavbe sem poiskal vodjo poraženega moštva, zveznega kapetana g. Geyer-ja. Po pogostem menjanju svojih zveznih kapetanov, so se Avstrijci odločili za docela novo ime. Geyer je sicer star interna-cionaiec, saj je 10 let zastopal barve svoje d .*ave ra sicer v letih 1920—1930. Enkrat je celo nastopil proti naši enajsterici v Zagrebu, ko so Avstrijci zmagali s 4:1 (>Oh, ti lepi stari časi!«). V zadnjih letih je bil mladinski referent v Nogometni zvezi, sedaj pa mu je bila poverjena dolžnost zveznega kapetana. * >Kakšne priprave bo imelo vase moštvo pred nedeljskim srečanjem v Pratru?* sem najprej vprašal novega kapetana. Meddržavna nogometna tekma A-repre-zentanc Irske in Jugoslavije v Dublinu, odigrana v sredo, se je končala s krepko zmago jugoslovanskih reprezentantov 4:1 (3:1). Čeprav je minilo že nekaj dni od tega srečanja, so komentarji inozemskega tiska, predvsem pa irskih novinarjev, še vedno v veliki meri posvečeni temu dogodku. Zanimivo je, da se vsi komentatorji strinjajo v tem, da so Jugoslovani s superiorno tehniko in odlično taktiko povsem zasluženo zmagali. Vsi listi poudarjajo, da je jugoslovanska reprezentanca doslej najboljše moštvo, ki je gostovalo v Dublinu. Predvsem sta k veliki zmagi pripomogla izredno razpoložena napadalca Vukas in Milutinovič, od katerih je po mnenju novinarjev Vukas opravljal nalogo »revizorja« svojega napada, medtem ko je bil Milutinovič nosilec vseh glavnih napadov in je dosegel tudi 3 gole, s tem pa že zagotovil zmago jugoslovanski reprezentanci. PolomT za Irce se je začel ob 11. minuti, ko je Milutinovič dosegel prvi gol. 3 minute kasneje je bil isti igralec že drugič uspešen, nato pa je jugoslovansko moštvo nekoliko popustilo. Pri tem je imel Beara veliko dela, vendar ni mogel preprečiti gola, ki so ga v 33. minuti do- Pred dnevi je bil v Beogradu plenum Atletske zeveze Jugoslavije, na katerem so pregledali delo atletske organizacije v letošnjem letu. Precej časa so posvetili tudi znanim »aferam« moške in ženske ligaške ekipe Odreda ter je plenum prišel do »zanimivih« zaključkov. Vsega skupaj je sedaj kriv le Odred in deloma Atletska zveza Slovenije. Zato je odbor Odreda predan tudi disciplinskemu sodišču. Komentar tu menda ni potreben. Ugotovimo lahko le, da gre tu zopet enkrat po tistem »kadi j a te tuži, kadi ja ti sudi«, pri čemer je kadija (beri Atletska zveza Jugoslavija) tudi zelo prizadet in sam nima najbolj čistih rok! Zanimivo je zlasti to, da so na AZJ še nedavno svoje napake, zlasti v tekmovalni komisiji, priznavali, sedaj pa je kar naenkrat pri njih vse v redu. Atletska zveza Slovenije hi morala resno proučiti vse obtožbe, tudi priznati nekaj svojih napak, toda odločno odkloniti podtikanja, da leži večina krivde za »afere« Odred na njej ali Odredu, kot bi to sedaj radi videli v AZJ, ki hoče po načelu »napad je najboljša obramba«, na ta način prikriti svojo administrativno nesposobnost, ki je vse letošnje zaplet-ljaje tudi povzročila. Plenum je sprejel tudi nekaj važnih sklepov za prihodnjo sezono. Društva, ki bodo hotela v bodoče gostovati v inozemstvu, se bodo morala najprej udeleževati domačih tekmovanj. Ta sklep je vsekakor umesten, saj taka državna prvenstva, kot je bilo n. pr. letošnje v Sarajevu, nimajo nobenega smisla, ker ne dajejo nikakršne slike o kvaliteti naše atletike. Sprejet je bil tudi program reprezentativnih srečanj za prihodnje leto. Zaenkrat so predvideli 11 takšnih tekmovanj. ETO XI Štev. 43. »Igralce hočem prvenstveno vzgojiti v moralnem smislu, kajti športno zdrav igralec bo tudi igralec z dobrimi športnimi kvalitetami. Delam s trenerji društev in kontroliram formo igralcev ter jih potem pokličem na reprezentančno tekmo. Skupnih treningov, žal, ne moremo imeti. Moštvo ima samo dve skupni igri proti lažjemu nasprotniku. Precejšnjo ugodnost predstavlja dejstvo, da imamo skoraj vse reprezentante na Dunaju in jih laže kontroliramo. Pri tem polagam posebno pozornost na redno življenje igralcev, kajti pri meni velika imena ne o-pravijo veliko (igralec Prob st je bil za nekaj časa izključen iz reprezentance — op. p is.) Imamo samo 17 igralcev, med katerimi lahko izbiram in po zadnji tekmi v Budimpešti lahko povem, da so prav vsi izven fome. Tukaj se ne da veliko napraviti. Zanesljivi kandidati bodo samo Eanappi, Kollar, Wagner in Gross. Ocwirk ima poškodovano koleno in bo mogoče moral biti operiran na meniskusu. Drugače bi ga proti vašemu moštvu postavil v napad. Prav tako bo mogoče igral tudi Prosek, ki je bil v Budimpešti rezerva, vendar je zaenkrat pre-težak.< >Kaj menite o naši zmagi nad Nemčijo?< »Težko je dati mnenje o tekmi, katere nisem videl. Ce verjamem Herbergerju, je bila Jugoslavija superiorno moštvo. Jugoslovane sem videl v Londonu leta 1948. To je bilo takrat najboljše moštvo. Enak vtis sem dobil tudi lani v Švici, kljub nesreči proti Nemčiji. Vaša igra proti Braziliji se lahko označi z mojstrsko.« >Kaj pa menite o razporedu moči evropskih moštev?< »Gledal sem igro med SZ in Madžarsko v Budimpešti in videl, da so Rusi1, poleg kondicije, tudi tehnično odlični. Madžari so nedvomno na vrhu evropske lestvice. Imam pa vtis, da so nekoliko nazadovali od zadnjega svetovnega prvenstva. (Poraz Avstrijcev v Budimpešti baje ni bila zasluga Ma- segli domačini po Fitzsimomonsu. Po tem golu so Irci nekoliko prevladovali, toda rezultat polčasa je zopet posredoval Milutinovič tik pred zaključkom. V drugem polčasu so Irci hoteli zmanjšati razliko, kar pa jim ni uspelo, pa tudi Jugoslovani so imeli več priložnosti, da bi dosegli gol. Ena takih je bila izkoriščena v 77. minuti, ko je Veselinovič dosegel končni rezultat. 5 minut pred koncem tekme, je bil Beara poškodovan, uspešno pa ga je zamenjal Kralj. Pred 25.000 gledalci, so Jugoslovani nastopili takole: Beara (Kralj), Belin, Ze-kovič, Boškov, Crnkovič, Krstič II., Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec. BOLJ ŽALOSTNO V MANCHESTRU Povsem drugačen pa je bil položaj za jugoslovansko B-reprezentanco, ki je igrala v Manchestru proti angleški B-reprezentanci. Tu so bili Jugoslovani poraženi z rezultatom 1:5 (0:2), pri čemer pa moramo upoštevati, da so igrali pod reflektorji, česar niso navajeni. V drugem polčasu pa je začel padati še dež, kar je bolj ustrezalo Angležem. Edini gol za Jugoslavijo je dosegel Prlinčevič v 84. minuti. Moška reprezentanca naj bi nastopila proti Avstriji na Dunaju, proti Norveški v Jugoslaviji, na troboju Francija, Poljska, Jugoslavija, prav tako v Jugoslaviji in Balkanskih igrah v Atenah. Atletinje se bodo srečale z Italijankami v Italiji, ter reprezentanco švedske ali Posarja v Jugoslaviji. Mlajši mladinci bodo gostovali na Dunaju proti Avstriji, starejši pa v Sofiji proti Bolgariji. Mladinke Avstrije in Jugoslavije pa se bodo pomerile na Dunaju v peteroboju. Poleg omenjenih srečanj bosta v Jugoslaviji tudi dva velika mednarodna mitinga. ATLETIKA V PODPECI Preteklo soboto in nedeljo je partizansko društvo v Podpoči organiziralo atletske tekme, na katerih je bilo doseženih nekaj boljših rezultatov — 1000 m: Pristavec Polde 2:41.5, krogla: Meršol 12.00 mladinka Pristavčeva pa se je izkazala v teku na 100 m s 13.5 ter v skoku v daljino s 4.51 m. IZ BEŽIGRAJSKE GIMNAZIJE Dijaki III. državne gimnazije za Bežigradom so imeli pred kratkim tekme v atletiki, na katerih je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov — 100 m: Jančigaj 12.5, daljina: Jančigaj 5.76, višina: Krašovec 160, 400 m: Haneman 55.1, krogla: Jeglič 11.93. GIMNAZIJSKE TEKME V LAŠKEM Preteklo nedeljo so bile v Laškem tekme med nižjima gimnazijama iz Laškega in Šentjurja. Kljub pomankljivim igriščem in pomanjkanju rekvizitov so tekme dobro uspele ter pokazale, da se di-jaštvo močno ogreva za razne športne panoge. Dijaki so tekmovali v atletiki, namiznem tenisu, nogometu in šahu. V skupnem plasmaju je zmagala gimnazija iz Šentjurja z 61.5 točke pred Laškim <57.5). džarov, temveč so zakrivili napako Avstrijci, nam je povedal g. Geyer v navezanem razgovoru — op. pis.) Nemcev in Angležev nisem nikoli zelo visoko cenil. V igri iščem vsebino, zmaga sama ne pove veliko. Ljubim lepo igro, ko je nasprotnik postavljen pred šah-mat. Po tem načelu ocenjujem vrednost kakšnega moštva.. iKakšen bo po Vašem mnenju izid srečanja na Dunaju?« »Dobro se zavedamo, da trenutno nismo moštvo, ki smo ga vajeni, toda prepričan sem, da bo naše moštvo, če bo znanju dodalo tudi primerno borbenost, pokazalo lepo igro. Tekma z Madžarsko nas je marsikaj naučila. Ne smete pa pozabiti, da Jugoslavija nima sreče v igri z našim moštvom. Kakor pa sem povedal, si želim predvsem lepo in fair igro.« Beograd, 23. oktobra. Sezona namiznoteniških igralcev je v polnem teku. Po prvem delu I. zvezne lige na Reki za moške so bili danes na sporedu mladinci, ki so se pomerili v Beogradu in ženske ter mladinke, ki so nastopile v Kranju. Mladinskih moštev v Beogradu je nastopilo devet, in sicer po trije iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Največ uspeha so imeli igralci iz Hrvatske, ki so zasedli 1„ 3. in 5. mesto. Tudi Slovenci so se tokrat odrezali bolje kot smo pričakovali, saj so dosegli 2., 4. in 7. mesto. Ce Kranjčani ne bi nesrečno izgubili proti Mladosti, ki jih je edina premagala, hi lahko zasedli celo prvo mesto. Vendar je tudi drugo mesto največ, kar smo lahko pričakovali od Triglava, za katerega so igrali Teran, Češenj, Plut in Zezlina. Tudi Jeseničani so na 4. mestu prijetno presenetili. Čeprav je Ljubljana zasedla šele 7. mesto, so igralci tega kluba vzbujali splošno pozornost, saj so razen Zajca nastopili sami pionirji. Vsi so bili borbeni in so pokazali, da 14-dnevni trening pod vodstvom Tiborja Harangoza ni bil zaman. Manjka jim le težjih srečanj. Splošna ocena tekmovanja v Beogradu pa je ta, da mladinci tokrat niso pokazali toliko borbenosti, kot smo je vajeni pri njih. Drugi del tega tekmovanja bo Ljubljana, 23. okt. — Na današnjem prvenstvu Slovenije v mnogobojih je padlo sicer mnogo republiških rekordov, toda to prvenstvo v štafetah in mnogobojih nas kljub temu ni zadovoljilo. Z izjemo troboja mladincev, kjer je bila udeležba res vredna republiškega prvenstva, so bile ostale discipline tako slabo zasedene, da je veliko vprašanje, če je sploh imelo pomen prvenstvo v teh disciplinah izvesti. To velja