Mit®žb® mad fctomm Murska Sobota, 17. aprila 1997, leto XLIX, št. 16, cena 180 SIT aprila Maribor in Mirna 17. april, četrtek, 18. april, petek, 19. april, sobota, 20. april, nedelja, Rudolf Jaka Ema Hilda Večinoma suho bo in nekoliko topleje. Petrol odgovaija Lunine mene: Sonce stopi v znamenje bika 20. aprila ob 3 uri in 3 minute, 22. aprila ob 22.34 pa bo nastopil ščip ali polna luna, dan pa bo v teh dneh dolg le nekaj minut manj kot 0,1 d« 26. INtes DIJANA ISSN 0351-6407. • in 13. aprila 1997: vama smo« 89WSIT/kos 111,00 SIT/kos 185,50 SIT/kos 76,70 SIT/kos CREDITANSIALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana -prodaja bo v vseh Potrošnikovih poslovnih enotah z živili. Janez Janša v hotelu Jeruzalem o lepših časih svoje stranke Končno priti ma ©M® SEED«l> 400 g l/fi-POLZKI, 500 n <^ODA 0,25 Fotografija: Jurij Zauneker Hvala volivcem za glasove, ki ste mi jih dali, s prošnjo, da me podprete tudi v drugem krogu. IVAN OBAL, skupni kandidat , SDS in tudi SLS za župana Mestne občine M. Sobota. 77°351 640019 ‘red i,ayton ~ Varnost - Na ulicah katedralo - Jutranje procesije Zetra - Papež nad nami com^bh 21. april, ponedeljek, Simeon 22. april, torek, Leonida 23. april, sreda, Vojko Za april velja, da je še vedno veter bril. Od Sobote do Sarajeva ^vasi lepo gcoiriija) d plovca naprej poti ni bilo več '^2j^čelo se Je popotovanje. Poslovanje pomurskega gospodarstva v letu 1996 Bazkorak v razvitosti vedno večji Industrijska proizvodnja pada že sedmo leto zapored, zmanjšuje pa se tudi delež sredstev za investicije »Zimalk Wk®v©sti« kot za poralmifa Na torkovi otvoritvi jubilejnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov v G. Radgoni podelili priznanja dolgoletnim sodelavcem in prve znake kakovosti za izvoz gov®|ega mesa in jabolk Podpora 110 tolarjev za izvoz kilograma.žive teže mladega pitanega goveda - V skadiščih je še 3.500 ton jabolk poti vodijo ti^ktualno okoli nas Od Sobote do Sarajeva 1L®>© osa femo rafijo -U- oU u bilo vec m začelo se je popoto možgane hiše - Razdejane Vasi ni, ker v njih ne živijo ljudje. In potem vasi, v katerih je življenje. Med eno in drugo vasjo v obcestnih jarkih hladilniki, televizoiji, zažgani avtomobili. Pogled na hrib izropanih in požganih hiš. Od hrvaško-bosanske meje slike razdejanja. Film, ki se počasi vrti. Najprej hrvaška policija, nato srbska, nato federacijska. Območja te ali one vladavine označujejo požgane hiše. Nekdanja fronta ali pa Dayton. Parade sforjevcev. Ob podobah, na katere se lahko odzoveš samo z molkom. Tu in tam popravila. Kam se bo vrnilo tistih 1.300 000 beguncev? Bo hrvaško-muslimanska federacija vzdržala oziroma kako dolgo bo vzdržala? Da je v vasi življenje, ne potrjujejo toliko posamezniki, ki jih vidiš bodisi z motiko v roki bodisi na koleslju, na katerem »cepajo« žganico, temveč grobovi. Med hišami. Na vsakih petdeset, sto metrov. V glavnem muslimanski. Samo gledaš lahko. Razumeti ne moreš. Nisi doživel. Zato tudi ne moreš razumeti zgodbe o vračanju beguncev. Kam se bodo vrnili? Kdo se bo vrnil? Po Daytonu vsi tisti, ki niso vojni zločinci. Ali pa tudi ti, kot je ravno v teh dneh ponujala »deal« ZRJ Bosni in Hercegovini. Kaj sploh je BiH? Grobovi, razdejanje. Človek s svojo usodo. In politika, tako nerelevantna, kot je nerelevantna »jedna i jedina« za usodo posameznika. In če od Zenice do Sarajeva vidiš najnovejše modele od mercedesa do audija, se temu reče vojno dobičkarstvo? Kako potem poimenovati tiste, ki še vedno stradajo? »»»5» dovod plina, ker M' |jBrf prek katere je sPelJ plačuje. Morda so 8« sami. . Toda v Sarajevu z - U ni, živijo Hrvatje, . Židje, živijo s,oVr n(ja^ dičevo je živeti sH četniki, ustaši z ljudmi, klavci/ takšne in drugacn ■ mo mogli dožive doživeli posamez redno stanje. Pre“ X ' gostiln. V klub, 1 in en špicelj, vko arjjli. 1 ne] v« Sil, fr in Zenica, mesto, pretežno muslimansko. Očiščeno Srbov. V glavnem. Zeniško-dobojski kanton. S svojo vlado. S svojimi ministri. S svojimi zakoni. Skupna s federacijo BiH je samo Ustava. Vtis: pa naj jo imajo, če tako zahtevajo politiki. Vtis: zunanja formalnost nič ne stane. Papir, na katerem je zapisana Ustava BiH, je samo papir. Saj veste, kako hitro lahko gori papir. Ze- mesecev dobijo plačo. Sto, dvesto, tristo mark. Mesto, v katerem so trgovine založene s slovenskim blagom. Od piva Zlatorog, ki ga imajo v vsaki kavarni, gostilni, hotelu ... do salame Perutnine Ptuj. »Saraj-lije« v glavnem živijo od pomoči beguncev, ki so npr. v Nemčiji. Torej tistih, ki se bodo morali vrniti. Go- Iz Zagreba piše spodarstvo - kaj je to? Industrija -kaj je to? Od pisanih trgovin, natlačenih s Calvinom Kleinom, Be-nettonom ... se ne da preživeti. Kdo kupuje? Cene enake slovenskim. Kaj boš z leviskami 501, če veš, da mnogi nimajo niti za kruh. Vsi, ki so priklopljeni na plin, v predpape-ških dneh zmrzujejo. Rusi so zaprli Sedeta in se 0W“r reče: »Tiše, tise . eho: »Papa s.Pa javi^( cijski poveljnik S |iciSt»!\ zvezi, češ da naj P X ta, kdovavtofflo^ Spet smeh. Iz s , si sredi absurda- „ pn® h zaradi katerih b • t gi dolge nosove-M q li vsi politiki o P S vanje po Bosni, stva. Morda bi s .|fl , p glavah kaj sp«®-53« In kaj pr^M ) prepadene P°sl e od11J I Dobroje.lnk J^o^ I naučiti? J Ne obstaja pr1'^ zdaj. Dobroje *jatelji- j no v življenju- KURILNO OLJE po zelo ugodnih reklamnih pogojih KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 71 106 niča, tako drugačna od Sarajeva. Razrušenega. Ulice, po katerih se je peljala njegova svetost, v popravilu. V dvajsetih dneh so obnovili toliko, da bi, če bi »sveti oče prišel še dvakrat, obnovili vse mesto«. Mesto, v katerem ljudje morda vsakih nekaj Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Pred približno enim letom je predsednik H HO (hel-| sinški odbor za človekove pravice) Ivan Zvonimir Cičak izjavil: »Zahod podpira Tudmanov dolgoročni \ cilj o etnično čisti državi.« Na območjih nekdanje Krajine in zahodne Slavonije, osvobojenih z vojaškima operacijama Blisk in Nevihta, maja in avgusta 1995, naseljujejo Hrvate iz Bosne, ZR Jugoslavije in od drugod, samo v Kninu je 9000 takih priseljencev, j gre pa za območje, kjer je pred letom 1990 živelo med 60 in 90 odstotkov srbskega življa. Ker je med novimi ' priseljenci nekdanje kninske Krajine največ hrvaških beguncev iz srednje Bosne, katoliška Cerkev pa si prizadeva za ohranitev celovite Bosne in Hercegovine ter za vrnitev beguncev in pregnancev na njihove domove, sta hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman in njegova vlada razpisala volitve ob dnevu papeževega obiska v Sarajevu - in na njih zmagala kot še nikoli. Mladi in razumniki, ki že od leta 1992 obračaju hrbet brezobličnemu množičnemu gibanju HDZ, pa so za nameček še siti politike; velika večina jih je bojkotirala nedeljske volitve, ki so razgrnile novo, za demokratično Evropo in svet pretresljivejšo povolilno podobo Hrvaške: v županijskem domu sabora, ki ima podobno funkcijo kot naš državni svet, bo imela po no-I vem Tudmanova HDZ dvotretjinsko večino - od 63 poslanskih sedežev so jih hadezejevci zasedli 41 in le 22 razdrobljena in nemočna opozicija. Na drugi stra-\ ni pa Je po svoje presenetljivo tudi to, da razen na Reki, ki je tradicionalno protihadezejvsko usmerjena, v nobenem drugem večjem hrvaškem mestu, kjer je tako kot v Zagrebu bila ali bi morala biti na oblasti opozicija, ne HDZ ne opozicija nista osvojili potrebne večine: po novem bo vladala HDZ v koaliciji z liberalci, kmeti narodnjaki ali socialdemokrati, edinimi med opozicijo, ki so na nedeljskih volitvah dosegli uspeh. V Zagrebu je vsak četrti volilec oddal svoj glas za družbo Račanovih reformatorjev in Vujičevih socialdemokratov - SDP. Po toči zvoniti je prepozno, toda pred dvema mesecema, ko sta predsednika liberalcev in kmetov Vlado Gotovac in Zlatko Tomšič zavrnila pobudbo Ivice Račana o oblikovanju močne skladne koalicije, ki bi bila sposobna ogroziti popolno zmago Tudmanove HDZ, je nekdanji vodja liberalcev Dražen Budiša opozoril na posledice, ki so jih konec koncev prinesle nedeljske volitve. Gotovac Je nasedel Tomčiču in sedaj le imajo liberalci v županijskem doni' k prej pa so jih imeli 17. Na prvem strank v parlamentu so liberalce Zlatka Tomčiča, v večjih mestih Pa s , Ivice Račana. Sk Naslednji razlog za spremembe n ličnem prizorišču v smeri k. davine je vsekakor ta, dajepred'10 . dni, nanj pa so se edinole resno pnP ’ po ugotovitvah HHO Ivana Zvonim1' U| okoli 70 odstotkov prostora v elek namenjenih volilni propagandi, k'Je ys to nabita s sovraštvom do politicr,e j 1|( J^anju naših obveznosti. 4 1° nai^,a 'Pr0<,“no sarovino od Petrovi dobivala čiste devize, J SOZovo "a račun v tujini, j a'ahlca 2C ,emu dohodku ne bi tako / '“ta d P<”’ei,Bk Ina se mu je, zato raUogOvnJ!,eV“'"0’ da zaradi več Č med njimi f^^^/^ "tehne v Sloveniji, da -------------------- 'j J tl J * * rti »■ a*. poveča tržni delež. Njeni javni očitki o oškodovanju Interine zaradi nedo-deljenih lokacij za bencinske servise ob avtocestah so bili spremljani z napovedjo protiukrepov. Petrol pa je na Hrvaškem že odprl svoje podjetje in namerava graditi bencinske servise. Katerih protiukrepov si pri Petrolu ne želite, ker bi vam spreminjali načrt, ki ga imate pripravljenega za prodor na hrvaški trg? V Petrolu menimo, da prekinitev dobav ni neposredno povezana s protiukrepi, ki jih je napovedala Ina. Res je, da v danem trenutku niso uspeli zadostiti razpisnim pogojem DARS-a, vendar Ini prekinitev dobav pri vstopu na slovensko naftno tržišče ne more biti v pomoč. Celo nasprotno. Brez jasne, predvsem pa dolgoročne strategije namreč ni mogoče vstopiti na nobeno tržišče, obvladovati pa ga je mogoče samo s sprotnim prilagajanjem razmer na tem trgu. Na ta način je svoj poslovni interes vedno mogoče uresničiti, medtem ko mu tovrstni kratkoročni protiukrepi dolgoročno nedvomno škodijo. Junija 1994je na pogovorih Petrola in Naftaplina gospod Benčič izjavil, da Ina pri dobavi surovine ne more iti v dolgoročne dobave, ampak le v enoletne aranžmaje. Petrol je to sprejel. Zakaj se potem v Nafti ni nič premaknilo za pripravljanje rafinerije za predelavo manj kakovostnih surovin drugih dobaviteljev? Ne drži, da se v lendavski rafineriji na tem področju ni nič spremenilo, rafinerija je bila projektirana izključno za predelavo hrvaškega kondenzata in temu so bili prilagojeni vsi tehnološki procesi. Danes pa že lahko predeluje tudi nafto drugih dobaviteljev, na primer sredozemskih. Dejstvo pa je. da takšne strateške surovine ni mogoče kupovati kot »solato«, to pomeni, da je čez noč odpovedano dobavo izjemno težko takoj nadomestiti z ustreznimi novimi količinami. Tokrat jo je Petrol lendavski rafineriji zagotovil v rekordnih petnajstih dneh in v Nafti je proizvodnja kljub odpovedi Ine normalno potekala. Koliko je zaradi zamenjave dobaviteljev surovine za lendavsko rafinerijo izgubil Petrol in koliko Nafta Lendava? Ali pa so na novo sklenjene pogodbe morda ugodnejše od tiste z Ino? Nove pogodbe v danem trenutku ne morejo biti ugodnejše, saj je bil celotni proizvodni proces v Lendavi prilagojen predelavi hrvaške nafte. To pomeni, da gaje bilo tokrat treba ponovno projekti rati oziroma prilagoditi kakovosti nadomestne surovine. Dolgoročno pa je bila sprememba dobavitelja tako za Petrol kot za Nafto Lendava ugodnejša. Zmanjšali smo odvisnost od hrvaških dobaviteljev, kar nam pri nadalnjih pogovorih o dobavi prinaša veliko pogajalsko prednost. Petrol naj bi na svojih prodajnih mestih ponujal tudi Inina umetna gnojila. O tem je bilo govora že na zagrebškem srečanju pred več kot dvema letoma. Ali bo Petrol kljub temu, da je /na prenehala dobavljati surovino lendavski rafineriji, v Sloveniji prodajal njena umetna gnojila? Izbor tako blaga kot storitev, ki jih ponuja Petrol, vedno temelji na zahtevah oziroma potrebah naših prodajnih trgov. Petrol bo na svojih prodajnih mestih Inina umetna gnojila prenehal ponujati tedaj, ko med našimi kupci za ta izdelek ne bo več povpraševanja. Za leto 1997 torej ne pričakujemo nobenih zapletov, pogodba o dobavljanju umetnih gnojil naj bi bila kmalu sklenjena. Petrol je Slovenska naftna družba, ki veliko stavi na svoje dobro ime. Zato preseneča, da Petrolovo blago prodaja še nekdo tretji. Prevozniško podjetje v zasebni lasti s Kapce, Sa-triz, ki opravlja storitve za Petrol, je imelo dovoljenje za prodajo naftnih derivatov Petrola, vendar je to delo zanj opravljalo lendavsko podjetje ING GRA. Slednje pa si je z naftnimi derivati odplačevalo svoje dolgove, podjetje na Kapci pa spravilo v velike težave. Zakaj se je Petrol odločil za takšno poslovno sodelovanje? Ga ima še kje drugje po Sloveniji? Ali so v takšni mrežni prodaji poravnani vsi davki do države? Zanesljivo in redno oskrbovanje slovenskega trga z naftnimi in plinskimi energenti je sestavni del Petrolovega poslanstva. Samo s tem smo tudi lahko opravičili naziv Slovenske naftne družbe. Seveda po drugi strani to tudi pomni bistveno večjo odgovornost in hudo javno izpostavljenost, včasih tudi vpletanje posle, s katerimi Petrol nima nič skupnega. Slovenije namreč ne oskrbujemo le prek svojih drobnoprodaj-nih mest oziroma bencinskih servisov, pač pa poteka prodaja predvsem za večje kupce neposredno iz skladišč. Podjetje Satriz nam je naročilo za nekaj manjših nakupov naftnih derivatov posredovalo lani jeseni. Skupaj z naročilom smo prejeli tudi pisno izjavo, da blago nabavlja za nadalnjo prodajo, kar na osnovi določil Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu pomeni, da je kupec upravičen do veleprodajnih cen, ki prometnega davka ne vključujejo. Prav gotovo pa v Petrolu kupcev ne sprašujemo po razlogih, zaradi katerih so se odločili nabaviti naše blago, ker to ni v naši pristojnosti in tudi ni sestavni del dejavnosti, ki jih opravlja Petrol. Enako velja za poravnavo vseh nadaljnjih davčnih obveznosti, saj te sodijo v odnos med Satrizom in njegovim kupcem, ne pa v poslovno razmerje med Petrolom in Satrizom. MAJDA HORVAT V Padla kocka o novem soboškem županu k°ga nagnal v kozji rog kandidat SKD, SDS in Zelenih, ter Anton Slavic (LDS) zbirata zadnje točke pred dvobojem - Oba računata jn Bavčarjeve in Gydreka - Slednji pozval svoje privržence, naj glasujejo za Slavica - Tihi koalicijski sporazum f' ^'?ita k ^ota, v l?^rog nadomestnih volitev za župana Mestne JlUV* Pre« avear inerem sta krajšo potegnila nesojena kandidatka ? Aie ?^1, djn.a'a dva tekm''Sni kandidat Miran Gy6rek, sta zdaj v ospre-« fu Xi ^ani eko 6Ca' S*a sk°raj 56-letni krščanski demokrat J ^lilik nomist, in osem let mlajši eldeesovec Anton Sla- Pobliže pogleda™0 'programov obeh 'k ta ^didatov , med njima kakebistvene razlike. ' Ponujata nekakšen A^h« ^Podarstva, pri čemer se 4 "a svoje dosedanje izku- 4 se ^zd^0' / ^ski fne' Pe di- * s a1 tata °tj > tadn;-. davateli , "eiiraj'ta?anavezanmljlvanje-r°j- S )Na^rska s\naslednrV Voli' f >Čbžinai°bota^ ge-MNvn-'Pri tem a' naša s\PriOe Zlas‘i < ^Sh?Ob°ta n ^Pat^al^^otso V voli- ge- včasu. gleda-niego- vega poklicnega delovanja usmerjen v pripravo in gradnjo živil-skopredelovalnih obratov, ki zaokrožujejo verigo pridelovalcev s predelavo in prodajo mesa, mleka in žita. Ob prelomnih trenutkih v poznih 80. letih se je odločil za politično delo. Prevzel je zahtevno funkcijo predsednika soboškega izvršnega sveta. Kot navaja, je bilo potrebno mnogo prizadevnosti, modrosti in tudi sreče, da so uspeli dobiti dovolj denarja iz državne blagajne in začeli obdobje pospešene gradnje cest, vodovodov, kanalizacij, šol in vrtcev. Zato pričakuje, da bodo v naslednjih letih tudi občinam dane večje pristojnosti, predvsem pa več denarja za urejanje lokalnih in drugih razmer za šolsko, kulturno, zdravstveno, socialno in športno dejavnost prebivalstva. Hkrati dodaja, daje treba mestni občini dati vodilno vlogo v pomurski regiji. Ekonomist Anton Slavic ima 26 delovne dobe, od tega kar 20 let Spoštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota, spoštovane volivke in volivci! i°, 20. aprila 1997, bomo na volitvah V nedelj, dl°čali o županu Mestne občine Murska Sobota. kandidat LDS za župana Mestne občine Murska Sobota sem svoj program za-Z m' ■a^°' bo življenje vseh nas, ki v občini živimo, prijetno. zat °\irn 'n Vašim prispevkom k realizaciji zastavljenih programov nam bo to tudi uspelo, volit VaS' sp°štovane občanke in občani, pozivam in prosim, da se v nedeljo udeležite ev in oddate svoj glas podpore moji kandidaturi na volilnem lističu pod številko^^ J ANTON SLAVIC IVAN OBAL - skupni kandidat SKD, SDS in Zelenih na vodilnih delovnih mestih. Med drugim je bil v letih 1-980-1985 generalni direktor Avtoradgone, naslednja štiri leta pa podpredsednik izvršnega sveta nekdanje soboške občine. Ker je pretežni del aktivnega življenja namenil gospodarstvu, želi vzpostaviti čim tesnejše vezi med gospodarskimi subjekti in občino in bolj pomagati podjetjem. Po njegovem mnenju je mogoče le na tak način ustaviti nadaljnje izgu ANTON SLAVIC - kandidat Liberalne demokracije bljanje delovnih mest in občanom zagotoviti največjo socialno varnost, to je delovno mesto. Kot navaja v svojem volilnem programu, se bo v kmetijstvu, ki še vedno neposredno prizadeva skoraj 30 odstotkov prebivalcev občine, boril za izenačevanje subvencij, kakor jih poznajo v državah Evropske skupnosti, za strokovno pomoč in ohranitev kakovostnih kmetijskih površin. Prav tako si bo prizadeval za celostno turistično ponudbo občine, njen enakomeren razvoj in razvoj Murske Sobote kot regijskega središča. Bo odločilo minulo delo ali strankarska kontinuiteta? Medtem ko Ivan Obal, ki je skupni kandidat SKD, SDS in Ze lenih in SLS, stavi na svoje minulo delo, pa Anton Slavic, ki ga kandidira LDS, verjame v kontinuiteto dela strankarskega predhodnika in dosedanjega župana Andreja Gerenčerja. Spomnimo se, daje dobil v prvem krogu volitev Ivan Obal 40,83 odstotka glasov volivcev, Anton Slavic pa 35,31 odstotka. Odločalo je 416 glasov ali 5,52 odstotka volivcev. Zato je pred nedeljskim odločilnim krogom volitev pričakovati ogorčen boj za sleherni glas podpore. Oba se namreč dobro zavedata, da nikakor ne smeta zanemariti tudi glasov kandidatov, ki sta izpadla v prvem krogu volitev. Gre za skoraj četrtino volilnega telesa ali natančneje za 1996 glasov oziroma 23,86 odstotka, kolikor sta skupno dosegla Bavčarjeva in Gyorek (prva 14,04, drugi pa 9,82 odstotka). Kjer je dim, je tudi ogenj! Marsikaj bo seveda odvisno od volilne udeležbe. Ta je bila v prvem krogu presenetljivo nizka, in sicer le nekaj nad 46 odstotki, kar je za skoraj 20 odstotkov manj kot ob prvih županskih volitvah za Andreja Gerenčerja. Ali bo 20. aprila odziv volilnih upravičencev večji, je za zdaj težko napovedati. Vsekakor pa drži, daje odločitev Predčasno bo mogoče glasovati še danes od 9. do 16. ure v občinski zgradbi v Murski Soboti. Vsi, ki se v nedeljo zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti volitev, bodo to lahko storili pred volilnim odborom na svojem domu. Prijave sprejemajo le še danes. o novem županu Mestne občine Murska Sobota v rokah volivcev, ki bi s svojo neudeležbo dali priložnost nasprotnemu taboru. Nič čudnega, če si oba županska kandidata v teh dneh na vse kriplje prizadevata pridobiti čim večjo naklonjenost volilcev. Logično je, da se po temeljiti analizi rezultatov prvega kroga volitev tako v Obalovem kot Slavičevem volilnem štabu mrzlično pripravljajo na nedeljski drugi krog volitev, ko bo padla dokončna odločitev o imenu novega župana. Če uradna izjava Mirana Gyb-reka, ki je svoje volilce javno pozval, naj glasujejo za kandidata LDS Antona Slavica, kaj zaleže, se nam obeta vsekakor zanimiv dvoboj. Po drugi strani pa je SLS, katere kandidatka je bila Bavčarjeva, naklonjena Ivanu Obalu. Čeprav smo na enem izmed vabil zasledili ime Brigite Bavčar, češ da podpira LDS, je le-ta odločno zanikala kakršnokoli vpletenost v politične igrice. Povedala nam je, da se javno ni opredelila za nobenega od županskih kandidatov, dasiravno ceni prispevek obeh, zato naj »njeni« volilci na nedeljskih volitvah glasujejo po »svoji vesti in presoji ter se odločijo za boljšega kandidata«. Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da naj bi pomladni stranki SKD in SDS ter stranka Zelenih že pred prvim krogom volitev podpisale tihi koalicijski sporazum, s katerim naj bi Ivanu Obalu omogočili zmago. Če bi se to res zgodilo, si nekateri udeleženci medstrankarskega sporazuma obetajo prevzem pomembnejših občinskih funkcij, ki jih imajo zdaj trdno v rokah el-deesovci. Ti pa, ki naj bi opirali na podoben dogovor z DeSUS-om in ZLSD, imajo seveda povsem druge načrte... MILAN JERŠE 4 Poslovanje pomurskega gospodarstva v letu 1996 Razkorak v razvitosti vedno večji Industrijska proizvodnja pada že sedmo leto zapored, zmanjšuje pa se tudi delež sredstev za investicije Poslovni rezultati gospodarskih družb v Pomurju so ugodnejši od slovenskega povprečja, skrb zbujajoče pa je gibanje obsega industrijske proizvodnje, smo lahko slišali na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v soboški podružnici Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, na njej pa so predstavili podatke o gospodarjenju v pomurski regiji v letu 1996. V agenciji so analizo gospodarskih gibanj pripravili na osnovi računovodskih izkazov, ki jih je tokrat predložilo 1.087 gospodarskih družb, ki so konec leta 1996 zaposlovale 20.752 delavcev, kar je za okoli 1.500 delavcev manj kot pred letom. Dva ministra na otvoritvi sejma MEGRA »Znak kakovosti« kot vodni Na torkovi otvoritvi jubilejnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov v d »Radgoni podelili priznanja dolgoletnim sodelavcem in prve znake kakovosti ( Da je letošnji jubiljeni gradbeni sejem res številčnejši in bogatejši, je pokazala že otvoritvena slovesnost, na kateri se je (kljub močnemu nalivu) zbrala ogromna množica strokovnjakov in operativcev s področja gradbeništva ali izdelovanja gradbenih materialov. Hkrati pa so navzočnost kar dveh ministrov (Metoda Dragonje - ministra za gospodarske dejavnosti in Pavla Gantarja - ministra za okolje in prostor) na prvem sejemskem dnevu v Gornji Radgoni nekateri razumeli tudi kot optimistično napoved lepše prihodnosti za gradbeništvo. Vsekakor je letošnji sejem za gradbeništvo pomembna prelomnica, saj so podelili prve znake kakovosti, ki naj bi bili - po besedah dr.Gantarja - pomemebn vodnik za kupce pri izbiri izdelkov, hkrati pa bo preverjanje in ocenjevanje omogočilo uvajanje višjih standardov ter upoštevanje energijske varčnosti in ekologije. V lanskem letuje 578 gospodarskih družb ustvarilo čisti dobiček v višini 4.048 milijonov tolaijev, 343 družb je poslovno leto sklenilo s 3.522 milijoni tolarjev čiste izgube, pomursko gospodarstvo pa je tako v celoti ustvarilo 526 milijonov tolarjev neto čistega dobička. V primerjavi s slovenskimi podatki, kjer je gospodarstvo ustvarilo čez 60 milijard tolarjev neto čiste izgube, so pomurski podatki ugodnejši, ugodnejši pa so tudi od tistih v letu 1995, ko je pomursko gospodarstvo poslovno leto sklenilo s 584 milijoni tolarjev neto čiste izgube. Več kot polovico čistega dobička je ustvarilo 85 podjetij s področja industrije in rudarstva, prav tako pa je tudi več kot polovica pomurske izgube nastala v podjetjih s tega področja, saj je z rdečimi številkami poslovalo 61 pomurskih podjetij s področja industrije in rudarstva. Skoraj četrtina (23 odstotke) vse pomurske izgube odpade na lendavsko Nafto. Skrb zbujajoči so podatki o gibanju industrijske proizvodnje, ki v Pomurju pada že sedmo leto zapored. V primerjavi z letom 1995 seje lani ta zmanjšala za 1,8 odstotka, kar je precej bolj neugodno kot je slovensko povprečje, kjer seje industrijska proizvodnja povečala za en odstotek. V Pomurju beležijo največji padec v upravnih enotah Lendava (-8,3 odstotka) in Ljutomer (-6,8 odstotka), 6,8-odstotno rast pa so zabeležili le na območju upravne enote Gornja Radgona. Vendar ti podatki ne dajejo prave slike, saj se je lani v slednji industrijska proizvodnja zmanjšala za 10 odstotkov, v lendavski pa porasla za 15 odstotkov. Da je akumulativna sposobnost pomurskega gospodarstva nizka, potrjujejo tudi podatki o investicijah. Tako so lani pomurske pravne osebe s svojih žiroračunov porabile za investicijsko dejavnost le dobrih 31 milijard tolarjev ali le 6 odstotkov vseh porabljenih sredstev, medtem ko so sredstva za investicije v Sloveniji predstavljala kar 15,7 odstotka vseh izdatkov. V tem znesku so vključena tudi sredstva za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, medtem ko so investicije v klasičnem pomenu znašale le dobrih 3,8 milijarde tolarjev, kar je realno za 12 odstotkov manj kot v letu 1995. Na gospodarstvo je odpadlo 2,7 milijarde tolarjev ali slabih 71 odstotkov vseh plačil za investicije, kar je tudi slabše od republiškega povprečja, kjer je znašal delež gospodarstva za investicije 77,5 odstotka vseh investicij. Skrb zbujajoč je predvsem podatek, da na področje industrije in rudarstva odpade le 15,6 odstotka vseh pomurskih investicij, opaziti pa je, da se povečuje delež lastnih sredstev za investicije. Lani so pomurski investitorji za te namene zagotovili kar 85,6 odstotka lastnih sredstev, bančna posojila pa predstavljajo le 14,4 odstotka investicij. Po globlji analizi teh podatkov lahko pridemo do ugotovitve, da Pomurje na področju investicij vedno bolj zaostaja za republiškim povprečjem, dokaj neugodna pa je tudi sestava investicij, saj se naložbe in proizvodne dejavnosti zmanjšujejo, s tem pa se še bolj povečuje razkorak v razvitosti med pomursko regijo in slovenskim gospodarstvom. L. KOVAČ Direktor sejma Janez Erjavec, ki sam izhaja iz gradbene stroke in je predvsem zaslužen, da se je 1981. leta začel organizirati gradbeni sejem v Gornji Radgoni, je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so probleme v gradbeništvu organizatorji sejma doživljali kot odgovornost, da s promocijo stroke, novih materialov in podjetništva gradbeništvo kljub težkim razme- ram preživi. 500 razstavljalcev iz 27 držav to vsekakor dokazuje. Pomurski sejem, d. d., je uspel na tej prvi letošnji sejemski prireditvi združiti odgovorne in strokovnjake z Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in zveze, Gospodarske zbornice, ZRMK ter raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Danes deluje v gradbeništvu že 1600 gospodarskih družb, skupaj v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala pa je zaposlenih prek 30 tisoč delavcev. Po ocenah strokovnjakov je v letu 1996 gradbeništvo dokončno izšlo iz recesije, kar se kaže v obsegu izvedenih del ter v finančnih rezultatih. Delež gradbeništva v BDP v letu 1996 je 4,6-odstoten, to pomeni, da raste iz leta v leto in dosega pomembne gospodarske dejavnosti, kot sta turizem in kmetijstvo. Minister Dragonja pa je v otvoritvenem govoru tudi omenil, da čeprav je povečanje obsega del v gradbeništvu eden osnovnih kazalcev gospodarske konjukture, delež investicij v BDP še ne dosega ravni, ki bi zagotavljala stabilno gospodarsko rast v daljšem časovnem obdobju. Menimo, da bi Slovenija morala zagotoviti 25-odstotni delež investicij v BDP, da bilno 5-odstotno letnogo rast. Struktura naložb^ ospredju večji projektr D J ri in javnem sektorju W JI zaostajajo investicije vp j in storitvene dejavno^ darstvu nasploh-dbudami naj bi se v P j večala tudi rast star®J dnje. Ker je seje® J podelili tudi Prizna. nim sodelavcem, saj J njihova zasluga, da s j žavam v panogi o J naj večja tovrstna sej ditev v Sloveniji in P'J nalne na vsakoletn Priznanja so preJc‘‘ $ t g!er, Tanja Neme® J s mažič, Manja Vtlh®’ 1. vornik in Ivan Zi aa •. pf BERNA^J FOTO: JURE Z r iz,vajaivv pa uiauuvm uiduiui ZjIvlvhv. — o 'vr . teljstvu je priznanje za najboljše dosežke v tej Pan ® letu nroiekta so ocenievali kakovost oken in balkon rf si Projekt Znak kakovosti v graditelj5^ Pokrovitelj projekta je Gospodarska zbornica Sl°ve^elo^ i: d. d., Škofja loka; , 0 o. Leseno okno D01, MARLES HIŠE MARIBOR. ® _ Leseno okno INO - 68. INLES HRAST, d. d., R®n ( roKrovneij projeKtaje uospoaarsKa zoormca . . trs^o.'w cerji izvedbe v letu 1997 (ocenjevanja oken) Min® spodarske dejavnosti, Ministrstvo za okolje in pros Ojgo''^ stvo za znanost in tehnologijo in Pomurski seje®^ । izvajalec pa Gradbeni inštitut ZRMK. Znak kakov 2 P P a P S' b letu projekta so ocenjevali kakovost oken in balkon5^ prav je v Sloveniji kar 40 proizvajalcev (ali prodaja jih je na javni razpis za ocenjevanje prijavilo le trije ustrezali strogim kriterijem za pridobitev bodo lahko v prihodnje uporabljali tudi pri prodaji-Znak so prejeli: Okno JELOTERM, Jelovica, lesna Motvarjevčani ne dovolijo prašičerejske farme v govejih hlevih Ekološka ali ekonomska katastrof a P Kocka o avtocesti je padla! Posveta o soboškem avtocestnem sistemu, ki ga je vodil predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat, so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi minister za promet in zveze Anton Bergauer, državna sekretarja za okolje in prostor Dušan Blaganje ter za promet in zveze Žarko Pregelj, direktor DARSA Jože Brodnik, župani sosednjih občin in člani odbora za zaporo Cankarjeve ulice v Murski Soboti. Uvodoma so se odgovorni predstavniki državnih organov in inštitucij seznanili z izhodišči z zadnje seje soboškega mestnega sveta. Med drugim navajajo, da je »najprimernejša različica priključne ceste po Bakovski cesti z dvema krakoma zbirne ceste, ki bi se na magistralo navezala pri gostišču Gaj in Bakši ter nadaljevala po regionalni cesti Murska Sobota-Gederovci in Murska Sobota-Martjanci. Pri tem se opirajo na naj novejšo prometno študijo in poudarjajo njeno četrto varianto, ki bi razbremenila prometne tokove na vzhodnem in zahodnem delu Murske Sobote. Hkrati terjajo, da se financiranje priključne ceste uredi v okviru gradnje avtoceste, podpirajo pa tudi zaporo Cankarjeve ulice, kar naj bi se zgodilo 7. maja. Večina razpravljalcev se je strinjala, da je treba ob siceršnjih denarnih težavah pospešiti priprave ha gradnjo avtoceste in obvoznice okrog Murske Sobote. O tem naj bi se dokončno zedinili v strokovnih krogih, zato sedaj potrebujejo le še politično podporo širše lokalne skupnosti. Prevladalo je mnenje, da je skupaj z mestno občino mogoče pospešiti uskladitev projektov, s čimer bi lahko še letos prišli do potrebnih zemljišč in zgodaj spomladi 1998, najverjetneje marca ali aprila, začeli z gradnjo odsekov avtoceste. V ta namen naj bi v soboški občini dopolnili prostorski načrt.Ker je žogica očitno vržena, je predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat zatrdil, da bo občina storila vse potrebno za gradnjo avtoceste in obvoznice. Na pobudo direktorja DARSA Jožeta Brodnika je imenovan poseben odbor, ki se bo sestajal vsaka dva tedna. Prvi sestanek bo že 6. maja v Murski Soboti, torej dan pred napovedano zaporo Cankarjeve ulice, ki naj bi jo čimprej obnovili. MILAN JERŠE Namero o naselitvi prašičev v opuščene goveje hleve skušaja preprečiti krajani, ki opozarjajo na ekološke posledice, stroka, ki bi morala opozarjati na gospodarske interese regije, pa molči Namera Kmetijskega gospodarstva Rakičan, da v izpraznjene goveje hleve na ekonomski enoti v Motvarjevcih naseli prašiče, že nekaj časa buri duhove Motvarjevčanov in prebivalcev okoliških vasi. Vzroke za to, da so dogodki dobili v javnosti takšne razsežnosti, je morda potrebno pripisati ne-taktičnosti vodstva Kmetijskega gospodarstva Rakičan oziroma njegovih profitnih centrov. Naselitev enega govejega hleva v Motvarjevcih, kamor naj bi uhlevili 600 prašičev, so namreč pripravljali dokaj skrivnostno in vse kaže, da prebivalci Motvarjevcev s tem niso bili pravočasno seznanjeni. Ker se vodstvo kmetijskega gospodarstva tudi ni udeležilo sestanka s krajani, je prišla zadeva pod točko razno na sejo občinskega sveta Občine Moravske Toplice, člani občinskega sveta pa so o tej problematiki spregovorili tudi v začetku tega tedna na kraju samem Motvarjevčani ne želijo konfliktov s Kmetijskim gospodarstvom Rakičan, saj so s tamkajšnjo ekonomsko enoto, ki je dislociran obrat PC Poljedelstvo in govedoreja, doslej uspešno sodelovali, ne želijo pa, da bi v njihovem kraju prišlo do težav, s kakršnimi se zdaj ukvarjajo v okolici farme v Nemščaku, smo lahko slišali na ponedeljkovem srečanju svetnikov, županov ter predstavnikov domače in sosednjih krajevnih skupnosti. Predstavniki kmetijskega gospodarstva jih tudi na tokratnem srečanju niso mogli prepričati, da predvidena farma ne bo povzročala nobenih ekoloških težav, saj nameravajo za potrebe prašičereje preurediti le en goveji hlev, vanj pa uhleviti 600 prašičev. Pri tem seveda ne gre za razseljevanje farme Nemščak, pač pa za zagotovitev dela zaposlenim na ekonomski enoti v Motvarjevcih, kjer so pred desetletjem zgradili tri sodobne goveje hleve, zaradi težav v govedoreji pa so od srede letošnjega janurja prazni. Tudi zagotovila strokovnjakov, da farma ne bo povzročala ekoloških težav, saj bodo bekone pitali na globokem nastilju, vaščanov ni prepričala, s podpisi, ki so jih zbrali predstavniki krajevne skupnosti, pa se v Motvarjevcih. jih je 150 ali 82 odstotkov vseh prebivalcev Motvarjevec odločilo zoper ureditev farme v njihovem kraju. Tudi zagotovila predstavnikov KG Rakičan, da bodo s prašiči naselili le en objekt, prašičerejo pa opustili takoj, ko se bodo razmere v govedoreji izboljšale, niso spremenila stališča vaščanov, v njihov prid pa so govorila tudi mnenja nekaterih svetnikov, župana domače in kobiljan-ske občine in tudi poslanke Marie Pozsonec, ki sprejema pripombe, da so za nastale težave v slovenskem kmetijstvu krivi tudi poslanci in ministri v slovenski vladi, ki požare gasi vedno takrat, ko je že prepozno. Zoperstavljanje prašičerejski farmi so posamezni razpravljale! podkrepili tudi s snovanjem projekta krajinskega parka Goričko, ki takšnih obremenitev ne bi prenesel. Praširejska farma v Motvarjevcih bo ali pa je ne bo. Mogoča je le ena možnost, srednje poti ni, smo slišali na ponedeljkovem srečanju, na katerem tudi tokrat pravih rešitev za ta problem niso našli. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in krajani Motvarjevec ostajajo tako še naprej na dveh različnih bregovih, ob tem pa je treba razumeti tako ene kot druge. Kot dobri gospodarji v Kmetijskem gospodarstvu iščejo proizvodnjo, ki je dohodkovno zanimiva, in opuščajo tisto, ki jim prinaša izgubo, vaščani pa želijo živeti v zdravem okolju. Ali bi jim načrtovana farma to okolje pokvarila, je seveda vprašanje, saj strokovnjaki zatrjujejo in izkušnje v svetu kažejo drugače. Bi pa vendarle kazalo pritegniti krajanom, pa ne toliko zaradi ekološke, pač pa predvsem ekonomske katastrofe, ki bi lahko bila posledica ■ • nrašič^-i? c’ razvijanja Pras Hi & P; iaima n, prizadeva, da b g -iz krajev v Po® (jA j vijali predvsem? a odi j šičerejo. Nacr®’ tijskega gospod^ a šičerejske far® m|inO 1 tako le voda na j p 4 tijski politiki m AjjosA smeli privoščil M skušajo preprec UL d je postavljaj0 ,pji* j stroka, ki bi ®o« v ospredje gosP 0 K gije, pa modro ®° «1 Vl ti Slovenska orača poyPfC izseljenci zadovoljni z , i„ f Minuli konec tedna so v najbolj oddaljenem dem ’ Ji ni državi Victorii, orali za 44. naslov svetovnega petek, je vsak oral strnišče na 100 x 20 metrov pa so se pomerili še na ledini. Za naslov najboljs Žglo^J 1 konkuriralo 41 tekmovalcev iz 21 držav, med njimi "^^fi iz Brezovice pri Turnišču in Belokrajinec iz Gribelj . (pril “S. mas Cochra tjj J . nastrniščui^ Novozelanbe cemPalava^ Na sloves?^ v slovenske® prišel je venskegavel sM ri Aljaz Oo " ’ uvrstitvi na■ 1 bi-Veliko PMr ' se je tudi ob J c lo, kako ro domov®0 A; v Avstralijo M/ ha-teh Pa h Slovenija je v svetovno prvenstvo vložila veliko manj sredstev kot nekatere druge države (Avstrijci so recimo pripeljali traktorja in tekmovalca na prizorišče že dva tedna prej), saj je ekipa prispela v Geelong šele teden pred začetkom, oba orača pa ste se morala znajti na vozilih, ki jih prej nista poznala. V veliko pomoč so bili tamkajšnji slovenski izseljenci, ki so pomagali pri pripravah in jima na njivo nosili hrano - avstralska je bila pač za nevajene želodce manj primerna. Ob upoštevanju pičlih priprav in objektivnih težav (ki pa so jih imeli vsi tekmovalci), saj je bila zemlja zelo izsušena in oranje zato toliko zahtevnejše, sta oba naša dosegla povprečna izida - Prekmu- soč. 17 april 1997 z Ko državni sekretar MOP zagrozi » Lahko so veseli, da jim Mineralne vode ne podržavimo ----------------------- Zakaj na terasah v Murski Soboti še vedno ni miz? Patentiran občinski država bo uveljavila svoje pravice koecidenta tako do Radenske kot do rogaških kajti to jim narekujejo tudi Smernice Evropske unije molzni stroj pQ ■ ® prostor kon^ ^^na^rava država oziroma Ministrstvo za okolje Jalnih vod pr n° resB* ,ud' Pr°blem koncesioniranja mineralnih in ter-h Potekala nekak * * zadei° ze 'an' z Rogaško Slatino, še prej pa Krvavca. v0Qaa. a ”PaPirna vojna« za koncesijsko pravico za vodo izpod Plačila za posaJe V°.da’ nais' 1,0 pitna, mineralna ali termalna, le višina v vseh prim vreiec se v koncesijskem aktu razlikuje, sicer pa trdijo na Mop.j Za naravno bogastvo, katerega lastnik je država -NUji, ki že stolet' ” se »država« zaveda, da bo dogovarjanje s po-ne' lokalne sku Cr?aj? zdravilne vode, težko, so v igro vključili obči-l’razvoj termaln*10^-’ k' nai b' bde po neki varianti prav tako zaslužne Prikrajšane *n m.'nerainega bogastva. Ker so bile dolga deset-I?dun tudi s pri zarazvoL naj bi imele odslej možnost, polniti si pro-. 0 Pa je jn |) fe' 1 °d Plačila koncesije. Ali je res vse tako enostavno? Iskave in ana]iMaanc'ral vrtine’ vzdrževanje le-teh ter raznorazne ra- 81edezaP|etov v i^retarnaMjn^Var-ial državni 'nProstoaM‘^trstvu za okolje , ‘NačeJ^an Tavzes, i^oda naralapitna in mine- Plač la 'Vlr' Drag° pa Zmočen za hZ U naravni ’to mu defini koriscevalca. >izko^ Ječanja ??? k°ličino |;x-a’ namena Pravico do čr-t^nceS dabi dobil °brnočju J 2a vrtmo na i>’dačeJp’riep°trebnoupo- najpre: ’ mu JC bila bainSkiagotovitVlPOdeljena- Pri Cm Je to lahko ’ da gre za isti Pl! Pod«lju?? Kon- ■ I«*, ’Mo|oč 7«'>RViSlno j s% ‘Je>dabi£. . Z »Od , vec za' vlade je ■ vodah°Stane občin^^O’ kakšen ( cesijsJ.2a VodOoskdtn'Pri Pitnih bMr 1 k ti ?Sp°darjen Javno služ- >z ^odoos^ Bllzu teJ H^iranS^ kon- 80 oblik' ~Pri tem o avadne pit- 6 Za d™-?°ttebe a°’ ki se strt? gre za Sa^ačegakeniči za " kaka ? 1^0. dr ‘ Kl11' y v0(?Sk° uJe’da ta sr nske§a Z <1 ljePod rab,ja Tnd na- >nahObn°/kerdl pri Pitn> ali ^ihZ(li^orpr-ne^ a pre' \ s anJe te v Pa! rt F/ nann rrtT ■ Irt ort r»P rt’ o! - rt (P * £ J da nkx: da obči- ne bi povabili k polnjenju še koga, če se jim kakovostna voda preliva? Tako da monopol, ki jim ga daš, ni absoluten, vezan je na način rabe in na količino, ne pridobijo pa monopola nad naravnim virom.« Kaj pa potem pridobijo s koncesijsko pravico? »Imajo pravico do črpanja naravne dobrine, sicer je pa nimajo! Prešli smo iz družbenega premoženja v državno lastnino. Oni ».. Koecident ima pravico nad naravnimi viri in bo trikrat vprašal: zakaj pa uporabljate to*kakovostno vodo kot tehnološko vodo? Tu pa se bomo pogajali z Radensko ...« (Na posnetku neizkoriščena vrtina v Nuskovi; voda neprestano odteka, zaradi česar se praznijo zaloge pod zemljo.) na, ki ima razvojne težave zaradi vodovarstvenih območij, s temi sredstvi te razvojne težave kompenzira. Logično je, da bodo proračunska sredstva uporabljali inteligentno, smiselno in namensko, ne moremo pa jim tega zapovedati v aktu. To je elementarni priliv občine. Ne nazadnje je tu politična vloga župana, ki bo moral pred javnostjo in občinskim svetom razložiti namen porabe in vsak pameten in moder župan bo to usmerjal v reševanje tistih težav, ki so velike zaradi vodovarstvenega območja. Zagovarjam jih zato, ker zagovarjam dejstvo, da morajo imeti občine svoje izvirne prilive, financiranje iz državnega proračuna ni dobra politika.« Kako se bo določila višina plačila koncesije in za katero količino, načrpano ali prodano? »Ne morem še reči, kakšna bo višina, na vsak način bo višja kot koncesija za pitno vodo. V Radenski trdijo, daje predmet koncesije voda v distribuciji, češ da ogromno načrpane vode porabijo kot tehnološko vodo. Priznam koncept, da se računa le prodana voda, ne priznam pa teze, da bi koecidentu nekdo odrejal, daje kakovostna voda iz izvira porabljena kot tehnološka voda. Koecident ima pravico nad naravnimi viri in bo trikrat vprašal: zakaj Pa uporabljate to kakovostno vodo kot tehnološko vodo? Tu pa se bomo pogajali z Radensko. Ali je res potrebno toliko vode porabiti v tehnološke namene, ali pa so se privatizirali in niso javno podjetje. Nenazadnje bi se država lahko odločila, da mineralne vode ne bo dala v koncesio-niranje, ampak da bo ona ustanovila javno podjetje ali kar neko podjetje za izkoriščanje - če bi na primer država ugotovila, da je za prehrano Slovencev nujen pogoj izkoriščanje te vode. Italijani so mineralne vode, tako kot vse naravne vire, podržavili. To je sporočilo direktorjem: podržavili. Tudi Francozi sojih na neki način podržavili, nasploh je tam vse zelo centralistično. Ker je to tako pomemben naravni vir, so v Evropi za mineralno vodo celo pripravili posebne smernice. To je naravna mineralna voda, lahko, da jo bo poleg Radenske in Rogaških vrelcev začel polniti še kdo. Država je zainteresirana, da se vsa količina mineralne vode, ki je kot taka tudi spoznana, tako tudi prodaja. Zainteresirana je za podjetništvo. Ne bo dala monopola nekomu zato, da bo nekdo to mineralno vodo uporabljal kot tehnološko vodo. Čim več se je mora prodati kot kakovostne vode.« Trdijo, da se bo previsoko zaračunana koncesija poznala v ceni in zaradi tega ne bodo več konkurenčni? »Vse je mogoče. Na Bavarskem je že sedaj kubični meter -vode obremenjen s 30 do 40 pfe-ningi, podobno je v Italiji. Če že vstopamo v Evropsko unijo, bomo vsaj na isti način obremenjevali! Sporočilo Radenski in Rogaškim vrelcem je, da plačilo koncesije ne bo manjše od 30 do 40 pefeningov na kubični meter vode - seveda za tiste vode, ki jih polnijo in prodajajo. Država bo svoje pravice koecidenta uveljavila. Poleg tega bomo v celoti upoštevali Smernice EU, v katerih so mineralne vode natančno definirane in klasificirane in nalagajo, da se s temi naravnmi viri ravna drugače kot z navadnimi vodnimi viri. Če kje ne nameravajo črpati, morajo pustiti nekomu drugemu, da bo črpal. Če so lastniki zemljišča in so financirali vrtanje, morajo od koecidenta terjati vračilo stroškov raziskave, sicer pa imajo na razpisih absolutno prednost. Ne smejo pa te pravice uveljavljati na način, da ne bodo črpali. Tudi za termalno vodo bo potrebno plačati koncesijo, vendar bo plačilo drugačno - vsaka vrtina se bo navedla in za vsako posebej se bo določilo plačilo!« BERNARDA B. PEČEK FOTO: NATAŠA JUHNOV Lani smo pisali, da so gostinski delavci v Murski Soboti jeseni pospravili mize in stole za dlje časa, in naša napoved se je tokrat uresničila. Zaradi previsokih računov za uporabo javnih mestnih površin se je večina gostincev odločila, da miz in stolov letos ne bo postavila pred vhode v lokale. Kakor smo izvedeli v največjem gostinsko-turističnem podjetju v Murski Soboti v družbi Zvezda - Diana, so še vedno v fazi iskanja najugodnejše rešitve. Ne strinjajo se z višino zahtevanega plačila za uporabo teras, kajti občina bi morala upoštevati, da so ta javni prostor npr. pred so po II svetovni vojni hotel nacionalizirali, so dodelili zgradbo podjetju, zemljišče pa državi. Ko je bilo odvzeto premoženje denacionalizirano, so na zemljišče enostavno pozabili. V Zvezdi so prepričani, da bi morali po odplačilu prejšnjim lastnikom prevzeti tudi pripadajoče funkcional- Nova ograja ob terasah Zvezde in Jelše je stala skoraj milijon; dvakrat toliko bi morali plačati občini za uporabo javnih površin, s čimer se gostinci ne strinjajo. Zato Murska Sobote kljub toplemu vremenu še nima gostinskih teras. Zvezdo uredili prav oni (gostinsko podjetje). Pogovarjajo se prek odvetnika, dogovoriti pa se skušajo tudi z osebnimi stiki med direktorjem in županom (to je zaenkrat onemogočeno). Na terasi ni bilo toliko prometa, da bi lahko pokrili stroške plačila za uporabo občini - bolj se jim splača, če terase sploh nimajo. Mize so bile zunaj le zaradi gostov (trdijo gostinci). Poleg tega bi morali prej ugotoviti, kaj je v resnici last občine in kaj spada k funkcionalnemu zemljišču gostinskega lokala. Po njihovem mnenju je vsaj še štiri metre okrog stavbe del funkcionalnega zemljišča, torej zanj občina ne more pobirati plačila. Prav tako lahko občinskim uradnikom dokažejo, da je bilo celotno zemljišče, ki so ga imeli še lani ograjenega kot teraso, v preteklosti last Dobraya. Ko no zemljišče. Kdor hoče imeti teraso v Murski Soboti, mora oddati prijavo na občini: od kdaj, na kakšni površini, kako dolgo - temu ustrezno bo potem plačal »trošarino«. Ker meščani v teh dneh najbolj pogrešajo sončno teraso pred Jelšo, lahko zapišemo, da bodo mize postavili šele 25. aprila; ostalo bo le del sedanje terase (v glavnem le levo od vhoda), usposobili pa bodo spet staro teraso pred nekdanjim vhodom v slaščičarno Jelše (prvotno teraso po zamisli arhitekta Novaka). Tudi pred Zvezdo v senci kostanjev bomo to poletje lahko sedeli, kako velika bo terasa, pa je še vprašanje. Zagotovo pa bo tudi to poletje ob koncu tedna glasba kot nekakšno direktorjevo darilo meščanom. BBP Izredna seja vlade Ekološki davek za nove avtomobile Niz gospodarskih ukrepov - Državno blagajno bodo polnili z novimi davki - Dodatna sredstva tudi za subvencije v kmetijstvu - Bruto plače do 105.000 tolarjev brez obdavčitve Na ponedeljkovi seji seje vlada Republike Slovenije ukvarjala predvšem z gospodarskimi ukrepi in jih celo vrsto tudi sprejela. V sreda pa bo nekatere od teh predlogov že obravnaval državni zbor, ki bo imel na tapeti tudi predlog zakona o zagotovitvi sredstev za potrebe države v obdobju začasnega financiranja. Ker gre za začasno premostitev finančnih težav, ki izhajajo iz začasnega financiranja države, in ker letošnji proračun še ni sprejet, je vlada predlagala, da bi ta dokument veljal do konca julija, ko naj bi sprejeli letošnji in tudi že naslednji proračun. Finačni minister Mitja Gaspari je povedal, da z začasnim financiranjem nastopajo številne težave pri pokrivanju stroškov, ki izhajajo iz državnega proračuna na področju sociale, pokojninskega zavarovanja, gradnje cest in saniranja gospodarstva. S tem zakonom naj bi zagotovili državnemu proračunu za 331 milijard tolarjev prihodkov in 355 milijard tolarjev odhodkov. Razliko naj bi pokrili z lanskoletnimi proračunskimi rezervami, z zadolžitvijo države do 13 milijard tolarjev in z no- vimi davki. Minister Mitja Gaspari je napovedal, da bodo iz začasnega financiranja del dodatnega denarja namenili ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo ta daner namenilo za dodatne subvencije v kmetijstvu. Del denarja pa bo dobilo tudi ministrstvo za promet in zveze, predvsem zaradi sanacije Slovenskih železnic. Del denarja iz cestnega dinarja, ki je namenjen izključno za gradnjo avto-cet, pa naj bi prerazporedili tudi za obnovo magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Za povprečen avto tisoč mark več Vladaje sprejela predlog, da naj bi po novem obdavčili vse nove avtomobile glede na njihovo porabo goriva. Osnova za obdavčitev je poraba 5 litrov bencina pri mestni vožnji. Tako naj bi vozila, ki porabijo povprečno sedem litrov goriva na sto kilometrov, obdavčili tako, da bi odšteli pet litrov, dva preostala litra pa naj bi pomnožili z faktorjem 2,5, kar znese pet odstotkov, ki jih bodo morali kupci novih avtomobilov prišteti k nakupni ceni vozil. Če bi to naše vozilo stalo 20 tisoč mark, bi bil davek torej tisoč mark. S tem davkom naj bi država dobila v proračun 3,5 milijarde tolarjev. Po novem naj bi bile iz obdavčitve izvzete plače v bruto znesku do 105.000 tolarjev. Ta ukrep kot pomoč gospodarstvu naj bi zajel okoli 50 tisoč zaposlenih v gospodarstvu. Vlada je sprejela tudi novelo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji podjetij, s katero naj bi predvsem upnike spodbudila k sodelovanju pri sanaciji podjetij. Stečajne postopke bi po sprejetju novele opravljali le stečajni upravitelji z licenco, ki bodo opravili izpit pred komisijo iz ministrstva za pravosodje. Iz procedure bo vlada umaknila zakon o prekrških in predlagala novega, po katerem bo temeljiteje rešen status sodnikov za prekrške in v katerem se bo znašlo tudi kazensko točkovanje pri kršitvah cestnoprometnih predpisov. Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o lastninjenju igralnic in podjetij, ki prirejajo igre na srečo. M. HORVAT »Sociala, šolstvo, zdravstvo Pediatrična sekcija ZZNS Strokovno o prehrani dojenčkov in otrok Pediatrična sekcija pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije je izvedla prejšnji teden v Moravskih Toplicah zelo uspešno strokovno srečanje, katerega se je udeležilo okoli dvesto medicinskih sester iz vse Slovenije. Organizacijski odbor je za strokovno srečanje in izpopolnjevanje medicinskih sester, ki sodelujejo pri zdravstveni negi in vzgoji otrok in mladostnikov izbral zelo aktualno temo o prehrani dojenčkov in otrok. Strokovna spoznanja in lastno delo so sestrskemu zboru predstavili predvsem predavatelji iz regijskih zdravstvenih zavodov in šol. spregovorili pa so o dojenju in promociji dojenja, o pesticidih v materinem mleku ter vegetarianstvu pri otrocih in mladostnikih. Zaobšli pa tudi niso zdrave prehrane šolarjev. Pediatrična sekcija medicinskih sester deluje že devetnajsto leto, tako da bodo prihodnje leto proslavili dvajseto obletnico dela. Njeno vodenje pa tokrat pripada sestram naše regije, ki so uspešno pripravile prvo tako strokovno srečanje pri nas. Na željo udeleženk srečanja bodo nekatera strokovna predavanja in izsledke raziskav, opravljenih pri nas, predavatelji pripravili tudi za objavo v strokovnem časopisju. MH Videokaseta o predelavi in obdelavi umetnih mas za pouk tehnične vzgoje Svet umetnih mas Učitelji tehnične vzgoje v 6. razredu osnovnih šol, primerna pa je tudi za ta pouk v višjih razredih OŠ s prilagojenim programom, si lahko zelo OŠ G. Radgona bi lahko prešla na devetletko v šolskem letu 1999/^ Poti nazaj ni | _________________________________________________________M Čeprav se v zadnjem času pojavljajo tudi mnenja nekaterih uglednih strokovni^0’ za šolstvo, da v bistvu slovenske osnovne šole ni potrebno kaj dosti spreminjati, najbrž ni več mogoče ustaviti koraka, ki je bil storjen za prehod na obvezno devetletno osnovnošolsko izobraževanje in za kurikularno prenovo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport bo že v šolskem letu 1997/98 objavilo razpis za poskusno izvajanje devetletnega programa osnovne šole v šolskem letu 1999/2000, v katerega naj bi se vključilo 10 odstotkov slovenskih osnovnih šol. Ali bi bila lahko med prvmi poskusnimi šolami tudi OŠ Gornja Radgona oziroma katere pogoje je potrebno za to zagotoviti? koristno pomagajo tudi z videokaseto Svet umetnih mas, ki je nastala po zamisli (avtorica scenarija in besedila) Darije Golob, predmetne učiteljice fizike in tehnične vzgoje na OŠ I M. Sobota. Omenjena videokaseta je avtorici vsekakor lahko v čast in ponos, saj sta se o njej zelo pohvalno izrazili tudi strokovni svetovalki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Milena Učakar in Ana Nuša Dragan. Po njunem mnenju gre za kakovosten učni pripomoček za spoznavanje umetnih mas. Osnovno sporočilo filma predstavljajo nazorno prikazani posnetki toplotne predelave in mehanske obdelave umetnih mas. Posnetki so nastali večinoma v podjetjih Kovinoplastika Pavlinjek v Černe-lavcih pri M. Soboti in Elan v Begunjah na Gorenjskem; osnovne delovne gosnetke pa so posneli kar na OS I z amatersko kamero in jih nato »obdelali« v studiu AS M. Sobota. Videofilm traja 25 minut, preprost strokovni jezik pa omogoča, da učenci zares razumejo njegovo vsebino. FILIP MATKO Pomurske lekarne z novim direktorjem Svet zavoda Pomurskih lekarn je izvolil prejšnji teden za direktorja Pomurskih lekarn dosedanjega v. d. direktorja Ivana Zajca. Svoje soglasje mora dati sedaj še mestni svet Občine Murska Sobota. Izvolitev direktorja je bila enoglasna, to pomeni, da se s tem, da direktorovanje prevzame Ivan Zajc, strinjajo tako zaposleni kot tudi zunanji člani Bolniki multiple skleroze Prlekije Dejavna podružnica Radenska jim je ugodila Lani ustanovljena podružnica Društva multiple skleroze Slovenije za območje občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ljutomer in Lenart je imela v soboto v Radencih občni zbor. Predstavnica društva iz Ljubljane Mateja De Reya je pohvalila delo gornjeradgonske podružnice, saj naj bi bila med najbolj delavnimi 15 podružnicami širom po Sloveniji. Člani pa so tudi zadovoljni, kajti uspeli so si pridobiti pravico do enkratnega brezplačnega vstopa v radenske Terme, motijo pa jih številne arhitektonske ovire, zaradi katerih ne morejo v urade, trgovine, gostinske in druge lokale. Na občnem zboru pa so dobili kar nekaj koristnih nasvetov. Na vprašanja je odgovarjala dr. Erzsebet Tobi - Vereš iz soboške bolnišnice. Koristni pa so bili tudi odgovori predstavnika Centra za socialno delo Gornja Radgona, ki je povedal, kakšne so možnosti za določene oblike pomoči. Na občnem zboru so odločili, da bo predsednik še naprej Milan Brenčič iz Gornje Radgone, kajti v minulem enoletnem mandatu je veliko storil za člane društva in druge, ki bolujejo za multiplo sklerozo. F. Ki. Darija Golob, predmetna učiteljica fizike in tehnične vzgoje na OŠ I M. Sobota, je avtorica fideofil-ma, ki je zelo koristen pripomoček za osnovne šole. sveta. Svet Pomurskih lekarn šteje triindvajset članov, šest jih je notranjih in šestnajst imenovanih od občin ustanoviteljic. Za soustanoviteljstvo Pomurskih lekarn se torej nista odločili le dve občini. En član sveta pa je imenovan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Glede na soglasje pri izbiri direktorja Pomurskih lekarn na svetu zavoda torej ni pričakovati, da bi imeli pomisleke o njegovi primernosti ali izrekli drugačno mnenje murskosoboški občinski svetniki. MH O tem je tekla beseda v prvem delu delovnega srečanja pretekli petek v Gornji Radgoni, ki ga je sklicalo šolsko ministrstvo, nanj pa je povabilo ravnatelje osnovnih šol in otroških vrtcev iz občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ormož, Desternik - Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Lenart, Šentilj in Pesnica. Med udeleženci so bili tudi šolski minister Slavko Gaber, državna sekretarka Teja Valenčič, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič idr. V poskusni devetletni program se bodo lahko izbrane šole vključile samo s 1. razredom, tj. učenci, roj. leta 1993, ali s 1. in 6. razredom sedanje osemletne šole (po novem 7. razred 9-letne šole). V ta namen pa si bodo morale pridobiti soglasje staršev, katerih otroci se bodo vključili v poskus, poleg tega pa bodo morale imeti ustrezne kadrovske in prostorske razmere (v šoli ali v vrtcu). Če bi bilo potrebno oblikovati dodatne oddelke, ker del staršev ne bi so- Prisluhnite Romom - Šunen le Romen Folklorne romske skupine v Murski Soboti V kinodvorani v Murski Soboti je bila letošnja osrednja pireditev ob dnevu Romov, kjer so se zbrali predstavniki romskih naselij iz vse Slovenije. Prireditev je pripravila Zveza romskih društev Slovenije, sodelovali pa so malčki iz vrtca s Pušče, romsko društvo Zeleno dombu iz Občine Puconci, romsko društvo Romanu zelenu vejš iz Serdice, medobčinsko društvo Rom iz Novega mesta, medobčinsko društvo Rom iz Krškega, Romani union iz Murske Sobote oziroma KUD Pušča in Romano vozo iz Velenja. Na osrednjo prireditev pa je prišla tudi Majda Širca, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo. Letos so se Romi predstavili samo s svojimi folklornimi plesnimi skupinami. Lahko smo prisluhnili glasbi in plesom posameznih romskih naselij in skupin, ki živijo v Sloveniji. Te se med seboj precej razlikujejo, saj so večinoma prevzele melos okolja, kjer živijo, in so povezane s tem, odkoder izvirajo. Skupin, ki nastopajo z romsko folkloro, je vedno več, nadvse pohvalno pa je, da sodelujejo v glavnem mlajši plesalci in inštrumentalisti. Tudi prekmurske predstavnike lahko pohvalimo, da so nas očarali s svojimi plesi, vsi pa so poskrbeli tudi za primerna folklorna oblačila. V svojem uvodnem govoru pa je Majda Širca povedala: »Moja osebna teza je, da Romi kot manjšina v odnosu do večinskega naroda predstavljajo pri matiče-nem narodu nezavedeno ljubosumje do tistih lastnosti, da ne re- V sredo, 23. aprila, ob 11. uri bo v predprostoru Grajske dvorane, Trubarjev drevored 4, v Murski Soboti delavnica Kako sodelovati s Phare - programom za demokracijo. Vabljeni predstavniki nevladnih organizacij in lokalne samouprave, ki jih zanima sodelovanje s programom. OŠ Gornja Radgona obiskuje v tem šolskem letu 821 učencev, v njenem okviru pa deluje tudi podružnična šola v Spodnji Ščavnici (kombiniran pouk), kjer je 19 šolarjev. Sola izvaja dokaj pestre dejavnosti, in sicer: jutranje varstvo za razredno stopnjo, organizirano samostojno učenje (predmetna stopnja), dodatne interesne dejavnosti, tuji jezik že v 3. in 4. razredu, računalništvo (v predmetniku), šola v naravi (letna, zimska, življenje v naravi), tečaj drugega tujega jezika (angl. oz. nem.), tečaj latinščine, podjetniška in mladinske delavnice, glasbena vzgoja na razredni stopnji in »druga« učiteljica športne vzgoje v 3. in 4. razredu. čem prednosti, ki jih ukročen večinski narod ni poznal, jih je pozabil ali pa jih je potisnil. Govorim o zavisti do Romov zaradi lastnosti, ki so vpisane v gibanje, gib, ki so odprtost in nezakore-ninjeno življenje, govorim o ne-potisnjeni nezavrti emocionalnosti, na katero vpliva bolj prenatu-ra kot kultura in seveda z geni povezana ustvarjalnost. Recimo vaša glasba eksistira kot modus življenja in ne kot artficielno ustvarjanje za posvečene prostore galerij in glasbenih hiš. Glasba kot ritualna življenjska, vsakodnevna in vsepovsod navzoča nuja. Nuja, iz katere so črpale celo velike osebnosti glasbenega življenja. Prepričana sem, daje lahko prav to zavedanje drugačnosti, spodbujeno z našim lastnim nezadovoljstvom ob pretirani urejenosti in ob zavedanju naše z askezo ukročene civilizacijske ustvarjalnosti, izziv tega, o čemer Ravnatelj gornjeradgonske osnovne šole Dušan Zag°r . i vljanjem svoje vizije prehoda njihove šole na devetletniV ^4 mulacijo sem se dokopal do ugotovitve, da bomo možnosti, seveda ob trdem garanju - izobraževanje strn delavcev, strpno dogovarjanje, natačno in jasno razi 8 staršem otrok, roj. leta 1993, dogovarjanje s strokovnim jr sodelavci, strpno in odgovorno obnašanje ter sodelov3^^ zavodi v občini, šolski upravi, v okviru MŠŠ in ce!0^!"g|1ralli,ll, moramo, kaj hočemo in kaj zmoremo. Poti nazaj ni, glavo. Predvidimo zaplete, probleme rešujmo sproti.« glašal z sem prej govorila, ali pa samo preprosto čudenja in občudovanja. Zato je slovenska literatura nabita z emocionalnostjo in eruptivnostjo prav takrat, ko črpa iz romske kulture. Zato lahko glas, gib, pogled romskega natur-ščika brez vsake šole treninga ali vzgoje v trenutku zasenči vsakega profesionalnega filmskega igralca. Ta distinkcija nosi s seboj tudi nevarnost pretiranega idealiziranja, tipnega vzorčnega pogleda, saj lahko hkrati v hipu potisne Rome v geto in spregleda vse tiste realne, življenjske potrebe. Vendar ne biti v tem idealiziranem getu, kjer pomeni drugačnost prednost, in ne biti v socialnem getu, kjer pomeni biti drugačen oviro, kar pa je problem vsake, tudi neromske skupine. Všeč mi je, da poudarjajo drugačnost in ohranjajo identiteto, da obstajajo združenja, všeč mi je, da obstajajo romski časopisi, zato so mi všeč znanstvena srečanja, predvsem pa družabna srečanja.« Upravičeno se mi zdi, da povzamemo večino govora Majde Širca, saj je v nekaj stavkih povzela bistvo prireditve ter dvodnevnega razpravljanja o romski problematiki. Kako pristna je bila prireditev, kako do srca segajoča, pa smo lahko dojeli samo tisti, ki smo debelo uro sedeli v kindvo-rani in bili neposredno vključeni v njihov program. Kajti to ni predstava, kjer bi publika samo nemo sedela, ampak je aktivni dogodek, kjer je dovoljeno, da se po potrebi duše in navdihu vanj tudi vključiš. Letos je bila osrednja prireditev ob dnevu Romov v Murski Soboti, še vedno pa čakamo, da bo morda nekoč v Cankarjevem domu v Ljubljani. ANR gram (niti neb s smeritvijo otro šolo), pa se sola ji vključiti v P«^^ Ko je vzel vs «« drobnogled ra jMi nja Radgona D« prišel do ugoto’ lahko tudi njih0’ desetine sl°ven »JMI začele prve s P |J( janjem devetletk I se vključili tudi tj. v šolskem obeh primerih P tera dodatna / prostore, in 8' toiA p učilnice s ka^ mU no vzgojo (že P ( J trimskega kn^jpra dograditev vec /’ s ne dvorane pri jh 2000). ] Soboška jj upokoji posvel*”.; jenccvMur ^0 li posvetov j S(| kojence. A v#/ P°s , 9, if. ji, f. sredo me‘LaK*'/ ? voljo " članom uPjjo^ ’■ štva k' šah 11 j kr Ijek m ce Ji (s| ska Sobota / 17 april 1997 Č?bčine 7 Solarji in (ne)varne ceste PO« V šnln^’ S0 Otr°C' na precej n<> ™ d?mov raarsiltje vljaio L hutomer ugota-njihovii, ?? ze na večini kPfometnPSk'h,< Cestz8°d'-nhnZ^^ssmrt-dbami tez^mi P«ško-stnemZ tinsko Skupaj1 ob' Vencev varneiso Pot ^gojn^poudarek je dan >jurS^ iz-Dih šolah k akciJ v osnov-P°s°bljtnXeVer-ianju us’ “*ncev na 1 Pri gibaniu stah,spXPr°metnih cevnih metodi UČ‘nkov sPtenilian; d’ občasnemu P0 ozna-pre-S Pot v «7aju na lemo ^0VniPrišn^7Ptera™ in 0111 občinske- Pr°metu Ori? njU veš o Sarskih izDi^71ZlI?nju k°le' ■l^ometnV6čaiu iz ce‘ poleg t± predpisov “d| Predlo« Jnepnpravljen feltev ce?8 pr°grama za S' ^dijo aH°ckaterih ot' banki- CestnFhaV'^ So tudi teh “ Si na h?J nietre, S1'brez- J. G. Že drugo nadaljevanje seje v Rogašovcih Bodo Romi na Pertoči ostali brez vode Inšpekcija: Romi morajo sami poskrbeti za higienske razmere pri vodooskrbi - Bo zapora ceste 26. maja? - Ime šole ostaja Sveti Jurij Pred svetniki Občine Rogašovci je veliko dela, njihovi problemi pa niso nič manjši. Na prvem mestu je prav gotovo oskrba z vodo v romskem naselju na Pertoči, saj za sedemintrideset družin že nekaj časa primanjkuje pitne vode. Na tokratnem nadaljevanju 24. redne seje rogašovskega občinskega sveta so bili tudi predstavniki Romov, ki so potožili, da je vode iz skupnega vaškega vodovodnega zajetja v njihovem naselju vsak dan manj. Bojijo se, da lahko maja ostanejo brez ene same kaplje dragocene tekočine. Zato vsak dan nosijo vodo iz vaškega potoka, ki pa je oporečna in zato po njihovem mnenju kriva za širjenje nalezljivih bolezni med romsko populacijo. Občino so zaprosili za finančno pomoč pri iskanju morebitne nove vrtine. Vendar je vprašanje, ali bo do tega sploh prišlo, saj je komunalna inšpekcija na čelu z zdravstvenim inšpektorjem Antonom Ošlajem 28. marca ob pregledu ugotovila, da je za preventivne in higienske ukrepe v romskem naselju slabo poskrbljeno, tako da zunanji viri naj ne bi bili krivi za onesnaženost vode. Zato so roga- Sprejeli (soglasno) letošn ji proračun Za nove naložbe blizu 30 milijonov SIT Ker državni proračun za letos še ni sprejet, se porajajo sestavljalcem občinskih proračunov številna vprašanja in dileme, ali je (bo) ta in ta številka med prihodki in odhodki realna. No, v Občini Turnišče so vseeno presodili, da ne kaže odlašati s sprejemom tega vsakoletnega najpomembnejšega občinskega akta, zato so ga na isti seji najprej sprejeli kot osnutek, zatem pa so ga preimenovali še v predlog in ga soglasno potrdili. Kjer bodo nastale spremembe, pa bodo popravili (spremenili) z rebalansom. Tako predvidevajo, da se bo steklo v občinsko blagajno blizu 146 milijonov tolarjev, od tega največ iz naslova republiške finančne izravnave (73,6 milijona SIT), dohodnine (59,5 milijone SIT), prihodkov iz lastne dejavnosti in drugih prihodkov (7,9 milijona SIT) idr. V enakem znesku kot prihodki so načrtovani tudi odhodki. Za občane je vsekakor najbolj zanimivo, katere nove naložbe so predvidene. Gre torej za odhodke investicijske dejavnosti, ki naj bi znašali blizu 40 milijonov tolarjev. Največji znesek (10,2 milijona SIT) je predviden za ureditev vaških cest in sofinanciranje razvojnih planov, 10 milijonov tolarjev nameravajo vložiti za zgraditev vodovodnega omrežja Renkovci-Turnišče, 5 milijonov tolarjev so predvideli za izdelavo načrtov za kanalizacijo, 2 milijona tolarjev bodo vložili za najnujnejše investicijsko vzdrževanje v turniškem otroškem vrtcu, 1,2 milijona tolarjev so razporedili za nakup opreme za delo občinske službe, 1 milijon tolarjev pa za odvodnjavanje. V razpravi so ugotavljali, da bi bilo potrebno za delno obnovo (kritina, sanitarije) in razširitev vrtca (večnamenski prostor) zagotoviti skupaj s sredstvi iz državnega proračuna okrog 50 milijonov tolarjev. S to naložbo bi radi začeli prihodnje leto ali pa bodo morali počakati na leto 1999. šovski svetniki sprejeli sklep, da morajo Romi v skladu z navodili komunalnih in inšpekcijskih služb najprej sami poskrbeti za urejenost in vzdrževanje vodnega zajetja ter redno kontrolirati vodo in šele po ponovnem ogledu inšpekcije se bodo svetniki odločili, koliko denarja bodo namenili za vodooskrbo v romskem naselju na Pertoči. Pa ne samo tam, kajti s podobnimi pritožbami se oglašajo tudi drugi prebivalci rogašovske občine. Ljudje v tem delu Goričkega pa so na koncu z živci tudi zaradi izredne gostote prometa, ki se vsak dan vali skozi njihova naselja. Cesto R-349 uničujejo tovornjaki, ki vozijo iz kamnoloma v Sotini, in avstrijski vozniki, ki v dolgih kolonah prihajajo po bencin na naši strani. Država pa zaenkrat ni imela posluha za njeno obnovo. Zato so svetniki že na prejšnji seji sprejeli sklep, da cesto L maja zaprejo, vendar so po zadnjem posvetovanju odločitev nekoliko spremenili. Prvomajske zapore ceste ne bo, ker se ravno v tem času vračajo domov sorodniki in znanci, ki so na začasnem delu v tujini. Primernejši datum za zaprtje ceste se je zdel svetnikom 26. maja, zadnji ponedeljek v prihodnjem mesecu. Takrat bodo zaprli odsek ceste Sotina-Ropoča. Do spremembe tega sklepa lahko pride le, če se bo država prej odzvala na zaenkrat neuslišane prošnje prebivalcev, ki živijo ob cesti R-349. Rogašovski svetniki so na zadnji seji nameravali nadaljevati razpravo o proračunu, vendar jih je prehitela pozna ura, tako da so po polnoči opravili le tajno glasovanje o imenu osnovne šole. S sedmimi glasovi za in petimi proti so se odločili, da ostaja ime šole Sveti Jurij, tako kot je bilo tudi doslej. Iz državne blagajne 98,5 milijona V minulem letu so v Mestni občini Murska Sobota dobili za naložbe v komunalno infrastrukturo nekaj več kot 55 milijonov tolarjev. Največji delež odpade na sofinanciranje murskosoboške čistilne naprave, za kar je Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo dobrih 28,2 milijona SIT. To ministrstvo je za kanalizacijo v Rakičanu zagotovilo 20 milijonov tolarjev. Medtem je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj dalo na voljo 4 milijone tolarjev, ki so jih porabili za posodobitev cestnega odseka Murska Sobota-Markiša-vci. Za sofinanciranje obnove ceste Černelavci-Polana pa je Ministrstvo za promet in zveze prispevalo dobrih 2,83 milijona SIT. Prav tako se lahko pohvalijo, da so s pomočjo republiških sredstev za naložbe v šolstvo, šport in druge dejavnosti dobili nekaj čez 43,4 milijona tolarjev, s čimer so presegli prvotno načrtovani znesek. Skoraj dve tretjini ali 30 milijonov SIT so porabili za sofinanciranje športne dvorane pri prvi osemletki v Murski Soboti. Šlo je za tranšo Ministrstva za šolstvo in šport. Le-to je s 6,7 milijona tolarjev sofinanciralo gradnja atletskega stadiona pri omenjeni šoli. Za sofinanciranje naložb v kulturnih dejavnosti je Ministrstvo za kulturo prispevalo 3,9 milijona SIT. Nadalje odpade nekaj čez 1,6 milijona tolarjev na sofinanciranje stroškov romskih vrtcev, kolikor je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. To je zagotovilo tudi 650 tisočakov za sofinanciranje nalog za mlade. Med republiškimi sredstvi za naložbe velja omeniti še Pospeševalni center malega gospodarstva RS, ki je za domači razvojni center zagotovilo 500 tisoč tolarjev. Za sofinanciranje 47 tisočakov za obnovo gozdnih cest pa je poskrbelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na ta način znašajo celotna republiška sredstva za naložbe, ki sojih kot sofinanciranje raznih dejavnosti zagotovili iz državne blagajne, skoraj 98,5 milijona tolarjev. S tem denarjem seje dalo marsikaj postoriti, čeprav ne gre prezreti velikega deleža mestne občine in njenih prebivalcev. Brez tega pa si je namreč težko zamisliti hitrejši razvoj tega območja. M. JERŠE Janez Janša v hotelu Jeruzalem o lepših časih svoje stranke Končno priti na čisto Prejšnji četrtek je v ljutomerskem hotelu Jeruzalem potekala konferenca občinskega odbora Socialdemokratske stranke. Na podlagi 18. člena statuta jo je sklical predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, ki je v Ljutomer prispel z glavnim tajnikom Tonetom Krkovičem. Konferenca naj bi po Janševih besedah pomenila temelj, na katerem bo lahko stranka na naslednjih volitvah dosegla bistveno boljše rezultate kot v preteklosti. K temu naj bi pripomogla tudi izvolitev Maksimilijana Gošnjaka za predsednika ljutomerskega občinskega odbora. Zanj je glasovalo devetindvajset članov, eden se je vzdržal. S petindvajsetimi glasovi za in štirimi vzdržanimi pa so bili v predsedstvo občinskega odbora izvoljeni: Stanislav Rajh, Breda Tominšek, Katarina Slemenšek, Liljana Kosi, Simona Boksa, Vladimir Gošnjak, Anton Radman, Kristijan Tr- JOŽE G. TOMO KOLES i ... ..... Z Bil *Onferenca dosedanjega mestnega župana llvala zaupanju in podpori ljudi Janša in Gošnjak upata, da njuni stranki v bližnji prihodnosti ne bo manjkalo sladkih trenutkov. ' mana-------------------------------------------------------------------- \^enci sn Qata Je župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer na tiskovni ko je Prevzel J lil Slov a bila lir0 -nske skupščine, ki zaradi razhajanj v i "n sa uveli- a' ?a tako ie označil tudi obdobje po osa-; 'H. 7Uapravo inaVltV' ^strankarskega sistema. Omenil je 1 ^sosp razdel>tev nekdanje velike soboške občine j dogovoriti o delitvi premoženja, čaka I Nujno POdje‘ia Komunala in javnih služb. Zato bo V V 'lla ^Ur °d ust rPn°- s°del°vanje vseh zainteresiranih. Ve-J feri> ^dai- S*a Sobota jn!