zlasti za tiste disciplne, kjer je nastopil po en tekmovalec oz. ena štafeta. Obe najvažnejši disciplini prvenstva — deseteroboj za moške in peteroboj za ženske — pa sta celo odpadli, ker niti prijavljenih tekmovalcev ni bilo na start. Termin za letošnje prvenstvo je bil gotovo neredno izbran, saj je bilo vsaj 14 dni prepozno. Pa tudi sicer ni pri atletskih organizacijah opaziti ravno prevelikega zanimanja za discipline, ki naj bi jih združevalo to prvenstvo. Prihodnja skupščina Atletske zveze Slovenije bo morala sklepati o tem, ali ima omenjeno prvenstvo ob takem zanimanju tako atletov kot organizacij, kot smo ga videli danes, sploh smisel. Čeprav se je prvenstvo začelo v meglenem vremenu, smo bili priča še dokaj solidnim rezultatom, ki so pomenili v mnogih disciplinah tudi republiške ali celo državne rekorde. Odlični rezultat Cihala, ki je boljši tako od slovenskega, kakor tudi od jugoslovanskega rekorda, ne bo mogel biti priznan za rekord, zaradi nerealnega merjenja časa. Ljubljana, 25 okt. Zanimiv primer, ki se le redkokdaj zgodi v naših športnih arenah, je bil včerajšnji rokoborski dvoboj med Pekarskim iz Zagreba ter ŽTAK Ljubljana, ki se je zaključil neodločeno. Značilnost tega, sicer zanimivega srečanja, je v tem, da ni nobena borba trajala več kot 5 minut, čeprav je predviden čas za vsak dvoboj 15 minut. Tako je vseh 16 tekmovalcev med seboj »poravnalo račune« v pičlih 50 miniu-tah, najkrajša borba pa je trajala celo samo 45 sekund! Da je stvar še bolj zanimiva, so se vse borbe končale s tušem v prvem krogu in so bili štirikrat zmagoviti gostje, štirikrat pa domači. Gledalci so se zlasti ogreli v težjih kategorijah, kjer sta nastopila Matjaž io Peter Kokalj, ki sta svoja nasprotnika hitro položila na blazino, čeprav sta oba Zagrebčana (Nadaljevanje s 1. strani) njim pa je podala referat o tečajih tov. Ančka Majdičeva. Preden so si udeleženci posveta ogledali nekaj poučnih filmov, je še spregovoril predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Polič, ki je jasno obrazložil nujnost, da se partizanska organizacija nenehno bori za množičnost ter vsestransko telesno vzgojo ljudstva, iz česar se bo po naravni razvojni poti dvigala tudi kvaliteta. Obsodil je predloge, da bi tudi v partizanski organizaciji upeljali sistem ligaških tekmovanj, kot škodljiv, kajti s tem bi samo prekomerno razsipavali denarna sredstva za nepotrebne tekme, odtegovali ljudi iz produkcije in od študija ter ustvarjali pogoje za nadaljnje širjenje januarja v Beogradu. Vrstni red po prvem delu: I. Mladost (Zgb) 16, 2. Triglav (Kranj) 14, 3. Opatija 12, 4. Jesenice 8, 5. Tesla (Reka) 8, 6. Partizan (Bgd), 4, 7.Ljubljana, 4, 8. Sloga (Bgd) 4, 9. Že-ljezničar (Zrenjanin) 2. SMITH PREMAGAL CARTERJA Svetovni boksarski prvak lahke kategorije Wallace Smith je ohranil svoj naslov v borbi z bivšim prvakom Jimmyjem Carterjem. Borba je bila v Cincinnatiju in pravijo, da so sodniki zmago Smithu poklonili, ker je bil Carter mnogo bol jši. V povratni tekmi nogometnega pokala »evropskih prvakov«, je Voros Lobogo premagal v Anderlcehtu domače moštvo istega imena s 4:1 (1:1). Na enem zadnjih atletskih tekmovanj v Moskvi je dosegel ruski metalec krogle Ovsepjan rezultat 17.14 metrov in s tem prešel na čelu lestvice najboljših metalcev v Evropi. Na istem tekmovanju je Demonova vrgla kopje 49.10. mnogobojih in štafetah Ostali rekordi so bili doseženi po mlajših mladincih Svobode v štafeti 4 krat 200 m, po mladiču Ljubljane Slugi, ki je dosegel slovenski mladinski in članski rekord v peteroboju, dalje članski štafeti Ljubljane 4 krat 1500 m in mladinkah Odreda v štafeti 3 krat 600 m. Najboljši pa je bil danes gotovo zopet Igor Penko, ki je pomaknil znamko jugoslovanskega mladinskega rekorda kar na 16,81 m (6 kg krogla). Tekmovanje je kljub najrazličnejših tehničndm oviram uspešno izvedel ŽAK Ljubljana. Rezultati — mladinci do 18 let — troboj: 1. Cihal (Koč) 2245 (100 m 11,7, višina 170, krogla 14,91), 2. Puc (L) 1953 (11,8, 160, 13,35), 3. Baggia (L) 1897 (11,9, 160, 13,00), 4. Pečnik (O) 1758, 5. Ponikvar (Kam) 1757, 4 krat 200 m: Svoboda (Solarevič, Tratnik, Bredšteter, Absec) 1:38.6, Odred 1:41.1, Kamnik 1:45.0, 3 krat 1000 m: 1. Ljubljana (Svete, Korošec, Kranjc) 8:27.6, Odred 8:33.0, Svoboda 8:34.2, mladinci do 20 let — peteroboj: 1. Sluga (L) 2709 (200 m 24.3, 1500 ra 5:28.0, daljina 5.90, disk 41.35, kopje 4-6.88), 2. Puc (L) 2439 (24.1, 4:53.0, 5.70, 35.12, 41.65), 3. Dimeč (K) 2226, 4. Kač (K) 2018, 3 krat 1000 m: 1. Odred (Simonič, Fornezzi, Derganc 8:42.0), člani 4 krat 1500 m: 1. Ljubljana (Juvan, Okršlar, Špacapan, Hafner) 16:52.0, mladinke — troboj: 1. Svetličič (S) 1506 (100 m 14.4, višina 135, krogla 9.30), 2. Kuntarič (L) 1449 (14.3, 135, 8.35), 4 krat 60 m: 1. Odred (Kovač, Mlakar, Hauptman, Valant) 24.0, 3 krat 600 m: 1. Odred (Va- lant, Hauptman, Kovač) 5.42.8. že stara »asa«, zlasti Marof, ki je za Mariborčanom Pirherjcm najstarejši aktivni tekmovalec v državi. Sploh je ta klub. ki se je predstavil ljubljanskemu občinstvu, aajstarejši rokoborski klub v državi z dolgoletno tradicijo in številnim članstvom. Zato je doseženi rezultat za mlade tekmovalce ►Ljubljane« lep uspeh, ki dokazuje, da so že precej napredovali. Videli smo tudi zanimiv prikaz rokoborbe v prostem slogu, ki so ga izvedli gostje in vzbudili veliko zanimanje med gledalci. Rezultati — muha: Horvat (P) : Klobučar (L) tuš 1:0, bantam: Spalič (P) : Backo (L) tuš 0:1, perolahka: Kopsa (P) : Ja- godič (L) tuš 0:1, lahka: Ivankovič (P) : Markič (L) tuš 1:0, meHer: Stcpinac (P) : Kovič (L) tuš 1:0, srednja: Barec (P) : Lajovic (L) 1:0, poltežka: Vukajlovič (P) : Kokol j M. (L) tuš 0:1, težka: Marof (P) : Ko- kelj P. (L) tuš 0:1. škodljivih pojavov, kot so profesionalizem, klubaštvo, kapranje itd. RAZVIJMO DELO V CENTRIH V današnjem delu posveta so udeleženci posveta precej živo razpravljali o vrsti bolj ali manj važnih problemov, katere bo treba rešavatj za nadaljnji razmah telovadbe na orodju. Tako so se navzoči zedinilii d'a je treba še nadalje forsirati tečaje v Mozirju za vodnike in tekmovalce, razen teh pa še prirejati tečaje za mladino iz kmečkih in industrijskih predelov. Posebno pozornost pa h° l treba posvetiti ustanovitvi centrov i oz. nekakšnih središč za posamezne predele (Ljubljana, Zasavje, Gorenjska, Maribor, Celje, Primorska, Do- j lenjska), ki bi razvijala močno aktivnost in skrbela za dvig vaj na orodju v vseh društvih svojega območja. Dogovorjeno je bilo, naj bi . vodniki od časa do časa prisostvovali raznim tečajem za mlade vaditelje, s čimer bi izpolnili svoje znanje. Prav tako bo treba vskladiti in ; poenotiti metodološke principe vadbe na orodju. VODNIKI ŠE VEDNO NE DOBE PRIZNANJE Posebno pa je treba poudariti izjave nekaterih udeležencev posveta, ki so povedali, kakšen odnos imajo še danes do društvenih vaditeljev nekateri forumi. Tako na primer v Mariboru (verjetno pa tudi drugod ni | mnogo bolje) podjetja brez intervencij odobrijo plačane dopuste in podobne olajšave svojim delavcem, če gredo na razne politične ali kulturne j tečaje in podobno, medtem ko si mo- \ rajo vodniki partizanskih društev, če i gredo na kak tečaj ali drugo dolžnost v svoji organizaciji, vzeti redni ' letni dopust (in še tega dobe težko). Če bodo naši organi in forumi imeli j še nadalje tak odnos do vodnikov in : delavcev v partizanskih društvih, ki j dan za dnem nesebično vzgajajo našo mladino in ne dobe za svoje napore niti dinarja plačila — za razli- j ko od trenerjev v nekaterih športnih panogah, ki so za svoje delo bogato , nagrajeni — potem res ne moremo zahtevati od partizanske organizacije uspehov in napredka. Če naši vodniki v teh težkih časih opravljajo svoje odgovorno delo brez plačila, bi jim lahko dali vsaj to priznanje, da bi bilo njihovo delo enakovredno j delu v ostalih množičnih in politič- i nih organizacijah. Ob zaključku posveta so udeleženci osvojili nekaj sprememb glede tekem v partizanskem mnogoboju ter soglasno odklonili predlog, da bi v partizanski organizaciji uvedli sistem ligaških tekem. Ob koncu posveta je bil osvojen program dela za prihodnje leto, tekmovalni pravilnik in j zdravniško poročilo. Današnji posvet je bil nedvomno koristen, saj so udeleženci izmenjali misli o marsikaterih vprašanjih, ki terjajo rešitve, ter iznesli precej ko- ! ristnih predlogov. Če bodo vsi sku paj — od odbora pri Zvezi, pa od Okrajnih zvez, društev in posamez- ] ni kov po današnjih smernicah resno j pristopili k delu, potem uspehi gotovo ne bodo izostali. P. I- Pionirji, tako je prav! Preteklo nedeljo dopoldne so bile v telovadnici na letnem telovadišču Partizana — Narodni dom zaključene tekme | pionirjev in pionirk, ki so tekmovali v četveroboju oziroma troboju. Nastopil0 je zelo lepo število 200 mladih tekmovalcev, v starosti od 10—14 let. Pionirji s° nastopili v teku na 60 m, skoku v daljino, plezanju po drogu ter metu žoge v 12 m oddaljeni cilj, pionirke pa v tek1) na 40 m, skoku v daljino ter v prosti vaji. — Rezultati vrst — pionirji: 1. Narodni dom 301 točka, 2. VIČ 284.5, 3. Zg-Šiška 280.5, 4. Tabor 269.5, 5. Bežigrad 250.5, — Pionirke: 1. Tabor in Vič, vsak 158.5, 2. Narodni dom 147.3, 3. Bežigrad 144.5, 4. Zg. Šiška 141. LJUBITELJI BOKSA — POZOR V soboto, 29. t. m. bo ob 20. id' v dvorani Gospodarskega razstO' višča prvenstveno srečanje med boksarskima ekipama Mariboru in Odreda. Borba za točke bodo gotovo zelo zanimive, zato si p’’1' reditev oglejte! Mednarodni mladinski nogometni turnir Mariborska nogometna podzveza bo 29-in 30. t. m. izvedla v Mariboru medna' rodni mladinski turnir, na katerem do sodelovale mestne mladinske reprf' zentance Dunaja, Zagreba, Ljubljane **^ Maribora. Turnir bo organiziran po V°' kalnem sistemu, pokroviteljstvo nad Pri' reditvijo pa je prevzel OLO Maribor* Po predlogu organizatorja naj bi bilo ta tekmovanje vsako leto v drugem mesto* Preteklo nedeljo so nogometaši Usnja*"’ ja izgubili tekmo s Krimom II. 3:4 (2;3/* V predtekmi je A moštvo vrhniške g3*"* nizi j e porazilo ekipo B s 7:0 (2:0). LEP USPEH SLOVENSKIH MLADINCEV Prvenstvo Slovenije v Rekordno, a kljub temu revno prvenstvo Dvoboj končan v pol ure LJUBLJANA : PEKARSKI 4:4 *za> k&/zAM> ae && Kc£wri&tva,, .a Pregovor o šibi, ki je ustvarjala pedagoške čudeže im vzgajala »gospode«, je nekoč pomenil stvarnost, danes pa se mu je seveda sloves, z redkimi izjemami, že popolnoma omajal. Naša šola vzgaja in ob tem rešuje vse vzgojne probleme tako, da naš mladi rod dojema snov ob čim manjši uporabi kazni. Naša mladina se razvija v zdrave, samostojne državljane z lastnim pogledom na svet, v državljane, ki se jim pozna, da jih nista vzgajala šiba ali kak drugi ukrep te vrste, ki človeka izpreminja v slepo, poslušno bitje. . Kar se torej kazni tiče, so se časi temeljito spremenili. Na žalost pa brez kazni včasih tudi se ne gre in tako zaidejo naši vzgojitelji v zadrego, ko morajo poiskati primerno sredstvo, da bi z njim krotili mlade memirneže in neposlušneže. Izbita je res težka, zlasti še, ker ni dano vsakomur, da bi se lahko Vživel v položaj pionirčka, ki še nima revmatičnih nog in ga narava tudi sploh sili k temu, da rad poskoči ali pa se vsaj premakne, zlasti še, če zunaj sije sonce, sam pa mora sedeti v zatohlem razredu. Sicer pa je treba priznati, da brez kazni vedno ne gre. Težko pa j© izbrati primerno k«azen, uciterj je res lahlko v zadregi, saj mora pri tem pokazati mnogo izvirnosti in iznajdljivosti: šibe ne uporabljamo več, tudi zapor po končani uri ne zaleže toliko kot bi človek mislil, domačih nalog za kazen otroku ne smeš naložit: itd. Očki in mamici, kaj pa bi rekli k temu, če bi vaš sinko prišel domov in povedal, da je ves razred kolektivno kaznovan s tem, da je odpadla ura računanja zato, ker so bili otroci v razredu nekoliko nemirni. Ne vem, če bi sploh lahko pričakovali prvi roditeljski sestanek, kjer bi iztresli svojOT nezadovoljstvo in negodovanje. Najbrž bi posegli v stvar takoj in res radoveden sem, kako bi se učitelj izmazal. Da pa ne bo strahu, vam moram povedati, da računstvo do sedaj, vsaj kolikor jaz vem, za kazen res še ni nikjer odpaldo. * 26 Računstvo ne, pač pa sem slišal, da je nekje odpadla za kazen telovadba, ta pastorka nad pastorki, to zlo, ki povzroča, da so otroci v šoli še živahnejši kot sicer (nekateri pravijo temu razdivjanost, pametnejši pa trde, da otrok, ki ni živahen in razgiban, ni zdrav). Kaj torej pravite k tej kazni? Ali se strinjate s tem, da bo otrok kaznovan tako, da bo prikrajšan za tisto, kar mu v osnovah nudi pravilen in zdrav telesni razvoj? Sodim, da ne. Tak odnos do telesne vzgoje na žalost pri nas še vedno ni redek pojav. Nedavno sem slišal o šolskem upravitelju, ki je ponosen na svoje učence, ki na sprejemnem izpitu v gimnaziji pokažejo vedno najlepše uspehe in ta svoj pedagoški uspeh pojasnjuje s tem, da v razredu ne pusti telovaditi. Čital sem pred kratkim pismo, v katereni se neka mamica ogorčeno pritožuje nad učiteljico, ki ima slab odnos do otrok in ne razume, da otrok ne more mimo in brez gibanja sedeti tri alj štiri ure na mestu. To bo treba popraviti. Telesni vzgoji, zlasti v osnovnih šolah, manjka še mnogo, da bomo o njej lahko trdili, da je dobra. Niso krivi samo učitelji in učiteljice, oni so samo skrajna ko- * niča, ki priča o tem, da je gledanje na telesno vzgojo pri odgovornejših slabo, napačno ;in zato škodljivo. Če učitelja nihče ni navajal na pravilno ocenjevanje telesne vzgoje, v šoli drugače sploh biti ne more. Brez igrišč, telovadnic in potrebnega orodja lahko še tako ideajlncga učitelja mineta potrpežljivost in volja do dela. Tudi pomoč šolskih upraviteljev, tam, kjer tega še ni, zaleže mnogo. Torej, brez zamere, pa na delo, da napake čim preje popravimo. Mrzlica v GORTINI (Nadaljevanje In konec) Eden najvažnejših objektov za bodoče igre je gotovo tudi tako imenovani smučarski stadion, ki leži na desnem bregu Biote, 2 km oddaljen od Hotela Savoy. Do stadiona je mogoče priti od vseh strani in danes, ko smo si naprave ogledovali, vse dovozne ceste, niti še niso bile gotove. V smučarskem stadionu bo start in cilj vseh šestih 'konkurenc v tekih. Lega stadiona je izbrana seveda predvsem glede na traso prog za posamezne teke. Že v najbližji okolici stadiona se širijo gozdički, ki so s svojim redkim drevjem zelo prikladni za izpeljavo takšnih prog. Na stadionu nas je sprejel šef olimpijskih konkurenc v tekih, podpolkovnik Fabre, kii nam je mod drugim povedal, da je proge, ki vodijo tudi v precejšnjem delu skozi gozd, dal napraviti tako široke, da lahko voziš po njih z džipom. Pozimi bo organizatorjem torej omogočeno brez večjih težav napraviti solidne široke proge, na katerih bo tudi dovolj prostora za ■ prehitevanje. Stadion, ki Leži 1125 m nad morjem, je samo začasna gradnja. Celo severno stran stadiona zavzema velika tabla, na kateri bodo sproti objavljali stanje v posameznih disciplinah in končne rezultate. Na obeh straneh stadiona so zgradili tribune iz jeklenih cevi, ki bodo nudile prostor 6.000 gledalcem. V bližnji in daljniji okolici stadiona pa si bo še kakih 20.000 obiskovalcev lahko ogledalo konkurence v tekih. Vsi pomožni prostori, kot slačilnice, kopalnice, prostori za mazanje, ambulante itd pa se nahajajo v zgradbah v neposredni bližini stadiona. Vodja tekaških konkurenc Fabre bo imel na razpolago 600 vojakov, ki so večinoma že lani pomagali pri tako imenovanih predolimpijskih tekmah v Cortini. Ob vseh progah za tetke bo cela vrsta telefonskih postaj, kjer bodo pomožni časomerilci uigo-ta vij alj vmesne čase in jih sporočali na stadionu. Tudi pomanjkanje snega ne bo moglo onemogočiti izvedbe olimpijskih iger, saj »o vse naprave, zlasti tekaške proge, pripravljene tako, da jih je mogoče uporabljati že tudi ob minimumi kol)čini snega. Naš načrt za prvi dan obiska v je bil gost Cortini smo izpolnili, sicer bi pa tudi ne mogli kaj dosti več videti, saj se je že pošteno stemnilo. Vrnili smo se v hotel in si želeli le to, da bi imeli tudi prihodnji dan, ko smo si nameravali ogledati proge za alpske discipline, prav tako lepo vreme. Maksimalna varnost za tekmovalce in gledalce Ko sem zjutraj pogledal skozi okno, sem bil kaj presenečen nad krasnim pogledom. Med Cristallom in Falorio se je nad prelazom Tre C roči ravno dvigalo sonce in vsa Gortina se je kar bleščala v najrazličnejših barvah. Vsem obiskovalcem iger, pa tudi organizatorjem, bi bilo želeti podobnega vremena tudi čez nekaj mesecev. Pred hotelom se je kmalu zatem ustavil džip, iz katerega je skočil italijanski »Smučarski papež« Otto Menardi, eden najboljši strokovnjakov za alpsko smučanje, projektant vseh alpskih prog v Cortini in vodja vseh tekmovanj v alpskih disciplinah. »Najprej se bomo odpeljali na Cdl Druscie. Vzpenjača nas bo potegnila skoraj do starta za moški smuk.« V presenetljivo kratkem času je naše vozilo premagalo približno 500 m višinske razlike in kar hitro smo sedeli v kovinskih sedežih vzpenjače, in že smo »leteli« kvišku. Že smo bili na koncu postaje in skoraj tudi že na startu proge za smuik, kamor bodo do začetka iger speljali še drogo vzpenjačo. Menardi nam je začel razkazovati progo, ki so jo pripravljali več let. Sto in stokrat so morali razstreljevati skale, da so lahko pripravili progo, ki ne 'bo predstavljala smrtne nevarnosti za tekmovalce. Takoj na startu bodo mogli tekmovalci pokazati svoje znanje, saj se bodo lahko spustili naravnost v smuku v dolino dn ta del proge bo omogočal tudi hitrost do 1(M)km na uro. Po progi smo se tudi mi spustili navzdol, toda brez smučk, zato se tudi naša hitrost ni ravno nevarno približala stotim kilometrov. Kjer bi bila hitrost tekmovalcev le prevelika. bo Menardi postavil vratca, ki bodo tempo že zmanjšala. A'lp in-cj, se bodo v Cortini lahko izkazali tudi kot skakalci, saj smo se sami lahko prepričali, da bodo na progi lahko večkrat napravili skoke tudi do 25 m. Da bi bila proga res povsem varna, tako za smučarje kot za gledalce, bo skoraj na vsej dolžini ograjena s posebno ograjo, ki bo lahko zadržala tekmovalca, tki bi ga zaneslo s proge. S tem je seveda zagotovljena tudi varnost gledalcev, ki bodo v tisočih obkrožali proge. Skoraj ni treba pripomniti, da so vse pomožne naprave, kot naprave za merjenje časa, telefonske kabine in tribune, že pripravljene in čakajo le Še na to, da jih postavijo tja, kamor je treba. In že nekaj nas je posebno navdušilo. Na treningu bodo tekmovalci lahko tudi 5 ali 6-krat na dan prevozili' progo, vendar ne vso, saj jim spodnjega lažjega dela ne bo treba to-1 i kok ra t ponavljati. Tekmovalec se bo lahko potem, ko bo abserviral najtežji del proge in pripeljal iz gozda, obrnil k postaji vzpenjače in se z vzpenjačo zopet vrnil na start. Slalom »znamke4 Menardi Tudi pobočje, kjer bo proga za slalom, je povsem »znamke Menardi«. Na tem pobočju je dovolj prostora za dve interesantni progi, pri kateri bo mogoče težavnostno stopnjo poljubno spreminjati. Z mnogo dela (in s tem seveda tudi denarja) so morali na pobočju odstraniti precej drevja, pa tudi sicer so morali teren izravnati, tako da imamo danes res idealno pobočje za slalom. Med našim ogledom nam je Menardi sproti razlagal najrazličnejše kombinacije vratc, s katerimi bo »zabelil« obe progi. Popoldne smo si ogledali še proge za veleslalom, pa tudi rezervne proge, ki jih bodo uporabljali, če bo na prvotno določenih progah premalo snega. Naš ogled olimpijskih naprav v Cortini smo zaključili s kratkim izletom do jezera Mi-suriina, kjer bo postalo zanimivo šele pozimi, ko bo ljubko jezero pokrivala debela ledena odeja. Že danes je bilo videti ob bregu ves material, iz katerega bodo čez nekaj mesecev sestavili tribune za gledalce. Tako smo zaključili naš obisk t Cortini in na koncu lahko poudarjamo samo še eno skupno ugotovitev. Po tem, kar je bilo videti v ‘kraju bližnjih olimpijskih iger, bo zimska olimpiada v Cortini gotovo med najboljše pripravljenimi in izvedenimi prireditvami te vrste in prav nič se ne bomo čudili, če bodo organizatorji presegli vse, kar smo videli doslej. Precej nenavadno se to sliši, je pa povsem preprosto. Najboljši strelci, kar jih premore Slovenija, so se pred nekaj tedni zbrali po-d zastavo ljubljanskega zmaja, da vrnejo obisk švicarskim strelskim tovarišem iz Luzerna, ki imajo v svojem grbu umirajočega leva. Celo na suknjiče smo si prisili tega zmaja, češ, naj Švicarji vidijo, kdo je prišel. Mogoče se nas bodo že zaradi tega bali. Toda pozneje smo videli, da se to m zgodilo. 