*v’*ve regije, v okviru katere naj bi Me-tad°bHa primeren položaj. Ha P°Veza d°br° or- *Sjdveh l l?ve M? 8radn. °me-' SSi^^ a e Priv tllne na- iSXletk'ntelovarir°8U’ at‘ . V M^>0 pri / S X Murska ’XlZka Sobo-1JOvRa. stenjak, Ludvik Filipič, Mirko Vajda, Mirko Karba, Ivan Matjašič, Stanislav Sovec in Martin Mlinarič. »Upam, da bodo razmere zdaj trajno urejene, da bo razvoj šel naprej in da bo članstvo naraščalo. Prepričan sem, da se nam obetajo boljši časi in da med nami ne bo več konfliktov, kot se nam je rado dogajalo v preteklosti. Poglavitneje, da končno pridemo na čisto,« je bil optimističen Janša. Novi predsednik Iju- kičanu itd. Vrednost teh in drugih naložb znaša milijardo osem milijonov tolarjev. In kateri so poglavitni cilji v prihodnje? V prvi vrsti naj bi zgradili plinifikacijski sistem, za katerega je že izdelan idejni projekt, začeli naj bi z zgraditvijo mestnega jedra, veliko nalog pa jih čaka pri navezavi na avtocesto, dokončanju čistilne naprave, koristni izrabi geotermije, gradnji telovadnic pri drugi osemletki v Murski Soboti in v Bakovcih ter mestnega drsališča. Kot je dejal dosedanji župan, jih veliko dela čaka tudi pri sprejemanju dolgoročnih načrtov, saj se obeta nova podoba mesta in njegove okolice. »Z doseženim sem zadovoljen, pri čemer moram omeniti zgledno sodelovanje s predstavniki mestnega sveta in njegovim predsednikom Rudolfom Horvatom. Zahvaliti pa se moram tudi pre- bivalcem mestne občine, ki so mi zaupali in me ves čas podpirali v mojih prizadevanjih,« je še dodal Andrej Gerenčer. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat, ki je povedal, da so samo za naložbe v komunalnem gospodarstvu porabili okrog 573 milijonov tolarjev, v družbenih dejavnostih pa približno 416 milijonov SIT. Med drugim je navedel, da »kljub temu, da srednjeročni plan razvoja soboške občine še ni v drugem branju, pa se predvideni program del izvaja, zlasti na področju cestnih in železniških povezav, ki bodo bistveno vplivale na dolgoročni razvoj. Načrtujemo okrog 80 kilometrov plini-fikacijskega sistema, katerega vrednost je ocenjena na 8,3 milijona DEM. Tudi po tem smo lahko zgled drugim občinam.« MILAN JERŠE Prva socialdemokratska stranka v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1896. Njeni najvidnejši predstavniki v prvi polovici dvajsetega stoletja so bili Ivan Cankar, Dragutin Lončar in Albin Prepeluh. Ob koncu druge svetovne vojne je bila skupaj z drugimi političnimi strankami prepovedana, njeni voditelji pa preganjani. Iniciativni odbor je ponovno nastal šele po dobrih štirih desetletjih, meti stavko delavcev Litostroja leta 1987, ustanovni kongres stranke, ki seje imenovala Socialdemokratska zveza Slovenije, pa je bil zaradi pritiska nedemokratičnega režima sklican komaj 16. februarja 1989. Prvi predsednik stranke je postal inž. France Tomšič, njegov naslednik pa novembra 1989 dr. Jože Pučnik. Maja 1993je bil za novega predsednika izvoljen Janez Janša. Socialdemokratska stranka Slovenije ima danes okrog petnajst tisoč članov. tomerskega občinskega odbora Maksimilijan Gošnjak je obljubil takojšnjo akcijo: »Vesel sem, daje gospod Janša prišel v Ljutomer v pravem trenutku. Postavili smo temelje resnične socialdemokracije, ki bo lahko konkurirala drugim strankam v občini. Mislim, da se bodo stvari v prihodnosti zasukale v pozitivno smer. Z akcijo bomo začeli takoj po koncu konference. Vsak član bo imel obveznost, da v čimkrajšem času pridobi novega člana.« Predsedstvo občinskega odbora Ljutomer pa ima nalogo, da v enem mesecu pripravi program dela stranke in ponovno skliče konferenco. TOMO KOLEŠ Foto.: JURIJ ZAUNEKER /iasveti vestnik, I7.apjj3, Z murskosoboške enote ZZZS STUDIO GIZELA GRAH, s. p., Murska Sobota, Nikole Tesle 5 objavlja razpis za vpis 30 udeležencev izobraževanja ob delu v program frizer - poklic frizer Izobraževanje bo potekalo po veljavnem programu za poklicne šole in bo trajalo 2 leti in 4 mesece. Studio Gizela Grah, s. p., Murska Sobota je vpisan v razvid izobraževalnih organizacij v knjigo zasebnih šol pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS. — Pogoji za vpis: V izobraževanje se lahko prijavijo zaposleni ali tisti, ki imajo status brezposelnega, ali tisti, ki jim je prenehal status dijaka oziroma študenta, ali so stari 16 ali več let (62. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju). V izobraževanje se lahko vključijo tudi tisti, ki so že končali izobraževanje v drugih programih srednjih šol. Le tem na podlagi spričevala določimo opravljanje diferencialnih izpitov in trajanje izobraževanja. Informacije: Dodatne informacije je mogoče dobiti pri ustanoviteljici izobraževanja ga. Grah Gizeli, tel. 069 43 295 ali 22 702. Teoretični del programa se bo izvajal v Murski Soboti, praktični del programa v sodobno urejenih prostorih studia Gizela Grah v Murski Soboti in Bakovcih. Pouk bo v glavnem popoldne, del praktičnega pouka pa tudi dopoldne. Vpis bo v četrtek, 24. aprila 1997, od 8. do 16. ure v prostorih izobraževalnega središča v Bakovcih, Soboška ulica 17. Prijavi za vpis je potrebno priložiti: - spričevalo o končani osnovni šoli, - zdravniško spričevalo. Z udeleženci bomo sklenili pogodbo o sofinanciranju izobraževanja. Začetek praktičnega pouka bo v maju 1997, začetek teoretičnega pouka pa v začetku meseca septembra 1997. O natančnem začetku pouka bodo udeleženci pravočasno obveščeni. । Zavarovani v zdravju in bolezni Vse manj jih je v krogu družine in vse bolj stari in bolehni so Murskosoboška enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje je tudi konec lanskega leta preštela člane svoje velike zavarovalne družine ter ugotovila, da se število zavarovancev zmanjšuje (konec lanskega leta za osemdeset oseb manj kot leto prej) ter povečuje število tistih, ki so zdravstveno zavarovani po konvenciji oziroma po tujem zavarovanju (konec lanskega leta za več kot tristo oseb več kot leto prej), Manj je tudi zavarovanih kmetov in njihovih družinskih članov ali konec leta le še manj kot sedem tisoč. In prav odjavljanje kmetov iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja zaradi povečanih prispevkov je tisti problem, na katerega v poročilu murskosoboške zdravstvene zavarovalnice za lansko leto še posebej opozarjajo. Lani se je namreč iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja odjavilo nekaj deset manj kot šeststo kmetov, trend odjavljanja pa se na- daljuje tudi to leto. Da pa vzame pri zavarovanju škarje v svoje roke tudi tuja država, govori naslednji problem, omenjen v poročilu zavarovalnice. V drugi polovici lanskega leta je namreč zdravstvena zavarovalnica v Avstriji začela odjavljati iz zavarovanja družinske člane tistih delavcev, ki so sicer zaposleni v Avstriji, vendar začasno poslani na Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE SVETI JURIJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS št. 12/ 96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite do 25. 4. 1997 na naslov: Osnovna šola Sveti Jurij, Sveti Jurij 13, 9262 ROGAŠOVCI, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo’o imenovanju obveščeni takoj po končanem postopku. Dan plačila za tekmovalce, ki so se potegovali za Cankarjeva priznanja Branje je upanje Na letošnjem tekmovanju za Cankarjeva priznanja je sodelovalo 94 osmošolcev in 26 dijakov srednjih šol pomurske regije. Vsi so uspeli osvojiti eno ali drugo priznanje. Zlatih je bilo med učenci osnovnih šol 46, med dijaki srednjih šol pa 10. Vsem so podelili priznanja in nagrade minuli petek na sklepni prireditvi v Gornji Radgoni, ki jo je organiziralo Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije v sodelovanju z drugimi. ABC POMURKA INTERNATIONAL, Mednarodna trgovina , d. d., Lendavska 11, Murska Sobota, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dostavnega avtomobila TAM 80 T 35 F, leto izdelave 1989, prevoženih 113.000 km z izklicno ceno 550.000,00 SIT. Javna dražba bo 23. 4. 1997 ob 14.00 v sejni sobi podjetja v Lendavski ulici 11, drugo nadstropje, v Murski Soboti. Pred dražbo morajo udeleženci plačati 10-odstono varščino od izklicne cene, ki se v primeru nakupa vračuna v plačilo kupnine. Avtomobil se kupuje po načelu ogledano-prevzeto brez pravice morebitne reklamacije. Prometni davek plača prodajalec. Kupnino je potrebno plačati pred prevzemom vozila. »Tukaj smo iz ljubezni do materinščine, prežeti s tekmovalno slavo,« je dejal predsednik slavističnega društva MIRAN KOROŠEC, kije podal tudi krajše poročilo o poteku letošnjega tekmovanja. Najprej so potekala šolska tekmovanja za bronasta Cankarjeva priznanja, na katerih je sodelovalo skoraj 300 osnovnošolcev in 78 dijakov, marca pa je bilo še tekmovanja za zlata in srebrna priznanja (na OŠ Gornja Radgona). Osnovna tema je bila slovenski zgodovinski roman - branje, proučevanje in razmislek. Velika večina tekmovalcev je pokazala zares dobro znanje, k čemur so prispevali svoje tudi njihovi mentorji. Literarni ustvarjalec in predstavnik Društva slovenskih pisateljev ROBERT TITAN - FELIKS je mla- KREKOVA BANKA dim ljubiteljem slovenskega jezika in pisane besede med drugim dejal, da je branje upanje, da se v globini knjige zalesketa naš obraz in obraz naše duše. Vsako pisanje pa je razbijanje malikov. In kdo so bili najboljši med najboljšimi? Med osnovnošolci so zbrali največ točk Saša Novak z OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (94 od 100 možnih), Anja Ozmec z iste šole in Tamara Harcan z OŠ Gornja Radgona (91,5 točke), med dijaki II. stopnje sta osvojila zlati priznanji Sandra Vogrinčič in Jožica Žilavec, obe Gimnazija M. Sobota, med dijaki III. stopnje pa so se uvrstili na prva tri mesta Sonja Lepoša (84) MatjažTitan (83) in Saška Biirge-meister (82,5), vsi Gimnazija M. Sobota. Tekmovalcem je na prireditvi posebej čestital tudi župan Občine Gornja Radgona MIHA VODENIK, zanimiv kulturni program pa so izvedli plesna skupina OŠ Kapela, recitatrji OŠ Gornja Radgona in plesna skupina 8. razreda OŠ Gor- nja Radgona. Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., MARIBOR, vam ponujamo široko paleto NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in nekomitentom omogočajo različne možnosti kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 leta. Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že TOM + 7,5% Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v poslovni enoti Murska Sobota. Ulica arhitekta Novaka I3, tel. 069/21-136. čakanje domov. Murskosoboška enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje zato more ugotoviti: ne le da se število zavarovancev zmanjšuje, problem je predvsem v tem, daje njihova raven socialne varnosti v bolezni vse nižja in negotova. Povečuje pa se tudi delež starih in bolnih, s tem pa so tudi v porastu določene pravic, povezane s tem (nega na domu, potrebnost tehničnih pripomočkov, denarna nadomestila ...) Delodajalci ne plačujejo prispevkov V poročilu murskosoboške zdravstvene zavarovalnice ti ostajajo neimenovani. Za javnost pa je le podatek, daje lani izjavo o tem, da pri delodajalcu niso prejeli plače in zato, ne vedo, ali so bili zanje plačani prispevki, podpisalo kar 150 delavcev. S podpisom so si zagotovili pravico do denarnega nadomestila za čas boleznimi vec, za katerega delodajalec1^! čal prispevkov za zdravi11 J varovanje, lahko kljub me denarno nadomestilo1.‘A bolezni ali poškodbe v v®® ji mčene plače. Res pa delavci te pravice nisoizkor-.. saj so poslušali tiste, kis01^! da te pravice nimajo, če zank j dajalec ni plačeval priorji Vedno večim zavarovanj I si zdravstveno zavarovati J čujejo kot samoplačniki radi neplačevanja stvena zavarovalnica Pj-J' mine. Razlog za neplačil J jih nima denarja. Vtea jim ostane, da si v knjižico dajo udariti Pej J keto »občan«. Vedno J katere morajo občine it P plačevati prispevek z3 0 $4 zdravstveno zavarovanj J šni. ki jim status občinski ranča godi, drugim P3^ etiketa neuspelega, zav° 1 nesrečnega življenja- 4 MAJDA b sl S( st te sl v« tr ta st K Zveza potrošnikov sveM1 - garancijski rok. n leto, , - rok zagotovljeni Garancija Stranka, ki je poiskala pomoč v naši pisarni, je kupila v Mariboru avtoradio Blaupun-kt. Pokvaril se je še v času garancije. Odnesla gaje v popravilo, vendar od dneva, ko je prišla k nam po nasvet, ni dobila obvestila o popravljenem avtoradiu. Minilo je že 47 dni od dneva, ko je avtoradio odnesla v popravilo. Zakonski rok za popravilo tehničnega izdelka oziroma za zamenjavo nepopravljivega z novim je 45 dni. Gospodu smo svetovali, naj pisno zahteva, da aparat zamenjajo z novim. Zahtevo je osebno oddal odgovorni osebi, ki te stvari ureja (spet je preteklo nekaj časa, da je uspel priti do nje), vendar se je splačalo. Čez nekaj dni je po pošti dobil nov izdelek. Potrošniki, ki kupujete aparate s področja radiokomu-nikacij in elektroakustike, ne pozabite: za izdelke, ki jih kupite pri nas, veljajo naslednji zakonski predpisi: najmanj 7 let, ceje - rok popravila- 45 dneh. Nepremični^ Zveza Potr5e]X nije analizira ureJ i.K1 meta z nepremi*nW želimo ug°toV1 ■ * V* ‘u iz izi de »I »a Uv 'oc Jo težavami se srečuj-, šniki, kadar opravlj^^ Pe ali prodajo prek M p ninskih agencij, v3" h trošnike, da nam svoje izkušnje in ci®' j^tk1 kumentacije (osebneN lahko prekrijete) n3"^ or Zveza polro««^,/ « ŽJ Območna pisar"® „1 bota. Slove* (ZZZS/3. »^Ki 207, 9000 Mu^ V po telefonu (0^7 Z četrtek od 1K ji? ,1 Maribor nedeljekin^^ ure in od 1 Andreju Činu*' za lit »il Za JOŽE GRAJ Danes začenjamo z novo rubriko - »Računalniški kotiček«. V njej boste lahko prebrali novosti iz sveta računalništva, prav tako pa boste v tej rubriki vsak teden zasledili kaj novega. Vsakič se bomo posvetili eni od tem iz sveta računalništva, začetkom razvoja računalnikov, monitorjev - ekranov, v katere gledajo zasvojenci z računalništvom, sestavnim delom, programom ter še mnogim drugim stvarem. Če vam rubrika ne bo všeč oziroma če vas bo zanimalo kaj posebnega, nam lahko tudi pišete na znani naslov : Vestnik, Ul. Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za računalniški kotiček. Kaj je računalnik? Kaj sploh je ta čudna reč, ob kateri je ves svet že skoraj ponorel? Kaj je računalnik? Ali je računalnik PC? Kaj je PC? Ali je PC računalnik? Kaj je klon? To so verjetno vprašanja, ki si jih postavljate v današnjem času, zasvojenem z računalniki. Ti in vsi podobni izrazi so povsem dobri nadomestki za besedo računalnik. Kaj torej je računalnik? Če imate včasih srečo in pridete do pisarne svojega šefa, lahko računalnik vidite na mizi njegove tajnice. To je stvar, ki je videti kot manjši televizor, običaj- no pa je ob njem še čuden pisalni stroj iz plastike. Da - natančno to je računalnik. Toda ali nismo že v šoli računali poštevanke na računalnikih? Tistih ploščatih deščicah z nekaj tipkami? Ali niste slišali kakega avtomehanika, ko pravi, da je računalnik v novem BMW-ju zanič? Ali se sosedov otrok ne igra igric nintendo in pravi, da se igra z računalnikom? Torej moramo biti nekoliko natančnejši! Računalnik, ki je na mizi šefove tajnice, je v resnici PC. Sedaj si torej moramo postaviti novo vprašanje: »Kaj je PC?« - vraj^ PC je v resnic1 * id do angleškegak*v personal c°mP en w n.>« leP» osebni racuna^e^ lepih prev^V/ drugič). pri podjetju aIni/ ■ / izdelalo računalniški napake m (v uradnih h 'daje f plačali, seved za njihove ra poO začela tudl d zaceia tu«- (rit lavo osebnih>W PC sejc?9 J« niso plo« trakov, Pfa n V« besedeč'0 rablja. pomenira pasi bonrc^V stvanterP^Z dokaj ra/^e / medijev- šli, bi hi sil Ut sn da la ho do dt 17 ■ april 1 997 panorama 9 I £ Spodbuda za izvoz govejega mesa in jabolk ° Pora 110 tolarjev za izvoz kilograma žive teže mladega s^e8a goveda - V skadiščih je še 3.500 ton jabolk - Kmalu Zak°n 0 odpravljanju posledic naravnih ujm - O dru^nci^ 0 Pranju denarja - Dobiček Slovenske izvozne ^^asmeijen v rezervo družbe Vlada jena •• "*.........."....". ^uredbeo Sep spreiela uredbo o spremembah in dopolni-St”,er proizvod6 . flnančnnjšaie Zal J bl Za 3.500 80zdarstvo Čiri- zakona o ratifikaciji konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Doslej je bil daleč najpomembnejši akt na področju pranja denarja konvencija, ki jo je sprejel Svet Evrope novembra 1990. V veljavo je stopila leta 1993. To je konvencija, h kateri lahko pristopijo tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Do konca februarja 1997 jo je podpisalo 27 članic Sveta Evrope in Avstralija kot nečlanica. Med 27 podpisnicami je tudi Slovenija, ki je s podpisom izrazila pripravljensot, da bo svojo zakonodajo prilagodila določbam te konvencije. Bistveni elementi v konvenciji so, da nekatera dejanja opredeluje kot kazniva dejanja pranja denarja, da se lahko zapleni premoženje, s katerim je bilo kaznivo dejanje izvršeno, da se lahko izsledi in zapleni premoženje, ki gaje potrebno zapleniti, prav tako pa se z njo lahko prepreči trgovanje s takim premoženjem. Prav tako pa so dovoljena posebna preiskovalna pooblastila in metode za indenti-fikacijo, država mora zagotoviti pravna sredstva za zaščito pravic tistih, ki jih zaplemba prizadene; podpisnice so dolžne medsebojno sodelovati, si pomagati, zamrzniti premoženja obdolženih itd. Vlada je obravnavala poslovanje in usmeritve Slovenske izvozne družbe, katere največja delničarka je. Ocena je, da je uspešno podpirala izvozne usmeritve slovenskega gospodarstva, povečal se je obseg zavarovanj pred nekomer-cilanimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki pa tudi obseg zavarovanj pred kratkoročnimi komercialnimi riziki. V letu 1996 je SID poslovala pozitivno, dobiček v znesku 86,4 milijona tolarjev pa so razporedili v rezervo družbe. la Smrkolja naj bi bilo presežka pri pitanih živalih za 3700 mladega pitanega goveda in 1500 mladih spitanih telic. Minister Ciril Smrkolj je na tiskovni konferenci dejal, da se vlada pripravlja na sprejem posebnega (sistemskega) zakona, ki bi urejal sanacijo škod po naravnih ujmah. V marcu je vlada namenila za odpravo ujme na obali 50 milijonov tolarjev, za odpravo se le-ta niso podražila od leta 1994. Cene uvoženih zdravil pa so se zvišale konec leta 1995 in v začetku leta 1996, nekatere kar za 100 odstotkov. Povišanje doma narejenih zdravil je 7,3-od-stotno. To naj bi vplivalo na inflacijo v višini 0,03 odstotka. Uredba se nanaša na zdravila, ki so se uporabljala 1. avgusta 1995. Vlada je sprejela tudi predlog MARJAN HORVAT detelja S£eliaje2.d J l^lilto s,|he snn -etna vrsta’ ki jo pridelujemo na njivskih povr-sili110 beljak1' Je bogat s hranilnimi snovmi. Vsebuje predv-(jjb, Kot sušitj 2°V'n’ rudn'n’ vitaminov itd. Pridelek je mogoče p sti suSat*!0s4°jni na n*1^0 ab pa skuPaJ z nekaterimi vrstami trav ki Met beljak os.evek se črna detelja težko silira zaradi visoke . . ieya da „ J K°vin. hGeh n?dnJetež- Ja «-^oko nnlUdl Precej nt0ječo pj. dtalnico in za setfOnieni’ da dt,Sa’ Zato se n. ?otrebuje C k°t 9oobmočjih°k-USpe' Videt!,°n”h H i>8aJa na SlCerodT?klsla d 6 do 6,8. mo posejati do konca aprila, v pozno poletni setvi pa do konca avgusta. Dejstvo je, da mora črna detelja v pozno poletni setvi razviti dovolj močan koreninski sistem. V pomurskih rastnih razmerah bi priporočal sejati 20 kg semena na hektar. Setev mora biti čim bolj plitva, globoka 1 do 1,5 cm, opravimo pa jo z žitno sejalnico. Sejali bomo preizkušene sorte, ki so dale v naših rastnih razmerah nadpovprečne pridelovalne rezultate. Sem spadajo sorta po-Ijanka, reichersberger in viola. Kmetijska svetovalna služba mag. Kapun Stane, dipl. ing. agr. V kolobarju se ne prenaša, zato jo smemo sejati spet na isto parcelo po 4 do 5 letih. Najboljši pre-dposevki za pridelavo črne detelje so okopavine, in sicer sladkorna pesa, krompir in koruza ter žita. Okopavinam je črna detelja še toliko hvaležnejša, če smo jih tudi gnojili s hlevskim gnojem in drugimi organskimi gnojili. Črni detelji pripada pomembno mesto v kolobarju, saj s svojim močnim, globokim koreninskim sistemom delno razbija neprepustne plasti in črpa hranilne snovi iz večjih globin. Je metuljnica, torej ima sposobnost vezave dušika P Ml Ti ,Če fTAPTeMi PpNudaao KJAKkP HLEl/JKE OPRTMEi 6 4 S S SEJEM MEGRA pet V NAVcuP giVi/tfE PA Vi Sito bl/A /^EfEt-A gLižec Varoza - kako ogrožene so čebelje družine? Kontrola uspešnosti zdravljenja posledic žleda po vsej Sloveniji pa 150 milijonov tolarjev. Poškodovanih naj bi bilo 200.000 kubičnih metrov iglastih in 600.000 kubičnih metrov listnatih gozdov. Višje cene domačih zdravil Vlada je dovolila povišanje cen doma proizvedenih zdravil. To je predlagalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, saj Že pozimi smo opozarjali na možnost pojava odpornosti varoze proti flu-valinatu. Takrat so naši strahovi sloneli zgolj na pripovedovanju čebelarjev z drugih območjj Slovenije ter opažanju nemirnega zimovanja in odmiranju posameznih družin, spomladanska terenska in laboratorijska testiranja pa so pokazala, da se je odpornost varoze proti fluvalinatu pojavila tudi že v Pomurju. To seveda ne pomeni, da so vsa naša čebelarstva že okužena z odporno varozo, vendar je skrajni čas, da to nevarnost vzamemo resno in se nanjo pripravimo. Prvi ukrep je, da v čebelarstvo uvedemo eno od kontrolnih metod ugotavljanja stopnje okužbe oziroma učinkovitosti zdravljenja. Zavedati se moramo, da nobeno od zdravil, ki jih uporabljamo, ni 100-odstotno učinkovito, in da določeno število varoz vedno preživi. Posamezni pripravki, še posebno sredstva za tako imenovana alternativna zdravljenja (apilfe VAR, mravljična kislina, timol...), so predvsem odvisni od zunanjih razmer. Tako nekoliko nižje temperature precej znižajo njihovo učinkovitost. Pri pripravkih s kratkotrajnim učinkovanjem pa je njihova učinkovitost povezana z obsegom zalege. Polno učinkovitost dosežemo le takrat, ko v družini ni zalege. Če zdravimo s temi sredstvi (apitol, peri-zin, varolik....) zunaj tega obdobja, se moramo strogo držati predpisane sheme zdravljenja. Navsezadnje moramo vedeti, da se odpornost lahko razvije praktično proti vsem uporabljenim sredstvom, zato mora spremljati kontrola uspešnosti zdravljenja vsako zdravljenje, pa naj bo po našem prepričanju sredstvo še tako učinkovito. Na ta način bomo pravočasno opozorjeni na stopnjo okužbe, ki ogroža obstoj čebelje družine. Kdaj opravimo kontrolo? Kontrolo uspešnosti zdravljenja opravimo teden dni po zdravljenju, še posebno pomembno je, dajo opravimo po jesenskem zdravljenju. Če se izkaže, da zdravljenje ni bilo uspešno, imamo tako še vedno čas, da pozno jeseni ali pozimi ponovimo zdravljenje z enim od sistemikov. Kontrolo stopnje okužbe pa izvajamo ves čas, kajti kljub našemu uspešnemu zdravljenju lahko pride iz sosednjih nezdravljenih čebelarstev do zelo močnih ponovnih okužb. Kako kontroliramo? Najzanesljivejša načina sta kontrola naravnega odmiranja varoj in testno zdravljenje. Kontrola naravnega odmiranja je zagotovo najenostavnejša in hkrati tudi najzanesljivejša metoda kontrole uspešnosti zdravljenja oziroma ugotavljanja stopnje okužbe. V ta namen si pripravimo podnične vložke, ki čebelam preprečujejo, da bi odstranile odpadle varoje. Naredimo jih tako, da okvir iz tenkih letvic, ki ustreza velikosti panja, na eni strani pokrijemo s tanko mrežo, ki čebelam preprečuje dostop do odpadlih varoj, na drugi strani pa zapremo okvir z debelejšim papirjem, ki ga pritrdimo z risalnimi žebljički. To nam omogoča, da po vsakem testiranju odstranimo papir, preštejemo odpadle varoje in nato znova pripravimo vložek za ponovno testiranje. Kontrolo opravljamo v obdobju 10 dni. Testno zdravljenje opravljamo takrat, ko nekoliko dvomimo o uspešnosti našega predhodnega zdravljenja oziroma klinični znaki, že kažejo na povečano stopnjo okužbe. Tudi za ta primer so najprimernejši prej opisani podnični vložki, čeprav nam lahko relativno dobro rabijo tudi običajni testni papirji. Testni papirje nekoliko debelejši papir, ki ga premažemo z maščobo (najenostavneje z margarino) in ga vstavimo neposredno pred zdravljenjem. Za testno zdravljenje uporabimo sredstvo, s katerim običajno ne zdravimo. Najpogosteje so to sistemiki (apitol ali perizin) ali pa dimljenje s pripravki na bazi armitraza. Testni papir moramo iz panja odstraniti dokaj hitro, pri dimljenju lahko že po 1 do 2 urah, kajti pogosto so odpadle varoje le omamljene in se kljub mastnemu papirju lahko obesijo nazaj na čebelo, po drugi strani pa tudi čebele želijo čimprej očistiti panj in odstraniti mrtve varoze. Zato so pri uporabi sistemikov še posebno priporočljivi podnični vložki, kajti tu je učinek nekoliko počasnejši in test odčitavamo šele po 48 urah. iz zraka ter tako bogati tla z ne-obhodno pomembnim hranilom, in zato odličen predposevek za večino poljščin. Najpogosteje pa ji sledijo koruza in žita. Za nemoten razvoj potrebuje veliko hranilnih snovi, in sicer je potrebno pred setvijo potrositi 40 do 50 kg dušika. Na slovenskem tržišču je mogoče kupiti različna mineralna gnojila z različnim razmerjem hranil. Če nimamo analizirane zemlje, na osnovi katere bi naredili gnojilni načrt, priporočamo, da potrosite v osnovni pripravi zemlje za setev 55P kg NPK 7-20-30 ali 600 kg NPK 8-24-24. V spomladanski setvi jo mora- Kakšen obseg mora zajeti kontrola? Značilnost novega vala voroze je, da se pri vseh družinah ne pokaže v istem obsegu in da potrebuje vsaj eno do dve čebelarski sezoni, da zajame vse družine znotraj enega čebelarstva. Zato mora biti vseh družin, ki jih kontroliramo, najmanj 20 odstotkov, v manjših čebelarstvih pa najbolje kar vse. Pri tem zajemamo v kontrolo vedno druge čebelje družine, in če predvidimo, da traja test naravnega odmiranja varoj 10 dni, bomo v dveh mesecih opravili kontrolo v vseh družinah. Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek so rejci na sejmu v Turnišču ponujali 20 pujskov, starih od 7 do 12 tednov in različnih tež. Prodali so 19 živali, za par pa je bilo potrebno odšteti od 12.000 do 15.000 tolarjev. Za živali so potrebni živinski potni listi. Kako ocenjujemo stopnjo okužbe ziroma ogroženosti družine? Ocene, kdaj je družina ogrožena, so zelo različne. Dejstvo pa je, da je ocena veliko odvisna od faze razvoja družine oziroma letnega časa. Število varoj, okrog 1000, je za pomladansko družino, kije pred razvojem, nekaj popolnoma drugega kot za družino, ki je na vrhuncu moči. Vendar veljajo nekatera splošna pravila, na podlagi katerih sklepamo, do kakšne mere je ogrožena čebelja družine. Tako nekaj deset varoj v družini ne pomeni zanjo nobene nevarnosti, okrog tisoč varoj že precej vpliva na njeno moč in tudi proizvodno sposobnost, število 2000 in več pa lahko brez ukrepanja kaj hitro privede do odmiranja družin. Pri preračunavanju števila najdenih varoj pri metodi naravnega odmiranja meseca marca moramo vsako odpadlo varojo pomnožiti s 140, avgusta pa kar s 450. Na osnovi tega veljajo spomladi naslednja pravila: dnevni odpad do 1 varoja od 1-5 varoj od 5-10 varoj potrebni ukrepi naša družina ni ogrožena in lahko počaka jesensko zdravljenje takoj po končani paši izprazniti medišče in zdraviti zdravljenje je potrebno izvesti takoj Za testna zdravljenja so kriteriji nekoliko drugačni, saj z zdravljenjem odstranimo večino varoj, ki so zunaj zalege. Te varoje množimo s količnikom od 4 do 7 odvisno od trenutnega obsega zalege. odpad do 10 varoj* od 10-50 varoj od 50-100 varoj potrebni ukrepi naša družina ni ogrožena in lahko počaka jesensko zdravljenje takoj po končani paši izprazniti medišče in zdraviti zdravljenje je potrebno izvesti takoj Populacija varoj se z vsakim mesecem razvoja čebelje družine podvoji. V prvi fazi eksplozivnega razvoja čebelje družine se varoje razmnožujejo počasneje od čebel, ko pa se čebela jeseni krči na zimsko družino, pa se to razmerje spreminja v prid varoji, ki v tem času pokonča največ družin. Jože MATAVŽ, dr. vet. med. Veterinarski Zavod Slovenije, Odd. za zdrav, varstvo čebel 10 intervju vestnik, 17. apn^, Štefan Cigut: Namesto evropskih programi za občinske reveže Država pita prekupčevalske in mesarske kravi Kmečko vprašanje se je v zadnjem času ponovno aktualiziralo, in to ne v pozitivnem, ampak v negativnem smislu. Ponovila se je zgodba zadnjih let, ko je v hlevih ostalo veliko govejih pitancev. Mesarji povezujejo krizo z zmanjšano porabo govejega mesa na račun bolezni norih krav, hkrati pa molčijo o uvozu poceni mesa iz tujine, ko so kljub jasnim predpisom izigravali predpise in namesto uvoza mesa zaradi izvoza precejšen del tega mesa plasirali na domačem trgu. Toda polni hlevi so le vrh ledene gore kmečke krize. O tem, kako krizo čutijo kmetje, smo se pogovarjali z enim večjih kmetov v pomurskem prostoru Štefanom Cigutom iz Noršinec. Cigut, ki bi po evropskih ali sosednjih avstrijskih kriterijih spadal med male podjetnike, obdeluje tačas okrog 90 hektarjev zemlje in je kmet, ki ima zaokrožen proizvodni ciklus od poljedelstva do živinoreje, razen reje krav molznic. Kriza v kmetijstvu oziroma živinoreji je ponovno dosegla svoj vrhunec, pitanega goveda tako rekoč ni mogoče prodati, kje so razlogi za krizo? »O problemu na širši ravni težko govorim, vem samo to, da kriza res je, ker jo občutim na lastni koži. To, da pitana živina že nekaj časa čaka v hlevih, je dejstvo. Dejstvo je tudi, da se s problemom ne srečujemo prvič, ampak se ponavlja že nekaj let zapored. Ob vsem tem pa je najhujše, da smo kmetje pri reševanju problemov prepuščeni sami sebi. K reševanju problema pristopamo individualno, kar nas še posebno tepe.« Kako mislite to, individualno? »Preprosto, če hočem sprazniti hlev s šestdesetimi pitanci, kolikor sem jih imel sedaj za prodajo, si moram sam najti kupca in si zagotoviti prodajno ceno. V tem primeru imam sicer nekaj prednosti pred manjšimi kmeti, zaradi količine in kakovosti. Vendar je potrebno v prodajo vložiti velike napore, da najdeš kupca in dosežeš še sprejemljivo ceno.