26 nas je bilo. Odpotovati smo zjutraj s Tauern-Ekspresom. še zadnje želje za čim boljši uspeh prijateljev in strelcev, ki so morali ostati doma, in že smo se odpeljali. Za nami so cariniki, ki so se seveda takoj zapičili v orožje in ostal] pribor. Bili pa so izredno Prijazni. V dveh urah so bile vse formalnosti opravljene kot bi mignil. PREKO AVSTRIJE TOREJ in ne Italije, kot sii’.o_ to prvotno nameravali, kajti ta načrt smo moral; opustiti, ker nismo dobili viz. Italijani so se nas verjetno ustrašili, ker 26 izbranih strelcev, opremljenih z najmodernejšim orožjem, res m kar tako. V St. Weitu smo v najhujšem dežju izstopili in čakali 6 ur na »naš vlak«. Mesto samo je dolgočasno, kot vsa druga,^ če dežuje. Največ zabave smo še imeli z avtomatom za plesno glasbo, ki jo je predvajal za vsak denar. Končno smo le pričakati vlak, »popolnoma prazen vlak«, kot so to napovedali naši strokovnjaki. Toda globoko razočarani smo komaj našli prostor in ugotovili, da tudi tukaj ni dosti bolje, čeprav smo »zunaj«. Jutro nas je našlo že v iZii-richu, kjer pa je še vedno deževalo. Vendar so meteorologi napovedovali boljše vreme. No, upali smo, da bo z njihovo napovedjo bolje kot v Ljubljani. LEP SPREJEM V LUZERNU nas je zelo prijetno iznenadil. Vsa elita s predsednikom g. Bachijem nam je zaželela dobrodošlico in Prijetno bivanje pri njih. Ker smo bili zelo utrujeni od naporne vož- nje, smo šli takoj počivat. Toda ne v hotel, kajti v Švici morajo tekmovanje strelci večji del sami finansirati, temveč privatno po stanovanjih tekmovalcev. Popoldne smo si pod vodstvom bivšega 17-kratnega svetovnega prvaka Zimmermanna na hitro ogledal: mesto, ki šteje okoli 65.(XX) prebivalcev, torej le nekaj več kot Piše Rems Fedor naš Maribor. Je pa po površini precej večje, kajti stanovanjske stiske tam ni in jo povprečje za družino 4-sobno stanovanje. Reka Reuss, ki je odtok Luže ruške ga jezera, deli mesto na staro in novo. Oba dela pa sta odlično povezana z različnimi prometnimi sredstvi, od tramvaja pa do avtobusa in trolejbusa, tako da lahko prideš v pičlih 15 minutah od srednjeveške trdnjavske verige Musseg na strelišče, ki leži v nasprotnem delu mesta skoro ob vznožju Pila tuša V četrtek je bil ves dan trening. Na videz je to precej, toda za nekatere, k: smo tekmovali v 6 ali še več disciplinah, je bilo to kaplja v morje. In opoldne še na kosilo, vsak s svojim avtomobilom seveda, toda ura je vseeno hitro mimo. Zvečer je bila v strelski restavraciji slovesna otvoritev tekmovanja. Predsednik strelcev mesta Luzerna g. S dimit nam je zaželel čimbolj-še rezultate — in mnogo sreče. Kot da bi vedel! Prav sreče bi največ potrebovali. TEKMOVANJE SE JE ZAČELO Streljanje z malokalibrsko precizno puško je bila prva točka. Kompleten oilimpijski program: 150 strelov. Zelo mraz je. In še naša izredno mlada eikipa, proti kateri 90 oostavili smučarji svojo najmočnejšo, v kateri so imeli tudi državna renrezentanta Gritniga Mii.1-lerja. Toda glej 1 Že v ležečem položaju imamo v naših vrstah prva-I' mladega Vrbinca. 396 krogov od 400 je lep rezultat. To svojo prednost bi verjetno obdržal — če ne bi za klečeči položaj obul na desno nogo levi čevelj. Trema ali pozabljivost, vendair to ne gre! Tekmo so sedaj diktirali Švicarji, vendar ne tako hudo, lcot smo pričakovali. Mnogo bolj zanimiv je bil tako imenovani »karakas program« zavoja š’ko pištolo, ali kakor je g. Bachi izjavil gaingstrsko streljanje (h kateremu spada po njegovem tudi slivovka). Pri sestavi naše ekipe se je vodstvo nekoliko uštelo, kajti inž. Krivec s 5 zgreški vsekakor ni za prvo ekipo. Precej smo bili han-dikapirani tud] zaradi ostrega^ mraza, saj je bil bližnji Pilatus že pokrit s snežno kapo. (Konec prihodnjič) Po republiškem dvoboju Hrvatska : Sloveuija Ali je lo sploh bila REPREZENTANCA? (Ztnočei-če st n POLET Opomba: 1,—2. meddržavna nogometna tekma na Dunaju, 3.—4. tekma B-repre-zentanc v Zagrebu, 5.—8. Ijubljansko-pri morska nogometna liga, 9.—12. italijansko nogometno prvenstvo. Preteklo nedeljo se je moška atletska reprezentanca Slovenije v Sisku pomerila z atleti Hrvatske in izgubila srečanje s 87:11 točkami. Po tem srečanju, v katerem bi pravzaprav lahko doživeli še težji poraz, se moramo vprašati samo to, kakšna je bila reprezentanca, ki^ je zastopala slovensko atletiko. Našteli bomo samo »nekaj« tekmovalcev, ki so v Si siku manjkali, pa bi vsekakor sodili v reprezentanco: Lorger, Puc. Dolenc, Zupančič, Džor-dževič, Hiti, 'Vipotnik, brata Pavčič, Zarot, Urbajs, Žgalin, Zagorc, Brata Mililer, Markež in še nekateri. Brez pretiravanja je mogoče reči, da bi reprezentanca, ki je ostala doma kar mimogrede premagala ono reprezentanco Iz Siska in ne samo našo, ampak tudi hrvat-sko. Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 11 1. Avstrija-A : FLRJ-A (I. polčas) 2. Avstrija-A : FLRJ-A (konč. r.) 3. FLRJ-B : Avstrija-B (I. polčas) 4. FLRJ-B : Avstrija-B (konč. r.) 5. Triglav : Izola 6. Slovan : Ilirija 4 7. Grafičar : Koper 8. Postojna : Krim 9. Roma : Juvcntus 10, Bologna : Lazio 11. Milan : Spal 12. Torino : Triestina Točen raslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Utica in hišna številka? Atletska zveza Slovenija bo morala prav resno pregledati, zakaj so posamezni tekmovalci ostali doma, in tiste, ki nimajo opravičljivih razlogov, tudi pošteno kaznovati. Na drugi strani pa smo že pred srečanjem imeli občutek, da se je Atletska zveza Slovenije vse premalo potrudila pri sestavi reprezentance in sploh pri pripravah za to srečanje, saj bi ob večji upornosti fukcionarjev AZS izg le dala naša ekipa v Sisku le nekoliko drugače. Prav tako se ne moremo strinjati tudi s tem, da je AZS sploh pristala na dvoboj ob terminu, ki je vsekakor za tako pomembno tekmovanje mnogo prepozen. Povsem slučajno smo imel; tokrat še kolikor toliko zadovoljivo vreme, d o čim forma večine tekmovalcev že precej daleč od najboljše, saj bi bilo čudno, če bi isti tekmovalec lahko dosegal rekordne rezultate v vsem času od maja do oktobra. Kot nam je znano, bj moralo biti srečanje med Hrvatsko in Slovenijo po koledarju približno v sredi sezone, jootem po se je to srečanje pač umikalo tekmovanjem, ki niso bila vsa ravno važnejša od tega dvoboja. Bolj pametno bi bilo za letos dvoboj odpovedati, ne pa siliti z glavo skozi zid in prirejati neko tekmovanje za vsako ceno. AZS pa bi priporočili tudi, da enkrat za vselej resno vpraša AZJ, zakaj ob začetku sezone sestavljajo koledarje, propozi-cije in podobno, saj se niti prvega, niti drugih kasneje ne držijo, ampak jih spreminjajo, kakor se pač komu zljubi. Več reda že v takih stvareh, pa bo tudi v atletiki mani neprijetnih afer, kot smo jih letos doživljali kar na tekočem traku. .ETO XI Štev. 45. Samo še 91 dni nas loči od velikega dogodka, ko bodo fanfare slovesno naznanile otvoritev Vil. zimskih olimpijskih iger v Corti-ni d'Ampezzo. Tudi naše tekmovalce bo takrat pozval olimpijski zvon v osrčje Dolomitov. Nad pripravami naših olimpijskih kandidatov so bedeli trije zvezni kapetani za posamezne discipline: Gregor Klančnik za teke, Bogo Šramel za skoke ter inž. Pohar Avgust za alpske discipline. Kakšne so bile priprave preko polet-jf > kakšne bodo od odhoda v Italijo in končno, kaj moremo pričakovati od naših tekmovalcev — o vsem tem so danes spregovorili naši zvezni kapetani. CORTIiA SKOZI OČALA TREH ZfEZlia HIPEUIOV ... Resni pogovori? Naš zvezni kapetan Gregor Klančnik nosi odgovorno nalogo, saj mora bedeti nad vsemi olimpijskimi kandidati za smučarske teke. Poleg njega zvezni trener za teke Jože Knific (desno) in sekretar Smučarske zveze Jugoslavije Kostantiinovič (levo). Se noben tekač nima potnega lista za Italijo! Težko je biti kos d vem različnim in precej zahtevnim dolžnostim. Zvezni^ kapetan za smučarske teke, tov. Gregor Klančnik, je tudi direktor železarne v Ravnah, kjer je tako zaposlen, da mu za življenje izven tovarne preostaja prav malo časa. In vendar je »Grega« naš smučarski strokovnjak, ki se trudi, da bi vendarle Jugoslavija v tej smučarski disciplini tako napredovala kot druge dežele. Na smučarskem mnogoboju sva se srečala. Letal je od enega do drugega kandidata, spraševal in dajal nasvete. Gregor Klančnik ima svojo zamisel dela. Ve, kako trenirajo drugje po svetu, ve pa tudi, kaj lahko pokažejo naši smučarji. Nikdar ni bil pesimist, pa čeprav smo se večkrat na mednarodnih tekmovanjih kaj slabo izkazali. Premalo načrtnosti in truda je pri naših fantih. Istega mnenja je tudi danes, ko stojimo pred olimpijskimi igrami. »Ze dalj časa sem imel trdeu namen, da napišem za »Polet« nekaj misli, preden zapade sneg.« To so bile njegove pozdravne besede, ko sva si segla v roke. »Pred nami je olimpijsko leto, zato moramo to priložnost izkoristiti kar se le da!« Tako je nadaljeval, pri tem pa seveda budno pazil, kaji vse se dogaja z njegovimi tekači, tokrat na atletski stezi. »Kako misliš izkoristiti predolimpijsko sezono?« »Predvsem moramo poživeti našo tekmovalno smučanje, moja na- loga kot zveznega kape.rna pa je vsestransko popularizirati smučarski tek.« »in kaj si storil?« »Poslal sem poziv vsem klubom, da se letos še posebej zanimajo za »mojo disciplino« in nudi io vso možnost razvoja ne samo olimpijcem, temveč vsem, ki j,majo veselje za smučarski tek.« »Kakšno je tvoje mnenje o naših kandidatih za Gortino in kaj namere vaš ukreniti, da bo Jugoslavija čim dostojneje zastopana tud; v tekih?« »Pozval sem vse kandidate m jim dal splošna navodila, seveda skupno po dogovoru s trenerjem Knificem. S tem pa nikakor niso ti kandidati monopolizirani, ker je do odhoda v Italijo še dovolj časa in bomo imeli pred odhodom še nekaj specialnih treningv na snegu.« »S tem hočeš reči, da še nihče nima zagotovljenega mesta v državni reprezentanci.« »Tako je! Imeli bomo še več desetdnevnih treningov na snegu in po vsakem treningu bomo imeli tudi tekmovanje. Hočem reči, potrebno je tekmovalce kontrolirati in po vsakem takšnem treningu tudi napraviti selekcijo oziroma redukcijo!« »Alj si mnenja, da lahko še kdo vistopi v reprezentanco, ki danes ni kandidat za Gortino?« Poskrbimo iudi za živ!jenske pogoje naših ieSkmovaScev Kdo ne pozna neutrudljivega, ali kakor pravijo zlobni jeziki >neuničljivega« funkcionarja smučarskega kluba ljubljanske Enotnosti — Boga Sramlja? S smučarskim skakalnim športom je tako trdno povezan, kot inž. Bloudek z gradnjo naših skakalnic. Pred zadnjo vojno je bil dolgo vrsto let na skakalnicah najboljši jugoslovanski tekmovalec, kjer si je pridobil bogate izkušnje, ki jih danes kot funkcionar in zvezni kapetan koristno uporablja. Ko smo se pogovarjali o naših olimpijskih kandidatih in sploh o našem skakalnem naraščaju, se je samo namuznil, kot bi hotel reči: »Kaj sprašujete, saj je vendar še daleč do odhoda v Italijo.« In vendar, ker smo vztrajali pri svojih vprašanjih, se nas ni mogel otresti, zato je vendarle spregovoril nekaj svojih misli o naših skakalcih in sploh o smučarskem skakalnem športu. »Mnenja sem, da je v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji, dovolj nadarjenih skakalcev, ki bi se lahko razvili v odlične tekmovalce. Manjka pa nam trenerjev, predvsem za mladino, kajti ta je brez izkušenj in zato razumljivo zaostaja za našimi standardnimi reprezentanti. Za olimpijske igre bo izbira precej težka, čeprav sem mnenja, da nekateri že danes z uspehom lahko pokažejo vse odlike dobrih skakalcev.« Naš zvezni kapetan za to smučarsko disciplino je kljub precej težkim življenjskim pogojem, ki jih imajo naši tekmovalci vseeno optimist. V nadaljevanju tega pogovora smo še zvedeli, da se morajo tekmovalci poleti veliko bolj truditi za svojo formo, kot to delajo danes. Tudi on je -FTO XI Štev. 43. mnenja, da bi moral vsak tekmovalec najbolj vedeti zase, kaj mn pri-mankuje in temu primerno tudi usmeriti svojo vadbo v dnevih izven zimske sezone. Poleg vsega tega pa moramo še ose bolj skrbeti za življenjske pogoje naših tekmovalcev, ker drugače nam nič ne pomagajo vse številne skakalnice, ki jih je tako idealno zgradil mojster inž. Bloudek. »Prepričan sem, da bodo naši tekmovalci v Cortini d’Ampezzo častno zastopali jugoslovanski smučarski šport!«, je zaključil svoje pripovedovanje tov. Bogo Šramel. Sneg na letnem telovadišču že oktobra? To bi bilo le nekoliko prezgodaj! Zaenkrat je »najodgovornejši« za skakalce tov. Bogo Šramel, stal še na »trdni zemlji«. Toda ne bo dolgo, ko ga bomo spet videli v takšnem okolju, kakršnega prikazuje gornja slika. »Točno! Moje mnenje je, da je prav do zadnjega odprto vprašanje, kdo bo odšel na olimpijske igre. Vsi tekmovalci se morajo zavedati, da bo njihovo mesto v državni reprezentanci zagotovljeno šele takrat, ko bodo dejansko pokazali svoje sposobnosti in s tem upravičeno pripeli grb na prsi!« »Koliko specialnih treningov na- meravate imeti do odhoda v Italijo?« »Teli bo več. Prvi bo od 10. do 20. novembra, verjetno na Pokljuki, če tam ne bo snega, pa še višje gori pod Triglavom. Drugi bo od 27. novembra do 11. decembra in zadnji od 28. decembra do 8. januarja. Na Bledu bo 8. januar ja mednarodna tekma, kjer bodo naši tekači lahko prvič tudi »uradno« pokazali svojo pripravljenost. Takrat bomo pa že lahko govorili, kdo je v formi ali kdo ni.« »Ali bodo na te tečaje poklicani samo kad d id a ti?« »Ne! Poklicali borno večje število tekmovalcev. Letos imamo med drugim tudi veliko mednarodno prireditev »Kup Kurikala« in zato je naša dolžnost, da na domačem terenu vendarle enkrat pokažemo to, kar zmoremo. Po mojem mnenju mora biti to tekmovanje v Ravnali praznik za vse jugoslovanske smučarske tekače.« »Rečeno je bilo, da bodo nekateri naš j tekači odšli na 6-teden skl trening na Finsko.« »Drži! V mestu Uuokatti bodo skupno trenirali z najboljšimi finskimi tekači Hlebanja, Kor dež Gašper, Pavčič Janez in Pavčič Cveto. Z njimi bo odšel tudi profesor telesne vzgoje tov. Šobri z Jesenic, ki bo ostal na Finskem 3 mesece, po vrnitvi v domovino pa bo lahko marsikaj koristnega pokazail vsem našim tekačem.« »Kaj pa oprema?« »Preskrbeli smo opremo za trening posebej in posebej za nastop v Gortini. Na treningu bodo nastopali visi tečajniki na naših domačih smučeh, ikj jih je izdelala tovarna »Elan«. Sedaj bo odpadel vsak izgovor, češ, saj nisem mogel doseči takšnih rezultatov kot moj tekmec, ki je vadil na specialnih inozemskih dilcah. V inozemstvu pa bodo naši tekmovalci nastopili na najboljših uvoženih smučeh.« »Koliko tekmovalcev pa bo odšlo na olimpijske igre?« »Prvotno je bi los klenjeno 7 tekačev in 4 tekačice. To število zaenkrat ni niti narastlo, niti se ni skrčilo.« »In še tvoje mnenje o našem plasmaju v Gortini?« »Iluzij si ne delajmo; upajmo pa, da se bomo kar dobro »potolkli« z nekaterimi sredn jeevropskimi - narod i.« lil« m Ing. Pohar si vestno beleži vse rezultate ki so jih preteklo nedeljo na atletskih terenih dosegli alpski smučarji PMIPRflVE ZE, a kdo bo dal devize? Mnogoboj kandidatov za olimpijsko reprezentanco, ki so se ga preteklo nedeljo udeležili tudi naši alpski tekmovalci, nam je sicer prikazal določeno stopnjo telesne zmogljivosti posameznih kandidatov, vendar ne more biti merilo stvarne pripravljenosti. Kakor je bilo na eni strani opaziti, da dober del tekmovalcev še vedno ni v takšni formi, kot bi jo želeli (predvsem zaradi pomanjkanja časa za redno in načrtno vadbo), tako smo na drugi strani opazili nekaj pošalil e-z ni kov, ki so sicer dosegi; zadovoljive rezultate, ki pa bi bili lahko lepši, če bi njihova »suha« vadba hi,la bolj pestra in sproščena. N; dovolj, da nekdo samo teka v hrib, drugi vozi kolo, tretji igra nogomet itd. Tudi merjenja na Institutu za športno medicino so pokazala, da predvsem refleksi, moč in prožnost niso razviti v polni meri. Temu lahko odpomo-re sitalna telovadba, preskoki, igre z žogo itd., skratka — pestra in načrtna vadba,- Lep primer takšne vadbe je na svojem telesu občutil Tine Mulej na treningu avstrijske reprezentance. Več o tem ste lahko čitali v zadnji številki »Poleta«. Zanimivo je to, da smo imeli takšen trening predviden letošnje poletje na morju, vendar se Olimpijski komite in Smučarska zveza Jugoslavije nista strinjala s takšno zamislijo. Italijani so n. pr. že julija letos priredili sličen tečaj ma morju in poklical; tjakaj vso elito, med njimi tudi a 1 pince. Da je takšen način dela koristen, so šele zdaj ugotovil; tudi pri nas. Čudno je le to, da morajo pri nas nekateri videti tisto, kar imamo sami v načrtu, najprej pri ino-zemcih. Zdaj je seveda vse dobro, preje pa ni bilo! Menda bo prav zato v naslednjih dneh potrebno nekaj sličnega storiti tudi za naše alpske smučarje v Kranjski gori. Verjetno vas bo zanimalo, kako bodo potekale priprave naših kandidatov na snegu. Inž. Pohar nam je povedal, da bo 20. novembra prvi tečaj kandidatov na snegu, po možnosti ob vzpenjači, morda na Črnem vrhu al; pa na Jahorini. Če pa tam ne bo snega, potem b-odo odšli alpinci na Kredarico. Tečaj bo trajal 10 dni. Drugi tečaj, ki bo trajal 15 dni, se bo začel 10. decembra pri nas, po štirih dneh vadbe pa bo 10 moških in 5—6 žensk odšlo za preostalih deset dinj na trening v Avstrijo. Na koncu novembrskega tečaja bedo 2—3 tekme, na katere bodo lahko prišli tudi ostali tekmovalci, ki bi h-otelj -kandidirati za olimpijsko reprezentanco, seveda na društvene ali na lastne stroške. Istočasno bodo na to izbirno tekmovanje povabljeni zastopniki pod z vez in društev, katerih člani se potegujejo za vst-op med kandidate. Na ►snovi rezultatov in pripravljeno- sti tekmovalcev bodo zastopniki lahko sami presodili, kdo je zrel za kandidata iin kdo ni. Tako bo izbranih 10 moških in >—6 žensk, ki bodo decembra odšli na trening v Avstrijo. Sev-eda, preskrbeti pa bo treba potrebne devize!! Naš Tinček, ki je bil preteklo sezono najuspešnejši Jugoslovan, se bo v drugi polovici novembra spet priključil avstrijskim reprezentantom in z njimi odšel najprej v Avstrijo, nato pa decembra v Cervini-jo »požirat« potrebne kilometre. Zvezni kapetan inž. Pohar bo na te tečaje povabil poleg nekaj standardnih tekmovalcev predvsem mlajše smučarje, ker smatra, da prav na njih lahko gradimo nade prihodnjih let. Lahko pa bodo na izbirne 'tekme prišli vsi tisti, ki mislijo, da se še vedno lahko potegujejo za -mesto med kandidati. Slišali smo tudi, da se naša znana smučarja in bivša stalna čl-a-na državne reprezentance Štefe in Matevž Lukane prav vestno pripravljata za tekmovanja. Prav g-o-tovo bo z njima in še nekaj drugimi to izbirno tekmovanje prid-obil-o na kvaliteti, s tem pa bodo seveda težji tudi pogoji za vstop med olimpijske kandidate. Škoda le, da med vrhovi našega alpskega smučanja tokrat ne b-om-o videl; mnogo obetajočega Janca, ki zaradi lanskoletne težje poškodbe, po izjavi -zdravnika, ne sme tvegati večjih tekmovalnih naporov. S tem pa priprave seveda še niso končane! Zadnja preizkušnja b-o v začetku januarja, -ko bo vsaj eno odprto tekmovanje. Takrat bo izbrana reprezentanca, ki bo odšla na tekme v Werogen in Kitobiihl, nato pa na trening v Bad-Gastein. Zanimivo bo za či ta tel j a tud; to, da s-o Avstrijci povabili vse evropske reprezentance na enotedenski trening v Bad-Gastein, kar bi nas stalo le 30 Schillingov dnevno za osebo. Lepa p-o-teza Avstrijcev in ugodni p-og-oji! (Pozabili smo spet vipraš-ati inž. Poharja, če so tudi za to že odobrene devize!? — opomba uredništva.) Prav ;s-ti program imajo tudi alpske smučarke, ki b-odo istočasno sodelovale na tečajih in treningih in ob koncu priprav po istem kriteriju izbrane v reprezentanco. Naša moška reprezentanca bo štela 6 član-ov, ženska pa 3. Ta izbrana četica nas b-o zastopala na bližnjih zimskih olimpijskih igrah v Cortini d’Ampezzo. In napovedi za plasma na tej ve- • liki prireditvi? Inž. Pohar je dejal: »Nespametno bi bilo pričakovati od naših tekmovalcev odličnih uspehov med svet-ovn-o smučarsko elito, zbrano na startu olimpijskih progah v Cortini, kajti s pripravami. ki v drugih državah trajajo že nekaj let, smo začeli pri nas šele letos!« (Alj na kratko, na kar smo se pri nas že navadili: urca zamujena, ti e vrine se nobena! — op. uredništva.) Inž. Pahor je nadaljeval: »Če bomo imeli na razpolago denarna sredstva, nadaljevali pa z začetimi pripravami, potem nam bo za prihodnje svetovno prvenstvo v smučanju, ki b-o leta 1958 v Avstiiji, lahko sestaviti 5—6 člansko moštvo iz vrst mlajših, mnogo-obe ta joči h tekmovalcev in od njih laže pričakovati večjih uspeh-ov.