« Kolikšna je ta cena? »V tem času sem uspel z neposrednim izvozom pitancev v Italijo po nekaj več kot 480 tolarjev za kilogram klavne teže. Ob 54-od-stotni klavnosti sem iztržil okrog 155 tisoč tolarjev za govedo. Po obračunanih stroških za nakup teleta, ki stane okrog 70 tisoč tolarjev, če ga kupim z lastnimi obratnimi sredstvi, oziroma 75 do 77 tisoč, če ga kupim na posojilo, vreče krmila in za zdravstveno zaščito mi ob vsej preostali domači krmi ostaja okrog 10 tisoč tolarjev po pitancu. Toda ta račun zavaja, kajti pri tem ne upoštevam nobenega stroška živega in strojnega dela, ki je potrebno za pitanje, pridelavo in pripravo krme. Pri prodaji pa naletimo na še en velik problem, ki gaje potrebno rešiti vzporedno s prodajo, to je rok plačila. Tu je stalno izsiljevanje, saj je prava redkost, da nam uspe dobiti denar v tridesetih dneh, ponavadi pa so ti roki bistveno daljši.« Ko ste govorili o klavnosti, je očitno, da imate kakovostno živino, ne glede na to, da teleta vozite tako rekoč z vseh koncev Prekmurja. »Klavnost je bila v preteklosti še boljša, ko pogoji pri zakolu niso bili tako rigorozni, kot so danes. Po drugi strani pa je vse odvisno od kakovosti in priprave krme. S pitanci je tako kot s kravami. Za kravo velja, da se »doji pri gobcu«, tako je tudi v primeru pitancev.« Ali ste prepričani, da so vsega tega kaosa krive nore krave, kot pravijo mesarji, ki se izgovarjajo na zmanjšano porabo govejega mesa? »Ne, to ne bo držalo pa tudi ne bo držalo, da ni povpraševanja po našem mesu v tujini. To govorim iz lastne izkušnje. Problem je, da država vodi stihijsko uvozno politiko in dovoljuje nekontroliran uvoz ali pa je nedosledna pri pobiranju prelevmanov. Tega sicer ne morem potrditi, toda govori se, da je kar nekaj uvoznikov, ki naj bi uvozili meso zaradi izvoza, a je meso poniknilo na domačem trgu, ne da bi kdorkoli .pokasiral’ prelevmane, s katerimi bi morali zaščititi domačo živinorejo. Če to drži, potem bi država morala dovoliti, da poskrbimo za prodajo svoje živine na tujih trgih, in naj nam zato da ustrezne stimulacije. Ni pa logično, da te stimulacije sedaj dobivajo posredniki in mesarji. Verjetno ste tudi sami opazili, da je v vsaki trgovini ali mesariji napis, da tržijo meso slovenskega porekla, in ob naših problemih s prodajo govedi ne vem, ali so ti napisi, milo rečeno, iskreni, da ne rečem resnični.« Koliko je za nastali kaos kriva država in kako ocenjujete odnos države do kmetijstva? »Vsega bremena ni mogoče zvaliti na državo. Odgovoriti bom poskušal na dveh ravneh. Kolikor mi čas dopušča, da spremljam medije, slišim, da se vse diskusije vrtijo okrog Evropske zveze in tega, kako kmetijstvo ni pripravljeno na vstop v Evropo in kako bo kmetijstvo v Evropi najbolj izpostavljeno. Ob teh razpravah pa še nisem slišal, da bi kdo povedal, da so za usposobitev kmetijstva za vstop v Evropo sprejeti ti in ti ukrepi in je na voljo toliko in toliko denarja, da se kmetje ali kmetijstvo pripravi na to, da bo v Evropi preživelo. Na drugi ravni pa moram povedati, da se stalno gasijo požari. Že lansko leto smo se reševali z interventnim odkupom za blagovne rezerve, toda ta izkušnja ni bila dovolj in ponovno smo pred podobnim problemom kot lani, le da je še hujši. In če se problem ponovi še enkrat, nas na Evropo ne bo treba pripravljati, ker se bomo sesuli. Kvečjemu nam lahko pripravijo socialne programe za občinske reveže.« »Nula koma jozef« Kljub vsemu je vlada sprejela določene ukrepe za zaščito govedoreje? »Ja, toda kdo bo iz tega naslova največ pospravil v svoj žep? Mi kmetje gotovo ne, saj vidite, da-dobi izvoznik (mešetar, ki opravi največ uvoza za izvoz, op. p.) 110 tolarjev stimulacije za kilogram žive teže, za govejo četrt pa celo 206 tolarjev, medtem ko je zaščitna cena za tretji cenovni razred živine 480 tolarjev. Že prej sem govoril o zaostrenih razmerah pri klanju in te bodo sedaj še hujše, in če sedaj to sešteješ, bo dobil kmet ponovno nič ali, kot pravijo, ,nula koma jozef.« Dvojna smetana iz enega mlek? Toda ali kljub vsemu nosi vso krivdo država? Zdi se mi, da so prekupčevalci in tudi mesarji dobro organizirani, sicer ne vem, kako bi jim uspevalo, da bi z enega mleka pobirali dvojno smetano. Najprej služijo s poceni uvozom in kujejo dobičke, potem pa ustavijo odkup in državo prisilijo, da jim ob zajamčenih nizkih odkupnih cenah še plača izvoz na tuje trge, in drugič zaslužijo. »Se strinjam. Prepričan sem, da smo prekmurski kmetje v najslabšem položaju, saj med nami vlada kaos. Praktično smo ostali brez vsega. Zadruga se je sesula, Pomurka se je sesula, sami kot posamezniki pa smo brez moči. Če k temu prištejeva še državno politiko, so že kmetije, ki so na robu preživetja. Znano mi je, da nekateri kmetje niso sposobni skrbeti niti več za socialno varnost.« Kljub vsemu je tu združenje govedorejcev, ki mene osebno bolj spominja na klub jokajočih kot kako gospodarsko združenje z določeno težo in močjo, kot ga imajo recimo gospodarska združenja v razvitem evropskem svetu. »Tudi to drži, kajti opozarjanje, da stalež govedi v Pomurju pada, daje zastal odkup, ne pomeni tako rekoč nič. In v sedanjih ukrepih se vidi moč združenja, ko nismo dobili tako rekoč nič.« Panonka, politični interesi in tolste marže Toda ali v zadrugi niste še tako daleč, da bi s pomočjo lastniških deležev vsaj delno kontrolirali predelovalno industrijo, ki vas s špekulativni posli in doseganjem ugodnosti na ravni države posredno uničuje? »Naj še enkrat poudarim, zavedam se tega, da kljub velikosti kmetije in raznovrstni proizvodnji od poljedelske do živinoreje (letno redimo 160 pitancev) na trgu ne pomenim nič. Nič mi ne pomeni niti politično organiziranje, dokler ne bomo imeli močnih zadrug. S Panonko tega preprosto ne bomo dosegli. Zakaj? Zato, ker se znotraj Panonke tepe preveč osebnih in političnih interesov, da bi ta zadruga lahko bila učinkovita in ščitila riaše interese. Dovolj nazorni so že boji med kmeti za prevlado v upravnem odboru zadruge, potem so tu še interesi zaposlenih in odnos nekaterih do svojega posla. Svež primer je odnos enega od skladiščnikov, ko sem ga prosil, naj stopi do deponije z apnencem, da naš delavec naloži apnenec, a mi je hladno odvrnil, da ne gre, ker nima časa. Tako je delavec čakal poldrugo uro in tega delavca sem za ta čas moral plačati, saj ni bil on kriv, daje stal brez dela. Ali naslednji primer odnosa zadružne gospode do kmeta. Po poizvedovanju mi je uspelo priti do dobavitelja norveškega umetnega gnojila v petstokilogramskem pakiranju, s katerim smo se dogovorili za ceno, način plačila in transport, potreboval sem le drobnoprodajnega in plačilnega posrednika. Dogovorili smo se za petodstotno maržo, toda ko sem prišel urejat papirje, so mi zaračunali 15-odstotno maržo. Tudi pri živini naj bi pobirali velike marže.« Kaj pa lastniški deleži? »Lastniške deleže smo prek zadrug res dobili, toda koliko teh deležev je ostalo znotraj Panonke, mi ni znano. Žalostno je, da tisti, ki smo te deleže ustvarjali, nanje nimamo nobenega vpliva in tudi ne-razpolagalne pravice. Občutek imam, da se s sedanjo razprodajo deležev ne rešuje zadrug, ampak se rešujejo plače zaposlenih. Osebno ne izražam nasprotovanja do zaposlenih, toda na ravni zadruge v organizacijskem smislu ni vse na svojem mestu. Prepričan sem namreč, da bi glede na tradicijo in razvejenost prodajne mreže z dobro organizacijo in pravim pristopom lahko rešili precejšen del težav pri tekočem poslovanju. Toda ali se o tem sploh splača razmišljati, če se povrneva k primeru, ki sem ga opisal. Sedaj tudi vidim, kakšno napako smo storili, ko smo pristali na uveljavljanje lastninske pravice Panonke v vseh tistih podjetjih, kjer so bile ustanovljene specializirane zadruge, ne glede na to, na kakšen način so bile ustanovljene.« 5 čim ste sploh zadovoljni in katera kultura prinaša dobiček? »Že nekaj časa je to sladkorna pesa, kjer, kot kaže, so urejena tudi razmerja do države. Do sedaj smo s peso zasejali več kot tretjino površin, v letošnjem letu bo te kulture zaradi kolobarja nekaj manj, toda pri tej poljščini so razmere pridelave najstabilnejše. Je pa res, da se tudi tu srečujemo z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki so predvsem tehnološke.« ' Sladkorna pesa in ekološki sklad Kako mislite tehnološke narave, v smislu pridelave ali spravila? »Pri pridelavi smo se približali zgornji meji, potrebne so morda kake manjše korekcije, ki ne morejo bistveno vplivati na višino pridelka, vsaj v mojem primeru. Je pa res, da te možnosti niso povsod povsem izkoriščene. Velik je predvsem problem spravila, ker je velik del mehanizacije zastarel, čeprav sem sam v lanskem letu kupil najsodobnejši stroj za spravilo. Mi kmetje in tudi tovarna imamo velik problem s primesmi. Primesi so prst, ki jo s peso odvažamo z njiv in se potem kopiči na deponiji v tovarni. Na eni strani je to siromašenje obdelovalne zemlje, na drugi pa problem za tovarno, ki s tem muljem ne ve kaj početi. Problem je obvladljiv z vlaganjem v tehnologijo. Osebno razmišljam o naložbi v nakladalno mizo, s katero bi problem rešili, saj bi v idealnih razmerah spravila primesi lahko znižali na največ na tri do pet, v težjih razmerah spravila (vlaga) pa na osem do deset odstotkov. Toda vložek je zaenkrat zame osebno prevelik, saj stroj stane okrog 400 tisoč mark. Zato ne bi bilo napak, če bi se v naložbo vključila tovarna in država, če ne prek kmetijskega ministrstva pa s pomočjo sredstev iz eko-lošega sklada.« Včasih ste proračun kmetije krpali s storitvami, kaj vam pomenijo storitve danes? »Storitev na, da se tako izrazim, množični ravni ne opravljamo več. Opravljamo pa še vedno specializirane storitve predvsem s tistimi stroji, ki so po tehnologiji na vrhuncu in jih ni mogoče popolnoma izkoristiti samo na naši kmetiji. Neracionalen bi bil recimo vložek 300 tisoč mark v stroj za spravilo pese, s katerim bi pobral peso s 30 hektarjev svojih njiv. Ali pa kateri koli drug stroj.« To pomeni, če prav razumem, da še niste dose gli optimalnega obsega svoje kmetije? »Po potencialu, ki ga imamo v mehanizaciji, in tudi glede na ljudi smo sposobni obdelovati 200 hektarjev zemlje. Četudi je strošek obdelave nekoliko višji, nas ne moti, če so površine razdrobljene. Problem je bolj, kako do te zemlje priti. Če se recimo prijaviš na razpis zemljiškega sklada, nas spravijo vse v isti koš in položaj, kmetija in njena ekonomska moč ne pomenita nič ali skoraj nič. Mi smo se dokazali, saj obdelujemo zemljo od najbolj kakovostne do najslabše ilovnate na obrobju Goričkega in povsod dosegamo visoke pridelke.« Kljub vsemu, ali je sedanjih 90 hektarjev z dodanim zaslužkom s storitvami dovolj, da lahko po- slujete z lastnimi stvi oziroma kako sploh P te svojo proizvodnjo, ' j poljščinah - pšenici, k° , dkorni pesi - in omenjen gu govedoreje ter neko še mu obsegu svinjarije lično dolge dobe la od najmanj šestih m „ leta in leta in pol 1»5 i proizvodni vložki na tanca kljub vsemu ve^ »Zaenkrat mi to neU S financiram s tudi s P^J^ za pridobivanje le-te P । ni. Vsekakor pa so zam( no osebo slabši kot r.e j djetje.Tudi to je neresen v kmetijske politike.« i Na Goričkem bi imel farmo mo Rejo krav molzni sle^ opustili, danes pra^ proizvodnja ponovno J »Da, mika me, 1 ubadanj nekaj časa se ubau^^ kako priti na opuste do zaokroženega a i (i okroženih kosov zc । okrog 40 do 50 h6 lahko uhlevil 50 do nic ali pa celo kaj' posli! dva skrbnika. ki bi dolgoročno P ^ii’ v proizvodnem m slu. Ne glede na ce poglavje zase m se ubadam, je to stalen p» priliv denarja, če mo, po drugi Stranj zniža strošek za otJ Če sem iskren,,» 6 / mika lastna fma«^ dobno kot mesa,s no že začeli-In k|netijJ trčila na problem tike države, ki J6 P nekaj časa se j in tudi občine.« Iz bukovniško v marijansko » Kako to mislite »Z občino je PJIm z državo, če drža ,oVakL som velikih in P, na ravni občin6 delamo nesmisl6’ sta|eO siranje povečam. Do tujevseleP^Z bvencija izgubi daje za prevoz gski J niškega v mat J tem staleža ms : pak smo kravo 1 konca občine n Prej ste se dota* . svojih pridelkom- »Tojeena« kateri bomo v . s suhornesnim1 ,em nadalje« J, ponudbo za tu dnosti. glede na to, razmerah to d / boljših higieni di nas pri te*> Ji dpisi omejuj6! jjsi11 / pa tudi ni«« saj se v dopo gaja marsikaj, p<> j in tega ne b J način.« '■••"jr* plačnim dostčP M J pospeševalne »Če bi s^ndilW in čakal al* inštitucijo, bi । joj / da sem P°ve ni)jl4 L vem druga66’ le nasvet v niso dali P^Le', Ji) useu svoje kg 4/ lo biti drug« M državno slu2 .,01)1 i ti za tistega’ J ali ne?« Revija plesnih skupin t Brez C1TE, Kelly Family novnih šolah pa so pojasnile, da si otroci najbolj želijo prav teh sodobnih plesov in glasbe in jim s tem tudi ustrežejo. Selektorica bo med plesnim skupinami Andromeda, Mini najden- kulturni koledar ii i'1 * 4* m macarene ne gre i?! stavile so se cde b1*3 v sred° plesna revija za osnovne šole. Pred-^ružnice oVn ?Snovne 'z Gornjih Petrovec, Kuzme, Kroga -ti delujejo na t h Murska Sobota, in Beltincev ter osem plesnih skupin, Se^mdeset nle 6 Vsega skupaj seje tako zbralo nekaj manj kot ra Plečko str TCeV 'n Ogledala si jih je tudi selektorica Barba-pn„ j ° °Vna s°Belavka za plesno dejavnost pri ZKO Maribor. narevk0??\Mu^ s°boto ker je ^ativno tn °-Presenečena ob stopov. z!v°P'sanosti na-"e skuPine deb •e’ da Posameznih vPlivov UJej° brez P°seb-de d'ZPa Pri-trendov to n Vp svetovnih P^ht in s° danes glasba y'n plesa Kelly Fami’ macarena. Selektori- ca je predlagala, da bi bilo za-željeno, da se v ples vnaša več originalnosti, da se lahko snov črpa iz številnih obstoječih smeri in dogajanj. Mentorice plesnih skupin na posameznih os- čki, Mavrica, Najdenčki, Osem zvezd, Plesalko Petro in Caught In he Act izbrala najboljše, ki se bodo 15. maja udeležili območnega tekmovanja v Slovenj Gradcu. Pohvala in spodbuda pa sta dobrodošli tako za plesalce kot mentorice, te pa so bile tokrat Mirjana Budja, Ingrid Pojbič, Majda Domjan in Bernarda Jaklič. Še posebno mentorice s tega konca so prikrajšane, saj so oddaljene od centra plesnih dejavnosti, časa za seminarje v Mariboru ali kje drugje pa vedno zmanjka. Zato so se skupno odločili, da bodo še maja na tem koncu pripravili plesni seminar, na katerem bodo predstavili nekaj sodobnih plesov, jazz in afriške plese. ANR, foto: J. Z. d knjiga Karoline Kolmanič v-s« naroiine ^oimanic Razcvet sončnice nekaj let zakopan v založnikovem predalu, pa se mu je le uspelo prebiti na knjižne police. Izid romana je še toliko pomembnejši, saj imamo Slovenci zelo malo romanopisk, še po- sebno takšnih, kot je Karolina Kolmanič. Na predstavitvi romana Razcvet sončnice sta sodelovala tudi založnik Peter Amalietti in cimbalist it' ,ein‘ talni?3118 Razcvet *' |)rostorB| grajske dvorane v Murski Soboti predstavi-hadi “^Betti. KS?ncn!^e P*satdjice Karoline Kolmanič, kije izšel pri tud, to knji* man‘5eva je znana negovalka prekmurske pripovedne Pretk??prav to nik ta vrednota. Po njenih knjigah najraje segajo ■•••Mala pomcn'’ da je izključno pisateljica za bralke. Na »žam >•' s° krivd i '!e.zgodba romana skoraj resnična, posvečena pa je । J0 nase. e ^rivi, in predvsem tistim, ki vso krivdo in breme pre- ^jubt°Sreden načinV0'1 posreden »o zaz?®čnini dogoTeZani z nj0' optimi 08 v 2godh<> drUzme’ zna 2at°je^a ter volje dVn-esti veliko ^?akMkZU0^ « ‘n ne Ugasne C' ”',a'na' sonce tl sl A " našla i kala streho sreče Mt. ^erjev^ V8ot°vo ni le X 8a je dolltehi Z'V1 V naSi J ete a Podobna V naJsti r„ s°nčniCP; . medaKolm e-Ze nien Pet-spada '4 v v°?.UsPaje or!J^ -^del °Jllt8rieri izd ?6J °bsežen. ?lrii?0radap?n,okolišt,r t < no? Plse tudi otro- ln°dntnd Zlke^^ tUdl Sama je zelo dejavna kot prevajalka. Karolina Kolmanič je dolgoletna članica Društva slovenskih pisateljev in Nemške pisateljske zveze. Sicer pa je roman o družinski tragediji začel nastajati že pred desetimi leti, potem je v nadaljevanjih izhajal v reviji Otrok in družina, bil Andi Sobočan. ANR Mednarodna razstava sakralne umetnosti Biblični motivi kot likovni navdih n V župnijskih prostorih cerkve sv. Nikole v Murski Soboti je bila v soboto, 12. aprila, otvoritev sakralne razstave. Svoje izdelke je predstavilo sedemnajst umetnikov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki so na platnu, papirju, lesu in steklu upodobili različne sakralne objekte in simbole. Na otvoritev razstave so prišli ustvarjalci del, predstavniki in duhovniki obeh avtohtonih cekva in tudi drugi. Med drugim se je otvoritve udeležil tudi pomožni škof Jožef Smej. Prireditev je potekala ob spremljavi glasbe, pel je Mešani komorni zbor cerkve sv. Nikolaja, na sintetizator sta igrala Urban Kuhar in Sašo Zver, kot solist pa je zapel Franc Kozel. Razstavo sakralne umetnosti si lahko ogledate v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure in ob nedeljah dopoldne. >• A Sz $ 4 aPri|adan od 17 * P0. Uri 1 lahko L do 20 9r°dii\L^datp b 18- in pa b° ^ia Oruž-a Spore-^^atiidg zmska ko. i?- pe- M Ob 'ft^^noko- "i Pone^.so' o °b Ir Tisto soboto zgodaj popoldne se je v župnijskih prostorih zbrala množica ljudi, ki so na kakršen koli način pomagali pri ustvarjanju te razstave ali pa so želeli ob otvoritvi povedati nekaj stavkov, svoje mnenje ali spregovoriti o pomenu razstave. Vlado Sagadin, ki je pomagal pri postavitvi razstave, je dejal, daje izziv umetnika sakralne umetnosti razmeroma lahak, saj likovni umetniki neprestano slikamo pokrajino, ki pa nosi krščansko tradicijo. Sakralna simbolika prevladuje marsikje na prtih, skrinjah ... in umetnik je skorajda ne more zaobiti. Umetniki se tako hote ali nehote vsaj enkrat, če ne pogosteje, v življenju srečajo z upodabljanjem teh simbolov. To upodabljanje pa je lahko kot izziv ali sprava, pa najsi upodobijo cerkev, Veronikin prt, križno znamenje, biblične motive, portret Jezusa Kristu- sa ali sakralno fantazijo in izkušnjo. S to tematiko so se in se nekateri sodelujoči na razstavi še vedno ukvarjajo. To pa so Franc Bencak, Ernest Bransberger, Irena Flisar, En-dre Gonter, Karel Kosednar, Franc Mesarič, Nuša Pavlinjek, Irma Premrl, Vlado Sagadin in Evgen Titan iz Slovenije, Alois Bresik, Birgit Contala, Brigitte Gindra, Herbert Heusserer in Helga Maria Ruschitz-Czigler iz Avstrije ter Živko Žiga Brkič in Mira Ostojič iz Hrvaške. Sprva je kazalo, kot da je to še ena razstava v sklopu številnih, ki se dogajajo v naši pokrajini. Vendar je ta razstava izjemna tudi po tem, da prikazuje upodobitev izključno sakralnih podob in simbolov, poleg tega pa, da je bila pripravljena v župnijskih prostorih, kjer so razstave bolj izjema kot pravilo. Tamkajšnji župnik Martin Horvat je povedal, so s tem želeli prispevati h kulturnim dejavnostim v Murski Soboti. Velike zasluge za to, da so se zbrali številni umetniki, pa ima tudi gospa Marija Kerečeva. Pri razstavi pa se je izkazalo, daje multinacionalna in mul-tikonfesionalna po avtorjih sodeč ter da ima glede na navzočnost različnih duhovnikov in predstavnikov cerkve tudi ekumensko vrednost. Vsi organizatorji in sodelavci pa so obljubili, da bo razstava tradicionalna ter da bodo v prihodnje povabili še širši krog umetnikov. ANR Delimo vstopnice za kino George Clooney ni igral v filmu Jerry Maguire, kot ste mnogi zapisali, Glonney je zaigral v filmu Tistega čarobnega dne. Izžrebali pa smo dopisnico Antona Kozarja, Mele 14, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Poslali mu bomo dve vstopnici za kino. Novo vprašanje pa se glasi: Kolikokrat je bil nominiran za oskarje in koliko kipcev je dobil film Jerry Maguire? Odgovor Razstava slik Branka Borka Potovanje na konec sveta Kupon št. 7 Odgovore pošljite do 22. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. V muzeju v Gornji Radgoni so odprli razstavo slik domačega avtorja Branka Borka. Borko je s tehniko suhega pastela na platno prenesel svoje vtise s potovanja po Avstraliji, Novi Zelandiji in Fidžiju, kjer je bil v začetku letošnjega leta. Otvoritev razstave v nabito polni dvorani je popestril s filmskimi posnetki podvodnega življenja ob Velikem koralnem grebenu ter s predvajanjem glasbe domorodcev s Fi-džija in Maorov z Nove Zelandije. »Človek odhaja na tako potovanje z nekimi predsodki in pričakovanji, tam pa ga čaka kulturni in estetski šok. To je svet, ki je tako drugačen od našega, a na drugi strani mu je vendarle tako podoben,« je povedal Branko Borko, katerega je najbolj očarala Nova Zelandija s svojimi turkiznimi jezeri, Alpami in stilom življenja, ki je povsem podoben slovenskemu. TOMO KOLES DAN KNJIGE MURSKA SOBOTA: V sredo, 23. aprila, bo soboška knjižnica ob slovenskem dnevu knjige na stojnici pri Šopingu od 10. do 16. ure podarjala odpisane in v nekaterih drugih jezikih tiskane knjige. GLEDALIŠČE V okviru območnega srečanja gledaliških skupin SV Slovenije si boste lahko ogledali osem predstav. LJUTOMER: V soboto, 19. aprila, bo v Domu kulture ob 20. uri predstava Toneta Partljiča Oskubite jastreba. Gostuje DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice. VERŽEJ: V Domu kulture bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri predstava Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. Gostuje kud Vi-tomarci. RAZKRIŽJE: Predstavo Evalda Flisarja Stric iz Amerike si lahko ogledate v nedeljo, 20. aprila, ob 15. uri v Domu kulture. Gostuje kud I. Kaučiča iz Ljutomera. LJUTOMER: V nedeljo, 20. aprila, bo v Domu kulture ob 20. uri predstava Bertolda Brechta Malomeščanska svatba. Gostuje ZKO Murska Sobota. LJUTOMER: V pondejek, 21. aprila, bo ob 11.1 5 bo v Domu kulture predstava Dušana Kovačeviča Klaustrofobična komedija. Gostuje Torpedo Murska Sobota. LJUTOMER: V torek, 22. aprila, bodo v Domu kulture kar tri predstave, in sicer ob 1 0.30 Županova Micka Antona T. Linharta, gostuje kud Hotinja vas, ob 12. uri predstava T. Dorsta -Evgena Eva, gostuje mkud F. Paradiž Ravne ter ob 20. uri predstava Raya Cooneya Pokvarjeno v izvedbi kuda I. Kaučič iz Ljutomera. GLASBA MURSKA SOBOTA: V četrek, 1 7. aprila, bosta ob 20. uri v Galeriji Murska Sobota nastopila Učiteljski pevski zbor OŠ III in Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Zborovodja je Ladislav Gy6rek. MURSKA SOBOTA: V torek, 22. aprila, bo v dvorani soboškega kina ob 20. uri dobrodelni koncert Mešanega pevskega zbora Radenska za nakup mamografa. Zborovodja Tomaž Kuhar. LJUTOMER: V okviru 70-letnice Glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera se bodo tudi ta teden zvrstile številne prireditve. Tako se bo predstavil v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri v avli osnovne šole Križevci s svojim programom oddelek glasbene šole iz Križevec. V petek, 18. aprila, bo ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Ljutomer koncertni večer dijakov in študentov glasbe. V ponedeljek, 21. aprila, ob 1 8. uri bo v kultunem domu v Veržeju nastop glasbenega oddelka iz Veržeja. V sredo, 22. aprila, ob 18. uri bo v avli Osnovne šole Razkrižje nastop glasbenega oddelka z Razkrižja. GORNJA RADGONA. V petek, 18. aprila, se bo v avli osnovne šole Gornja Radgona ob 17. uri začela revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol. Sodeluje štirinajst zborov iz občin Gorja Radgona, Radenci in Svet Jurij. PLES MURSKA SOBOTA: V petek, 18. aprila, ob 18. uri se bo v grajski dvorani začela revija folklornih skupin. DOLGA VAS: V petek, 18. aprila, ob 13.30 bo v vaškem domu v Dolgi vasi medobčinsko srečanje plesnoritmičnih skupin. ODRANCI: V soboto, 19. aprila, ob 20. uri se bo v dvorani vaškega doma začelo medobčinsko srečanje odraslih folklornih skupin. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci prisluhnejo vsako sredo ob 16.30 pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: V ponedeljek, 7. aprila, lahko najmlajši prisluhnejo pravljičnim uram z delavnicami, ki jih vodi Branka Jasna Sto-man. DOGODEK MORAVSKE TOPLICE: V petek, 18. aprila, ob 20. uri bodo v občinski dvorani odprli razstavo likovnih del Adolfa Pena. Predstavili bodo tudi knjižico Značilnosti naravnega okolja Občine Moravske Toplice. MURSKA SOBOTA: V torek, 22. aprila, ob 17. uri bo v Galeriji Murska Sobota srečanje z umetnikom Ignacem Premošem. OTVORITVE LJUTOMER: V petek, 18. aprila, bo v Galeriji Anteja Trstenjaka ob 18. uri otvoritev razstave slik in grafik Bogdana Čobala. Razstava bo odprta do 8. maja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled pregledna razstava slik Ignaca Premoše, nastalih v letih 1974-1997. V prostorih Galerije Murska Sobota je na ogled tudi razstava Nove knjižnične stavbe v prostoru Alpe - Jadran. Razstavo si lahko ogledate do 26. aprila. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Igorja Banfija. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane pa je na ogled pregledna razstava članov LIKOSA. MURSKA SOBOTA: V župnijskh prostorih cerkve sv. Nikolaja si lahko ogledate mednarodno razstavo Sakralna umetnost. Razstavljajo domači ter avstrijski in hrvaški umetniki. LENDAVA: V galerji Lendava si lahko ogledate razstavo del kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Jos-zefa Lakatosa. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda je na ogled razstava slik Aliče Jaušnik. n* glasbeni sceni vestnik, 1 7. aprilj^, Jazz & Blues Pogovor z Vladom Kreslinom Druženje s Kocipri je enakovredno z nastopanjem Les McCan Les McCan je ena najbolj pozitivnih osebnosti v zgodovini popularne glasbe. Pozitivna energija, ki jo sprošča iz svojih skladb in še posebaj na koncertih, je vsekakor nekaj svojevrstnega. Prav tako učinkovit in pozitiven je njegov zadnji album z naslovom Listen Up. Zgodba o nastajanju tega albuma je nekaj čisto posebnega. Les McCan je namreč hud sladkorni bolnik in ta bolezen gaje leta 1995 za šest tednov prikovala na posteljo. Vse skupaj seje zgodilo v nekem majhnem nemškem mestu, kjer bi Les z svojo skupino Magic Band moral začeti kratko turnejo po Nemčiji. Tik pred prvim nastopom je dobil tako hud napad, da mu je ohromela cela leva stran telesa. Namesto na koncert so ga odpeljali v mestno bolnišnico. O tem Les pravi: »To je bila neverjetna izkušnja, kije v življenju še nisem doživel. Nihče od osebja me ni poznal, znašel sem se v deželi, katere jezika sploh ne znam, pa vendar so se mi vsi posvečali z izredno pozornostjo. Lokalni organizatorji so seveda vedeli, da sem v bolnici, in so me v velikem številu obiskovali. To je bila izredna izkušnja. Doživel sem pravo ljubezen. Do teh ljudi čutim dolžnost, da se vrnem, odigram koncert do konca in jih vse pozdravim.« Pozitivna energija, ki jo Les nosi v sebi, mu je vsekakor pomagala, daje pri svojih 61. letih prebrodil to bolezen in že čez leto dni poslal v trgovine svoj najnovejši izdelek Listen Up. Les McCan je bil kot član skupine Gena McDaniela prvič opažen tam nekje leta 1959. Že naslednje leto je sestavil svoj trio in kmalu zaslovel kot izreden zabavljač, ki je s svojim blue-sy jazz načinom igranja klavirja in izrednim glasom spravljal na noge cele dvorane. Pred kratkim je izšla zbirka njegovih plošč z naslovom The Les McCan Anthology, ki na kratko predstavlja njegovo bogato glasbeno zgodovino. Na ploščah se predstavlja s svojimi prijatelji, kot so Eddie Harris, Ben Web-ster, Gerald Wilson Orchestra, Stanley Turrentine, Lou Rowls itd. Njegovo najbolj znano'delo pa do danes prav gotovo ostaja plošča z naslovom Swiss Moment - Live At Montreux. Ta nastop je bil za takratni čas (leto 1969) izredno presenetljiv, saj je Les McCan s svojo takratno skupino predstavil zelo energično mešanico jazza in bluesa, podprto z močnimi funkovskimi ritmi. Takšen pristop h glasbi je za tiste čase pomenil nekaj posebnega in ta plošča je za seboj potegnila mnogo mladih zasedb, ki so začele uporabljati to mešanico. Prav tako je bil ta koncert v celoti zelo improviziran, saj je znano, da so dobili trobentača Bennya Baileya komaj dva večera pred nastopom, mu pokazali osnovne akorde in ga prepustili glasbi. O uspehu koncerta priča tudi odziv publike, ki je ob taki kombinaciji glasbe dobesedno ponorela. Vlado Kreslin sodi med tiste redke glasbenike, ki jim je uspelo, in to med prvmi, da so mlajšim poslušalcem približali ljudsko glasbo, starešim pa glasbo, ki so jo večinoma poslušali mladi. Govorimo seveda o prevladujočem prepričanju. Prek Kreslina pa smo lahko spoznali, da glasbe ne moremo deliti samo na obstoječo in minulo, ampak na glasbo, ki te gane, in glasbo, ki te pusti ravnodušnega. Se ti morda kdaj zazdi, da je tvoja popularnost večja v Ljubljani in drugih delih Slovenije kot doma? »Ne, o tem ne razmišljam, ne ukvarjam se s tem, kje sem popularnejši. Res pa je, da tam res težko dobiš vstopnice za koncert. V Cankarjev dom pridejo avtobusi iz Tržiča, Celja, Primorske, sem pridejo bolj namensko. Doma pa mo-' raš predvsem paziti, da ne bi kdo mislil, da si »važen«. No, ampak tako je v glavnem povsod v Evropi, tja pa itak hočemo ha, ha, ha ... Dejstvo pa je tudi, da kjer koli igramo, nas pridejo poslušat Prekmurci. Tudi če igramo na Dunaju, v Bruslju ali v Franciji... Po koncertu nas vedno poiščejo za odrom. Smo kot ambasada, kjer koli se razve, da igramo, se zberejo Prekmurci. Kociprov Janci pa je tisti, ki pozna skoraj vse.« Komu in kje igrate v tujini in ali je več na etno festivalih? »Igramo na rock koncertih, v Bruslju smo igrali na Womexu, etno world mušic festivalu, kjer pri organizaciji sodeluje tudi Peter Gabriel, različno ... Ko igramo zunaj, jaz publiki na kratko povem, o čem bomo peli, da si potem laže predstavljajo. Moram dodati še to, da ko je publika videla Kocipre, je milo rečeno znorela.« V zadnjem času si precej aktiven v akcijah proti nestrpnosti? »Odkar pomnim oziroma odkar sem toliko znan, da sem komercialno zanimiv, nastopam tako kot mnogo mojih »kolegov« po svetu in v Sloveniji na dobrodelnih prireditvah. Za otroške bolnice. psihične zavode, pri zbiranju denarja za ostarele, za invalide, za športnike, zadnja leta pa seveda za pomoč beguncem v Sloveniji. Tudi zato sem se naučil bosanske sevda- bav bav, prijazen nasmeh gosta pa je zakon. Prav zato smo tako zelo odprti, da bi bil - roko na srce -srečen, če bi v kakšem bifeju na Dolenjskem slišal slovensko radijsko postajo, ne samo hrvaših. Ne, tudi zato mi je tuje, da bi si nekdo pripisoval zasluge za to, ker je bil rojen v ne vem kakšnem bolj »finem« narodu ali kraju in se imel za več od drugih.« linke in s temi njihovimi skladbami in seveda tudi s prekmurskimi sem pred tremi meseci nastopil v Sarajevu. Zadnje čase se mogoče več angažiram v akcijah proti nestrpnosti, nacionalni, rasni, vsakršni. Prekmurci smo znani po svoji gostoljubnosti in odprtosti. Živimo »na prepihu«, kot je nekoč dejal Miško Baranja. V sožitju bivajo različne verske skupnosti, različni narodi, tujci niso noben »Morda je mehkejša, sW| sem že v letih, ko mi bitimi^ več noben cilj ali kompH^' Raje bi bil dober avtor.« j Zelo redko izdaš plošče, tipT vedno v središču pozornosti I »Ne vem, če si je enosti^l vsako leto izmisliti deset M skladb. Jaz si jih ne more"1’'j si preveč navzoč, publiki^ j absorbirati vsega, če se trž^l ražam. Mi gremo snemaj takrat, ko mislimo, da sosv> [ resnično dobre.« Stilsko so tvoje kompaktni^ precej različne. Ponovna v nekaj avtorskih skladb, neM1.. dnih in nekaj priredb * Les McCan je kljub svojim letom še vedno zelo aktiven in zelo dobrodošel na’ vsakem festivalu (pred leti se je predstavil tudi pri nas). O pečatu, ki gaje pustil v popularni glasbi, pa priča njegova največja uspešnica iz leta 1969 Compared To What, katero množično predelujejo mlajši glasbeniki, obenem je ta skladba tudi ena najpogosteje »samplanih« skladb nasploh. V Gradcu se danes začenja mini jazz festival Yamaha Graz Meeting ’97. Spored je naslednji: 17. 4. ob 19.30- Al Foster/David Kikoski Quartet - Peter Erskin & MHS BigBand 18. 4. ob 19.30- Mino Cinelu - solo - Trilok Gurtu & The Glimpse 19. 4. ob 19.30- Cindy Biackman trio - Vinnie Colaiuta trio Iztok R. Glasbena uganka Dobesedno zasuli ste nas z dopisnicami in pravilnimi odgo-vorami, kar kaže, kako popularna je pri nas Simona Weiss. Nagrado pa prejme Ana Flisar, Staneta Rozmana 14, Murska Sobota. Čestitamo! Nagrado ji bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k novi glasbeni uganki: Kateremu znanemu slovenskemu ekspunkerju nagaja Sila težnosti? C Odgovor: Kupon št. 52 Odgovore pošljite do 25. aprila na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih glasbenikih želite brati v tej rubriki. Vseh vaših pripomb, mnenj in predlogov smo zelo veseli. Novice od tu Nekoč popularne srbske glasbene skupine so sedaj začele nastopati tudi po Sloveniji. Saj glasba nima meja, čepraj jo kdaj pa kdaj imajo glasbeniki. Med takimi je tudi skupina Smak, ki trenutno kroži po Sloveniji. Spomnite pa se jih lahko po skladbah Plava pesma, Mračni mol, Ljudi nije fer, Šumadijski bluz in še kakšnih. Od starih nastopata samo še Kepa in Točak. Skupina Laibach osvaja, definitivno. Na svoji turneji obdelujejo sedemnajst ameriških me- AUDIO - VIDEO - CD IMshoe - TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331 tropol, na poti domov pa se bodo ustavili tudi v številnih evropskih mestih. Del svoje turneje bodo sklenili 15. marca v Ljubljani, njihov naslednji koncert doma pa bo 31. maja prav tako v mestu, ki nosi njihovo ime. Tvoja zadnja plošča, ki si jo posnel, nosi naslov Pikapolinica. Zdi se, kot da jo je precej zaznamovalo rojstvo hčerke. »Nikoli nisem razmišljal, da bi moral delati pesmi za otroke, da bi znižal kriterij, da bodo otroci potem razumeli. Jaz se s svojo hčerko pogovarjam normalno, zato menim, da morajo biti tudi skladbe za otroke take. Skladba Pika-plonica govori o usodi, sicer pa smo sijih že kot otroci dajali na prste in jih spraševali, kam se bomo poročili. Skladba Zvezdice bele želi biti ironična do horoskopov, po drugi strani pa, kdo ti sploh lahko pove kaj o usodi.