« To n-am je povedal zvezni kapetan za alpske discipline inž. Pahor in dodal, da je načrt priprav soglasno sprejel plenum SZJ, ni pa še znan tisti forum, k; bo dal potrebna denarna sredstva za te priprave (!?!). Prepričani s-m-o, da se pridružujemo m-n-cnju vseli čitateljev našega lista in prijateljev smučarskega športa, če želimo, d.a bj se čimpre-je našel tisti tako iskani forum in s p-otrebnimi sredstvi podprl prizadevanje strokovnega vodstva tekmovalcev, da pride na letošnjo zimsko olimpiado naša državna reprezentanca bolje pripravljena, kot vsa leta doslej. Avstrijci za Cortiiio Šele 9. januarja bodo Avstrijci dokončno sestavili svojo alpsko ekipo za olimpijske igre v Cortini. Zadnja preizkušnja in obenem zadnja prilika za pridobitev potnega lista bodo mednarodne tekme v Grunedelvvaldu od 5. do 8. januarja za ženske in tekme v Wengenu 8. in 9. januarja za moške. Sedem tekmovalcev je že izbranih. To so: Sailer, Molterer, Hinterseer, Oberaigner, Spiss, Schuster in Rieder. Za 8. mesto pa se bodo borili predvsem Schneider, Hill-brand in Strolz. Pri ženskah so si nastop v Cortini že zagotovile Blattl, Frandl, Jaretz, Schopf in Hochleitner. BInAZA »S temle tu se ne bom boril! še nikoli v življenju nisem udaril ženske...« Zopet visoka zmaga teeBtsaeriet? $$ V svojem drugem nastopu v Veliki Britaniji se je amaterska boksarska reprezentanca Sovjetske zveze pomerila v Paisleyu z reprezentanco Škotske. Tudi tokrat so bili Rusi mnogo bolj Si in so zmagali z 18:2. Amaterska boksarska reprezentanca Anglije je nastopila v Kopenhagnu proti Danski in presenetljivo izgubila srečanje s 6:14. V prihodnjih mesecih bo na sporedu zopet nekaj srečanj za naslove svetovnih boksarskih prvakov med profesionalci. Ze v sredo sta se v Cincinnatiju pomedla za naslov v lahki kategoriji sedanji prvak Smith in nekdanji nosilec naslova Carter (oba ZDA). Rezultata tega srečanja v trenutku poročanja še nimamo. 4- novembra bo v Chicagu težko pričakovano srečanje v srednji kategoriji, zo-Pet med sedanjim in bivšim prvakom. v ringu bosta stala Olson in Robinson (oba ZDA). 26. novembra bo Milano prizorišče prvenstvene borbe za naslov prvaka Evrope med dosedanjim prvakom (talij anom Loijem in Francozom Ferrer-iom. 4 dni kasneje bo poskušal v Bostonu bivši prvak Tony de Marco odvzeti naslov v -velter kategoriji svojemu rojaku Basiliu. Zanimivo bo tudi srečanje med evropskim prvakom v poltežki in bivšim v težki kategoriji, v kateri bo tažji Hecht (Nemčija) poskušal odvzeti nbsolutni naslov svojemu rojaku Neu-b-ausu. Prvenstvo Sovjetske zveze v plavanju V 50 metrskem bazenu Doma Armlje v Moskvi, se je pričelo letošnje prvenstvo Sovjetske zveze v plavanju. Doslej s° bili doseženi naslednji rezultati — KiO m: Balandin 57.9, 400 m: Abovjan 4;49.5, 1.500 m: Lavrinenko .18:49.7 (rekord), tOOin hrbtno: Solovjev 1:07.6, 200 m prsno: Coiovčenko 2:40.9, 200 m metuljček: Ce-burahin 2:39.1, ženske — 100 m: Voog l;M.5, 400 m: Krjukova 5:32.1, 100 m hrbtno: Moskvina 1:18.6, 100 m metuljček: p°dsnjak 1:24.1, 200 m prsno: Gavriš 3:c3.2. v 2. kolu košarkarskega prvenstva nanje sp bili doseženi naslednji rezultati: Benelli : Virtus 59:64, Cama : Stella Az-Zurra 68:52, Borletti : Triestina 63:40, Roma : Motomorini 66:61, Gira : Varese 51 Sl, Reyer : Pavia 56:45. Lestvica: Vir-tus 4, Borletti 3, Gira 3, Varese 3. Majboljša avstralska teniška igralca Devvis Hoad in Ken Rosewall sta sporo-ciia lastniku »teniškega cirkusa« Kramer-3u' da zaenkrat še ne nameravata pretopiti med profesionalce in sodelovati na turnejah cirkusa. Kramer je vsake-mu ponujal po 16.000 funtov za podpis B°godbe. Mugoša premagal Štritofa in Miheliča y sredo zvečer je bil v Beogradu tradicionalni »Tek osvoboditve« na približno •*0m dolgi progi. Med 132 tekmovalci 16 bila večina najboljših jugoslovanskih tekačev na dolge proge. Svojo odlično formo je spet potrdil Veliša Mugoša, ki je z odličnim finlšem prispel na cilj prvi v času 16:35.6 in premagal Mihaliča, Šegedina, Štritofa, Cetiniča, Murata in druge. V tekmovanju moštev je zmagal Partizan I. pred Partizanom II. in Cr-veno zvezdo. Trener madžarskih tekačev za srednje proge, Mihaly Iglol, je izjavil, da bodo njegovi varovanci še pred zaključkom letošnje sezone ponovno napadli vse svetovne rekorde od 1000 do 1500 m. Rozsa-volgyi se bo koncentriral na progah od 1500 do 3000 m, Tibor in Iharos pa od 3000 do 5000 m Madžarski trener upa, da bodo njegovi atleti do olimpijskih iger tekli 1500 m pod 3:45.0. Prav tako je izjavil, da je madžarsko olimpijsko moštvo na srednjih in dolgih progah praktično že sestavljeno, saj se v enem letu najbrže ne bodo pojavili novi atleti svetovnega formata. Takole je Igloi razporedil svoje tekače — 800 m: Szentgali, 1500 m: Iharos, Roszavolgyi, Tabori, 5000 metrov: Iharos, 10.890 m: Kovacs, Szabo, Bereš, steeple-chase: Rosznoi. JČK&i&mk najboljši Naj večji uspeh od jugoslovanskih tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Rimu je dosegel Kržišnik, ki se je v borbi z mečem uvrstil v četrtfinale, potem pa seveda tudi podlegel boljšim. Preostali rezultati prvenstva — meč posamezniki: 1. Anglesio (I) 6, 2. Bertinetti (I) 4, 3. Pavesi (I) 4, ekipe: 1. Italija 2, 2. Francija 2, 3. Madžarska 2, sablja — ekipe: 1. Madžarska 3, 2. Italija 2. 3. Sovjetska zveza 1. Pričela sc je sezona 6-dnevnili kolesarskih dirk in kot prva so se odprla vrata zimskega dirkališča v Berlinu. Po nekaj več kot 4 dni dirke, vodi nemška dvojica Ziege—Muller z 201 točko pred Švicarjema Kobletom in Von Burenom 184 ter Francozoma Sentfflebenom in Forlinijem 156. Japonski telovadci najboljši Najboljši telovadci šestih narodov so se pomerili na tekmah v Barceloni. S precejšnjo prednostjo sta prvi mesti zasedla Japonca Takamoto in Ono. Rezultati — 1. Takamoto (Jap) 58.50, 2. Ono, (Jap) 58.30, 3. Blume (Špan) 57.70, 4. Bantz (N) 57.55, 5. Stoffel (Lux) 57.15, 6. Schwarzentruber (Sv) 56.45, 7. Mathiot (F) 56. Na Dunaju je telovadna reprezentanca nemške pokrajine Wiirtemberge visoko porazila najboljše telovadce Avstrije s 330.60 : 308.85 točke. Tako visoko zmago so Nemci dosegli tudi v odsotnosti svojih najboljših predstavnikov obeh bratov Wied. Med posamezniki je bil najuspešnejši Nemec Kurle s 55.90 točke. //Z merskih globin CusUiv seveda ni človek, ki bi se k rival pred ljudmi. Njega je na blaitiju najlažje dobiti. Po vsem so razpostavljene reklamne I6ske, ki turiste ne-zmotijivo prive-aejo k njemu. Pred kazino v Port-au-Princeu zadnji in neznanski le-Pak. y obliki delfina kaže še tako šaibiti buči mesto njegovega glav-aeSa stana. Na njem stoji: ^Gustav, profesor podvodnega lo-Vy- Vsako jutro ob devetih odhod na iroquašike pečine.« Gb eni, ko se je vračal, sem ga <-S'tr,pn() čakal. Je to čudovit atlet: >soik 190 cm, svetlih, zaradi sonca f°vse,m brezbarvnih las, še polnih od nekdanjega potapljanja. V je imel nekaj prospektov 'Oje organizacije. Ponudil mi je Dko in mj v čudovitem žargonu-,:'sanicj angleščine, francoščine, emščine, jugoslovanščine in špa-n-‘®e — razlagal: >To morow jo ux you conducere au re-cif des /oguois. Das ist the more beauti-u* submari-ne jardino in the Cest Five dolinrs! (Zjutraj as lahko popeljem na iroquške ecine. To je najlepši podvodni vrt a svetu. Stane 5 dolarjev.)« Povabil sem ga na kozarec, da bi ’e Pobi i že seznanil z njim. Kdo je? Od kod je prišel? Nič '* ker je prišel od vsepovsod, ne »re nilkamor, ker je doma od enega ” drugega konca sveta. Nič druge-kot on sam, vedno isti, večno na azpolago. Poosebljena avantura. ori°Vjri devet jezikov, enega slabše - , oeugega. Ukvarja se z vsemi i e 1) ^ 'n ne zn,a nobenega. Sekal ta vr7esa’ P4sal v časopise, se po-na dno morja, igral v filmu, u dd hiše in mostove. Bil je sli-\ mehanik, potapljač. vpzJ®. je rojen? Se ne spominja Ur' Ko je živel v avstrijskih Tiro-V-V. s<) §a (klicali Von Gustav de le st ‘rte. Prišel je na italijansko , an in tisti mah postal signor Gu-s*?Ta dela Val-la. Tedaj je začutil v Tr 1 umetniško žilico. Prišel je v hji nc’j°, kamor ga je seveda zva-v slikarstvo. Postal je M. Gusta-tpi; e la Valles — Tata ve za prija->U ~~ 3I? je slikal. „ ustvarjam, oziroma oziroma sem vurjal čisto svojo umetnost«. Popolnoma sem se strinjal z njim. Ko je videl, da ga ne razumejo, je odšel v Združene države, da bi tam poizkusil svojo srečo. Komaj se je izkrcal, se je v neki beznici vmešal v krvav pretep. Nekaj minut pozneje se je znašel na pločniku z razbitim nosom in napol pretrganim ušesom. Poleg njega so pobirali ostanke moža, ki ni hil zmožen govoriti; onj na desni pa je komaj še dihal. »Toda jaz nisem bil kriv,« je dejal z angelsko nedolžnim nasmehom. Nekaj mesecev pozneje ga najdemo v Karibskem morju kot lastnika male ladjice, s katero je^ pre-peljaval potnike. Kako je prišel do nje? Nikdar nisem mogel zvedeti. Lepega dne je plul vzdolž lepe obale Haitija in opazil lepa dekleta ter vodo čudovite barve 'n čistoči. Bilo je pred petimi leti. Vsi na Haitiju ga pozna "o: vsi ga ljubijo, kajti pošten je in dober. Postal je osebnost: tuji turisti ga imenujejo »Karibski Tarzan«. Gustavov uspeh, njegova slava jn poklic so plod ene same, a genialne zamisli: turistom omogočiti ogled Karibskega podmorja, ne da bi jim bilo treba zapustiti svoje sedeže. v ta namen ima ljubko, 16 metrov dolgo barko, ki .za seboj vleče 5 metrov dolg čoln. Ta ima na dnu tri velika steklena okna, tako da lahko turisti, ki sede na klopeh ob strani, opazujejo eno najlepših podmorskih pokrajin na svetu. Za obisk tega podvodnega vrta Gustav zahteva 5 dolarjev od osebe. Pozimi, sredi sezone — decembra, januarja, februarja in marca — prepelje okoli 40 oseb na dan. Njegovo kraljestvo se razprostira sredi morja 6 km nasproti Port-au-Princea: to je Sand-Cay ali iro-quaške pečine. Ko sem ga seznanil z mojimi načrti, mi je takoj ponudil, da me naslednje jutro popelje tja, kajti postala sva prijatelja: v njegovih očeh sem bil član velike družine podvodnih lovcev. Postal sem njegov gost. »In če hočeš, lahko prideš vsak dan na moj čoln,« je dodal. (Dalje prihodnjič) mednarod MERTA ugreza Bmerikanci Nogometna prvenstva evropskih držav ŠVICA — 6. kolo: Ztirlch : Schaffhau-sen 7:1, Servette: Bellinzona 1:0, Chiasso : Urania 2:1, Grenchen : Lugano 2:2, Chaux de Fonds : Lausanne 3:1, Basel : Young Boys 2:2, Fribourg : Grasshoppers 1:2. Lestvica: Grasshoppers 11, Chaux de Fonds 11, Ztirich 8, Basel 8. ANGLIJA — 12. kolo: Arsenal : Newca-stle 1:0, Aston Villa : Manchester U. 4:4, Blackpool : Charlton 0:0, Bolton : Ever-ton l:l, Cardiff : Burnley 2:2, Chelsea : Tottenham 2:0, Huddersfield : Luton 0:2, Manchester C. : Preston 0:2, Portsmouth : Birmingham 0:5, Sunderland : West Bromwieh 2:1, Wolverhampton : Sheffield 3:2. Lestvica: Blackpool 17, Sunderland 16, Manchester U. 16, West Brom-wich 15, Bolton 14. FRANCIJA — 9. kolo: Nice : Toulouse 1:0, Strasbourg : Lyon 1:2, Metz : Racing 1:3, Bille : St. Etiene 0:2, Bordeaux : Lens 1:2, Nimes : Reims 2:2, Marseille : Monaco 1:1, Sedan : Sochaux 2:1, Troyes : Nancy 4:4. Lestvica: Nice 15, Racing 15, Lyon 13, St. Etienne 11. ŠPANIJA — 6. kolo: Bilbao : Espanol 2:1, Barcelona : Las Palmas 4:0, Celta : Leonesa 3:2, Valladolid : Coruna 4:1, Real : Atletico 3:2, Alaves : Hercules 4:0, Valencia : Sociedade 1:1, Sevilla : Murcia 4:1. Lestvica: Barcelona 11, Las Palmas 8, Sevilla 8, Bilbao 8, Valladolid 8. CSR — 19. kolo: Tankista : Ostrava 0:2, Ruda Hvezda : UDA 2:0, Žilina : Slovan 1:2, Prešov : Dinamo 0:0, Spartak : Li-berec 4:1. Lestvica: UDA 27, Slovan 27, Spartak 21. NEMČIJA Juž. liga — 7. kolo: Mann-heim : Frankfurter SV 2:1, Kickers : Aschaffenburg 3:1, Miinchen 1860 : Ftirth 0:4, Schwaben : Reutlingen 3:1, Schvvein-furt : Offenbach 4:0, Eintracht : VfB Stuttgart 0:3, Regensburg : Karlsruhe 2:3, Ntirnberg : Augsburg 2:3. Lestvica: Karlsruhe 13, Niirnberg 10, Mannheim 10, VfB Stuttgart 9. Zahodna liga — 8. kolo: Dtisseldorf : Schwarz-Weis 3:1, Rot-Weiss : Duisburg 0:0, Leverkusen : Dellbruck 1:2, Koln : Hamborn 3:1, Herne : Schalke 0:0, Glad-bach : Dortmund 1:1, Aachen : Mtinster 4:2, Wuppertal : Sodingen 2:1. Lestvica: Dortmund 11, Dtisseldorf 11, Schalke 11, Dellbrtick 11. Jugozahodna liga — 7. kolo: VfR Kai-serslautern : Pirmasens 1:5, Neuendorf : Phonix 1:0, Meinz : 1. FC Kaiserslautern 3:4, Kreuznach : Engers 8:2, Neunkirchen : Wormatia 1:1, Saar : Saarbrticken 1:5, Frankenthal : Trier 2:1, Tura : Ander-nach 3:0. Lestvica: 1. FC Kaiserslautern 14, Neuendorf 11, Saarbrticken 10, Frankenthal 9. Med 4875 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom št. 9 ima 11 pravilnih rešitev Franz Vilko, Vrhov-čeva 9, Ljubljana, ter prejme 20.000 din. 1. Ljubljana : Karlovac X 2. Reka : Odred 1 3. Šibenik : Branik 1 4. Split : Nova Gorica 1 5. Metalac : Trešnjevka 1 6. Segesta : Lokomotiva X 7. Triglav : Ilirija 1 8. Izola : Krim 2 9. Slovan : Koper 2 10. Kladivar : Sobota X 11. Rudar : Nafta l 12. Maribor : Zagorac 1 Čestitka V soboto, 22. t. m. sta se poročila Rebolj Stane in Jenko Vera. Na novi življenjski poti želimo mlademu paru mnogo sreče in zadovoljstva. Stari klubski kolegi. V zadnji številki smo poročali o novem evropskem rekordu v metu diska, ki ga je dosegel češki metalec Karel Merta. Danes nekaj podatkov o tem odličnem atletu. Pri 25 letih je Merta visok 187 cm in težak 112 kg. Fizične pogoje za met diska torej vsekakor ima. Po poklicu je podoficir. Letos se nahaja na čelu najboljših metalcev na svetu in lahko velja tudi za enega naj večjih favoritov za olimpijske igre. Zelo hitro je napredoval in letos je na vseh večjih tekmovanjih s presenetljivo sigurnostjo presegal vedno znamko 53 ali pa celo 54 m. Še razvoj Merte od začetka njegove karijere: 1949 39.50, 1951 44.12, 1952 46.25, 1953 50.94, 1954 52.20, 1955 54.11, 54.31, 56.47, 56.59. Rezultate svetovnega prvenstva v dviganju uteži moramo dopolniti še z izidi v treh kategorijah, katerih še nismo objavili. Lahka: 1. Kostilev (SZ) 382.50 (112.5, 125, 145), 2. Gouda (Egipt) 365, 3. Tun Maung (Burma) 355, poitežlca: 1. Vo-robjev (SZ) 455, (145, 140, 170), 2. Emrich (ZDA) 427.5, 3. Rahnavardi (Iran) 425, 4. Debuf (Fr) 410, težka: 1. Anderson (ZDA) 512.5 (185, 145, 182.5), 2. Bradford (ZDA) 465, 3. Makinen (Fin) 422.5, 4. Aaldering (Ne) 420. Atletska sezona se bliža koncu Letošnja atletska sezona se počasi približuje svojemu koncu, toda kljub temu smo imeli v zadnjem času še nekaj reprezentativnih srečanj. V Jeni je bil troboj moških atletskih reprezentanc Vzhodne Nemčije, Poljske in Belgije. Zmagala je dokaj presenetljivo Nemčija z 254 točkami pred Poljsko z 250 in Belgijo 127. Najvažnejši rezultati — 100 m: Steinbach (N) 10.9, 200 m: Vercruysse (B) 21.8, 400 m: Pred dnevis o se vrnili iz Tetova igralci Ljubljane, ki so nastopili v prvem delu II. zvezne namiznoteniške lige. Sodelovalo je 8 klubov, Ljubljančani so zasedli tretje mesto. Nastopili so okrnjeni, vendar bi tudi v najboljši postavi lahko zasedli le drugo mesto. Zelo uspešen je bil Kern, ki je edini premagal Koraka (Gradjevinar-Bgd). Sam je bil poražen le trikrat. Za Ljubljano sta poleg Kerna nastopila še Terkaj in Mrgole. Na tem turnirju bi morali nastopiti tudi igralci Jesenic, ker pa niso prišli, bodo verjetno kaznovani s prepovedjo igranja. Drugi del tega tekmovanja bo v januarju v Kralj evu. Igralci Ljubljane so proti ostalim moštvom dosegli sledeče rezultate: Metalac (Kraljevo) 5:1, Bosna (Sarajevo) 5:1, Lju-boten (Tetovo) 5:2, Železničar (Karlovac) 5:3, Železničar (Zrenj anin) 5:4, Tekstilac (Zagreb) 3:5, Gradjevinar (Beograd) 1:5. Vrstni red po prvem delu: 1. Gradjevinar (Bgd) 14, 2. Tekstilac (Zgb) 13, 3. Ljubljana 10, 4. Metalac (Kraljevo) 6, 5. Ljuboten (Tetovo) 6, 6. Bosna (Sarajevo) Mann (N) 47.5, 1.500 m: Richtzenhain (N 3:50.8, 5.000 m: Chromik (P) 14:11.4, Her mann (N) 14:11.6, 10.000 m: Kryszkowia (P) 30:00.2, troskok: Kleinert (N) 14.98, pa lica: Adamczyk (P) 4.31, kladivo: Rv (P) 60.14. V Manchestru je dosegel Ken Wood r časom 8:06.2 nov angleški rekord v tek na 3.000 m. O prvem dnevu atletskega dvoboja me Italijo in Nemčijo, smo že poročali. Da nes še važnejše rezultate drugega dn dvoboja, v katerem so Nemci končn zmagali s 127:174. 200 m: Kaufman (F 21.6, 1.500 m: Lueg (N) 3:51.0, 10.000 m Schade (N) 29:39.0, 400 m ovire: Fische (N) 53.0, daljina: Bravi (I) 7.28, palica Chiesa (I) 4.15, disk: Consolini (I) 54.1r, kladivo: Storch (N) 58.91, 4 X 400 m: Nem čija 3:14.6, Italija 3:14.8. V Košicah je bilo tradicionalno tekme vanje v maratonu, na katerem je nastc pilo 82 tekmovalcev. Mladi švedski atle Nyberg je potrdil svojo odlično form in zmagal kljub dokaj težki progi v nc vem rekordnem času. Nyberg je dosege čas 2:25.40, Finca Koiia in Oksanen p sta zaostala 3 oz. 7 sekund. Na tekmovanju v Parizu sta bila dose žena dva nova francoska rekorda. Lassa: je dosegel v krogli točno 16 m, Macquc pa je svoj rekord v metu kopja popravna 72.93. Ceškaga atleta Ivana Ulspergerja sm dalj časa pogrešali na atletskih teke liščih, kjer se ni pojavljal zaradi bc lezni. Takoj eden prvih nastopov pa m; je prinesel odličen rezultat v teku n 10.000 m. Skoraj za 45 sekund je izboljša svoj do^edni -i-'''-čas na 29:20.2. 4, 7. Železničar (Zrenjanin) 2, 8. Želez nlčar (Karlovac) 2. TERECIK TRENER LJUBLJANE Namiznoteniške igralce Ljubljane j< pričel pred kratkim trenirati znani igra lec in najboljši učenec Tiborja Haran goža, 20-letnl Tomi Terečilc, ki študir. v Ljubljani na Višji pedagoški šoli. Od likuje se z veliko resnostjo pri delu ii bodo igralci Ljubljane lahko uspešno na daljevali z delom, ki ga je začel preč meseci Tibor Harangozo. NTK Ljubljan. vabi vse dijake od 10—12 let, naj se pri javijo v namiznoteniški tečaj, ki ga b< vodil trener Terečik. Prijave sprejemaj! vsak dan v Pražakovi ulici (Zelezništ* direkcija). Uspeh igralcev Fužinarja Preteklo soboto so igralci namizneg; tenisa Fužinarja iz Raven, ki študiraj« v Ljubljani, odigrali prijateljski dvobo z reprezentanco Pomurja in zmagali 1 5:3. Po končanem dvoboju so se pomeril še posamezniki, kjer je zmagal Aupril (Fuž) pred Klemenčičem (Pomurje). !N A M I Z Mcej Jeseničani niso nastopili ? Veliko slavje BRANIKA Tekmovanje v zvezni moški odbojkarski ligi je bilo preteklo nedeljo končano. Po večmesečnih borbah in po precejšnjih zapeti j ajih v zadnjih tednih je končno osvojil naslov državnega prvaka za letošnje leto mariborski Branik. Mariborčani so bili ves čas tekmovanja homogena celota in so zato tudi naj višji naslov povsem upravičeno osvojili. Prvo mesto na lestvici pomeni ne samo triumf Branika, temveč sploh slovenskega odbojkarskega športa. Na 7. mestu je novomeški Partizan, ki daje tej ligi slovo. ©Ilrespila v zvezni ligi? Prejšnjo nedeljo se je končalo tekmovanje v hrvatsko-slovenski odbojkarski ženski ligi. V tej ligi je zasluženo osvojila prvo mesto Olimpija, ki je tudi kvalitetno prekašala vse ostale ekipe. Prvo mesto ji daje pravico sodelovanja na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zvezno žensko ligo, na katerem bodo sodelovali Maribor, Olimpija in Železničar iz Beograda. Prva dva s tega turnirja se bosta uvrstila v zvezno ligo. Lep uspeh so dosegle tudi Novomeščanke, medtem ko za ljubljansko Ilirijo tega ne moremo trditi. Ekipa Kamnika se je v zadnjem trenutku rešila izpada zaradi boljše razlika v nizih. Borovo in Elektro-stroj se bosta poslovila in prihodnje leto nastopala v nižjem tekmovanju. LESTVICA HRVATSKO-SLOVENSKE ZENSKE ODBOJKARSKE LIGE Olimpija 12 11 1 33:10 22 Partizan N. m. 12 9 3 32:15 13 Lokomotiva 12 8 4 28:15 16 Ilirija 12 6 6 11:25 12 Kamnik 12 4 8 19:27 8 Borovo 12 4 8 18:28 8 Elektrostroj 12 0 12 5:36 0 Škoda za ta požrtvovalni in borbeni kolektiv, ki si je v letošnjem letu pridobil lepih izkušen, saj bi z malo več sreče lahko ostal tudi prihodnje leto v družbi najboljših. Prepričani pa smo, da Novo-meščani ne bodo klonili, ampak vložili vse sile, da si znova priborijo prihodnje leto vstop v zvezno ligo. KONČNA LESTVICA Branik 14 12 2 38:18 24 Mladost 14 11 3 38:22 22 Crv. zvezda 14 9 5 36:22 18 Železničar 14 8 6 33:29 16 N. Beograd 14 5 9 24:34 10 Partizan 14 5 9 21:35 10 Partizan N. m. 14 3 11 21:34 6 Spartak 14 3 11 21:38 6 Kranjčanke so presenetile V republiški ženski odbojkarski ligi je Mladost iz Kranja zasluženo osvojila prvo mesto in se bo borila s prvakom mariborske cone za vstop v hrvatsko-slo-vensko ligo. Drugo mesto pripada igralkam Papirničarja, za katere pa moramo reči, da nas niso navdušile in bi lahko pokazale več, saj že nekaj let tekmujejo v tej ligi. Za jesenski uspeh Grafi čar j a ima največ zaslug izkušena igralka Žorž Albina. Veliko obeta tudi mlada jeseniška ekipa, kar velja še za ZOK Ljubljana in Vrhniko. LESTVICA REPUBLIŠKE ZENSKE ODBOJKARSKE LIGE Mladost Papirničar Grafičar Jesenice Ljubljana Vrhnika 10 9 1 29:7 18 10 7 3 25:12 14 10 5 5 19:20 10 10 4 6 15:19 8 10 3 7 11:24 6 10 2 8 8:25 4 Na Vrhniki ne spijo Odbojkarji vrhniškega »Partizana« bi morali preteklo nedeljo odigrati z ZOK Ljubljana II. v okviru republiške odbojkarske lige. Ker pa gostov nt bilo, so srečanje dobili 3:0 p. f. Isto se je pono- vilo že prejšnjo nedeljo, ko ni bilo moštva iz Nove Gorice. Vse to kaže, da so nekatera moštva republiške lige zelo neresna. Štirje novi člani zvezne lige Prejšnjo nedeljo se je končal kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno košarkarsko ligo. Turnir je bil razdeljen na dva dela: v Skoplju so sodelovali: Mladost, Radnički (Beograd), Rabotnički to Radnički (Ivangrad). Na tem turnirju je zasedla prvo mesto zagrebška Mladost, drugo mesto pa Radnički iz Beograda. Obe ekipi sta se zato uvrstili v zvezno ligo. Drugi del tekmovanja je bil v Kreki. Tu so nastopali: proleter iz Tuzle, Branik iz Maribora, Železničar iz Karlovca in Montažno iz Zagreba. Končni vrstni red je bil naslednji: Proleter, Montažno, Branik In Železničar. Nova člana zvezne lige sta 'Proleter In Montažno. Na tem turnirju je Branik dosegel naslednje rezultate: Proleter : Branik 64:48, Železničar : Branik 64:61 in Branik : Montažno 79:63! NAJBOLJŠI STRELEC CURČIC Ob koncu tekmovanja je bila sestavljena najboljša lestvica strelcev v zve zn košarkarski ligi. Največ košev je dosegel Curčlč (Crv. zvezda) 381 koš, njemu pa sledijo Radojčič (Prol.) 305, Pasarič (Mont.) 280, Miletič (Mont.) 269, Spiljak (Mlad.) 266, Blaškovič (Mlad.) 250, Katič (Prol.) 246, Muller (Olimp.) 