« Nova plošča je manj rockerska kot prejšnje, če gledamo tvoje avtorske skladbe? uspešnic. , gg »Sem tiste vrste zanimajo različne vrste glas ... sne! sem tudi sevdalinke, skladbe, ki so fantastične. 7o 'I srni iz srca in duše, kot^l Prekmurci. Takšne so tudi ske ljudske, in so takšne, WJ mo z bando, pogrošne go&ZA To so Micka, Ringišpd,^ J Pa tudi skladbe, ki jih limi bogovi, kot so J Joužek ... Pomebno pesem jajca’. Ko ti koža 8^ se mi koža naježi, če mis0 . v oko, je dobro, če ne'^' kakor koli že igrajo. različne komade. Zakaj?3 je na primer Joužek ppl^L sengerja, ki sem ga fP^M kitaro, je rekel: »Touje ma J bi mi mogli špilati.« taknila ta glasba, sicer pa.K I ve, kdo je Iggy Pop- A Ljudske skladbe ste kovski izvedbi. Tudi J^r I na primer. , m »To je rockerski ko^J ' sem verjel, da so bile ‘J“ J i dbe, ki jih igramo, l sba. Potem so šele P0 ^: j Seveda pa morajo biti s t j bre, da preživijo.« ul s Kako izbirate ’ svetujejo Kocipri inSI 1^ niki v skupini glede na j | bile nekoč atraktivni1’ । »Oni mi res ^^p^ ( morda niso na primer njo pa je napisal . j mi pri naših ni, da smo skupaj-in to se mi zdi skoJ z nastopom n^jntel na primer Ring1 p d in tam Konec prejšnjega meseca je izšel album umorjenega črnega rappeja B. L G.-a Life After Dead. Naslov si je glasbenik omislil že pred smrtjo, a se žal popolnoma ujema z dejanskim stanjem. Album se dobro prodaja, denar, ki bodo pritekel s prodajo, pa bo delno namenjen tudi ureditvi mladinskega doma v Brookly-nu. Skupina Smashing Pumpkins bo svoj glasbeni prispevek dodala tudi filmski glasbi. Posneli bodo skladbo za film Batman in Robin. Ker film temelji na zelo zelo velikih proračunskih temeljih, bo kakšen dolar padel tudi v Pumpkinsove žepe. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Imenujte sladkovodno jezero na otoku Cresu! ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 23. aprila 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. V KUPON ŠT. 11! NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NST 1 DON'T SPEAK - No Doubt 2. DONNA CON TE - Anna Oxa 3. WHEN I DIE - No Mercy 4. SILIKON - Bajaga 5. 2 BECOME 1 - špice Girls 6. GIRL IN A ŠPORT CAR - Chris Rea 7. FLY LIKE AN EAGLE - Seal PREDLOGI: VVITHOUT LOVE - Donna Lewis DON T LET GO (LOVE) - En Vogue DANS MA CHAIR - Patricia Kaas LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ZBUDI SE - Tanja Ribič 2. POZABLJENA - Jan Plestenjak 3. VETER Z JUGA - Tinkara Kovač 4. NEKDO - Natalija 5. SILA TEŽNOSTI - Peter Lovšin 6. ZORA SE BUDI - Avantura 7. ČE JE LJUBEZEN ISKRENA - Marjan Zgonc PREDLOGI: ŠE, ŠE, ŠE - Robi Horvat KJE Sl ZDAJ - Anika Horvat NAD MESTOM SE DANI - Ditka Haberl LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRoN 1. DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI - Slapovi 2. POMLAD - Primorski fantje 3. TRIGLAV NAS VABI - Gamsi 4. SLOVENCI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 5. VSO SREČO, PRIJATELJ - Štirje kovači 6. ČRNE TE OČI TVOJE - Janez Kardoš in Štefan Zelko 7. VAŽNO JE. DA SMO PRAVI - Fantje z vseh vetrov PREDLOGI: PRAV VSAKA POMLAD - Ans. Mira Klinca ZA OČETOV PRAZNIK - Ptujskih 5 OTROŠKA LJUBEZEN - Gorenjski muzikantje Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 24. aprila 1997. n® " |e»M Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za g,aS - Kupon št. 16 Glasujem za skladbo - tuja:__ domača: _____________________ narodnozabavna: _____________ Ime in priimek ter naslov:___ ^niK 17 april 1997 č?dsevi mladosti Caught in 28. marca je bila za številne najstnice nepozabna noč. Stojan Auer je namreč že četrtič gostil v svoji oddaji štiri priljubljene fante iz Nizozemske -skupino Caught in the act, ki je najpopularnejša ta trenutek v Evropi. Oddaja je potekala v diskoteki Masai, ki sprejme okoli tisoč ljudi. Prišlo je veliko deklet iz različnih krajev. Prav vsaka je imela darilce za zvezdnike. Dekleta so bila stara večinoma od 12-16 let. Bile so tudi mlajše oboževalke, ki v tisti gneči zaradi razburjenosti niso dobile dovolj kisika in so J'h člani mariborske reševalne službe nosili kot po tekočem traku, ker so omedlevale. Petnajst minut pred začet-kohi oddaje so oHnri« Skupina Caught in the act VIKTORIJA BENCIK, 6. raz. DOŠ I Lendava r^buhu sedmoglavega zmaja dng >Se? nenadnm Se' v gozd- seže do luknje, po kateri lahko mogel spraviti iz sebe i T % lam s o'' “«11 uuradoma zaslišal r jO’ WBilo je hujše od levjega. 1 takrat sem zagledal med dre-^'^j velikanskega in zelene-^■Ko sem stopil malo bliže. ^Wedal zmaja, ki je imel the act « vrata in najstnice so se kar vlile v diskoteko, kjer jih je že čakal Stojan Auer. Vse so bile zelo razburjene. Čez nekaj trenutkov je Stojan izgovoril ma pridem ven. Takoj sem se začel vzpenjati. Ko sem prišel na vrh, nisem našel izhoda. A čez nekaj časa so se zmajeva usta začela odpirati, jaz pa sem hitro smuknil ven in stekel domov. Sprva nisem gične besede: »Caugh in the act!« Simpatični kvartet - El-oy, Bastian, Benjamin in Lee -je stopil na oder. Vse najstnice so kričale in medvedki so leteli na oder, kot če bi jih vlili iz škafa. Fantje so zapeli šest pesmi, tri že znane in tri nove, ki jih boste lahko slišali kmalu tudi na novi zgoščenki Do it for love. Fantje so pripravili super šov in vse oboževalke so bile zelo navdušene. Žal je prehitro minilo. Ob koncu oddaje so solze kar polzele po licih deklet... mogel spraviti iz sebe niti besedi ce, potem pa sem le povedal, kaj sem doživel. Doma mi niso verjeli. Seveda, ko pa je kaj takega mogoče samo v domišljiji. IVO PODOJSTERŠEK, 3. d OŠ lil M. Sobota Projekt OŠ II M. Sobota, v katerega so pritegnili tudi druge šole Bila bi bogata knjiga pravljic Svojčas smo že pisali o zanimivem projektu z naslovom Pravljice še živijo, ki si ga je zamislil aktiv učiteljev jezikovno-umetnostnega področja na OŠ II M. Sobota; koordinatorka je bila šolska knjižničarka Majda Kerčmar. V projekt so se na njihovi šoli vključili tako rekoč vsi učenci, z javnim literarnim, likovnim, tehničnim in glasbenim natečajem pa so povabili k sodelovanju tudi druge OŠ v Pomurju. Odzvalo se jih je deset, kar je za začetek še kar spodbudno. Kot so obljubili, so pripravili pred kratkim sklepno prireditev (bila je v soboški kinodvorani), ki so jo posvetili tudi obletnici rojstva svetovno znanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in mednarodnemu dnevu knjige; obenem pa je bila to tudi zaključna prireditev ob koncu bralne značke. larjev. J. GRAJ S sklepne prireditve o projektu Pravljice še živijo. Foto: J. ZAUNEKER Imkdo so bili nagrajenci natečaja? Knjižne nagrade so si prislužili Martina Mlinarič in Sandra Škafar z OŠ Beltinci, Bernarda Puhan z OŠ Bogojina, Jerneja Herzog in Miha Podlesek z OŠ Cankova, Viktorija Cigan, Nataša Zakojč, Andreja Sever in Urška Frančič z OŠ Črenšovci, Denis Furek z OŠ Fokovci, Nata lija Božič z OŠ Križevci pri Ljutomeru, Vedran Budinski z OŠ Ljutomer, Nina Abraham, Mateja Fajs in Jasmina Torbk z OŠ Puconci, Katja Vogrinčič ih Karla Horvat z OŠ Tišina, učenci 1. a-razreda OŠ Turnišče ter Mateja Lapoši, Matjaž Tirš in Mojca Serdt z OŠ II M. Sobota. Literarne in likovne prispevke so objavili tudi v skupnem šolskem glasilu Stezice. To seveda ni običajno glasilo, saj če bi gradivo natisnili v tiskarni, bi lahko govorili o dokaj bogati knjigi pravljic in ilustracij pomurskih šo- DvakratJe Semseg avo in P meni- Skl°nil S p ' s tresk Ja v nJe8ov Usedal s askotn Padel na katere ^SDr k° njegovP°Je’ NaP°til žel°dcu. kiioame grmelo ČeLi6 ^^aj me-^ebiti ka Zraka 01 h°tel Priti < o h em se moral Sr?Pri tem Sv.g-tPhje ZniPa-Plrje raznih P hrane tavPazi1 sem, ak° velik, da Tole fotografijo so. nam poslali učenci dodatnega pouka bilogoije, in sicer 8. b-razre-da OŠ Turnišče. Pripisli so, da je njihova šola spet organizirala očiščevalno akcijo, ki je potekala v Turnišču in okoliških vaseh. Urejali so okolico šole in čevljarskega muzeja v Turnišču ter okolico vasi Renkovci, Gomilica in Nedelica. Upajo, da so s to akcijo vzbudili nekaj pozornosti tudi med starejšimi vaščani, da bodo tudi oni po- Vlak Stari vlak je gospod, včeraj šel je na sprehod in glasno pihal skozi noč. Ni ga več nazaj.... Kaj pa zdaj? Novi vlak bo pripeljal in skozi noč sopihal, starega bo zamenjal. UROŠ BUZETI, 4. a OŠ Bakovci Ko bom velika Ko bom velika, bom cvetličarka. Najprej bom hodila v triletno šolo. Ce se bom dobro učila, bom šla še naprej. Ko bom vse skupaj končala, si bom uredila cvetličarno. Prodajala bom cvetje in sveče, delala bom razne ikebane, šopke in vence. Mislim, da bom zelo srečna. Vendar je do uresničitve te želje še zelo daleč. NIVES V1RAG, 4. raz., OŠ Odranci Niso nas vrgli v Muro N Radencih smo imeli petdnevni plavalni tečaj. Prvi dan smo preizkusili, kdo je plavalec, polplavalec ali neplavalec. V začetku smo delali vaje, nato smo se učili plavati žabico. V sredo smo že preizkusili, kdo preplava dolžino bazena. V četrtek smo se ponovno razdelili v skupine. Tisti, ki smo splavali, smo se učili tudi skakati v vodo. Na poti domov je tovariš rekel, da nas bo v petek vrgel v Muro, da bo takoj videl, kdo je plavalec. Zadnji dan smo plavali za značke. Tisti, ki so preplavali bazen tja in nazaj, so si prislužili delfinčka. Ko smo se vračali domov, šofer na mostu čez reko Muro ni ustavil, tako je ponovno »preverjanje« odpadlo. Na plavalnem tečaju je bilo naporno, a poučno in koristno. VALERIJA SOBOČAN, 3. b, OŠ Turnišče ^Opi kritno. OŠ E^lci ^ ala NedelJa Srečanje z lovci Imeli smo naravoslovni dan. Z nami so šli tudi lovci, ljubitelji živali in narave. Poznajo živali in njihovo obnašanje. Znajo tudi veliko zgodb. Z veseljem smo šli z njimi do krmišča. S seboj so imeli hrano. Dali smo jo v krmišče. Pokazali so nam tudi prežo. Z daljnogledom smo opazova- li okolico. Videli smo srne, fazane in jerebice. Prišli smo do lovske koče. Tam so nas pogostili. Povedali so nam, da srn in zajcev ne smejo streljati, ker pričakujejo mladiče. Lovci imajo tudi posebne piščalke, s katerimi vabijo živali. KLAUDIJA LOZANČIČ, 2. c Podružnična OŠ Krog --------------r . Kokoška, ki je nekaj posebnega Nti ,^Ste v (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna * in papirnica D0BRA KNJIGA M'Sobota) ^Pu^alV ^teri^u^v' kar preceJ Pravilnih odgovorov na W'To Pomurju piše tudi knjige in jih je N °Je seveda LOJZE KOZAR, upokojeni nec (Panon rnagrajenka Pa tokrat MATEJA NO-4/; St 2q . . S a 55 a)- Čestitamo! "'C2 S """«« no upa in si želi, da ne spore zgladili- J. G. t J kmn METEOR — • -lo tudi v Švici- TJa ,j ter - so klub’ P golobov, starih ;pj prefed.ali’NPa°i do PriS" * na drzabi. Nasi » »V preteklosti so gojili golobe pismonoše zaradi prenašanja sporočil. V ta namen so jim pritrjevali na noge obročke pa tudi torbice so nosili na prsih. Danes so največja gojišča golobov pismonoš v Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Franciji in Angliji. Golobi - svetovno znanih gojiteljev - dosegajo na dražbah visoke cene. Gojenje golov za nekatere torej ni le šport, sprostitev .... ampak tudi biznis,« je v nadaljevanju povedal sogovornik iz Gornjega Krapja, ki ima čez 100 golobov in z njimi tudi tekmuje. Člani sekcije Letač se s svojimi golobi po razpadu Jugoslavije udeležujejo predvsem tekmovanj, katerih štart je v šosednjih državah, na primer na Madžarskem in v Avstriji. Sredi lanskega leta pa so več svojih golobov pismonoš poslali z letalom na mednarodno tekmovanje v 1.100 kilometrov oddaljeno Constanto v Romuniji. Tako kot na mnogih drugih tekmovanjih, so se tudi na tem dobro odrezali - dokaj hitro so prileteli na cilj v domač go-lobnjak. »Naši golobi pismonoše so na svetovnem vrhu. To se je pokaza- visoko.« . nsto ' Marsikdo s’P . sanje, kako P0^« ( z golobi. Sogo^ dal, da se tekmoM . ja, končajo pa J , ima dva obroč ’ ga pritrdijo, ko J j/ s ga več ne snam J ^ 6 ga, ki ga golot« A ko se vrne S ček nato vržej .J ,: movalno uro, | čas prispetja g jo L tj da zapečatena M nem tekmovanj 0 j [_ vai,na?.o.mS^ j zultatov upo®1 teljevo oddalje u sta. „ noV6y h Sejekdo ”a J s' gojenje golob^ ljutomerske bodo pomaga ■ j brede«. te ali one »s°' Zakaj ga torej domačiji. SaJ M gi bralci, da čke domačij6’ golobov. h DOKLEŽOVJE - Turistično društvo aktivno v skrbi za lepši videz svojega kr velikonočni ponedeljek pa so si omislil’ deželi. S predavanjem, diapozitivi in glasbo J” J 7 Marinka Jerič iz M. Sobote (roj. v Dokležovj 17. april 1997 4 Let s helikopterjem ne^ Sm° že $e več bomo, vseh pa žal mogli uresničiti, saj presegajo naše zmožnosti. Že,ja je’113 bi Salna košček M0P^rjem’<'je Zapi’ »i naročnik Ant "T nas dol8°let-vec. An on Benko iz Gajše-kati na" izno|edn0V moraI ča’ sv°ie naj... Wje®o naj P°- nebo: z voiagv® bralca v sir,je .kovnimn"? policiiskim ali SeS>tUdi posl°vni he-n°tranjostimpnnas- Pane le v Im^ ampak tudi P°-p’ere8a direktor ke S°bote. Pavl'njek Ta; ° Je lnž- Stefan Zaželi meI veliko Po-^oboto^ “močnika. A3°1e Priletel®a\Ca' °krog £1Cana®er^ P°s»ovni he-sva na to strpna ča- Id® d Našemu bralcu smo uresničili željo: let s helikopterjem. Taje krožil celo nad Benkovo domačijo v Gajševcih. i# j ii* Si* ne bo nič. S ^Bkopter-^6^ bdo prav n’č ne Pred vzletom in ne leni, ki ga je upravljal Matjaž Pavlipjek. 'Pnost Benedikt Oc ^zdaj pa domačini vod- Benediška mineralna voda že teče. - Fotografija: Š. S. Š. S. • valj krajevni praznik. Tedaj naj bi tudi uradno nazdravili z bene-diško mineralno vodo. Če pa koga mika, si jo lahko natoči že zdaj. Vod P°Sl°bili ; Qte >a °dnJaku V 'Msk^anizvir D na n .enskih <> ^e’ gor’čke Nuskove ..., ampak tudi pri v zemeljskih globinah mineralna ' Jlzvj, JaHe Sri °^ega , Je treba »pripeljati«. ISf?*1"' v“' območje, nameravajo V M? se v ' Cerkev sv 9 /pobili, s ^Sli kanati rfVeda ni J ^'.%Svadnlda bodo bolj kot doslej razvijati turizem. Računajo torej na domače in tuje obiskovalce, saj imajo veliko naravnih in drugih znamenitosti, zanimivosti in - izvirov mineralne (najbrž tudi termalne) vode. Za začetek so dali poglobiti Fišerjev vodnjak in iz vrtine teče mineralna voda. Izvir bodo seveda vključili v svojo turistično ponudbo. Seveda bo treba prej še urediti okolico izvira. To bodo skušali narediti do začetka julija, ko bodo prazno- kajti začelje pihati veter in pada- Čap, tja se ne zgodi nič dobrega, ti so začele deževne kaplje. No, Stavim, da je enakega mnenja vreme pa le ni bilo tako neugod- tudi večina bralcev. no, da ne bi mogli leteti. Štefan Pavlinjek je na kratko predstavil helikopter, v katerem je prostora za tri ljudi, namenjen pa je predvsem poslovnežem. Na uro prevozi od 180 do 200 kilometrov, v zraku je lahko »brez tankanja« tri ure. Je eno od osnovnih sredstev Pavlinjekove firme, zato helikopter uporabljajo za poslovna potovanja po Sloveniji, na primer v Ljubljano, Koper ... Zanimivo: helikopterja ne upravlja le šef firme, ampak tudi njegova hčerka Nuša, ki je edina voznica helikopterjev v Sloveniji, in sin Matjaž. Ta je po uvodnem srečanju zapeljal našega bralca Antona Benka, zaposlenega v ljutomerskem Muralesu, na polurni let po Prekmurju in Prlekiji. Še preden sta se dvignila, sem Antona pobaral, ali gaje kaj strah. »Ne!« je odvrnil in vstopil v helikoter. Tam si je nadel slušalke in je bil videti kot pilot. »Kako je bilo?« sem bil radoveden, ko sta pristala. »Odlično. Letela sva nad Mursko Soboto in okoliškimi kraji; potem sva zavila čez Muro in letela nad Prlekijo. Tudi nad Gaj-ševskim jezerom sva bila in naredila krožni let nad mojo domačijo v Gajševcih. Iz helikopterja Let s helikopterjem je sta omogočili firmi Roto in Kovinoplastika Pavlinjek, ki izdeluje razne plastične izdelke. V njihovi trgovini v Murski Soboti v Temlinovi ulici lahko kupimo: cvetlična korita, vodomete, lagune, modele za betonske izdelke in drugo. sem prepoznaval vse naše kraje in celo nekatere objekte, čeprav so bili videti tako majhni kot na razglednicah. Zares me ni bilo nič strah in hvaležen sem vam, da ste mi uresničili največjo željo,« je povedal Anton Benko, ki je potem »častil« s pijačo v letališki gostilni. »Kaj se zgodi z voznikom helikopterja in potniki, če .crkne’ motor,« sem vprašal Pavlinjekove, dasirav-no sem bil prepri- Člani Lovske družine Krog so pogozdili bližnjo okolico svojega lovskega doma ob gramoznici, kjer je bilo nekoč veliko občinsko smetišče. Lovci pa so poskrbeli tudi za več divjadi: v naravno okolje so spustili 60 jerebic in fazanov. Pred tem pa so jim nataknili obročke, da bi lahko kdaj pozneje ugotovili, koliko jih je ostalo (preživelo) v bližnji okolici. - Fotografija: F. Matko Katoliški pedagogi o izbirnih predmetih »Potem pač pristaneš pod kotom 45 stopinj ob pomoči manevra, ki se mu pravi avtorotacija,« je povedal Jože Pavlinjek (Štefanov brat), ki ima prav tako izpit za vožnjo helikopterja in vse kaže, da se bo kmalu tudi njegova firma Inoks ponašala s takim poslovnim vozilom. Biznis pač zahteva hitre poslovne poti in odločitve. Pa avtorotacija? V tehničnem slovarju piše: ohranitev vrtilnega gibanja s strujanjem medija. Povedano preprosteje, razumljiveje: namesto motorja vrti helikopterjeve elipse - zračni tok. Strah, da bi se z našim bralcem (in voznikom helikopterja Matjažem, ki tudi kaj prebere v Vestniku) zgodilo kaj hudega, je bil torej odveč. To - pristajanje brez delujočega motorja - pa ni le teorija, ampak tudi del izpita za voznika helikopterja. Največjo željo Antona Benka iz Gajševec smo uresničili. Sobota je bila zanj zares srečen dan. O tem, komu in kakšne želje bomo izpolnili v naslednjih tednih, mesecih .... pa boste še naprej brali v Vestniku. Območna enota Društva katoliških pedagogov v Murski Soboti, ki vključuje v svoje vrste katoliške pedagoge z obeh bregov Mure, je zelo dejavna. Člani se sestajajo med šolskim letom nekajkrat v Murski Soboti v veroučnih župnijskih prostorih. Prav zdaj pa se pripravljajo na seminar, ki bo v Domu dohovnosti Benedikt v Kančevcih. Začel se bo v petek, 18. aprila, ob 18. uri, končal pa v nedeljo, 20. aprila, okrog 13. ure. Dr. Marija Sraka, ki sprejema prijave, je zapisala v vabilu, da bodo obravnavali predlog izbirnih predmetov v šoli, kot jih predlaga Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Teme pogovorov so: Kontekst življenja. Mladi in družina ter Krščanska kultura. Pogovore bo vodil profesor Silvo Šinkovec, duhovni vodja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. F. KI. KRPANJE PRED PREPLASTITVIJO - Delavci SGP Pomgrad Nizkogradnje iz Murske Sobote so pred dnevi hiteli s krpanjem udarnih jam na glavni prometni povezavi skozi Martjance. S tem bo omogočena ponovna preplastitev dokaj načete ceste. Hkrati urejujejo tudi pločnike. Besedilo in fotografija: M. JERŠE Besedilo in posnetki: Š. SOBOČAN /ka°itPredvide- Ss„ “Maj j J Utežno MURSKA SOBOTA - Za vzdrževanje javne razsvetljave je v mestni — občini letos predvidenih 11,8 milijona tolarjev. V glavnem bo šlo za zamenjavo starih z novimi varčnimi žarnicami v Slomškovi, Kopitarjevi in Prežihovi ulici ter za ureditev razsvetljave na kolesarski stezi Murska So-bota-Černelavci. M. J. MURSKA SOBOTA - Za pospeševanje kmetijstva, gozdarstva in ____ turizma bodo letos v občini namenili 33,35 milijona tolarjev. To je sicer kar za 50 odstotkov več kot lani, toda predvsem na račun izpada neporabljenih sredstev za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje drobnega gospodarstva. M. J. Pred očiščevalno akcijo Ta teden se je v Murski Soboti začela že tradicionalna očiščevalna akcija Naše mesto - čisto mesto. Skupno jo pripravljajo Turistično društvo Murska Sobota ter podjetji Saubermacher Komunala in Komunala, sodi pa v okvir vseslovenske akcije za lepše človekovo okolje. V času od 14. do 18. aprila je v mestu več zbirnih mest z zabojniki za odlaganje smeti. Ti so nameščeni v bližini večjih stanovanjskih blokov in poslovnih zgradb. Tako so v Mestni četrti Center zabojniki na dvorišču bloka v Kardoševi ulici, na dvorišču trgovine Astra v ulici Staneta Rozmana, v Zvezni nasproti vhoda v Blagovnico Potrošnika, med blokoma št. 7 in 9 v ulici Štefana Kovača, nadalje v Vrtni in Stari ulici ter pred bloki št. 3, 5 in 7 v Slovenski ulici in v Cankarjevi ulici med številkama 48 in 50. Zbirno mesto za odlaganje odvečnih odpadkov v Mestni četrti Turopolje je v Jakobovem naselju, v Mestni četrti Ledava pa med stanovanjskima blokoma 7 in 15 v Lendavski ulici, pred podjetjem Elektro v Lendavski ulici ter na dvorišču bloka Lendavska 45a. Poleg tega bodo podobno očiščevalno akcijo izvedli tudi v primestnih naseljih. V Bakovcih jo načrtujejo 21. aprila, v Krogu in Satahovcih bo 22. aprila, v Černelavcih, Kupšincih in Ve-ščici 23. aprila, v Nemčavcih, Markišavcih in Polani 24. aprila ter v Rakičanu 25. aprila. M. JERŠE 16 Reportaža vestnik, 17. aprilj^ Sarajevo, 12. in 13. aprila 1997: »S vama smo« Papežu se je izpolnila njegova velika želja se je tudi Sarajevčanom? Kako deluje Dayton - Varnost - Na ulicah Sarajeva - Pred katedralo - Jutranje procesije - Papež, zvon, Zetra - Med snegom in soncem - Papež nad nami Kako deluje Dayton Kako Dayton ne deluje, se je videlo že pri dogovarjanju o himni, ki naj bi jo zapeli in ki naj bi zaplapolala ob papeževem prihodu. Tri strani so ponujale »ledno i jedino«, »Bože pravde« in »Lijepo našo«. In kot so se najvišji predstavniki BiH, torej predsedstvo Izetbegovič, Zu-bak in Krajišnik, sestali samo enkrat in morda nikoli več, taka je bila tudi himna, ki so jo zapeli ob papeževem prihodu: ni je bilo. Pa vendar Dayton ni samo na papirju, je predvsem v tistih 20.000 sfor-jevskih vojakih, ki so na vsakem vogalu manifestirali vojaško moč. Seveda ti v oklepnikih ne morejo doseči, da bi npr. Sarajevčani dobili župana. Nimajo ga, ker se politiki ne morejo dogovoriti. Torej, h komu prihaja papež? »Z vami smo,« je bilo zapisano na papeževem plakatu. Tem, uradnem. Na drugem, na katerem je bilo oh datumu zapisano »prihaja k nam«, so bili narisani otroci, mahajoč s šahovnicami. Nadškofija in druge cerkvene organizacije so se distancirale od plakata. Tako tudi nihče ni priznal lastništva dvojnih znamk in dvojnih zlatnikov. Kot je bilo slišati na tiskovnih konferencah, naj bi »po-dvojevali« stvari tisti slabi. Torej tisti, ki so si papeža hoteli prisvojiti. Slabi so torej vsi tisti, ki se ne zavzemajo za enotno prezentacijo BiH. Toda ta deluje samo v glavah tujcev. Kdo je torej slab oziroma kaj pomeni biti slab? In papeža sta sprejela dva: Izetbegovič in Zubak. Tretji je manjkal. Toliko o enotni državi BiH. ■ ................... Na ulicah Sarajeva Od ljudi, ki so preživeli Sarajevo, pravih »Sarajlija«, bi bilo neumestno in neumno pričakovati, da bodo od veselja in evforičnosti popadali ob pogledu na papamobil. Sicer pa, kdo je na ulicah sploh bil v funkciji vernika in kdo v funkciji varnostnika? .M Varnost V soboto so se ulice Sarajeva izpraznile. Kamorkoli si pogledal, Sfor. Mediji so pozivali ljudi k dostojnemu vedenju. Mislite si svoje. Pod mostom, v bližini RTV BiH, so v soboto našli eksplozivni material. Natančneje mine, med seboj povezane in pripravljene, da jih nekdo iz varnega kota aktivira. Rekli so, da so še iz časov vojne. Kontradiktornost. Kako jih niso našli dan prej, ko pa so vsak dan, neprestano kontrolirali. Vtis, ki smo ga mnogi dobili, da so bile tankovske mine namenjene samo prezentaciji tega, kartaj bi pomenilo varnost. Predhodni spektakel? Malo manj spektaklsko zveni vest o napadu na kantonskega ministra iz Goražda. Tolpa je streljala na avtomobil. Zadevo preiskujejo. To je bistvo. Pred katedralo In padajoči komentarji ne daleč od sarajevske katedrale? »Prihaja Tito«, »Tak je kot iz legolanda« ... Jah, Tito, tisti državnik, za katerega večina tistih, ki niso do konca preobremenjeni z vero (muslimansko, katoliško...) misli, da se je v njegovem času »lepo živelo«. Ni bil samo mraz tisti, ki je odgnal ljudi, da bi dve uri na mrazu čakali papežev prihod iz katedrale. Nazebli so se tudi ostrostrelci, nameščeni po vseh okoliških stavbah. Izdali so se s prižiganjem cigarete. Tistim, ki so preživeli obkoljeno Sarajevo, prihod tega ali onega poli- -tika, tega ali onega državnika ne pomeni dosti. »Prišel je Mitterand, ko ni bilo potrebno, prišel je papež, prišel bo tudi Clinton ...« so padali komentarji. Vsi prihajajo z zamudo. Ob papežu se je slišalo tudi: »Samo naj živ odide in tretja svetovna vojna bo prestavljena.« In če je kdo sijal v siju njegove svetosti, so bile to redovnice in duhovniki. r Jutranje procesije Koliko najbolj vernih katolikov iz Hercegbosne se bo prikazalo na stadionu? Jutranje procesije so se vile od Skenderije naprej. V eni roki vatikanske zastavice, v drugi Hrvaške. To so torej ti, ki niso »Sa-rajlije«. Ob osmih bi se moral stadion zapreti. Pa so »hodočasnici« prihajali vse do desete. Saj veste, stadion bi moral biti poln. Hercegovci s svojimi zastavami in tipičnimi obrazi, zazrti v svetega očeta. Vsi tisti, ki so se izognili Republiki Srbski, ki je pri Brčkem in Mrko-njič gradu hotela, da romarji za prehod ozemlja kupijo vize. So se pač morali peljati okrog. Papež, zvon, Zetra Ob poplesavanju peščice Italijanov, ki očitno niso opazili grobov na Zetri pa niti starega leva, so ljudje ostali s svojo usodo. Zato sami. Vse naokrog hrvaške zastavice. »Sa-rajlije« so prepustile mesto na stadionu romarjem, bi lahko pojasnjevali, stadion z manj ljudmi kot na nogometni tekmi z Italijo. Verjemite, da je bilo na tekmi več emocij, več navdušenja, več svobode. Med snegom in soncem Papež, molil je za mir že leta 1992. Molil za Sarajevo ves čas vojne. Pozival k miru, pa vendar mu 1994. ni uspelo priti v Sarajevo. Pravi, da se mu je izpolnila njegova velika želja. Je človek, ki v primerjavi z večino navzočih še ima želje. Ko spregovori o umrlih, o katoliških cerkvah, džamijah, sinagogah, torej vseh, ki so v Sarajevu na nekaj sto metrih, pada sneg. Prišel je beli oče v belo mesto, doni iz zvočnika. V neprebojnih jopičih stoji pred nami sveti oče. Ljudje ploskajo za sonce. To pa samo tu in tam, kot versko upanje, posije izza oblakov. Sarajevska klima. Simbolika, videna v tem vremenu, je stvar vere. Papež je prišel. Toda prepozno. Njegov prihod bi Sarajevčanom vseh ver, kot je neprestano poudarjal, nekaj pomenil, če bi prišel pred dvajsetimi meseci. Zato je njegovo obdarovanje vseh treh strani, po 50.000 dolarjev, gesta državnika in politika. Darilom, ki jih je dobil on, zato moramo reči: ne. Politični Papež se ® Razumljivo-bila namenje J tvi tistega d^ ri0 Z razuma.jc g^lidM guncev. Z^ JypO potoval Bosi ■ vero se v Bos nost je bese tujec, ki dsta novina šele po šele po vo razum zatoni^/ doumeti- t P liti pameti j »p«*". J in di P: P Sl jr? 1)1 Pap« i KopapeZ%tW lij tikanskirab.^PjCi $, ( Jogveč.v^ bo»mir«podJX j k sil še vzdrz uitf' ’ j, mesto Itala M 'VA1 . NA foto- ^ik. 17. april 1997 Pred rušitvijo ”eloč je stala na koncu ulice Arhitekta Novaka prijetna zgradba, zgrajena , J^ncističnem, pa vendar podeželskem slogu in s secesijsko ornamentiko na fasadi... Tako bomo morebiti pisali čez nekaj let ali že kar čez eno leto. Gostilno Kolodvor, na kateri lah-ko vidimo hišno oznako ulice Ob Progi in hkrati oznako za ulico Arhitekta Novaka, nameravajo Porušiti. la na isti lokaciji, tovorna pa bo preseljena na lokacijo zunaj mestnega središča, upajo na velik interes za sovlaganje. ff i’ 5 ^^a^' J°že l°Zllja’ Pre- s,avjt Pred’ 4 inf?ajetneišo Zenko’ 4 Hirati Dušične „ načrtu /I i. Pa e Panonsb„ |l| orga- Obstal ’ cerL Pe®a gr- % zgra’ Jrosr^Hjih center. kiSi?larhitekt AJ bje Priznani Kalamar, W 'CelotnQ, rbljanik naj bi °b progi ^ov^.^kala od prilju-dan jnUaj bi biiv^d°ze|ezniških ki bo stotifiKol«dv0r c edanjega go- I % d toPonud^ t Frabn Ou najbo|J ^On -U b° re«?nc Huber), v : Pa^o urei?r^^ s prav k Pos|ovniJ "° teraso, nad jMnj^iali nai,, stori- ki jih 1 Obiekt h°dnejšim P°-k0’^ P°Slont° P0Vezan z li S iabV p°dhod rt’’Vmes Pa tiri-ki I ( % nL°ne in d° obrtno- stari lokomotivi) bodo v kletnih prostorih parkirni prostori, zgoraj pa najverjetneje prodajni prostori in stanovanja. Tudi ta objekt bo z nekakšnim mostovžem ali drugo rešitvijo povezan z objektom na mestu sedanje gostilne. Da, lokacija je preveč dragocena, da bi jo zasedala tako stara in uničena zgradba, kakršna je sedaj. Staro je nekoristno. Bolje je podreti in zgraditi novo, kajti obnova bi bila predraga. Staro Poznamo takšno razmišljanje. Takšni načrtovalci so-uničili večji del Murske Sobote. Resda je zgradba stara in bo obnova draga, resda zgradba ni spomeniško zaščitena, toda to vseeno ne pomeni, daje brezvredna. Mnogi razmišljajo drugače: takšne stavbe, takšne gostilne danes v Murski Soboti ni več; čeprav stavba ni spomeniško zaščitena, pa je velike vrednosti za majhno mestece Murska Sobota, saj je ena redkih (če ne edina te vrste) ohranjenih meščanskih stavb. V večjih mestih, kjer imajo ogromno starih meščanskih stavb, ob eni taki zgradbi, ki do sedaj ni bila pravilno vzdrževana, ne bi preveč razmišljali. V mestu, kjer je porušeno že skoraj vse, kar je včasih predstavljalo »meščansko«, pa bi morali presneto dobro premisliti, kaj bodo naredili z edinstvenim »alomašom«. Morebiti bi jo lahko adaptirali, kopirali ali pa bi zadostovalo, če bi zgradili prizidek za sodobno kuhinjo? Težko je povedati, zakaj je prijetna, zakaj je ljudem pri srcu taka, kot je. Morebiti zaradi neposredne bližine železniških tirov, vonja po pustolovščini, po neskončnih poteh. Ali pa ima svoj čar zaradi prijetne lesene terase in domačnosti. Tudi hrana je taka - domača - in mnogim ustreza bolj kot hitro pripravljene jedi iz mikrovalovnih pečic. Staro z novim? Ker arhitektura še ni določena, je mogoče še marsikaj rešiti. Nočemo vplivati na izbranega projektanta, pa vendarle: če že mora biti nova stavba, dajte ji dušo, prenesite nanjo zgodovinski spomin. Kakor je povedal direktor družbe Zvezda - Diana Franc Huber, naj bi v prihodnjih 14 dneh izbrali firmo, ki bo poskrbela za inženiring in projektiranje. Nato bi približno 300 dni potrebovali za pridobitev vseh potrebnih soglasij in dokumentacije, tako da bi v drugi polovici leta 1998 lahko začeli z gradnjo. Ta gradnja bo verjetno usklajena z načrtovano rekonstrukcijo in obnovo železniške proge od Murske Sobote do Puconec. Ker bo potniška železniška postaja osta- Tudi v prihodnje bi kazalo tik ob železniški postaji ponujati tisto najbolj pristno, domače, preprosto, da potnik, ki stopi z vlaka, nasiti izstradani želodec in zavoha pokrajino najprej prek krožnika. Da »alomaša« ne bi pozabili, objavljamo nekaj fotografij, ki jih je posnel naš fotograf Jurij Zau-neker. BERNARDA B. PEČEK 18 Nagradna križanka Naša velikonočna križanka za reševalce očitno ni bila pretrd oreh, saj smo prejeli veliko rešitev. Žreb je nagrade razdelil takole: 1. nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev: Nada Filipič, Vrtna 2,9240 Ljutomer 2. nagrada v vrednosti 15.000 tolarjev: Jolanda Lazar, Lendavska 45b, 9000 Murska Sobota 3. nagrada v vrednosti 10.000 tolarjev: Sašo Koca, Tešanovci 77, 9226 Moravske Toplice 4. nagrada v vrednosti 5.000 tolarjev: Viljem Erveš, Dalmatinova 4, 9252 Radenci 5. nagrada - četrtletna naročnina: Nina Kovač, Lendavska 13, 9000 Murska Sobota 6. nagrada - četrtletna naročnina: Oarko Šarkanj, Nuskova 72,9262 Rogaševci 7. nagrada - četrtletna naročnina: Ladislav Sabo, Gornji Lakoš 67, 9220 Lendava 8. nagrada - četrtletna naročnina: Jože Kerčmar, Šalamenci 62,9201 Puconci 9. nagrada - četrtletna naročnina: Jože Bunderla, Kuzma 15b, 9263 Kuzma Nagrajencem čestitamo, drugim pa več sreče prihodnjič! Rešitev križanke - vodoravno: španska muha, tihotapstvo, etažera, Van, vat, Rl, AAL, Ig, Anu, vrisk, Slomšek, tastatura, anorak, Ivo, Armenec, Adorno, atek, bravissi-. mo, volitve, urbar, topola, amigo, Marc, Nimes, šotar, NOB, njiva, miza, til, ila, TB, Imola, sloga, vik, ZK, uragan, Latin, sodavičar, Razor, Kirin, strn, sreča, Ino, tratil, Kirgizistan, Scipion, zima, lika, Tana, tikanje, osat, Ciano, Santer, HC, ZT, KIA, astenik, IS, Kano, aba, neon, spaka, Kreslin, enorog, Via, Tomislav, Golob, koral-nik, nastopač, repa, aroma, Nikita, pelota, on, Nelida, rajon, Isola, ora, aga, obre-dar, DDT, nekton, Dodo, rata, kuna, Nagaoka, Anam, Ikar, Amos, trup, ar. Vsem, ki menijo, da so jim policisti in drugi delavci organov za notranje zadeve s svojimi postopki in pooblastili kršili njihove pravice, je dana možnost, da se pritožijo. Za reševanje teh pritožb je pristojen Urad za pritožbe in notranjo zaščito, ki deluje pri Ministrstvu za notranje zadeve R Slovenije, na območjih posameznih UNZ pa pritožbe obravnavajo za to poo- Srhljiva zgodba iz Kuštanovec S hišnim čuvajem v vodnjai blaščeni inšpektorji v uradu načelnika. Na delo in postopke delavcev UNZ Murska Sobota je bilo lani podanih 70 pritožb, kar je za 10 odstotkov manj kot leto' prej. Iz primerjave z drugimi UNZ je mogoče dognati, da je pri nas razmeroma malo pritožb na delo policije, saj sta imeli manj pritožb samo dve slovenski UNZ. Če primerjamo število podanih pritožb s številom izvedenih policijskih ukrepov, ugotovimo, da je bila v povprečju ena pritožba na približno 740 ukrepov. So pritožbe nad delom pomurske policije upravičene? Med obravnavo 70 lanskih pritožb so ugotovili, da je bilo le šest pritožb utemeljenih, in sicer tri zaradi zavrnitve vstopa v državo, po enkrat pa zaradi neukrepanja, malomarnosti poli O o o OMEJENA SERIJA TVJlNGO WiND S POMIČNO PLATNENO STREHO IN NARAVNO KLlMO. ulovite ga lahko že za 1.339.357 sir IN NA KREDiT T+3%! TW1NGO. ZA ljUDi Z BUJNO POM/ŠljijO. eiF • cista in nepravilne uporabe prisilnega sredstva. V uradu načelnika UNZ Murska Sobota menijo, da je k ugodnemu stanju glede pritožb prav gotovo prispevalo takojšnje reagiranje na prispele pritožbe; ob zaznanih nepravilnostih so takoj opozorili vodstva in policiste, nakar se je stanje popravilo. Tudi nenehno izobraževanje policistov kar zadeva pooblastila, praktične postopke in tudi samoobrambo je pripomoglo k ravnanju v okviru pooblastil. V nobenem od uradno priznanih in utemeljenih pritožb pa - tako pravijo na UNZ - človekove pravice niso bile bistveno kršene. Sicer pa so v ustreznem postopku policiste posebej opozorili, kdaj so ravnali nepravilno. Š. S. Je bil pes stekel? Pred poldrugim mesecem je volčjak Slavka Cenerja - Luta iz Ku-štavec v glavo ugriznil sosedovega tri leta starega Tadeja Horvata. Otroka so kar se je dalo hitro odpeljali v bolnico, kjer je ostal teden dni. Prejšnji teden, ko sem obiskal romski del Kuštanovec, je na Tadeja pazila babica Angela Tr-plan. Povedala je, da je z vnukom zdaj vse v redu, ker da je bil kar trikrat cepljen proti »besneči«. Pa otrok? Brž ko je zagledal neznanca, seje podal v dir in babica ga je le s težavo ujela. Seveda ga je »lovila« zaradi fotografiranja. Otrok, ki je za svoja dopolnjena tri leta zelo razvit, je deloval nekam preplašeno. Verjetno se ni znebil strahu, ki se ga je nalezel, ko gaje napadel (in ugriznil) sosedov pes. Kdo ve, kaj je pičilo Slavka Cenerja, ki ga vsi ogovarjajo z vzdevkom Luti, da je 8. aprila odšel s svojim psom nekaj sto metrov od svoje koče na vzpetino, kjer je od nekdanjega stanovanjsko-gospodar-skega poslopja ostal le 16 metrov globok presušen vodnjak, in je svojega hišnega čuvaja in edinega prijatelja, ki mu je ostal, vrgel v vodnjak? Se mu je »zrolalo« ali pa je hotel na ta srhljivi način kaznovati svojega volčjaka za vse, kar je storil sosedovemu ljubljenčku - Tadejčku? Odgovor sem nameraval dobiti neposredno od njega, a ga nisem našel doma. Sicer pa -tako so mi povedali v zaselku - ga skoraj nikoli ni pri hiši, še zlasti pa ne zdaj, ko je naredil veliko neumnost. Morda RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA ««• f paje Luti »ljuti« (jezljiv) in je zato njegovo ravnanje nepredvidljivo? Dejstvo pa je, da so ga prav vsi sosedje »obsodili« zaradi tega, ker je psa poskušal pokončati na tako neživalski način. Končno se je nekdo iz zaselka spomnil, da bi ga kazalo prijaviti in 9. aprila so se pripeljali soboški gasilci, ki so s pomočjo delavcev veterinarske postaje iz Murske Sobote psa izvlekli, ga evta-nazirali, njegovo tkivo pa poslali na analizo, kije pokazala, da ni bil stekel. »Pesje bil divji, napadalen ...,« so mi vedeli povedati v kuštano-vskem romskem zaselku. Tudi so menili, zakaj. »Tistih 20.000 tolarjev, kolikor Luti dobi kot socialno pomoč, zapije, psu pa hrane ni dajal. Podivjal je zaradi gladu,« so v en glas menili. Tudi v »paverskem« delu Kuštanovec, kjer sem spraševal za Cenerjevo hišo, mi je možakar pojasnil, da v kraju ne razhaja pasja steklina, pač pa so nekateri psi divji, ker so - lačni. Drznil sem si tudi ugovarjati: »Le zakaj pa imate Dobrih 16 metrov globok presahli vodnjak na hribu v Kuštanovcih, v katerega je Luti vrgel svojega volčjaka in ga tako hotel kaznovati, ker je ugriznil sosedovega Tadeja. K sreči pes ni bil stekel. Sotina: Otrok je žal umrl Ceste v Pomurju so terjale novo žrtev: v nedeljo, 13. aprila, je v soboški bolnišnici umrl 1 l-letni Leon Cener iz Sotine, ki seje hudo poškodoval 6. aprila v prometni nesreči v Serdici. Poročali smo že, da ga je zadel voznik osebnega avta, pred katerim naj bi otrok nenadoma zavil v levo čez cesto na kolovozno pot. Bogojina: Tatico so prijeli Marija E. iz Bogojine je 8. aprila ob 10.45 prijavila policiji v Murski Soboti, da sta bili pri njej na obisku dve ženski in da od takrat pogreša 11.000 tolarjev. Pa rezultat? Že ob 14. uri so policisti v Murski Soboti ogovorili osumljeni: Višnjo H. in Rosando H. in med pogovorom ugotovili, da je denar pospravila Višnja. Murska Sobota: Tat čez balkon Iz stanovanja Nataše B. v Murski Soboti je med 6. in 8. aprilom izginilo 7.000 šilingov in 3.000 tolarjev. Ta hip še ni znano, kdo je »pokasiral« denar, pač pa so dognali, da je prišel v notranjost stanovanjske hiše tako, daje splezal na balkon in vlomil skozi balkonska vrata. Dobrovnik: Požar v »svinjski« kuhinji 12. aprila ob 14. uri je zagorelo v manjšem gospodarskem poslopju Marije T. v Dobrovniku. Policisti so ugotovili, daje lastnica v kotlu kuhala hrano za prašiče. Ko je kuhinjo za hip zapustila, je žerjavica padla na tla in zanetila požar. Zgoreli so leseni strop in del ostrešja. Požar so pogasili gasilci in občani Dobrovnika. Markišavci: Dimna napeljava Vzrok za požar 13. aprila ob 6. uri v Markišavcih v hiši E. B. naj bi bila nestrokovno narejena pločevinasta dimna napeljava. Ta naj bi bila kriva, daje zagorelo na podstrešju. Požar so pogasili domači gasilci, a je vseeno za 5.00.000 tolarjev škode. Ilovci: Vlom v nenaseljeno hišo V noči z 11. na 12. april je nekdo vlomil v starejšo in nenaseljeno hišo v Ilovcih v Prlekiji. Ukradel je telefon- ski aparat in steklenico viskija. Oboje pogreša Željko S. Gomilica: Obležal je mrtev V torek, 15. aprila, seje zgodila v Gomilici nenavad- ampak vselehnu fe^n11 neneflno na pazi svojega J/ neki dan pred mese"mmOra.Za petami- Tako se ji je nekako^ pred mesecem m lačen voJčjak ga je ugrizniJ. jih bodo pripeljali aa mesto pri zbiralnici m( si »premislil«. Kaj P^ct^ katerih teh podivja-nju pa seveda ni bilo volčjaka, prav tako ne set drugih psov, saj / končali lovci. Saj ses W dragi bralci, zgodbe koncu psice Ressi, 0 . pisal pred nekaj mes« • I toliko psov!« Pojasnil mi je, da zato, ker so v mnogih hišah le ostareli ljudje, domačije so razmetane po hribih, pobočjih in grapah ... Če pa je pri hiši pes, ki prepozna prijatelja in sovražnika, tedaj je ljudi manj strah pred čim napredvidenim, nepričakovanim. In prepričal me je, da »mora imeti vsaka hiša vsaj enega psa«. Prav mikalo me je, da bi 11. aprila, ko so imeli v Kuštanovcih cepljenje psov, pogledal, koliko Besi ta ra n; dr na in huda prometna nesreča. Okrog T,0" pps ni Ivan J. peljal s kolesom čez betonski? in nameraval zaviti v levo na lokalno ce £ul čez rob prepusta v 70 centimetrov glob0* udaril ob spodnji del betonske stene m mrtev. Spodnja Ščavnica: Vlom v šolo Neznanec je v noči s ponedeljkana prostore podružnične šole v Spodnji Sc lenjenega kabineta je odnesel dva tipkovnicama in starejši pisalni stroj- S° j0 za dobrih 80.000 tolarjev. Policisti sK kdo naj bi to storil. Gornja Radgona: Hišna preisk3^^ Predzadnji četrtek so policisti nja Radgona opravili hišne preiskave P Tega pa niso počeli kar tako, ampak ” U odredbe Okrožnega sodišča Murska je namreč utemeljen sun, da imajo o^a|0K^’ zasegli zračno puško, predelano v m nekaj nabojev. . 1 Zlatku R. so zasegli lovski naboj up trov, dva naboja kalibra 7,62 milir°® naboj. Zanimivo: tudi Anita L. ni bi so pri njej našli 17 nabojev kalibra 9 vili sojih sodniku za prekrške. Črešnjevci: Huda nesreča V petek, 11. aprila, ob 23.50 se Radgoni prometna nesreča. Domnevn hitrost osebnega avta, s katerim se J° r iz Zgornjega Konjišča v Apaški desno s ceste na dvorišče gostišča no korito, nakar se je avto začel pfe* j61»' parkirana osebna avtomobila. Ško0 tolarjev, voznik pa se je hudo pošk° Murska Sobota: Nesrečen Ta ponedeljek ob 12.45 je 0 casino v hotelu Diana in poskusi sifilv0^|J aparatu. Sreče pa ni in ni bilo- ‘‘ jP& 15.000 tolarjev. Človek se je razb° po aparatu. ca Natakar mu je svetoval, najte? vaJ, razburjeni igralec nasveta ni uPoS p3 tC narja napadel in ga začel pre^P^pO^ naj bi mu odvzel. Potem so pokl|C 17- april 1997 »Satira 19 I Urala večnemi Bogi prie-I Šterni no Milani Kučani no t vsen tren Janezon pa Lujzekl l patsen ovin, keri so zaslužni, t te Slovenci nemarno najčdve-l ta tožni bresposelnih »arbajt-'i tasarof«! Francuzi so jih moli 1 widen3,277.000, Nemci pa U 2,000.000. Zaj si te zamislite, d toki džumbus bi bija toto pomil lod, če bi Prlekija mela somo II 'tol miljena bresposelnih? Pa n zamislite si, kak bi tota lepa n tota Slovenija vun vidla, če bi it mela dvo miljena bresposel-5! lih; Slovencof pa je meje kak V Puna dvo miljena? l! Vete kaj! Za otprovlaje bre-I* ^oselnosti je najbojše, ka Pr-I ®ki ustanovijo fabriko za delaje t toče s punin delovnin cajton. * ?16 86 sk°s no skos bojše U ^kfetapogruntafščina, gda - bi laSklod po Prlekiji zaposlija , ■ vnjčiii, za to Pal’nr,ploUiij tosebne lidij, ker bi naj podjetja no 'abnke (ehkQ de|a|| f, r M do deset tožnt mark mesečno. kres drjaško-pr | to’z ilegalno) deiovnoj siloj, kerafsoki e Bugarske! . 1 ^»'Pddepatijantanvuniz ZRJ' ^"k on stovenskoj vlodi zrihtab I ffitaek®pre izumira; zotoma je treba to Eni se svorajo, P 1 ^°dno pos°ito za prleško proizvodjo dec. pre žepnl kuple I totobne proizvajalce po Prlekiji že mojo, pr J P ukrajinke pa Sr J | ^.pajeto teista neke drugega, če ^^lojše pločam dedi, 1 to« kaj zaslužiti. V organizeranoj proizvodu do 1 p^^zailkuplerajišepločati! je pjšence, ker zaj c ■ hnJ.^ma Ptuj je pre tudi poskrbela za ,. o» Dre nebi slo. _ 1 j p'ujske monodrome, ka brezzadeu otpusec ■ ti policisti se tiidi bojijo, ka do jih 1 kresUie W 6 j®*™11 bratot pre gre ■ cainf$oniC0''ega'no' mujmo poli-1 Uto P° b"žniGi Pre hodii° k °Pr' ■ Slov&n na °blske tadi Hrvoti no 1 start '' za' žVijo na drugo) ■ te«0 nrtan’Ce; Pa '’h Pre POt" ■ Policaji. ■ z®učečovec pa de ot-B kaiitC”^pištol no molo- i todetr h s Patronl' ka i'h M - t p''6'’ švercati kres mejo n ^PosiliZa to°'e peneze de lehko 1 tojši d esposelne. Jas pa se nazai. Pri iedi Lendavski p&lCCl Pozdravljeni! Mi posodite 10.000 mark? sem zapisal v zadnjih Perečih. Uganili ste, da sem se šalil, kajti ponudbe ni bilo nobene. Kdo pa ima danes toliko denarja? In če ga že ima, ga ja ne bo posojal komurkoli; rajši ga da v banko in »moli boga«, da (banka) ne propade. Še preu-darneje pa ravnajo tisti, ki denarja sploh nimajo, ampak so ga »pretopili« v nepremičnine. »Pohvaliti« gre tudi tiste, ki denarja nimajo, ker so ga zapili. V moji občini je te dni nasploh veliko govorjenja o denarju. Vinogradniki so dobili položnice za plačilo krajevnega samoprispevka, ki ga je uvedla KS Gorice. Letno naj bi vsak, ki ima nekaj deset trsov ali pa nekaj tisoč trsov .... plačal 150 nemških »markecov«. Ljudje se seveda »bunijo«, ampak zdaj je očitno prepozno, kajti ko je bilo glasovanje, niso šli v vinograde, ampak so lansko novembrsko nedeljo doma pazili na žene. Zdaj pa imajo - vraga! Kulturni dom v Lendavi pa le raste in raste in tako se bo naš župan zapisal v knjigo »nesmrtnikov«, kajti veljal bo za moža, ki je zastavil vse sile in moči ter zgradil kulturni hram. Sem se že nekoliko bal, da bo samo za tiste, ki ne govorijo slovensko, zdaj pa so me le prepričali, Ples na vrvi miros Poslušaj kaj govorijo o ^ugih, pa boš vedel kaj govorijo o tebi. Kubanski Mali Tinček je bil star ravno šest let, ko sta se ž mamo preselila v M. Soboto. Vse se mu je zdelo tako pusto in noben mimoidoči, ki ga je pozdravil, mu ni odvrnil, bilo je drugače, kot je bil vajen na Melincih. Prav tako ni mogel več tako svobodno tekati po okolici in početi norčij. Hitro se mu je stožilo po domači vasi. Prav dobro je moral premisliti, kaj zanimivega bi lahko počel v mestu. Na srečo je prinesel s sabo dolgo vrv, s katero je včasih gonil z dedkom krave na pašo. Najprej jo je v dnevni sobi položil na tla in po njej začel hoditi gor in dol, ker pa se je njegovi mami to zdelo precej neumno, jo je naslednji dan privezal na balkon in jo potegnil do drugega bloka. Ko je začel po vrvi plezati, so otroci s svetlečimi se očmi gledali kvišku in navijali: »Huraaa! Kako zabav- w T ta to \ občina ešče itab b/teg p/tavoga p/ie-ho/^^taoga občana niba ne gene. O/ ^tafebj v spitala samo tiste, šteftl s svoji poteib c/ fivojG9a- ^e^eba Me b/tiga ma 0 $e hajMe pago, koma po suejči l 6 pa nopotajbno naše ° {otajše, kak čl bi se uogiPi g fa-V- bab se je negda pokojni gospoud 'ETito 7^ Ma d 0°^ Me ^ajo, tol spftemshia pa ma sboito Ua C?acila’ {ate ba naj gftj teteo. uMaštva je (M? ° v na svetovno pftvenstuo ? poino'^egaf;ija spftemMa. uMo, edni so p- ^ibi (A edni pa bofc gatou, ba so tan v napoto Aoh« te k 86 P° Mg' na^ defegacijaj, ba tiidi ni tefe^0’80 P« toj ešče (aftjCi Mje. ““M bi po ^Defekouon mogOi biti pou?eg to- Siova P0 štninkeM, bo je itak nej vseeno, bab ha *U6 9da na ^ck° Pa o^oua®ci S tak’1, tQh bcoj dodavaft Depotne otoasbe, pouDeg tao, 1 8 WMaDei igpostavfajo v svejtl tiidi Sportino buC-^8tl sl’8CiQtae toij ga adidasbe pa teneitbe pa ne bi smete biti v ogadji. 'EKončno gda Miha dobno M«, njem 9^s popejufie. Pa & Ap d°tao dete, te se Kje bab magiba. ^ejsan 1 aCi « je. gou, ba je tab mate posOancoJ pa sitamota. ^Refa pnavi, ba je tiidi (A0u Pernato cTou, ba un gna s knjig pa s te-d« od ^vsbaCije, tou je vse pnemafo. P no!« Starejši pa so se ustavljali in mu kričali: »Takoj pridi dol! Ta otrok sploh ni normalen!« Tinček pa se je smejal in mirno plezal dalje. Naenkrat pa je mama zaslišala čuden ropot in je pogledala skozi okno. Vsekakor se je zelo prestrašila, ko je sina zagledala visoko nad cesto. Zavzdihnila je: »Fant, moral boš enkrat pošteno pasti na tla, drugače ne boš prenehal s temi norčijami.« In tako je šla po škarje, da bi prerezala vrv. Ravno ko je vrv zaškrtala in se razdelila na dva dela, je po cesti pripeljal tovornjak. Tinček je padel naravnost na mehko platno. Ljudje na cesti so ostali brez besed, ampak kmalu je pokukala ven skuštrana glava. Vsi so se mu smejali in mu porogljivo žugali: »Zdaj vidiš, kam te lahko pripelje tvoja nepremišljenost!« Čez nekaj dni je Tinček spet zavezal en konec vrvi za balkon, drugega pa za blagovnico. Ljudje so kot prejšnjič pritekli v gručah tja, kajti Tinček je začel sedaj po vrvi celo skakati. Pri tem pa je imel nekaj za bregom. Pomislil je: »Zdaj pa se bom jaz smejal iz vas! Bomo videli, kdo je bolj nepremišljen.« Glasno je zakričal: »Danes vam bom predstavil veliko akrobacijo na vrvi. Česa takega še niste videli. Ampak za to mi mora vsak od vas dati svoj levi čevelj. Drugače ne gre.« Ljudje so mu verjeli in se vsi sezuli. Tinček pa je čevlje zvezal skupaj in se z njimi napotil na drugi konec vrvi. Ko je prišel do sredine, je ukazal: »Pozor, zdaj pa naj vsak poišče svoj čevelj!« Odrezal je vezalke in vse čevlje vrgel med ljudi. Seveda je tekal vsak za svojim in pri tem grabil vsakega posebej, da se je prepričal, ali je pravi. »Tukaj imam svoj čevelj,« je prvi zaklical neki moški. Iz množice pa se je nato zaslišalo: »Ne, lažeš, to je moj čevelj!« Tako je kmalu nastala prava zmeda. Ljudje so se začeli tepsti, prerivali so se drug mimo drugega in skušali najti svoj levi čevelj. Nekateri so kričali, drugi jokali, tretji so se smejali. Ni trajalo dolgo, ko so kričali vsi vprek, da se ni dalo razumeti nobene besede več. Tinček pa se je na vrvi udobno namestil in se smejal na ves glas: »Nepremišljenost pa taka!« Res pa je, da so si ga vsi prav dobro zapomnili in z mamo sta se morala odseliti nazaj na Melince. Prav to pa je Tinček želel doseči. Spet je brezkrbno tekal naokrog in vsako jutro veselo gonil na pašo. Vsekakor s svojo slavno vrvjo, dokler se ni prebudil in ugotovil, da so bile to le sanje. NI-GRA da bo dajal streho vsem, četudi bodo imeli jezike pomešane kot Babilonci. Tako je tudi prav, saj se ljudje radi »parajo« ne glede na jezik, narodnost... in tako drug drugega bogatijo. Sicer pa to veste. Morda pa ne veste, da denar za kulturni dom prihaja iz Ljubljane po kapljicah in da ga tudi iz Budimpešte ni bilo toliko, kot so svojačas napovedovali, se bahali ... »Gor plačal« je Gradbenik, ki mora predolgo čakati na plačilo svojih računov. Še dobro, da imamo banke. O lendavskem Indipu pa že dolgo nisem nič slišal in nič bral. Svojčas so delavke nenehno grozile s stavko. Veliko pa je govora o Nafti, ki enkrat nima surovin, drugič jamra zaradi poceni bencina, živi pa tudi v negotovosti, kajti rafinerijska oprema je izrabljena, država Slovenija pa se ne more in ne more odločiti, ali bo financirala novogradnjo v Lendavi ali kje bliže morja - pristanišča. Sam seveda ostajam lokalpatriot in dobro plačanemu vodstvu svetujem, naj že končno poišče stare »naftaše«, ki trde, da je na Petišovskem polju veliko nafte, le vrtine je treba - odčepiti. Če kdaj, potem je zdaj nuja, da načemo zlate rezerve! Si ti, dragi bralec, tudi že tako »daleč«, da posegaš po rezervah? Sam jih - bokibogme - nimam! NACI Študentski info kukeo Pozor, snemamo! Utrujenost, ki se nas loteva brez kakršnega koli pravega razloga, je dokaz, da je pomlad tudi letos obiskala prekmurske študente. To se verjetno tudi pozna po pripravah na bližajoče se izpite. Kljub pomladanski utrujenosti pa smo v Klubu prekmurskih študentov le zbrali dovolj moči in nismo sedeli križem rok. Videodelavnica Fotodelavnica se počasi bliža h koncu, zato pa se bliža začetek čisto prave videodelavni-ce. Torej za vse tiste, ki jih zanima delo z videokamero, kako se montira videoposnetek, kako nastane videospot, za vse tiste, ki želijo posneti svoj videofilm in še marsikaj drugega. Vse informacije o videodelavnici dobite v Mladinsko informativnem kulturnem klubu ali po telefonu (069) 27 778. Delavnica je brezplačna! Koncerti, koncerti, koncerti... Meseca april in maj sta prav-gotovo v znamenju koncertov. V petek, 11. aprila, je v restavraciji hotela Zvezda gostoval novozelandski glasbenik bluesa in roka Mike Brosnan. Polna dvorana restavracije je dokazala, da tudi ta zvrst glasbe najde privrženci med soboško koncertno publiko. 18. aprila bosta KPŠ in M. I. K. K. pripravila promocijo zgoščenke Preobrat pomurske skupine ODPISANI. Skupina je uspešno koncertirala širom po Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, prav tako pa je uspešno nastopila na Novem rocku '96, festivalu LMS ter Mon-te Paradisu. Njihov stil igranja je energičen, agresiven, brezkompromisen hard core punk, ki temelji na hitrih ritmih in rifih. Kot gostje pa bodo nastopili še Davvncore iz Budimpešte, S. F. U. iz Brežic in Social Split iz Gornje Radgone. Začetek koncerta bo ob 21. uri v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. Naslednji koncert, ki ga pripravljamo skupaj z ZKO in M. I. K. K.-om bo gostovanje britanske etno skupine K-PASSA. Koncert bo 2. maja na dvorišču soboškega gradu, ob slabem vremenu pa pod streho soboškega kina. Brucovanje ’97 Vse tiste, ki neusmiljen in krut krst novopečenih študentov že nestrpno pričakujejo, obveščamo, da se bo ta nepozabni dogodek pripetil 9. maja v kavarni hotela Diana ob 21. uri. Druge podrobnosti naj ostanejo skrivnost. Predavanje o Avstraliji KPŠ bo organiziral 17. maja v prostorih M. I. K. K.-a potopisno predavanje, na katerem bomo več izvedeli o odkrivanju novega sveta, zgodovini Avstralije, zgodovini in sedanjem položaju Aboriginov, rastlinstvu Avstralije, kjer alpska flora preide v deževni pragozd ter obširna področja puščave z vsemi raznolikostmi. Predavanje bo obarvano s kopico diapozitivov in glasbo. Pa še za konec Podrobnejše informacije o projektih pa tudi o vsem drugem, kar vas zanima, dobite v času uradnih, ur vsako soboto od 15. do 18. ure v klubskih prostorih v Kocljevi 7,1. nadstropje. Lahko nas tudi pokličite ali pošljete sporočilo po tel./ faksu 27 130. Mnenja, ideje, kritike so vedno dobrodošle. Klubski servis je Mladinski servis, Štefana Kovača 30, tel: 21 038 in 32 058. . , Predsednik KPŠ Pri nemčavski zbiralnici mleka se na veliko govori, da na dvorišču direktorja moravskih toplic Bencika -Centerfora raste vzorčen primerek bungalova Mora-vček, ki ga gradi vsemogočni ljubljanski rokometni inženiring Elekta - Jankovič. Bungalov naj bi bil kot razstavni eksponat, ki bi si ga lahko ogledali zainteresirani partnerji in tako ne bi motili spokoja moravske turistične klientele. Najbolj pravoveren župan je brez dvoma šalovski župan Abraham - Ledi-čen, ki je menda komisijsko razdelil premoženje pred kratkim preminule gospe s svetniki. Delitev naj bi bila plačilo za požrtvovalnost vladajoče ekipe v naturi, so povedali. Ob delitvi pa niso pozabili na lojalnost računskega sodišča, ki bi se lahko spotaknilo v občinske packarije. Zato naj bi podpredsednici sodišča dr. Etelki Korpič -Pravični poklonili eno starinsko ogledalce. Tako bodo imele vsake oči svojega malarja, samo v ogledalce se bo treba pogledati. *★* Direktor Gidosa naj bi dobil v zahvalo za izjavo »o konkurenci vse najboljše« v neki gostilni na Lako-šu za ovratnik špricer blagoslovljene vodice iz priročne namizne vazice. S tem ga je menda počastil sam direktor Gradbenika. Na gornjeradgonskem sejmu gradbeništva so že pred otvoritvijo na vse razstavljene bagerje izobesili napis rezervirano za Cipot okolje, d. o. o. Rezervirati so hoteli tudi pet brezovih metel, ki pa jih proizvajalci ne razstavljajo zaradi dragega sejemskega prostora. **★ Z naporne poti v deželo kengurujev se je vrnilo 17 menedžerjev, ki so skrbeli za dva traktorista. Traktorista sta se najbolj jezila na Vita Gydreka - Cestno obrobo, ker se njegov plug kljub dobremu zamakanju ni najbolje prijel. *** Geza Farkaš - Črni je bil včeraj ob polnoči že na brniškem letališču in z interventnim prevozom spravil Ludvika Fila - Plakatnega v Mursko Soboto, da v županski volilni kampanji reši, kar se rešiti da. *** Na odlagališču slonov so se včeraj neuspešno sestali deželniki, pogovarjali naj bi se o proizvodnji porcelana, toda ugotovili so, da v deželi ni dovolj dobrega laporja za tovrstno proizvodnjo. Po dolgotrajnem prokuri-ranju v Agromerkurju so dokončno sprokurirali. Tako sam bog ne ve, kdaj bo poletela jata iz proslulega gnezda. Tako se govori, zato prezidij upa, da vest ne bo neugodno vplivala na program sanacije, kljub dobri kalivosti novega semena. kesbm KONJ »Šport vestnik, 17. apnijo | Nogomet_____________________________________ Mure ne bo v finalu V Ajdovščini je bila odigrana povratna tekma polfinala slovenskega nogometnega pokala med domačim Primorjem in soboško Muro. Sobočani, ki so v prvi tekmi v Murski Soboti zmagali z 1 : 0, so tokrat izgubili z 1 : 3 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Primorci so namreč prednost Mure s prvega srečanja izničili že po 26 minutah igre, ko so z goloma Žlogarja in Vrabca vodili z 2 : 0. Sobočani so sicer z golom Ali-hodžiča šest minut zatem znižali vodstvo domačinov in dosegli rezultat, ki bi jih popeljal v finale, toda v drugem polčasu so igrali slabo in premalo zbrano, saj je dobil Vrabac povsem neovirano žogo v kazenskem prostoru in drugič premagal vrataija Černjaviča, s tem pa Primorje popeljal v finale za slovenski nogometni pokal. Za Muro je bila torej usodna zgrešena enajstmetrovka v Murski Soboti. (FM) Soboški zdravniki zopet DP V Bakovcih je bilo državno nogometno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov. Žopet so imeli največ uspeha soboški zdravniki, ki so zasedli prvo mesto in tretjič zapored postali državni prvaki. Za najboljšega vratarja so razglasili Ludvika Kiraja (Murska Sobota), za najboljšega igralca Roberta Palka (Ljubljana) in za najboljšega strelca Borisa Juvana (Ljubljana). Murska Sobota je za prvo mesto premagala Maribor s 3 : 2, za tretje mesto pa Maribor Primorsko s 4 : 1. Vrstni red: 1. Murska Sobota, 2. Ljubljana, 3. Maribor, 4. Primorje. Po končanem prvenstvu je selektor državne reprezentance dr. Mladen Prettner določil igralce, ki bodo sodelovali čez prvomajske praznike na tekmovanju za pokal Alpe -Jadran. V reprezentanci so tile pomurski zdravniki in zobozradvniki: Kitaj, Hodo-šček, Lukač, Pal, Šepič, Lazovič, Kramberger, Šumak in Prettner. (FM) 1. SNL 1. MNL MS Pred 17. MMTS v Radencih Na radenskem maratonu tudi tek srca Letošnji 17. mednarodni tekaški maraton treh src v Radencih, ki bo 17. maja 1997 in ki ga skupno pripravljajo športni in turistični delavci z obeh bregov reke Mure, dveh sosednjih držav Avstrije in Slovenije in je hkrati največja tovrstna prireditev pri nas, bo zopet postregel z nekaterimi novostmi, so poudarili na tiskovni konferenci organizacijskega odbora v Radencih, ki ga ves čas vodi prizadevnni športni delavec Martin Sreš. Novost letošnjega maratona je, da se bodo prireditve začele že v četrtek, 15. maja, ko bo ob 20. uri v hotelu Radin okrogla miza z naslovom Vloga teka in rekreacije pri zdraven načinu življenja, sodelovala bosta dr. Janez Rugelj in dr. Sanja Rozman. Druga novost je, da bo v petek, 16. maja, ob 17.30 izpred ciljnega prostora pred hotelom Radin start prvega VIP-teka, ki so ga poimenovali TEK SRCA. Na tem teku bodo sodelovali pomurski politiki, gospodarstveniki in drugi poslovneži, k sodelovanju pa so povabili tudi druge ugledne osebnosti iz Slovenije. Proga, ki bo dolga 1000 metrov, bo speljana skozi radenski park. Udeleženci tega teka bodo startnino prispevali v humanitarne namene - za posodobitev porodnišnice v Murski Soboti. Pokrovitelj teka srca je Podjetje za informiranje Murska Sobota skupaj z organizacijskim odborom maratona in soboško bolnišnico. Slovesna otvoritev maratona bo v petek ob 20. uri v novih termah v Radencih z doživetim in športnim programom. Po otvoritvi pa bo družabno srečanje pod velilfim šotorom, na katerem naj bi sodelovali tudi nekateri tekači, ki bodo dan prej prišli v Radence. Novost letošnjega tekaškega maratona v Radencih je tudi, da se morajo tekači prijaviti najpozneje v soboto do 13.30, da bi lahko organizatorji opravili vse potrebno za nemoten tek čez mejo, saj bo startna številka veljala kot potni list. Prijavna služba pa bo v Radencih delovala že teden pred prireditvijo in v hotelu Radin bo mogoče vplačati startnino za teke na 10, 21 in 42 km. Maraton na 42 km bo štel za državno prvenstvo, mali maraton na 21 km pa za državno prvenstvo paraplegikov in študentov. Maraton se bo začel v soboto ob 15. uri, že dopoldan pa bo na sporedu veveričin tek in tek srčkov ter planinski pohod. Organizatorji pričakujejo, da bo letošnji mednarodni tekaški maraton v Radencih najmočnejši, saj se je že doslej med drugimi prijavil Driss Allak, tekač iz Maroka, ki je na 42 km dosegel čas 2 : 15,30, tako daje pričakovati tudi rekord. Opozorili so tudi, naj se tekači pravočasno začnejo pripravljati na maraton in naj se zanj odločijo, ko bodo pri- re Ut XVII. MEDNARODN LMARAT M treh src Rezultati - 25. kolo Mura : Koper 1 : 0 Rudar: Beltinci 1 : 0 Olimpija : Publikum 2 : 2 Gorica : Korotan 1 : 0 Maribor: Primorje 1 : 0 Rezultati - 14. kolo Tišina : Šalovci 2 : 1 Serdica : Apače 7 : 1 Beltrans : Kerna 1 : 1 Košarka______________________ Radgona pokalni prvak Pomurja Primorje 25 14 6 5 Maribor 25 13 6 6 Gorica 25 12 8 '5 Rudar 25 9 9 7 Publikum 25 9 8 8 Mura 25 8 9 8 Korotan 25 8 6 11 Olimpija 25 7 8 10 Beltinci 25 7 5 13 Koper 25 3 5 17 2. SNL 49:16 48 42:25 45 39:26 44 32:32 36 41:41 35 27:32 33 20:28 30 32:33 29 25:46 26 16:47 14 Univit: Lesoplast 1:1 Piramida: : Tromejnik 1 : 1 Ljutomer : Les 0 : 0 Beltrans 14 9 4 1 52:14 31 Kerna 14 9 4 1 30:13 31 Univit 14 8 4 2 33:18 28 Les 14 8 4 2 22:9 28 Piramida 14 8 3 3 36:20 27 Ljutomer 14 6 3 5 24:19 21 Tromejnik 14 4 3 7 19:26 15 Lesoplast 14 4 3 7 15:31 15 Serdica 14 4 2 8 22:20 14 Tišina 14 3 4 7 8:19 13 Apače 14 1 3 10 10:43 6 Šalovci 14 0 3 11 7:46 3 V Beltincih je bilo polfinalno in finalno pokalno tekmovanje Pomurja v košarki. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati: Claudia shop : Ljutomer 97 : 62, Radgona : Lin-dau 105 : 73, Ljutomer : Lindau 75 : 66 in Radgona : Claudia shop 64 : 63. Vrstni red: 1. Radgona, 2. Claudia shop Beltinci, 3. Ljutomer in 4. Lindau Lendava. Naslov pokalnega prvaka Pomurja so osvojili košarkarji Radgone. Najboljši igralec turnirja je bil Konrad Niderl (Radgona). V tekmovanju trojk je zmagal Tomi Tratnjek iz Beltinec. (K. Glažar) dar ima Radenska najslabši količnik medsebojnih srečanj in bo morala za uvrstitev v višji tekmovalni razred odigrati kvalifikacijske tekme z ekipo Triglava iz Kranja. (BG) Košarkarski klub Creativ Murska Sobota Rezultati - 21. kolo Nafta: Šmartno Šentjur: Vevče 0 : 0 Jadran : Piran 1 : 0 Črnuče : Zagorje 2 : 2 1. MNL Lendava Rezultati - 14. kolo Polana : Dobrovnik 4 : 0 Radenska v kvalifikacijah G. Opekarne : Drava 1 : 2 Železničar: Domžale 1 : 3 Rudar: Naklo 2 : 3 Dravograd prosti Mostje : Opel Horser 1 : 7 Čentiba : Renkovci 3 : 3 Nedelica : Bistrica 0 : 1 Panonija : Hotiza 3.2 Kobilje : Olimpija 2 : 0 Vevče 21 12 6 3 41:14 42 Drava 21 11 7 3 31:17 40 Dravograd 20 12 3 5 28:16 39 Nafta 21 10 8 3 28:20 38 Šentjur 20 10 4 6 27:21 34 Rudar 21 9 5 7 27:24 32 Železničar 21 9 3 9 30:23 30 G.opek. 21 7 5 9 23:22 26 Zagorje 20 6 8 6 22:24 26 Domžale 21 7 4 10 23:24 25 Šmartno 21 7 3 11 28:33 24 Črnuče 20 6 6 8 17:26 24 Jadran 20 6 3 11 19:35 21 Triglav 21 4 8 9 19:26 20 Piran 20 5 2 13 13:35 17 Ljubljana 15 1 5 9 10:26 8 Opel Horserl 4 Renkovci 14 Dobrovnik 14 Panonija 14 Polana 14 Nedelica 14 Kobilje 14 Bistrica 14 Hotiza 14 Olimpija 14 Čentiba 14 Mostje 14 9 5 0 36:9 9 3 2 44:17 8 2 4 43:25 8 1 5 26:23 6 4 4 19:16 6 1 7 22:21 5 4 5 19:18 5 3 6 23:25 4 3 7 22:29 3 3 7 18;32 2 4 8 20:39 2 1 11 18:56 32 30 26 25 22 19 19 18 15 12 10 7 V zadnjem kolu tekmovanja v končnici državnega košarkarskega prvenstva v moški B-ligi je Smelt Olimpija mladi premagala Radensko s 85 : 69 (44 : 31). Strelci za Radensko: Ojsteršek 20, Ulaga 15, Bratkovič 15, Že-ljm 7, Pavlin 5, Novak 4 in Banič 3. Prvi štiri ekipe so zbrale enako število točk, ven- V Murski Soboti je bil leta 1994 ustanovljen KK Creativ z namenom, da bi v mestu zopet oživela moška košarka, ki je zamrla. V tem času je uspelo prizadevnim športnim delavcem pod vodstvom predsednika kluba Petra Juteršnika z načrtnim delom uresničiti zastavljene naloge. Z organizacijo poletne košarkarske šole, za katero je bilo med mladimi veliko zanimanja, v šolskem letu 1995/96 pa je začela delovati tudi celoletna košarkarska šola, v katero je bilo vključenih 120 otrok iz celotne regije, so selekcionirali mlade košarkarske talente. Z vzgojo lastnega kadra v državno ligo V košarkarski šoli Creativa dela 10 trenerjev. V tekmovanje so se vključili z dvema ekipama mlajših in starejših dečkov in dosegli zavidljive rezultate. Poleg tekmovalnih rezultatov se je klub uveljavil tudi kot organizator vseh osnovnošolskih tekmovanj za mlajše in starejše dečke v Pomurju ter organiziral božično-novoletni kadetski turnir. Ekipa starejših dečkov je sodelovala na močnem mednarodnem košarkarskem turnirju na Madžarskem in zasedla prvo mesto. To so ugotovili na občnem zboru kluba, ko so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o ciljih. V tekmovalni sezoni 1996/97 bodo v slovenskih ligah nastopale štiri selekcije kluba, in sicer mlajši dečki (SKL vzhod), starejši dečki, kadeti in mladinci (vsi v 1. SKL). Tudi letos bodo organizirali poletno in celoletno ko- 3. SNL vzhod. Rezultati - 16. kola Bakovci: Goričanka 0 : 0 Odranci: Unior 1 : 0 Kungota : Turnišče 0 : 0 Pohorje : Črenšovci 2 : 0 Dravinja : Aluminij 1 : 1 Steklar: Paloma 1 : 0 Brunšvik : Kovinar 5 : 0 2. MNL MS Rezultati - 16. kolo Lipa : Cankova 2: 2 Tešanovci: Prosenjak. 2 : 3 Rotunda : Makoter 0 : 1 Grad : Dokležovje 5 : 1 Smaki: Čarda 0 : 1 Hodoš : Romah 3 : 2 Nogomet Prva državna nogometna liga Mura : Koper 1 : 0 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 800. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelec: 1 :0 Cuirkvenčič (29). Mura: Lalič, Alihodžič, Dominko, Cirkvenčič, Kokol, Gabor, Dvoršak (Vidovič), Baranja, Cifer, Kmetec (Fras), Horvat. Aluminij 16 Pohorje 16 Črenšovci 16 Paloma 16 Bakovci 16 Turnišče 16 Unior 16 Kovinar 16 Goričanka 16 Dravinja 16 Steklar 16 Brunšvik 16 Odranci 16 Kungota 16 11 3 2 41:12 36 10 4 2 31:10 34 10 0 6 28:18 30 9 3 4 23:14 30 8 5 3 34:11 29 6 6 4 25:25 24 6 5 5 17:13 23 6 3 7 15:26 21 4 6 6 19:19 18 5 3 8 21:35 18 4 2 10 17:39 14 3 3 10 21:39 12 3 2 11 18:32 11 2 5 9 13:34 11 Bogojina prosta Romah 14 11 Čarda 15 10 Upa 147 Cankova 15 6 Grad 15 6 Prosenjak. 