243, Minija (Prol' 238 Itd. -ETO XI Štev. 43 Imieelti mrmiliia n triim v Ifsrilm Beograd, 23. oktobra. Nogometaši naše A in B ekipe za telkmo proti Avstriji so danes zvečer odpotovali na petdnevni trening v Maribor. V našo A reprezentanco so bili pozvani: Beara, Stojanovič, Belin, Ze-kovič, Crnkovič. Boškov, Horvat, Krstič II, Pajevič, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Bobek, Veselinovič in Zebec. B-reprezentanca: Kralj, Krivo- kuča. Stankovič, Herceg, Stipič, Lj ube.no vič. Jurifiko. Tasič, Ferkovic, Ognjanov, Mujič, Lipošinovič, Vidoševič, Benčič, Čonč, Živkov. Z njimi so odpotovali zvezni kapetan Aleksander Tirnanič ter trenerja Marjanovič in Čuvaj. Pred odhodom vlaika je imel naš beograjski dopisnik daljši razgovor z nogometaši ter vodstvom naše reprezentance ter dobil vtis, da jx> tekma na Dunaju mnogo težja, kakor pa v Parizu. Kljub temu, da so preteklo nedeljo bili Avstrijci niočn.o poraženi od Madžarov, je avstrijska ekiipa na svojem terenu zelo nevaren nasprotnik. Ko jim je naš dopisnik sporočil vest, da so Francozi danes igrali v Moskvi z reprezentanco SSSR 2:2, se jim je zdelo neverjetno. Prav gotovo bo v Parizu za nas zelo težka tekma, posebno zato, ker ne bo imela naša reprezentanca skupnega treninga po tekmi z Avstrijo. V nedeljo, 30. ktobra bo v Beogradu odigrana tudi tekma mladih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije, v kateri smejo nastopati igralci do 23. leta starosti. Pozvani so bili: Vereš, Irovič, Golič, Radovič (Hajduk), Banožič, Rorozan, Šantek, Popovič, Ubovič, Kurtovič, Radovič (Budučnost), Perhatovič, Perhato-vič, Prlinčevič, Rudniški, Rade Qgnjanov;č ju Šekularac. K. P. Ljubijansko-primorsko nogometna liga Triglav ob dragoceno točko Krim : Slovan 2:0 (1:0) Ljubljana, 23. okt. Danes je bila na igrišču Krima odigrana ljubljanska derby tekma med gornjima kluboma. Slovan je imel posebno v prvem delu igre premoč na terenu, kar bi delno veljalo tudi za drugi del igre, toda vsak Krimov napad je bil nevaren za Slovanova vrata in če bi bili K rimo vi napadalci bolj spretni, bi bil rezultat še višji. Ravno tako velja tudi za in rezultat bi bil gotov® Zvezna moška rokometna liga Slaba propaganda za rokomet Biirtlti pritisni trt imiiM Celje, 23. oktobra. Včeraj in danes je bilo v Celju republiško prvenstvo vojaških vojnih invalidov, katerega se ji udeležilo 100 športnikov. Za naslove republiških prvakov so se pomerili v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahn. Razdeljeni so bili po stopnji Pričakovano Kranj, 23. oktobra. Včeraj in danes je bilo v Kranju ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za članice in mladinke. Nastopilo je pri članicah 9 ekip in mladinkah 3, in še te vse tri iz Slovenije. Rezultati prvenstva so pričakovani in se nobeno srečanje ni končalo s presenetljivim rezultatom. Kot delno presenečenje lahko omenimo le zmago Triglava nad beograjskim Zeljezničarjem. S tem so si Kranjčanke zagotovile tretje mesto, ki je po prognozah pripadalo Beograjčankam. Prvo mesto je osvojil beograjski Partizan, ki je nastopil v postavi Čovič, Mihajlovič, Sevčič. Zmagovalna ekipa je premagala vse svoje nasprotnice. Slovenke so se na tem prvenstvu kar dobro odrezale in zasedle tretje, peto in sedmo mesto. Posebno peto mesto Celjank, ki so se po daljšem presledku zopet pojavile, je precejšen uspeh. Pri mladinkah so brez težav zmagale Kranjčanke, ki so vse igre odločile v svoj o k,^*'l'?t. Les:. *ca po prvem delu za članice: Partizan (B^d) 8 8 0 24:2 8 Grafičar (Zgb) 8 7 1 22:5 7 Triglav (Kranj) 8 6 2 19:8 6 Željezničar (Bgd) 8 5 3 17:9 5 Svoboda (Celje) 8 4 4 12:14 4 Vojvodina (N.S.) 8 3 5 12:16 3 Partizan (Kočevje) 8 2 6 7:19 2 Industrogradn j e 8 1 7 5:22 1 Tekstilac (Varaždin) 8 0 8 1:24 0 Mladinke: Triglav 2 2 0 6:0 2 Ljubljana 2 1 1 3:4 1 partizan (Kočevje) 2 0 2 1:6 C invalidnosti na pet kategorij, od najtežje z amputacijo obeli nog pa do 50-od'Sbolne invalidnosti. Rezultati: streljanje z zračno in vojaško puško ter pištolo: Keršič (C) 473 (1. kat.), Pernovšek (C) 410 (2. kat.), Petrič (C) 369 (3. kat.), Mejavšek (C) 482 (4. kat.), Čendak (C) 491 (5. kat.); ženske (zračna puška): S veliko (C) 150 krogov; kegljanje — moški: Brečko (Sl. Gr.) 136 (1. kat.) 50 lučajev, Taurer (Lj) 541 (2. kat.) 100 lučajev. Ribič (C) 401 (3. kat.), Korautar (Kranj) 364 (4. kat.), Karadjole (C) 401 (5. kat.); ženske: 50 lučajev: Revinišeik (Lj) 150; namizni tenis: Mahkota (Lj) (1. kat.), Čolnar (Lj) (2. kat.). Butole (Sl. Gr.) (3. kat.), Hain (Sl. Gr) (4. kat.), Jager (SL Gr.) (5. kat.); šah: Lešnik (Kranj); žene: Petrovče (Lj). Sobota 11 : Rakičan 1:1 Triglav B : Jesenice 0:0 Bohinj : Mladost B 2:2 (0:1) Kovinar Fiorentina 10, Spal 9, Torino 7, Napoll 1' Roma 7, Milan 7, Sampdoria 6, LanerosS1 6, Atalanta 5, Genoa 5, Padova 5, Bologn* 5, Lazio 4, Novara 4, Juventus 3, Triestt' na 3, Pro Patria 2. Kegljači Gradišči n m 2. mestu Beograd, 23. akt. Na letošnjem državni prvenstvu v narodnem slogu zastopa Slo^v nijo ekipa Gradisa. Tekmovanje traja ^ 4 dni, vse do včeraj je bila ekipa Gradis* na 2. mestu v ekipnem tekmovanju. Tekm®' vanje še vedno traja in do danes je 1. mestu ekipa novosadskega Eszeg s 1**'' podrtimi keglji, Gradis 1475, Partizan (Bg°' 1451. Pri poedincih pa je na 1. mestu P°' povič s 413 podrtimi keglji. Go dar (R*^ nički Bgd) 391, Smoljanovič (GermošČi^ 385, Včeraj so v ekipnem tekmovanju kefT ljači Gradisa dosegli lep uspeh, saj so enem metu podrli 426 kegljev. Republiška rokometna liga ZMAGE favoritov Ljubljana, 23. oktobra. Danes so bile v Ljubljani na stadionu Odreda in Svobode odigrane tri tekme moške in ženske republiške lige, ki so se vse končale z zanesljivimi zmagami favoritov, vendar s prikazanim rokometom tokrat nismo bili povsem zadovoljni. Moška in ženska eki- Varaždinska-mariborska nogometna liga Celjan zmagoviti v Lendavi Nafta : Kladivar 2:4 (2:4) Lendava, 23. okt. Kladivar jo danes nezasluženo osvojil dve točki v Lendavi. Nafta je bila v obeh polčasih boljši nasprotnik, še posebno v II. polčasu, ko se je igralo le na strani Celjanov. Nespretni napadalci Nafte pa so kljub veliki premoči izpustili dragoceni točki, saj so petkrat zgrešili prazna Tekstilac : Sobota 5:3 (1:2) Murska Sobota, 23. okt. Danes je bila odigrana v Murski Soboti ena izmed najlepših tekem sezone. Že sam začetek je bil dramatičen in bo ostal še dolgo časa v spominu vsem gledalcem. Takoj v začetku so domačini navalili s siilnim poletom in kmalu prišli v vodstvo z 2:0! Pri tem pa je še Željko zastreljal enajstmetrovko. V drugem polčasu se je položaj na igrišču nekoliko spremenil. Gostje so najprej izenačili, nato pa prešli v vodstvo kar s 4:2! Gledalci so pričakovali katastrofo domačega moštva, toda dogodki na igrišču so se obrnili tako, da so domačini izenačili na 4:4, kar je ostalo do zadnje minute, ko so gostje dosegli zmago n o sni gol. Zmaga gostov ni zaslužena, neodločen rezultat bi bolj ustrezal poteku igre. Jedinsfvo (Cak) : Rudar 2:1 Sobota : Tektilac (Var) 3:5 (2:1) Sloboda (Var) : Bratstvo (lir) 7:0 pa Svobode ter moška ekipa Odreda 5 ^ premagale svoje kvalitetno slabše sprotnike, vendar so tudi same prikaza1 precej povprečno igro. ODRED : MARIBOR 16:8 (9:3) Ekipa Maribora, ki je nastopila samo ^ 10 igralci, je zablestela samo v prvi^ desetih minutah drugega polčasa, ko s ^ s hitrimi napadi dosegli več golov in d°' čutno znižali rezultat. Ves ostali čas pa je bil Odred v premoči in si je zma^ zagotovil že v prvem polčasu. Najbolj igralec na terenu je bil Mariborča1* Vračko, ki je bil nezadržen v svojih Pr°, dorih in so se mu Odredovi obramb*1 igralci lahko zoperstavljali samo z grob0 igro. SVOBODA : PARTIZAN (Krim) 17:8 V tej tekmi smo bili priča dvema pop1 iO1' noma različnima polčasoma. V prvem P0^ času so igralci Svobode s hitrimi Pr° dori hitro večali rezultat in do kon°^ polčasa nasuli nasprotnikom kar 10 lov v mrežo. V drugem polčasu sc je s11 ka povsem spremenila. Ne vemo, ali s^ bili igralci Svobode zadovoljni z že doS° ženim rezultatom, ali pa jim je P°s j sapa, tako da jih v drugem polčaslg skoraj ni bilo spoznati. Številne netoč*1 podaje v napadu ter skrajno slaba & obrambe, sta omogočili nasprotniku, ^ je precej zmanjšal rezultat. Upoštevaj0^ celo tekmo, je bil pri Svobodi najbolj igralec Pocajt, ki je bil danes najboL mož v obrambi. V ekipi Krima so igra vsi igralci zelo borbeno in bi bilo težK izločiti tega ali onega. RUDAR : FUŽINAR 20:0 (8:0) PARTIZAN (CRN) : MLADOST 10:8 (5*J LESTVICA MOŠKE REPUBLIŠKE LlGfi i« 10 6 6 i .i i -0 0 Polda r 5 5 0 0 76:26 Svoboda 5 5 0 0 80:39 Odreci 5 4 0 1 95:36 Part. Crn. 5 3 0 2 52:44 Celje 4 2 0 2 48 53 Maribor 5 2 0 3 >1:59 Part. Krim 5 2 0 3 49:68 Mladost 5 1 0 4 51:64 Fužinar 5 0 0 5 24:89 Drava 4 0 0 4 16:64 (V lestvici ni upoštevana Drava : Celje.) Žene — Svoboda : Proletarec 7:1 14:0)