15 6 Dokležovje 15 5 Hodoš 15 6 Tešanovci 15 5 Smaki 15 4 Makoter 15 4 Rotunda 15 4 Bogojina 14 3 2 1 57:24 35 2 3 43:18 32 5 2 47:26 26 4 5 38:35 22 4 5 30:30 22 2 7 34:36 20 5 5 34:38 20 1 8 32:45 19 3 7 24:30 18 5 6 21:26 17 3 8 16:19 15 0 11 25:54 12 2 9 22:42 11 2. MNL Lendava Rezultati - 12. kolo Petišovci: Žitkovci 1 : 4 •V Veržeju in Odrancih sta bili prijateljski mednarodni nogometni tekmi mladinskih reprezentanc (do 18 let) Slovenije in Poljske. V Veržeju je zmagala Polj- Dolina : Kapca 0 : 0 Nafta : Graničar 7 : 2 Nafta vet. 12 8 4 0 Žitkvoci 12 7 3 2 Kapca 12 633 Petišcvci 12 3 4 5 Graničar 12 3 2 7 63:19 28 35:21 24 42:19 21 43:27 13 23:43 11 Dolina 12 0 2 10 7:84 2 ska s 3 : 0, v Odrancih pa Slovenija z 2 : 0. Strelca za Slovenijo sta bila Sire in Banfi. V slovenski mladinski reprezentanci so igrali kar štirje igralci Mure: Mitja Erniša, Borut Banfi, Robert Petrovič in Damir Recek. V Črenšovcih je bil tradicionalni mednarodni nogometni turnir po-______ kal Panorame za dečke do 10 in 12 let. Med dečki do 10 let je ■ zmagala Panorama iz Črenšovec, med dečki do 12 let pa Varteks iz Varaždina. (FB) ---- Mali nogomet - V desetem kolu druge slovenske lige v malem nogo----- metu vzhod je ekipa Železnih Dveri/Meteorplasta premagala Oplotnico z 10 : 5 (Modlic 4, Vozlič 4, Stojko in Mihorič). Ekipa Agrotima pa je izgubila z Orkanom iz Zbelova pri Poljčanah s 3 : 4 (Stanjko, Habjanič in Vrabelj). N. Šoštarič Rudar : Beltinci 1 : 0 Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 Komar (64). Beltinci: Starovasnik, Tratnjek (Novak), Damiš, Šabjan, Judež, Šarkezi, Vickovič, D. Baranja, Franko, Džafič (S. Baranja), Gu-talj. Druga državna nogometna liga Nafta : Šmartno 2 : 0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Utroša (36), 2 : 0 Baša (58). Nafta: K. Zver, Hozjan, Ne-delko, (T. Novak), D. Novak, Baša (Gyurkač), Gaševič, Fejzu-lai, Drvarič, Bursač, Bedo, Utroša (Gabor). Odbojka V Ljutomeru je bilo četrtfinalno tekmovanje osnovnih šol severovzhodne Slovenije v odbojki. Sodelovali sta ekipi OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in tako pri dečkih kot deklicah izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. (NŠ) Tretja državna nogometna liga Bakovci: Goričanka 0 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 350. Sodnik: Brence (Maribor). Bakovci: Šiftar, Papič, Žekš, Bukovec, Buzeti, Kovačec, Ma-tuš (Idič), Krančič (Berendijaš), Cipot, Prekazi, Ristič (Kerčmar). Goričanka: Nemec, Horvat, Vorginčič, Smodiš, B. Šalamon, Kren, Šuša (Kolar), Poredoš, Tadič, A. Šalamon, Kosednar (Žilavec). Kungota : Turnišče 0 : 0 Spodnja Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 150. Sodnik: Majcen (Šentjur). Turnišče: Zver, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albin Lackovič, Markoja (Škafar), Vegič, Lacko (Lebar), Litrop. Odranci: Unior 1 : 0 Odranci - Igriše Odranec, gledalcev 100. Sodnik: Plošnik (Vuhred). Strelec: 1 : 0 Pozderec ' (77). Odranci: Marič, Zakojč, Graj (Kerčmar), Pozderec, Cener, Ulen, B. Kreslin (D. Kreslin), Kavaš, Gruškovnjak (Titan), Po-savac, Radikovič. ' Pohorje : Črenšovci 2 : 0 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 200. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelca: 1 : 0 Majcen (60), 2 : 0 Žolek (62). Črenšovci: Karoli, Vučko, Hartman, B. Horvat, Pucko, Hozjan, Kustec, Graj, Lipič, Vo-ri, D. Horvat (Kreslin). pravljeni, saj bo tekT°Li( geslom TEKMUJ«) in VSAK JE ZMAGOM ; vih deset tekačev in P j* kačic velikega maratona denarne nagrade, P°La^ lega maratona pa Pra* Tako kot prejšnja letaj generalni pokrovitelj denska iz Radenec, priložnosti predstavi minski napitek A-■ bodo letošnji tekaš j Radencih spremljale. kulturno-zabavne pri |,op da bodo poleg teka« jj na svoj račun tudi o M ve m J« sti tli! te ne la ____ šarkarsko šolo, b0^ J turnir za kadete, te« novnih šol v okviru P stivala in se ude,eLojijil turnirjev doma m ^11» zastavljenim načrtni" nim delom se žehJ0 iaSti>i,‘ sezoni 1999/2000 'drom uvrstiti v drža košarkarsko lig°- . ObtejprilOŽ^ šali novo pogodb j ’ . kot glavnim P0^upli^ doslej pomagal ki y vanju zastavljenihc pe[jFI m Na področ11^^^ kem tekmovanI . J L ke za pokal Mer«i ^jef s OŠ L Murska Sob^ ■ premagala OS Ll .e(M za tretje mesto P ap 1 premagala OS , j ML* J Vtrstni red: Ljutomer, 3. Radenci. (ZT) Pri 'lij V ponedeljek so se v Murski Soboti začele kvalifik®^® stvo mladink v skupini E, kjer sodelujejo reprezenta L Romunije, Hrvaške in Slovenije. V prvem krogu je K8 jJ nijo z 72 : 55 (28 : 21). V Slovenski reprezentanci J® J bočanka Daliborka Jocič (Pomurje Skiny), ki se je P Konjske dirke v Ljt skokih pod košem in dosegla 2 točki. (FM) Rekord Marka Slaviča z Expre^^ Na hipodromu v Stožicah pri Ljubljani so bile n priredil skupaj s KK Ljubljana znani rejec in tekm^^L/ Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Na sporedu J6 Marko Slavič seje izkazal s kasačem Draga Horvata^ zmagal v zadnji najhitrejši dirki s kilometrskim čas°bj| BeLflJ in izboljšal rekord s štartom s trakom. Drugi je J (Janko Makoter) 1:16,4. tretji pa Duras (Jože Sagaji 4 iU* mlajši pa je zmagal še v četrti dirki z Doris MS I • / Iro MS 1:19,0. Z Ido MS in Demos MS pa je bil drug (h zasedli: Laguna (Zorko), Lady Holly (Makovec), (Šonaja), Amita (Jureš) in Lavishy (Heric). Sah Lazar in Cigan prvaka Končano je bilo prvenstvo Šahovskega društva Radenska Pom-grad iz Murske Sobote, ki je potekalo v skupinah A in B. V skupni A, kjer je sodelovalo 14 šahistov, je ^magal Štefan Cigan s 7,5 točke pred Tomislavom Gruškovnjakom, 6,5, Borisom Kovačem, 6, Igorjem Kosom, 6, Alojzom Kosom, 5, in Danilom Harijem, 5 točk. V skupini B, kjer je sodelovalo 16 šahistov, je zmagal Aleš Lazar z 8 točkami pred Mitjo Kovačem, 7,5, Miranom La- S 5 »om, 5’ vuč^’ France* Sah' s‘ ‘La drugagp^A murja so kalnega Radenska "s3 Robi H° ^St0' bila Rok Žunič in n ^ajdu. tretji pa Peter Fodor, mptfe eh, vJudu Za n , , mednarodno tekmovanje š treh državPtuJa- Med 234 tekmoval-^^1udo kluba pSode1°vala tudi člana sobo-s._______eter Rančigaj in Peter Škra- ban. Rančigaj (60 kg) je zasedel drugo, Škra-ban (55 kg) pa peto mesto. (TK) Na mednarodnem tekmovanju v judu na Ptuju za pokal Ptuja so sodelovali tudi tekmovalci Lendave:in Ljutomera in dosegli lep uspeh. Tretja mesta so v svojih kategorijah zasedli: Andrej Tancoš in Vladimir Smrekar (oba Ljutomer) ter Matej Časar, Ana Legčevič in Adriana Zver (vsi lendava). Peti so bili: Kumpa, Korošak, Štuhec in Slekovec (vsi Ljutoemr) ter Nedelko (Lendava). (D.L.) prvi maj in pred olimpiado mladih v juniju. Pred olimpiado mladih pa imamo še dve mednarodni srečanji. To je mednarodno tekmovanje v Avstriji in veliko mednarodno tekmovanje na Madžarskem.« - Ali se bo letošnjega tekmovanja na Portugalskem udeležil tudi kateri od pomurskih judoistov. Kaj pričakujete od tekmovanja? »Eden od kandidatov za potovanje na olimpiado mladih na Portogalsko je tudi Sobočan Peter Rančigaj, dve mednarodni tekmovanji pred tem pa bosta pokazali, kako smo pripravljeni na velik spopad. Upam pa, da ne bomo razočarali in da se bodo s Portugalske vrnili z dobrimi rezultati.« Določena je slovenska članska namiznoteniška reprezentanca, ki bo od 24. aprila do 5. maja sodelovala na 44. svetovnem prvenstvu v Manchestru. Kapetan Borut Veren je kot petega člana reprezentance določil državnega prvaka Štefana Kovača iz Murske Sobote, igralca Arconta iz Gornje Radgone. Zanimivo je, da bo za prve štiri igralce plačala vse stroške NTZS, medtem ko mora za Kovača plačati stroške v znesku 3.200 DEM njegov klub ali kak pokrovitelj. Nerazumljivo je, da so Kovača določili za petega igralca, a to men- da zato, ker ima premalo nastopov na domačih tekmovanjih. Na petem odprtem mladinskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani je sodelovalo 18 ekip iz 12 držav. Ža drugo slovensko reprezentanco sta igrala igralca Moravskih Toplic Sobote Solar in Kocuvan. Ekipa je končala tekmovanje v predtekmovalni skupini po porazih z Nemčijo in Madžarsko. Med dvojicami sta Solar-Kocuvan pristala med šestnajsterico, medtem ko sta posamezno prišla le do drugega kola. M. U. Rokomet Pomurka izpadla iz 1. B-lige V zadnjem kolu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-Iigi je Škofljica premagala Pomurko iz Bakovec s 23 : 20, čeprav so po prvem polčasu vodili s 13 : 10. Sicer pa so bili Bakovčani večji del tekme v vodstvu in so tekmo izgubili v končnici tudi ob pomoči sodnikov. Poraz je bil za Bako-včane usoden, saj so izpadli iz lige. Strelci za Pomurko: A. Vereš 6, B. Kavaš 3, S. Hudar 4, Javernik 4, S. Buzeti 1 in Okreša 2. Feri Maučec '0 °nierčani rešili Turniščane t kolu vPrv> državni strelski ligi je ekipa Ljutome-?^hier-> ^»gov. prd°™a^ Kranj z enim samim krogom razlike s i10Sov, $ a,,ko Miholr V ek'P' Ljutomera nastopil Janko Miholič. S^vača°Z,naSoje r Rajko Robnik 580, Manuela Rudolf 584 Sbelc 'Z ^Urn'šča JU °mcr re^d izPada iz prve lige ekipo SD Štefa- •W£sl715: Vac Tur- 56? 1^ 566 n .. Ho ?>v oB°ridar [vič 2£»d K Onja34Kocbek rstni So» red ekip: 1. Brest Cerknica 33, 2. Alojh Hokraut Trbovlje 29, 3. Olimpija Ljubljana 29, 4. L pohorski bataljon Ruše 27, 5. Ljutomer 25, 6. Portorož 23, 7. Kamnik 17, 8. Koloman Flisar Tišina 17, 9. Janko Jurkovič Videm 17, 10. Štefan Kovač Turnišče 17, 11. Kranj 15 in 12. 29. oktober Grosuplje 12 točk. (A. Vogrinec) V zadnjem kolu tekmovanja v drugi državni strelski ligi je ekipa H. Marka iz Sevnice premagala MI Pomurko iz Murske Sobote s 1725 : 1629 krogov. MI Pomurka: Tomaž Kerčmar 548, Janez Gomboc 549, Gregor Gomboši 532 krogov. Valter Pajič in MI Pomurka prvaka Končano je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal prijateljstva za dečke in deklice. Največ uspeha so imeli mladi strelci MI Pomurke iz Murske k Sekereš ■s- SS^ihdv^Idva*1 Pa %.pkovec.^-Nagy sedmi, v mešanih dvojicah sta Tbriik - Se-kereš zasedla sedmo mesto. (B. S.) V Lendavi je bil zadnji turnir -— v badmintonu za jakostno lestvico za dečke do 15 let. Sodelovali so tudi domači tekmovalci in tekmovalke in dosegli lep uspeh. Najbolje seje odrezal Miha Horvat, ki je pri dečkih zasedel prvo mesto. Uspešna je bila tudi Simona Koncut, ki je pri deklicah zasedla drugo mesto. Renata Gjurkač je bila tretja. Pri dečkih je bil Jernej Novak peti, Dejan Vblgyi šesti in Simon Pal osmi. V Kaposvaru na madžarskem je bilo mednarodno tekmo- Sobote, saj so zmagali tako v posamični kot ekipni konkurenci. Ekipno je zmagala SD Ml Pomurka iz Murske Sobote, med posamezniki pa Valter Pajič pred Vitom Pajičem, Bojan Babič pa je bil peti (vsi MI Pomurka). Borut Flegar in Tišina SD Janka Jurkoviča iz Vidma je bila organizator finala pomurske strelske lige. Končni zmagovalec med ekipami je SD Kolo-mana Flisarja Tišina z 9954 krogi pred SD Ljutomer, 9922, in SD Janko Jurkovič, 9782 krogov. Med posamezniki je zmagal Borut Flegar (Tišina) s 3388 krogi pred Borutom Filipičem (Ljutomer), 3339, in Tomažem Šijan-cem (J. Jurkovič), 3298 krogov, Na DP v Turnišču 251 strelcev Strelska družina Štefana Kovača iz Turnišča bo organizator šestega državnega prvenstva v streljanju s standardnim zračnim orožjem za mladince, mladinke, člane in članice. Tekmovanje bo vanje v badmintonu za dečke do 12 let za Somodž pokal. Le uspeh dosegli Lendavčani, saj je pri dečkih zmagal Marko Ketler, Boštjan Šo-men pa je bil drugi. Pri dečkih do 18 let je Vladimir Petkovič zasedel peto mesto. (VS) Atletika Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote organizira na štadionu soboške prve osnovne šole otvoritveni atletski miting, ki bo v nedeljo, 20. aprila 1997, ob 10.30. Tekmovali bodo dečki in deklice, mlajši mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke, člani in članice. Startnina je 500 SIT. v soboto, 19., in v nedeljo, 20. aprila, v telovadnici turniške osnovne šole, kjer bodo uredili 28 strelnih mest. ‘Sodelovalo bo 251 strelcev in strelk iz 49 strelskih družin, med njimi jih bo 34 iz sedmih pomurskih strelskih družin. Tekmovali bodo ekipno in posamično s puško in pištolo. Iz Pomurja bodo sodelovale naslednje družine: Ljutomer (Rajko Robnik, Darko Horvat, Janko Mihelič, Branko Filipič, Iztok Kapun, Vasja Starman in Manuela Rudolf), Vastroj Lendava (Boštjan Muršič, Bruno Peric, Dominik Zver, Peter Cuk, Jožica Vrbančič in Sandra Zver), Janko Jurkovič Videm (Anton Kocbek, Gorazd Kocbek, Stanko Rojko, Janko Strgar in Sebastjan Vajda), MI Pomurka Murska Sobota (Janez Gomboc, Milan Kreft, Martin Žigo, Tomaž Kerčmar, Gregor Gomboši), Radgona (Milan Sve-tec, Branko Horvat, Davorin Sla-nič), Koloman Flisar Tišina (Branko Bukovec, Drago Pertoci, Dušan Ziško), Štefan Kovač Turnišče (Robi Markoja, Božidar Draškovič, Danijel Režonja). Na tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši slovenski strelci in strelke, med njimi tudi Rajmond Debevc. Pomembno vlogo na državnem prvenstvu bodo imeli tudi pomurski strelci, kar še posebej velja za Manuelo Rudolf, Rajka Robnika, Branka Bukovca, Robija Markoje in drugi. Vodja tekmovanja je Franc Koren iz Turnišča, delegat Alojz Flegar s Tišine in glavni sodnik Alojz Slanič iz Gornje Radgone. Na tekmovanje se v Turnišču vneto pripravljajo, imajo pa že tudi nekaj izkušenj, saj so se že pred tremi leti izkazali s prvo organizacijo državnega prvenstva. Feri Maučec V Ljubljani je bilo državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračno puško. Sodelovala sta tudi člana Društva paraplegikov Pomurja Franc Borovnjak in Leon Jurkovič in se lepo odrezala. Borovnjak je z 299 krogi zasedel četrto, Jurkovič pa z 292 krogi peto mesto.- V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Krog v gosteh premagal Brežice z 38 : 22 (17 : 15). Strelci za Krog: D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 11, Meolic 5, Kovačič 5, Babič 10, Lukač 4. Rokometaši Radgone so premagali Vuzenico z 28 :23 (15 : 12). Strelci za Radgono: Vajngerl 3, Tr-buc 5, Žinkovič 1, Strah 3, Smolko 12, Bratkovič 1 in Klun 3. Rokometaši Velike Nedelje pa so premagali Polet iz Murske Sobote z 28 : 24 (13 : 14). Strelci za Polet: Roškar 1, Murgelj 5, Maje 1, Cvetko 1, Lo- venjak 6, Slamar 3, Šantavec 2, Merica 2, Horvat 2 in Žugelj 1. V prvenstveni tekmi druge državne ženske rokometne lige je Mo-bix iz Črenšovec premagal Ptuj s 25 : 21 (14 : 10). Strelke za Mobix Črenšovci: Litropova 10, A. Pinta-ričeva 9, K Smejova 3, K. Pintariče-va 2 in Horvatova 1. V slovenski rokometni ligi za starejše deklice je Mobix Črenšovci premagal Juteks iz Žalca s 14 : 12. Strelke za Čren-šovce: Žižkova 5, Smejeva 4, Tor-narjeva 2 ter Ferenčakova, Zakojče-va in Hančeva po enega. Spidvej Koren zasedel peto mesto Začelo se je državno prvenstvo v spidveju. V Krškem in Ljubljani sta bili dve dirki, na katerih so sodelovali tekmovalci iz treh slovenskih klubov ter gostje iz Hrvaške in Italije. Za lendavski klub sta tekmovala Jože Koren in novinec, komaj 18-letni Aleš Majhen. Na obeh dirkah je zmaga Ljubljančan Matej Ferjan in vodi s 50 točkami. Lendavčan Jože Koren se je uvrstil v B-finale, kjer je zmagal ter tako zasedel peto mesto in osvojil 14 točk. Aleš Majhen je imel težave z motorjem in ostal brez točk. Naslednja dirka bo 27. aprila ob 15. uri v Petišovcih pri Lendavi. (A. Matjašec) Kolesarstvo Načrtno delajo z mladimi Kolesarski klub Tropovci, ki se je poleg rekreativne dejavnosti v zadnjem času lotil načrtnega dela z mladimi kolesarji, uspešno uresničuje program dela. To so ugotovili na občnem zboru kluba, na katerem je bilo 45 članov. Klub je bil lani organizator kolesarskega maratona Ajda v Moravskih Toplicah in soorganizator Kolesarskega maratona treh src. Uspelo jim je kupiti klubsko vozilo kombi in nekaj sredstev vložiti v ureditev klubskega trimske-ga kabineta. Tudi za letos načrtu- jejo, da bodo sodelovali pri organizaciji dveh kolesarskih maratonov v Moravskih Toplicah in Radencih ter organizirali kolesarski izlet po Občini Cankova - Tišina, česar jim lani ni uspelo. Sicer pa namenjajo posebno skrb’ devetim mladim kolesarjem, s katerimi načrtno dela trener Dalivoj Titan in vadijo štirikrat tedensko. Ti se bodo letos udeležili 12 raznih kolesarskih dirk po Sloveniji. Načrtujejo tudi, da bi letos sami organizirali kolesarsko dirko za dečke. (FM) Kotalkanje Mednarodno tekmovanje v Lendavi Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 26. aprila, ob 10. uri na parkirnem prostoru športno-rekreacijskega centra pri hotelu Lipa v Lendavi 2. mednarodno tekmovanje v hitrostnem kotalkanju. Tekmovali bodo v sedmih starostnih kategorijah od najmlajših do članic. Startnina je 600 SIT. Prijave bodo zbirali do torka, 22. aprila 1997, na naslov Ivan Koncut, H. Mohorja 16, Lendava ali Ladislav Solarič, Dobrovnik 279, Dobrovnik. Prvi trije v posamezni kategoriji dobijo medalje. Rokoborba V Kaposvaru na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir za kadete. Med 160 tekmovalci iz petih držav so v slovenski reprezentanci nastopili tudi trije pomurski tekmovalci. Najuspešnejši med njimi je bil Sobočan Slavko Miho-lič, ki je zmagal v kategoriji do 52 kg, kar je lep uspeh. Ljutomerčana Borut Časar (42 kg) in Bojan Možina (52 kg) sta izpadla v drugem kolu. (RB) zgodi se vsak dan vestnik, 17. ap[^; ■ Koliko je vreden oscar? Koliko so porabile zvezde in zvezdice za prezentacijo v oscarjevi noči? 300 mark za frizuro: trenutno najboljši hollywoodski frizerje Laurent D. s svojim timom v »Prive« salonu. Stranke: Winona Ry-der, Sharon Stone, Gwyneth Paltrow. Za podelitev oscarjev je frizersko ekipo najel Warner Bros. Cene: 170 mark (obisk v salonu) oziroma 250 (obisk na domu) in 20 odstotkov napitnine. Trent na letošnji podelitvi: svetlo in kratko ali svetlo in neurejeno 7500 mark za limuzino in telesnega varuha: prihod je najpomembnejši ritual oscarjeve noči. Največ zvezd se pripelje s firmo CLS Transporta-tions. Limuzine so seveda opremljene z barom (whisky, šampanjec), za otroke je poskrbljeno z Nentendom in igračkami. Ob vsem tem seveda še faks, telefoni. Najmanjša cena je 1000 mark in 20 odstotkov napitnine. Telesnega stražarja si lahko najamejo pri Gavinu de Beckerju (najmanj dva, še bolje, če štiri) po 1600 mark za enega. Zastonj: Obleke ne stanejo zvezde nič. Saj so same zvezdice najboljša reklama za dizaj-nerje. Armani je oblekel Jodie Foster in Mi-chelle Pfeiffer, Calvin Klein je oblikoval Kristin Scott Thomas, Gwyneth Paltrovv in Sandro Bullock, Valentino je opremil Sharon Stone, Versace pa Elizabeth Hurley in Clau-dio Schiffer. Uma Thur- rw,tntw Za g. ministra Spoštovani.' thalerjal Pitoni in volitve Pošiljamo reojv avtorizacijo pogovor, la Ote g* opravili za naši Credulltvb Vestnika Poteka vaš tol rami obisk v Pretannrjn predvsem v znamenju predvolilne kampanje za novega soboški ga župana? Za moj tokratr i obisk v Prekmurju se je nabralo kar precej razlogov. Pred kratkim je bila imenovana, vlač i in v zunanji politiki in diplomaciji v začetnem obdobju velja, da je potrebno posebno pozonost posvetiti sosedom. Tako je bila moja današnja pozornost v precejšnji meri posvečena kiju? nam vprašanjem, ki imajo tudi zunanje politično dimenzijo, to so mejni prehodi z Madžarsko. V l^ratkem se odpravljam na obisk k marižarskanni zmumjemu ministra g Kovaesu in želel sem videnj kako so urejene stvari, o katerih smo se že dogovorili. O teh vprašanjih imamo meddržavne sporazume, npr. o tem, katere mejne prehode bomo odprli, in zunanji ministri si prizadevamo, da se dogovorjeno tudi izpolni. Zaradi tega sem obiskal Kobilje m Prosenjakovce. Vidi sc, dx so bile določane stvari narejena, predvsem cesta v Kobilju, priprav^ena pa je tudi ostala krepko zqcda poslanka MariJ P< sen krajevno skupnost Hotiza, Iger gre za problem katastrske meje, ki se ^^■2» toku Mure, včasih gre tudi na desno, stran, vendar v Jffijlavikjgl: n. na mejne prehode pa da gre ar^analno i Džubanom pogovarjal Goričkem, Id |dpirajo Pondhaidm Slovencem okno v matico. Kako je s mejnim prehod« Na vseh posta oh, Iger smo ae ustavni, sem opozarjal na celovitost odnosov z Madžarsko in enakopravno i poštevanj« obeh nnajštn. V času mojega prejšnjega mandata sem na vladi Zoran Thaler je v intervjuju za Vestnik pozabil, da ga je po Prekmurju spremljal Ciril Pucko (v avtorizaciji povprečna višina LDS ne igra vloge news). Uspešno proti ščurkom V neki vietnamski restavraciji so se odločili, da bodo opravili s ščurki in drugimi nadležnimi insekti, ki so se naselili v kuhinji. Za korenit poseg so se odločili ob rahlo neprimernem času, saj so z insekticidom »napadli« ravno v trenutku, ko so se družbi 400 gostov že cedile sline ob misli na slastno kosilo. Očitno je bila tudi hrana obi- lno deležna »uničujočih sredstev«. Zabava se je zato kmalu končala, saj so gostje drug za drugim začeli bruhati, lotila se jih je vrtoglavica, vse večja pa je bila tudi vrsta pred straniščem. Vietnamski časnik Lao Dang je dogajanje pokomentiral z besedami, da je bilo zatiranje ščurkov zelo uspešno. Očitno tudi gostov. man in Nicole Kidman sta prišli v stilu Prada, Madonna v Dolce & Gabbana, Barbara Streisand in Donna Karan ter Winona Ryder pa so prisegale na Ba-dgleyja Mischka. 1000 mark oziroma najmanj toliko je stala manikira in pedikura, najboljša pri zvezdniku Goro Uesugiju (salon Yuki na Sončnem bulevarju). Goro ne pride na dom, tudi ne, ko gre za Jacka Ni-cholsona. Cene: 50 in 80 mark. Obdelava obraza: pri Shelbyju, torej Oleju Henriksenu iz Danske, za 160 ? mark na uro. Za make up je najboljši visažist pri Cloutieru Procedu-_ ra se začne štiri ure T Preb podelitvijo in jo S * Mr -f—nr* nadzirajo tudi za odrom, kjer so mo-PaMtaM d 1' goče vsakršne korektu- ’ II 'l' re- Gena: najmanj 500 11 | mark za dve uri. Zastonj: pri nakitu .J j ' zvezde »goljufajo«. Naj-1 večkrat si ga kar sposo-dijo. Pri Muffyju Potterju MBtvM se morajo zvezde ogla- siti, če si hočejo pri posredniku Van Cleefu & Arpelsu zagotoviti dragocenosti. Pri Edu Cal-lahanu, ki dela za Harry Winston, so se oglasili: Mira Sorvino, Goldie Hawn, Helen Hunt. Letos je dal na posodo tudi čudovito ogrlico na fotografiji. Zavarovalnino za skorajda 4 milijone mark vredno dragotino pa je moral plačati draguljar sam. Posebna enota, sestavljena iz 20 pitonov, naj bi poskrbela za nemoten potek parlamentarnih volitev v Indoneziji. Kače velikanke, vsaka je dolga približno šest metrov in težka 15 kilogramov, naj bi varovale volišča, kjer Tumor na možganih Zdravniki iz ameriškega Seattla so odkrili gen z imenom c x 43, borca zoper rak. Ugotovili so, da se rast rakavih celic zelo upočasni, če ta gen vstavijo v možganski tumor. Znanstveniki domnevajo, da omenjeni gen proizvaja protein, ki ustvarja v rakastih celicah t. i. »luknje«. Rakaste celice se zato počasneje razmnožujejo. Na pokopališču 250 prostitutk ob delo Belgijska policija si je v Bruslju privoščila racijo in med velikonočnimi prazniki zaprla vse razvpite bare na ulici Aerschot, ki leži v »rdeči četrti«. Policisti so s pomočjo psov iz barov izgnali lastnike, dekleta, ki se ponujajo v izložbenih oknih in njihove stranke. Za nekaj časa so zaprli tudi ulico in prebrskali vse avtomobile, ki so se zapeljali po njej. Zaradi takšne policijske akcije je obstalo brez dela okrog 250 bruseljskih prostitutk. Zaprtje barov naj bi bilo po mnenju deklet in njihovih odvetnikov ilegalno, saj so dekleta imela v glavnem pogodbe, prejemale plačo in tudi plačevale davke, policija pa je lokale stalno nadzirala. Francis predvidevajo, da bi lahko prišlo do nemirov. Glavna naloga nenavadnih čuvajev je predvsem prestrašiti morebitne izgrednike, demonstrante in nasprotnike režima. Približno 1 20 milijonov indonezijskih volilnih upravičencev bo izvolilo 425 poslancev, 75 poslancev pa bo neposredno določila vojska. jo je kap 85-letno Italijanko Ano Grandi je zaradi strahu, da bo morala noč preživeti sama na zaklenjenem pokopališču, zadela srčna kap. Kot vsak dan, je tudi tistega usodnega dne obiskala grob svojega moža v vasi Fabricia di Roma v osrednjem delu Italije. Duriau, župan bruseljske skupnosti Schaerbeek, kjer je zloglasna rdeča četrt, je kot razlog za zaprtje barov navedel, da ti ne ustrezajo varnostnim in sanitarnim predpisom, ki veljajo za točilnice. Prostitutke so vložile pritožbo na županov ukrep in se obrnile na kraljevega tožilca. Gregor Golobič, tajnik oziroma LDS-ova deklica za vse, je v hodniku parlamenta treniral guljenje klopi. (Odločil se je, da ne bo večni študent news.) Marjanu Podobniku je notranji minister^ “ osebno varovanje, seveda na državn®^ a Žal nam ni uspelo izvedeti, ali ga b ekipa, ki ga je varovala že v času opoz nastopa, ko je v parlamentu razglas'1’ k psihiatru. (Posameznike je potrebno zaščititi Pr I h ziranimi psihiatri news.) 7 H( Sam na letalu Na redni progi britanske letalske družbe British Airways med New Yorkom in Londonom so pretekli teden zabeležili negativen rekord pri številu potnikov. V letalu, ki sicer sprejme 400 Vsakih šest let obišče mizarja iz Neussa v Nemčiji prava loterijska sreča. Konec tedna je obkrožil enakih šest številk kot leta 1985 in že drugič zadel v polno. Po podatkih loterije si je s prvim večmilijonskim dobitkom 52-letni mizar zagotovil samostjono kariero, dva milijona mark in pol, ki jih je zadel tokrat, pa mu bosta le še za počitek in potovanja. Ob grobu se je zadržala nekaj dlje kot običajno, saj je pozabila, da pokopališče ob šestih zvečer zaklenejo. Ko se je namenila domov, je opazila, da so vrata zaklenjena. Prestrašila se je, poskusila splezati čez zid, vendar je bil napor zanjo prehud. Srčno kap je po vsej verjetnosti doživela ob misli, da bo morala noč preživeti sama med grobovi. Usoda nesrečne Italijanke pa skriva v sebi precej ironije: izkazalo seje namreč, da vrata pokopališča sploh niso bila zaklenjena. val en sam P | donski borznlhj edini’ Pike. Pike je t’ mogel dovolj . ■ ( čakal, da so pravili manis°kisOi^ b. Drugi po^nP^ nujeno Pike je bil ko mu je osebi® . talo ponudilo, pjK( rega koli od dežev. Razu TJ prisl za prvi razred- |ejZ povedal, daJ® 0^1/ 1 7 članic ih c|a 7 Manj’; daljZ’ Ameriški tla trdi, da^nstv^ dlje živijo, raziskoval opicam da ugotovitve di. Polovico b čajnimi količina^M polovico pa s 3° j^. -hrane. Opice, a so doo minov in in so imele zvišala pa s®'o pornost. G'a’Ko živele dalj cg rešne tovariš^ ^ik’ 17. april 1997 vsakogar nekaj 23 pomurske lekarne razkrivajo PRAVILNE SKRIVNOSTI (8) Tablete LAKRICE Čas jajc je stol za pogrnjeno mizo k0' 'na’ °'U' ^čimba in Veliko se rabi ^ice. Svpt p,adl °’ na Phmer za lupino naravni136 9a razvršča v W^ni,da a |n'h.z^ N2. To Majhni količini !hk° doda živilom v ^nih učinkou^°zno omejitvijo ki pa Odpisi v zda Se niso določene. ^Pino Grao 9a z razvrstitvijo v S*m£hJ5?: Po lludskem S' odPravlja krAeV^n,e’ blaži ka~ i^kuje protivnp?e 9adkib mišic, na vodn f n°J ahno odvaja žlezo R deluje na nad-t Cnemu vnetju in l se proti sap-»uvnet& ^J3^’ d0|9°-in^nemu čim sluznice, leS-^dostnemr,?avnim krčem s« Cn'Ce- Pomar, de °vanju nad-m?a!° si z njenm" Proti bripavo-S°pevci in9onlmi Pripravki Po-^merek, 9ovorniki. M^OVdrn? ’POparek 'Z 1 J°^adoq9nea3:krataadan. br2až«hSo?anja:Zraz'ska- ^tG^»WneX9OVOdel°-niega ?IClretinskaZi,e?eptorn'h Črtane n 3 k!slina' ki iz S3ipr/lar’adledvin'/eca količino neu&krsčuienje^ kortizola, 5kCk°^ ^vonn^6 Zaviraio L^^Pmarin-^^'^ikviretio06^6 krvi-to1'W^Prsborbron??nin Posred- sle-to- blZaslaTah’ lsiasu in S adk°rne bolnike lahko pomenilo odpravljanje nevšečnosti, kot so siva mrena ter obolelost mrežnice, živcev in ledvic. Dihemiftalati preprečijo nastanek želodčnega čira. Gliciretinska kislina ima zaznavno protivnetno delovanje. Deluje proti glivicam, ki povzročajo soor, in proti nekaterim bakterijam. Zavira razne vrste virusov, kužne na sluznicah, tudi herpes. Gliciretinska kislina in glicirizin sta zaščita za jetra pri zastrupitvi s tetraklorogljikom. Na Kitajskem $ nj) med zvezdami a nt > x stalne družbe si že dalj časa -t’ dabi našel Področje, kjer bi ti Poglej malo okoli sebe ali kni- e'sitai,- Pred neljubimi presenečenji. sm'v 1L. d^> da se nima smisla obračati in sjgai bla; Bi'a bi resnična škoda, da bi ti hudemu ’Pad° vvodo. Glede ljubezni se raje A Partnerju, toda temu pošteno. Eani Pa^ v*673se bo Ponovno okrepila, po HoJWtiva oj1 bo oenadoma odprla povsem r enila b°š zanimivo poznanstvo, ki rie' od Kl?esl° še obilico dobrih reči. kot DI6računT-h s'na ^i0 žalost vse boli odvi‘ boš Sln predvsem popolnoma neod-' »a 5i boš n nadabeval, se ti bo kaj kmalu P°drl vse mostove za vrnitev. ^^inek™ j® Q.Srečii. plu’ ’e dov°'iresen in zrek da b' iturr a® Prav 7 • j oekoliko več zanimanja in b. r^ebo, j an,mivo. Osrečila boš tako sebe %: n* 0 v Prihodnosti še veliko pomeni- ’-6 nav'dezni hladnosti določene inv6sti Pai 'e dobra in premišljena igra. n Vendar boš z rezultati le delno Se bo kaj kmalu razjasnilo. b&Lnatv ^j^^^ožen. t 1 Sbani 'n Ponovno boš optimi-onur ¥ bo Pozitivno manifestiralo življenju, kjer lahko Rr®cei n, °-b?s lzvedel popolnoma po APs korali; ,?saa pot do uspeha. Še ve-saj ti bo nekdo prav vese-11 obeta nekaj nepričakovane- za katerega veš, da S pravilnim nasvetom se i S'9a 'ako ze'° ze"š- Predvsem &tokorak dobro premisli-'ludosumje pustilo globoke od katerega bo odvisna krojem poslovnem življenju. Pa 'ahko malo bolj poskrbel. Ha^o^ prijateljice, ki ti hoče boa hodila po svetu z tj? - oLi' ■ ^onec tedna pa se ti vseeno vrob'b 'iut,ezenskih sa' bo® v nasprob ^a^^ovo^K u občutil vso težo tvorih ta?h deiani ■ pa tudi tvoja trenutna 0 skrita, kot si si prizadeval. zdravijo hepatitis B s sorodno vrsto G. uralensis s 70-odstotnim us- pehom. Raziskave pri ljudeh pa so pokazale, da ester gliciretinske kisline karbenoksolon zaščitno deluje na sluznico, ker spodbudi nastanek sluzi in pospeši sluznični krvni obtok; daje ji moč, da se upre prebavnim sokovom, ki jo razjedajo, zato je uspešen pri zdravljenju čirov na požiralniku in želodcu. Raziskave so tudi potrdile, da sladki koren prepreči presnavljanje kortizola, vendar se ga toliko več nepresno-vljenega izloči skozi ledvice. Vpliva tudi na druge hormone oziroma uravnalce bioloških dejavnosti v telesu, na primer aldosteron, antidiu-retski hormon in renin. Stranski učinki in strupenost: Čezmerna in dolgotrajna raba privede do zvišanega krvnega tlaka, povečane teže, elektrolitskega neravnovesja, mišične oslabelosti in ohromelosti, spremenjenega EKG, srčne odpovedi in pljučne vodenice. Znani so mnogi primeri, ko je nerazsodna raba povzročila v telesu presežek natrija in vode ter primanjkljaj kalija. Glicirizin se izloča tudi z žolčem v dvanajstnik, iz tankega črevesa pa se vrača v kri, zaradi tega se dalj časa zadrži v telesu, previsoki odmerki droge pa so toliko nevarnejši. Prepovedi in opozorila: Ni primeren za bolnike z motnjami srca in ožilja. Neželeni učinki se lahko pojavijo že pri običajnih odmerkih tudi pri bolnikih s cirozo jeter. Vpliva na zdravljenje s hormoni, saj spreminja njihovo raven, zlasti estrogena. Moti zdravljenje sladkorne bolezni, saj primanjkljaj kalija privede do povečane ravni glukoze v krvi, zato je njegova raba za odpravljanje diabetičnih nevšečnosti spoma. Nosečnice in doječe matere naj ga ne užijejo čez mero, ker lahko zaradi hormonskega učinka povzroči zvišan krvni tlak, poleg tega pa še spreminja maternično napetost in vpliva na menstruacijski MURSKA SOBOTA PRSNI ČAJ ciklus. Lekarniško mnenje: Za sapo-nine se že dolgo ve, da olajšujejo izkašljevanje, tako tudi glicirizin, ki daje sladkemu korenu osladen okus. Kemična sestava droge je dobro znana, glavna značilnost so prav saponinske sestavine. Raba po ljudskem izročilu je zvečine podkrepljena s farmakološkimi izsledki, le za učinek proti krčem gladkih mišic je malo podatkov. Karbenoksolon, ester triterpenoidne sestavine golostebelnega sladkega korena, se je izkazal pri zdravljenju sluzničnih razjed, vendar ne priporočamo, da bi .se tovrstni bolniki zdravili s sladkim korenom brez zdravstvenega nadzora. Pazljivi naj bodo prej omenjeni nosilci večjega tveganja, vsi drugi pa naj ga rabijo zmerno, to je v predpisanih odmerkih in ne več kot 4 do 6 tednov. Sklep: Smete si privoščiti vsega dobrega, le posodo čezmernosti pustite nedotaknjeno! Janez Špringer, mag. farm. Spomladi je na kmečkih domačijah mnogo jajc. V prehrani jih lahko zamenjujemo z mesom. Vsebujejo velike količine beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov. Jajčne jedi so hitro pripravljene in jih lahko pripravljamo na različne načine. Pogosto jih pripravljamo kot jajčnike. Jajčnik za 4 osebe: potrebujemo 8 svežih jajc, 8 žlic mleka, 2-3 žlice olja ali toliko masti, šopek drobno narezanega drobnjaka, sol in poper. Jajca ubijemo v skledico, vendar najprej vsakega posebej v skodelico, da vidimo, ali so sveža. S šibico jih razžvrkljamo in med tem počasi prilivamo mleko. Solimo in po okusu popramo. V ponvi segrejemo maščobo. Iz pripravljene mase spečemo 4 jajčnike (2 jajci na osebo). Ostati morajo rahli in celi. Previdno jih položimo na pogret krožnik in takoj serviramo. Prepognjene potresemo s sesekljanim drobnjakom. Jajčnik s sirom: 8 dag suhe slanine, 8 jajc, 4 žlice mleka, sol, poper, 4 žlice naribanega sira. Narezano slanino rumeno precvremo. Jajca ubijemo v skledico - tako kot v prejšnjem receptu jim počasi prilijemo mleko, dodamo sir, sol in poper. Na maščobi od slanine spečemo 4 jajčnike. Jajca naj počasi zakrknejo, da se sir pri vročini stopi in »poveže« z maso. V sredini mora biti jajčnik še mehak in takega preložimo na pogret krožnik. Hitro ga prepognemo. Zraven ponudimo košček črnega kruha in veliko skledo zelene solate (ali stročjega fižola, paradižnika, zelja in podobnega). Jajčnik s špinačo. Pripravimo ga po prvem receptu, na krožniku ga nadenemo z gosto, na maslu dušeno špinačo in takoj prepognemo. Potresemo z naribanim si- rom. Cilka Sukič Cas za posodovke TEHTNICA Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar boš želela, ostalo pa bo vprašanje, ali boš tudi potem zadovoljna. V neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda omahovati. On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. ŠKORPIJON Ona: Poskusi še enkrat in skoraj gotovo se bo pokazalo, da si imela prav. Z odločitvijo, ki si jo hotela sporočiti svojemu partnerju, pa raje malce počakaj. Kdo ve, morda si boš še premislila? On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šib vse Skupaj narobe ... STRELEC Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetnega položaja. KOZOROG Ona: Svoj prosti čas boš posvetila svojemu konjičku in zato nekoliko zanemarila prijatelje, predvsem pa svojega partnerja, ki ti bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje v tujino. On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi prijateljev, saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč zelo pomaga pri uresničevanju načrtov. VODNAR Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mesto. * > On: Bodi previdnejši, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat že prepozno. Raje malo pohiti. RIBI Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novim položajem. On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. Čeprav prezimovanje rastlin v posodah ni preprosto, pa nas s svojim šarmom, cvetjem in dehtenjem vendarle očarajo. Zimzelene rastline, kot so npr. pušpan ali tisa, zaščitimo s stiroporom, lanenimi vrečami ali glino-porom, ki ne zavarujejo samo korenin, ampak tudi preprečujejo, da bi počila glinena okrasna posoda. Take rastline torej lahko pustimo v zavetju na prostem. gloriosa, agapanthus, datura, lau-rus, pušpan in hibiscus. Do nedavnega se je laurus uporabljal za rezanje za vence oziroma za razne dekoracije. Danes je laurus med najbolj priljubljenimi posodovkami, čeprav nima bujnega cvetja. Dobimo ga v različnih oblikah. Pri nas je še vedno zelo razširjen nerium - oleander, ki cveti v več barvah z vrstnatimi ali enostavnimi cvetovi. Cvete od junija do septembra. Uporabljamo ga kot okras - posamezno rastlino ali v skupinah z drugimi raznobarvnimi grmiči. Razmnožujemo ga lahko poleti z zelenimi podtaknjenci. Njegova dobra lastnost je, da prenese žgoče sonce in ni zahteven. Paziti moramo na njegovo neo- dpornost proti ameriškemu kaparju. Posodovke, ki se uveljavljajo na trgu, so: osteospermum, lantane, acacia, skimmia, chrysanthemum in bougenvvilea. Med palmami je pri nas najbolj priljubljena phoenix canariensis - doma s Kanarskih otokov. Uporabljamo jo za okras lokalov, teras in balkonov. Ker so posodovke precej na očeh, moramo biti kritični pri izbiri posode. Lonci so iz žgane gline ali plastike. Večina plastičnih loncev iz je polipropilena, ki v mrzlem vremenu izgubijo prožnost. Lonci iz mešanice polipropilena in polietilena so odporni proti mrazu. Glineni lonci so težki, stabilni, zato so primerni za velike rastline, sorazmerno dragi, vendar priljubljeni in jih moramo pred mrazom zaščititi. Olga Varga Veliko pa je posodovk, ki jih moramo prenesti v notranje prostore, kjer mora biti temperatura višja od 0°C. V nekaterih državah se zato ukvarjajo s storitvami - s prezimovanjem posodovk. Tako pri nas kot v tujini je opaziti pospešeno prodajo posodovk. Med najbolj priljubljenimi rastlinami so abutilon, asclepias, jucca, Prenovite čevlje Če imate čevlje iz gladkega semiša (nubuk) in jih ne morete dobro očistiti, ker se je na njih že pojavil sijaj, pa jih vendarle zelo radi nosite, jih nikar ne zavrzite. Premažite jih z loščilom (kremo za čevlje) črne ali rjave barve, jih zloščite (podrgnite s krpo) do sijaja in dobili boste lepe usnjene čevlje, ki jih boste še dolgo in z veseljem nosili. Vzdrževanje bo lažje in enostavnejše. Nasvet je preizkušen. ANGELCA PRŠA SESTAVIL MARKO NAPAST NORVEŠKO ZIMSKO športno SREDIŠČE BEBEC DESERT SEVERNO ATLANTSKI PAKT ZASTAREL IZRAZ ZA OKRAS STAROGR. JEZIKOSLOVEC IZ EFEZA GOROVJE V ZAHODNI BURMI UMETNO, PRISILNO USPAVANJE VOJSKO- VODJA ZAHODNIH GERMANOV DOKUMENT DOLGOLETNI SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER GRŠKA ČRKA HRV. TELEVIZIJEC OUVER MLAKAR PRITRDIL-NICA AVSTRIJSKI VREČAR DUŠIK HITRA UJEDA IGRALKA BEROVA SVINJSKE ZAREBRNICE SESTAVINA MASTNIH OU JUNAK VERGILOVE • ENEIDE JUNAKINJA OPERE LA BOHEME GEOMETRIJSKA TVORBA TEN^KE IGRE i LIU NOVY KOSITER PIVO UNIONA TOMAŽ DOMICELJ SKRAJNOST NOJEM PODOBNI JUŽNOAMERIŠKI PTICI Rešitev prejšnje križanke: leopard, Antonio, Dareios, oko, Emi, lok, Nut, EM, Gene, Sete, IJ, kron, Onassis, vos, trk, Astoria, rt, tast. 24 vestnik, 17. aprjjJ šužna ^nčija - dežela templjev in religij POMURSKI SEJEM šot na vzRo6 Tempelj ima tako obzidje kot tudi piramidaste stolpe in je prototip za vse kasnejše dravidske templje. Kipi na tempeljskih stenah in reliefi na skalah pa nam, čeprav obrušeni od morja in vetra, kažejo vemo sliko življenja pred tisočletji. Kako malo se je spremenilo! Ko sva se sprehajala med ličnimi templji mimo kipov slona in leva, mimo največjega skalnega reliefa na svetu, ki pripoveduje magično zgodbo o rojstvu in poti svete reke Ganges, mimo votlin, me je vse skupaj spominjalo na pred tisočletji pozabljene velikanove igrače v peskovniku indijskega oceana. Ni čudno, da so romantični templji v okolju peska, morja, kokosovih palm in domačij, skritih v senci zelenja, katerih prebivalci so ponoči ribiči, podnevi pa kiparji kamnitih spominkov, eni najbolj slikanih objektov v Indiji. Postanek v idilični vasici, kjer teče življenje skladno z naravo, pa je da pravi, da se je rodila s tremi dojkami. Kralju je bilo rečeno, da bo otrokova napaka izginila, ko bo dekle srečalo svojega ženina. To se je zgodilo na sveti gori Kailas. Srečal jo je sam bog Šiva in ji ukazal, naj se vrne v mesto Maduraj. Čez osem dni je prišel za njo v obliki Sundares-Varana in jo poročil. Zato je tempelj sedež boga Šive in boginje Paravati oziroma sedež božanskega ljubezenskega para Sundares-Varana in Meenakši, ki še danes prebiva v njem. V tisočerih oblikah sta upodobljena na mogočnih tempeljskih stolpih na Piše: Janez Jaklič 12. del Madras, mesto, ki so ga začeli ustvarjati Angleži. zastane dih, in številni liki, kijih zaradi omamnih barv, bogastva oblik in izraza ne moreš spregledati. To je nekaj, česar ni nikjer na svetu. Kot da bi se vsi junaki vseh pravljic sveta zbrali skupaj v veličastno kamnito pravljico. Vedno znova je povsod navzoča božanska ljubezenska dvojica s simboli: bik Nandi, božanska jezdna žival boga Šive, sam bog kot začetnik in uničevalec življenja in njegova ljuba kot soproga Meenakši, kot boginja vojne Durga in kot Kali, kruta boginja s črnim obrazom in mesarskim nožem. Tako kot so templji Mahabali-purama šolski primer indijske antike, je tempelj Meenakši izjemen primer indijskega baroka. V notranjosti templja sva naletela na prav tako zmedo, kot jo je bilo občutiti na tempeljskih stolpih. To je bila zmeda 10. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialom 15. - 19. APRIL 9? GORNJA RADGONA j 500 RAZSTAVLJALCEV IZ 27 DRŽAV Gradbena mehanizacija • Gradbeni materiali Zaključna dela • Instalacije • Notranja oprema Obnova in sanacije • Komunalna oprema Nizke in visoke gradnje • Krajinska arhitektura Projektiranje • Gradbeno šolstvo • Strokovni program n SEJEM Velik kredit spoznate po majhnih obrokih Kredit za 10.000 DEM = 60 X 213 Ob Kredit od 1 do 5 let tudi za nabiranje moči za »spopad« z indijskimi množicami. S temi sva se ponovno spopadla v tempeljskih mestih Tanjore, Tiru-chirappalli in Madurai. Stopila sva skozi vrata pod stolpom, enim od mnogih veličastnih gopuramov, ki dominirajo nad pokrajino in so vidni iz mnogih streh mesta Madurai. Tempelj Meenakši je dobil svoje ime po imenu hčerke vladarja kraljestva Pandyan. Legen- slavnih gopuramih dravidskega kiparstva. Stolpi te gigantske piramide, ki se dvigajo več nadstropji visoko, so pokriti z živahno poslikanimi skulpturami, ki predstavljajo bogove, boginje, mitološke in navadne živali pa tudi čisto običajne smrtnike pri njihovih opravilih. Stolpi živijo in njihovi prebivalci se gnetejo, delajo in hitijo prav tako kot ljudje na ulicah indijskih mest. Tu so množica slik, ob katerih ti zaradi tempeljskih stavb in množice ljudi, romarjev, ki v tempelj prihajajo iz vse Indije. Bil sem le eden od desettisočglave množice, ki vsak dan obišče sveti kraj. Med zunanjim in notranjim vzhodnim zidom je potekala živahna trgovina. Trgovsko blago seje v vhodni dvorani, dvorani osmih lakšmijev z bogato rezljanimi vhodnimi portali, spreminjalo z dnevnim časom. (nadaljevanje prihodnjič) ■ za vse modele - brez pologa - brez omejitve zneska - s podaljšanim časom odplačevanja - z nizko obrestno mero - brez pasti v drobnem tisku HYunani Vedno na dobri poti Ob jubilejnem 20. AVTOMOBILSKEM SALONU v Ljubljani 3 % promocijsko znižanje cen modelov LANTRA SEDAN in LANTRA WAGON. Ponudba velja do 10. maja 1997. Za vse modele LANTRA '96 8 1 AVTOSALON HYUNDAI Štefana Kovača 30, tel.: (069) 32 065 d&AVTOBU^ Sobo' J Sama usoda je ošvrknila ali prizanesla Borisu, da v vseh osmih mesecih niti enkrat nista naletela z Mileno drug na drugega. Boris je bil dolgo priklenjen nanjo. Najmanj četrtino umske moči mu je izčrpala; tudi fizične. Ni štel dni, ko je postopal pred Filozofsko fakulteto, gor in dol je meril razdaljo in buljil v vrata. Dekleta so prihajala v gručah ali posamič, včasih ji je bila katera tako zelo podobna, da se mu je v ustih zadrgnilo, ko je hotel že poklicati.'Potem je sanjal tako žive sanje, da se je mukoma prebujal in se tudi predano ljubil z njo. Zato je bilo njegovo telo pomirjeno, čeprav so bile želje usmerjene v uresničitev ljubezni z Mileno. In ponosen je bil nase. Njunega razmerja ni izdal, ni ga oskrunil s cenenim vulgarnim hvalisanjem, kot so to počeli vrstniki. Fantje mu tako ne bi bili verjeli. Med kolegi je še vedno veljal za plašneža, nedolžnega fantiča. In ker kljub svojemu prizadevanju pri učenju ni požel ustreznega uspeha, so ga kolegi radi zafrkavali in mu oponesli, kako pač njegov trud ni poplačan, in če bi se jim pridružil v veseljačenju, bi vsaj v tem užival, tako pa je ostal praznih rok na celi črti. Fantom ni oporekal, kar pustil jih je govoričiti tjavdan, čeprav bi se bil neizmerno rad postavil s svojo ljubezensko izkušnjo. Ne, Milene ni mogel potegniti na dno, ni prenesel, da bi jo vključil v študentski žargon in bi oni iskali zanjo ustrezno kvanto. Za lahke ženske so jih imeli celo vrsto v zalogi; vse od slovenskih pocestnic, postopač in po-slanjač do sočnih bratskih izrazov. Milena je bila zanj vzvišena nad vsemi, izvzeta nad običajna ženska bitja. Vendar samo zanj, kolegi bi se bili nad njo pošteno izživljali. Njej res ni bilo več zanj. Morda je tudi v Ljubljani ni bilo. Sprijaznil se je bil z dejstvom in nič več si ni domišljal, kako bo z naglimi koraki prišla od nekod izza ovinka ali drvela s knjigami po pločniku, Ljubljana skriva v sebi svoje lepote. Samo v ugodnem letnem času je treba živeti tu. In pomlad, zlasti pozna, razgiba tudi samotarje in sanjače. Boris se ni prišteval čisto med zadnje, kajti zanje med stroji in z njimi pač ni prostora. In stroji so njegova prihodnost, čeprav izražena le v pogojniku. Tisti lepi večer ga je navdihnil, da se je zadržal na ulici dlje kot običajno. Ulice so plale od pisanih gruč ljudi. Pločniki na Miklošičevi, po kateri se je še sam prerival, tako čisto brez cilja, so bili gosti. Za Unionom je zavil na desno, se za hip ustavil pred knjigarno in se zopet prepustil toku ljudi, ki so verjetno tudi tako brezciljno stopicali in se po nepotrebnem gnetli. Čemu jih ne zamika Tivoli, kjer je toliko bujnega zelenja kot doma. Ali vsi koga iščejo in upajo, da ga bodo izsledili v tej ljudski reki? Ne, saj je zdavnaj sklenil v sebi, da je ne išče! Samo tava tu, ker ga, sam ne ve zakaj, podzavestno sem vleče. Ko je trolejbus na viški postaji škripaje zavrl, se je mrak že zgostil. Prepešačil je še lep kos svoje poti in prispel do stare, nadstropne hiše. Ob tem letnem času, skrita med visoka drevesa, je bila mikavnejša kot sicer. Zavil je po zlizanih betonskih stopnicah in se ustavil pred vrati. Izza njih je prodiral glasen smeh. Ker vrat, če je bil kateri izmed njiju doma, nista zaklepala, je samo vstopil. Robi in neznanec, mlad fant z dolgimi lasmi, se nista dala motiti. Steklenica pred njima je bila prazna. Na polivinilastem prtu, ki ni posrkal tekočine, so bile v čudno oblikovanih figuricah lužice. Robi se je obrnil proti gostu in mu ga predstavil: »To je Boris.« »Ja, Boris sem, in ti?« »Peter, študent, izgubljeni študent,« je začel besedičiti jecljaje. Oči so se mu čudno svetile, in da ne bi še mečkal, je nadaljeval zanj Robi: »Veš, po norem naključju je zgubil stanovanje. Začasno bo najin gost.« Ta nenadna vest gaje osupnila. Potreboval je čas, da je pristavil: »Mene osebno ne moti, gospodinji pa boš moral povedati.« »Nič ji ne bova razkladala. Bo tako samo prespal tu. Divan je neizkoriščen.« »Ja, ja, prijatelj! Veš, jaz si težko služim kruh. V secirnici pomagam,« je skušal razložiti Peter z zapletajočim se jezikom. »A tako? Torej si zajadral na medicino?« je ironično vprašal Boris. »Ne, tako preprosto to ne gre. Biotehnični bom ostal zvest. Ta je blizu medicini. Samo v zadnjem času je v mojem levem žepu velika luknja in v secirnici, tam se s težkim delom hitro napolni.« »Doslej si veljal za sposobnega bančnika. Vsaj Robi te je hvalil,« gaje nepričakovano začel izzivati Boris. »Bankrotirala sva oba, mislim. Pomlad je vsemu kriva: ljudje ne nabavljajo premoga, ne moreš kidati snega, praktično nič pametnega. Na mojo žalost niti noben šofer ne zboli, da bi ga nadomestil pri Jugodie-tetiki. Tudi kanale bi čistil, samo secirnice me bog obvaruj. Tja si še stopiti ne bi upal,« je sklenil Robi svoj dolgi monolog. Boris se je vdal. Vsak ugovor bi naletel na odpor in bi skupno bivanje in spanje samo oteževal. Robi je zlezel na stol in potegnil iz zgornjega kota omare zmečkano rjuho. »Na, odeje pa tako ne potrebuješ, vsaj danes ne!« Pred meseci bi bil za Borisa tak vsiljeni gost pravo breme. Tokrat pa že nekako predelan v študenta, brez iluzij, je vse voljno prenesel. Pisani milni mehurčki z Milenino silhueto so se razpočili in odfrčali. Nobene vere v vrnitev ni bilo več in žal tudi nobena nova Milena ni prečkala njegove ceste. Sreča pri izpitih je rahlo polzela mimo njega. Nič več presenečen ne bo, če še zadnji rok za vpis spodleti. Prispeval bo k tistemu visokemu odstotku neuspešnežev v prvem letniku. Uspeh, ki je bil daleč od njega, bi mu izboljšal življenjske razmere. Z Robijem sta namreč začela na nepravem koncu in sta si privoščila privatno bivanje namesto študentskega doma. To je veljalo-za nekako razkošje, vsaj na zunaj, dokler nista čutila hlada štirih sten, visokega stropa in vmes tudi gospodinjinih opozoril. Izdelan letnik bi lahko pomenil preselitev v študenta in brez Robija, brez vseh, najraje bi bival sam. Tako bi tudi uspešneje študiral. Vendar se je vrinila med načrte kratka, a vsemogočna pogojniška besedica »bi«, ki je veliko napovedovala ali vse uničila. Skupno bivanje s Petrom res ni bilo posebno breme. Prvi se je dvignil, pobral rjuho in jo vrgel v omaro, in še to je opravljal obzirno in se odplazil skozi vrata, še preden je vstala gospodinja. Na Petrovo srečo je bival v hiši tudi železničar, ki je odhajal in prihajal ob vsakem času. Tako nihče ni bil posebno pozoren na odpiranje vhodnih vrat. .r Kakor je bilo čudno, se je vendarF ter tisti petkov večer prihrumel v . sebe: - »Kaj! Kaj, hudiča, packata to z j bim vaju na večerjo! Izpit sem Preden sta se Robi in Boris zave J zapiral kozarec z belkasto maščobo m v vrečko. . .. Robi je buljil vanj in nejeverno z*1*1 . »A izpit? Pogojni?« »Ta bo jeseni. Gremo! Zlezi no v P1 je priganjal, čeprav mu je bilo jasno, , samo še rezervne zguljene kavbojke- »Hm, fant! Banket torej? Kam nas S. cF zanimalo Robija. . pfj 5«^ »Z mano! Ilegalec Peter vaju 8°stl Borisu je kar ušlo skozi usta: j »Se pravi, izbiramo po naročilu-* ^«1 »Ja, med vampi, golažem, kranj zarežal. oln*l jil »In pijemo ljutomerčana,« je (^pfislO »Za en liter žrtvujem svoje * učrfiB ce. S tem bom najbrž divan s s . jaj® odslužil, mislim za nazaj in za naP 1 par dni preneseta, kajne?« seje zace M ti. »Če naju še presenetiš z izpit0”1 , da,« mu je prikimal Boris. Poletni večeri so prijetni in n*n°® j je zašlo in nežen hlad se je spustu tem času zopet oživelo. Zagnal1 s p N® nost k točilni mizi. Tam pa je bilo » . je stoje srebalo pivo. Novi, neSt mukoma prebili do točaja, ki se v Rutinsko in neprizadeto za prip0”1 J: tekočino, daje polzela čez rob- fije« J »Zdi se mi, da smo prišli večerja • a Petra, ki se je že vštulil v vrsto. -a »Preden kaj dobiš, te lahko ze 1 ta jezno odvrnil, ker je bil pr* n kakor je razbral iz njegovega_P°® a|V^W »Tri piva!« seje oglasil in Vrata v gostinsko sobo so bi a nah zasedene. Mešane družbe " A živahno kramljale. Vmes se j« । pribora. Peter je ponudil Pr*Jate Lofr ki je bila edina prosta. Ves Pr° mešanico raznih vonjav. V kotu P se’ g oblak dima. Tri ženske in en m m dimni zavesi, tudi drugi so kad* Petrovi gostje so si naročili ve : bo spravila »na kant,« saj seje na^ mi reklo kranjska na žaru. Ob ve-eyifl^ £ letele na račun večerje, profes° k čakanja hitro potekal. ris Tako je čisto nenadejano Bor roRO' [ ^Dik’ J7. april 1997 Velikodušno vam ponujamo ugodno posojilo s obrestno mero in lizing brez primere. TUDI VAM? Zato vam to pomlad z veseljem ponujamo: pisan na kožo. 26.300 DEM PEUGEOT 14.800 DEM 22.800 DEM 30.500 DEM 35.800 DEM 'AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. _— AVTOSALON PEUGEOT Slomškova 33 (avtobusna postaja M. Sobota) Tel.: (069) 31 282 P 106 1,0 XN P 306 open P 406 SL P 406 karavan ST Dostavno vozilo Peugeot BOXER PONUDBA TEDNA P 406 SR 33.750 DEM j 4 m JELOVICA Lesna industrija, d. d., 4220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58 velik preskok v žitih Panamo veliko fungicidov V kurativnem delovanju archer daleč prekaša druge fungicide. Archer se iača saj zagotavlja: zaneslji-pridelke in kakovostno zrnje. —-ca poznamo veliko fungicidov V kurativn« Vendar samo en archer. Tuai na tem prekaša dr Področju je Cibi uspelo pionirsko delo, vedno izpl novo kombinacijo aktivnih snovi vost, večje Propikonazola in fenpropimorfa smo A°s®gli doslej nedosegljiv učinek. Trener zatira vse najvažnejše bolezni Še posebno rje in pepelasto plesen. a ^otiranje določenih bolezni je . er naravnost idealen. Za proizvod-J^.^mena na primer, je samo naj-a? I!e dovo'j dobro Archer :-i-dobro Za Ciba-Geigv, agro, d.o.o., 61000 Ljubljana Kržičeva 3 tel.: 061 136 12 03, faks: 061 136 12 14 •e dovolj dobro; in prav tukaj se n$r'6V'^bCHM?mPon^ glasbenih chnics, Panasonic, Philips in sony SHop p? 3' 6' 9 a" 12 obrokov s čeki - ' S'QmškoVa 43, Murska Sobota, 37 333 ir KIA PRIDE 1,3 i KIA SEPHIA 1,6 SLX KIA SEPHIA 1,5 SLX H/B KIA SEPHIA 1,8 GTX KIA CLARUS 1,8 SLX KIA BESTA 2,2 D KIA SPORTAGE MRI KIA SPORTAGE T.D. 12.990 DEM 18.990 DEM 18.890 DEM 24.490 DEM 25.990 DEM 20.890 DEM 34.990 DEM 38.990 DEM - Garancijska In zunajgarancijska popravila - Originalni rezervni deli PRODAJAMO PO SISTEMU RABLJENO ZA NOVO TER NOVA IN RABLJENA VOZILA NA POSOJILO IN LIZING. CVEN 58a, 9240 LJUTOMER, tel.: (069) 81 988, mobitel (0609) 628 919 Del, čas: delavnik od 8.00 do 16.90, v soboto od 8.00 do 12.00 120.00 436.00 882.00 29250.00 54900.00 19900.00 21900.00 202320.00 BLISK MONTAŽA MURSKA SOBOTA, d. o. o., Plese 9, Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto VODJA KOMERCIALE za nedoločen čas. Pogoji: VI. ali VIL stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali strojnotehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje storitev, znanje nemškega ali angleškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, 3-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izku-šenje sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba podjetja Blisk Montaža Murska Sobota, d. o. o., Plese 9, 9000 Murska Sobota. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem objavnem postopku. LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart« Maribor), telefon: (062) 640 540 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00 PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SLOVENIJI Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden lizing, avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo NIVA1700S OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled ♦ rezervni deli * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo * optika od 16.440,00 DEM Kmn SAMARA 1500/5v od 12.920 DEM POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 13-LETNA TRADICIJA 26 televizijski spored od 18. do 24. aprila vestnik, 17. ap^ PETEK L 18. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.50 Aerobika 10.05 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.30 Neodvisen poslanec, angleška nadaljevanka, 1/7 11.20 Tudi to je življenje, ameriški film 13.00 Poročila 1 3.05 Kolo sreče 14.00 Omizje 15.30 Mladi virtuozi 1 6.00 Gore in ljudje 1 7.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 1 8.40 Hugo 19.15 Risanka 1 9.30 Dnevnik 20.05 Zlati petelin’97, sklepna prireditev 2 2.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.05 Sam Grace, ameriški film 0.40 Oddaja o računalništvu TV SLOVENIJA 2 10.45 Mostovi 11.15 Oddaja o računalništvu 11.45 Nikos Kavvadias, francosko-grška koprodukcija 12.40 Aliča, evropski kulturni magazin 13.10 Pisave 1 3.40 Forum 1 3.50 Zgodbe iz školjke 1 4.20 Notredamski zvonar, francoski film 16.15 Frasier, ameriška nanizanka 16.40 Echo Point, avstralska nanizanka 17.10 Snežna reka, avstralska nadaljevanka, 7/26 18.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka, 3/6 1 8.50 Znanje je ključ 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Iztrebljevalec, ameriški film 21.55 Pomurski sejem 22.05 10.000 obratov 22.55 Dva, tri kroge nad peklom, dokumentarna oddaja 23.35 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševlaci -12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Dondi, ameriški mladinski film -15.00 POP 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret -18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev v Paradiž - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Frankenstein in pošast, angleški film - 23.30 24 ur - 0.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program - 16.15 Računalništvo - 16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Govorimo o zdravju -19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Benetke -23.40 Zakladnica, glasbena oddaja -0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.20 Koledar - 13.30 Seinfeld, serija -13.55 Baree - divji pes, kanadski film -15.30 Nove priložnosti, serija - 16.25 Skrivnost umetnosti petja - 17.20 Aca-pulco, serija - 17.45 Zvezdne steze, serija - 18.30 Svet zabave - 19.00 Župa-nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu - 21.10 Kdo je šef?, serija - 21.40 Verjemi mi, kanadski film - 23.25 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija - 0.00 Oprostite, Kupidon, belgijski film - 1.25 Glasba - 1.45 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija - 11.05 Dallas, Jessica se vrne - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje -15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Dallas - 21.10 Nemogoče? - 22.05 Ekskluzivnoo - 22.35 Ostani čez noč pri meni, ameriški film, 1. del - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 13.55 Leta družbenih sprememb - 14.50 Robin Hood - 15.15 Andreja Szenes - 16.00 Tassilo, serija -17.00 Balaton - 17.30 Regionalni dnevniki - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, serija -20.00 Laurenece Olivier, 3. del - 20.55 Policijska poročila - 21.05 Telešport -22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno -22.45 Koktejl bar TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry - 8.25 Dinozavri - 9.15 Ekipa A - 10.10 Časovni stroj - 11.50 Konfeti - 14.45 Mini Zib - 14.50 Naša mala farma - 15.40 SeaOuest - 16.20 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.15 Vsi pod eno streho -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 J. A. G., v imenu časti - 21.10 Čarovnice iz Eastwicka, komedija - 23.00 Poročila - 23.10 Tigrovi zublji - 0.35 Šport - 1.05 Pozor, tujci, grozljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Epilog, film -10.35 Bogati in lepi - 12.00 Čas v sliki -12.10 Vera - 13.10 Park 1997 - 13.55 Gozdni inšpektor Buchholz - 14.45 Lipova cesta - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Poročila - 20.15 Derrick - 21.15 Naš svet - 22.30 Moderni časi - 23.00 Nitebox - 1.00 Nitebox factbox RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Fe-lix, prijatelj za življenje - 21.15 Kampist -21.45 Ljubezen na prvi poled - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov -1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum -2.45 Poročila - 3.15 Sternova TV SOBOTA k 19. APRIL TV SLOVENIJA 1 7.55 Radovedni Taček: Bob 8.10 Male sive celice, kviz 8.5,5 Zgodbe iz školjke 9.25 Evromuzika 9.55 Snežna reka, avstralska nadaljevanka, 7/26 10.45 Hugo 11.15 Tednik 1 2.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 1 5.00 Taborniki in skavti 15.15 Sprehodi v naravo 1 5.30 Guliverjeva potovanja, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali, francoska serija 18.00 Na vrtu 1 8.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Resje! 21.35 Za tv-kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Trd oreh, angleška nad., 6/7 TV SLOVENIJA 2 10.00 Sonce ne sije vsak dan, češka na-daljevnaka, 3/6 10.50 Iztrebljevalec, ameriški film 1 2.45 Roka rocka 13.45 Echo Point, avstralska nanizanka 14.10 Zlati petelin ’97 16.00 DP v rock and rollu 16.25 Košarka NBA 17.55 Slovenski pokal v rokometu (m), polfinale 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Špiclji, ameriški film 22.00 Življenje na zemlji, japonska serija 22.50 Evrovizija '97, predstavitev pesmi 23.40 V vrtincu 0.10 Sobotna noč POP TV 8.00 Mrčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Klop - 9.30 Peter pan - 10.00 Parker Lewis -10.30 Flipper - 11.15 Proti vetru -12.00 Obraz tedna - 12.30 Grand Prix -13.00 Družina za umret - 13.30 Gola resnica - 14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander -17.00 Supermanove dogodivščine 17.45 Herkul, ameriška nanizanka -18.30 Xena, ameriška nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Izganjalci duhov 2, ameriška komedija - 22.00 Odpadnik -23.00 Polnočni kavboj, ameriški film -1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Risanke - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.10 Ubijati za hrano, dokumentarna serija -12.00 Dnevnik - 12.25 Heidi in Peter, švicarski film - 14.10 Briljantina - 15.25 Smerokazi - 15.55 Dokumentarna oddaja - 16.40 Televizija o televiziji - 17.10 Poročila - 17.15 Dokumentarni film - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujemo po Hrvaški -19.30 Dnevnik - 20.25 Ognjene čelade, ameriški film - 22.40 Opazovanja -23.15 Svet zabave - 23.45 Polnočna premiera: Vran nad opatijo. TV HRVAŠKA 2 11.00 Koledar - 11.10 Reševalna služba, serija - 14.15 S knjigo v glavo -15.00 Acapulco, serija - 16.50 Zakon v Los Angelesu - 17.40 Skrita kamera -18.05 Zemlja in ameriške sanje, dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Melodije Mostarja '97, prenos festivala - 22.00 Po neskončnosti sveta, serija - 22.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 23.30 Nove priložnosti, serija TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 11.05 Veliki zid, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.30 Ponovitve, serija - 13.55 Avtomobili - 14.30 Živali iščejo dom -15.00 Ti mladi, madžarski film (čb) -16.30 Štorije - 1 7.20 Televideo - 17.25 Napisne table - 17.50 Za boljši jezik -18.00 Panorama - 18.35 Kolo sreče -19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija -19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC -20.20 Enkrat v življenju, ameriški film -21.55 Satelit - 22.40 Ostani čez noč pri meni, ameriški film, 2. del TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.00 Družina Onedin - 12.00 Ameba -12.20 Zelena žaba - 12.30 Igralci iz Komlosa - 13.00 Moj dojenček - 13.25 Tisa - 14.10 Gozdarska hiša Falkenau -15.05 Melodije - 15.30 Kratki filmi -17.00 Šport - 19.05 Familija - 19.40 Zgodovina književnosti - 20.10 Vesti iz EU - 20.15 Klip mix - 20.25 Varstvo mest - 20.50 Pahljača, veseloigra -22.40 Rokopis - 23.05 Nočno zatočišče: Nedokončan mir - 23.55 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.50 Klub - 9.25 Sobotna igra - 13.10 Življenje in jaz -15.40 Beverly Hills - 16.30 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.30 Poročila -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Bernardinec in mucek - 21.45 Telesna vročica, grozljivka - 23.35 Bullet in the head, akcijski film - 1.40 Tigrovi zublji -3.05 Kalifornijski klic v sili TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Maščevanje Tek-sančana - 10.50 Bitka - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zdravnik iz Stalingrada, film -14.50 Dežela smehljaja - 16.35 Dežela in ljudje - 17.00 čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče -17.53 Religije sveta - 18.25_Konflikti -19.00 Avstrija danes - 1 9.30 Čas v sliki -20.15 Skedenj muzikantov - 22.00 Poročila - 22.05 Družinski blagoslov, komedija - 1.25 Pogledi s strani RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyev team - 10.45 Woody Woodpecker -11.20 Power Rangers - 12.55 Polna hiša - 13.15 Krepka družina - 13.45 Princ iz Bel-Aira - 14.40 Nanny - 15.10 Vsi moji otroci - 15.50 Beverly Hills - 16.50 Melrose Plače - 17.55 Models Inc. -19.10 Eksploziv - 20.15 Evropski soun-dmix šov - 22.00 Kako, prosim?! - 0.00 Dr. Giggles, film - 1.45 Melrose Plače NEDELJA , 20. APRIL TV SLOVENIJA 1 8.10 Željko, avstralska nanizanka 8.35 Živžav 9.30 Na vrtu 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja duha 1 2.00 Ljudje in zemlja 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Gaspardovi, francoski film 1 5.00 Naša pesem, prenos iz Maribora 1 7.00 Obzornik 1 7.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 1 7.35 Boš videl, kaj dela Dolen’c 18.30 Korenine slovenske lipe 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Moški, ženske 22.30 Poročila, vreme 22.40 Ponos in predsodek, angleški film TV SLOVENIJA 2 11.15 Mali oglasi,tv-igra 1 2.05 Zgodbe iz Škotske: O duhovih 1 2.35 Echo Point, avstralska nanizanka 13.00 Nibelunški prstan, opera 14.30 Pomagajmo si 15.00 Teniški magazin 15.30 Košarka NBA 1 6.00 DP v rock and rollu 1 6.25 Motociklizem za VN Japonske 1 7.55 Slovenski pokal v rokometu (m), finale 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Bramvvell, angleška nadaljevanka, 1/7 21.05 Slovenski magazin 21.35 Bitka za reko, dokumentarni film 22.10 Šport v nedeljo 22.55 Koncert z Jamesom Levinom 0.10 Slovenski magazin 0.40 Tok noč tok - TNT POP TV 8.00 Pink panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter pan - 10.30 Mož pajek - 11.00 Xena -12.00 Argument - 12.30 Brez zavor -13.30 Vojne igre, ameriški film - 15.30 Gorski zdravnik - 16.15 Na jug - 17.15 Pod milim nebom, ameriška drama -19.00 Športni krog - 19.30 24 ur - 20.00 Beverly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Faust - 23.00 Polnočni mož, ameriški film - 1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Briljantina - 8.50 Risanka - 9.15 Thor Heyerdahl, dokumentarni film - 10.10 Ekološki kviz -11.00 Radost glasbe - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobro - 14.20 Opera Box - 14.55 Oprah show - 15.45 Moški s Snežne reke, avstralski film -17.25 Poročila - 17.35 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik -20.15 Skrita kamera - 20.45 Pesmi Evro-vizije '97 naproti - 21.20 Kolo smrti, ameriški film - 22.55 Opazovanja - 23.25 Seks, cenzura in film, dokumentarna serija - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.35 Koledar - 12.45 Po neskončnosti sveta, serija - 13.15 Dosjeji X - 14.00 Polnočna premiera: Vran nad opatijo -15.30 Zlati gong, glasbena oddaja -16.25 Koncert Dunje Vejzovič - 17.40 Snemanje nevidnega, dokumentarna serija - 18.35 Popaj - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Top šport - 22.30 Zakonski pristan, serija - 22.55 Vidikon, glasbena oddaja - 23.40 Puritanka, francoski film TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.30 Donavski ladjar, 2. del - 10.30 Puder - 11.00 Baptistično bogoslužje - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Di-senyjeve risanke - 17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Odločate vi! - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.05 MC - 20.20 Škrlatna roža Kaira, ameriški film - 21.45 Leta družbenih sprememb - 23.00 Glasbena šola sv. Štefana TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julija in nedeljsko kuhanje - 8.30 Brez dima - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Civilna korajža - 10.00 Družina Onedin - 11.00 Šport - 13.00 Nove Pesmi Jenoja Majlatha - 13.30 Tv-magister - 14.35 Iščemo izginule odrasle - 15.10 Mesečina, serija - 16.00 Kolesa in koraki - 16.45 Horizont - 17.15 Gimnazija strtih src - 18.05 Kviz - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.15 Brazil Tropical_ - 20.55 Lypnski omnibus -22.45 Šport - 22.25 Življenje, ti bedno, madžarski film - 0.15 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TiVi - 7.30 Disneyev festival - 9.25 Fliper, film - 10.50 Konfeti -11.00 En, dva ali tri - 13.00 Krakatoa, film - 15.05 Navigatorjev let, znanstveno fanstastični film - 16.30 Fletch, drugi del, komedija - 18.00 Srček - 18.30 Šport -20.15 Air America, akcijski film - 22.00 Šport - 22.10 Columbo - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Šport - 1.45 Pod stopnicami, film - 3.20 Bullet in the head, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Katoliška maša -10.15 Ob 10. obletnici smrti Attile Horbi-gerja - 10.30 Teden v kulturi - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati -14.30 Divje življenje - 15.00 Česaričin sel, film - 1 7.00 Čas v, sliki - 1 7.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.45 Vreme - 20.15 Taatort - 21.40 Selfman - 23.15 Bajazzo RTL 5.35 Otroški spored - 10.15 Masked Ri-der - 1.00 Vojna zvezd, Galaktika -11.55 Disneyeva filmska parada - 14.05 Ekipa A - 15.05 Fortune Hunter - 15.55 Herkules - 16.50 Xena - 17.45 Poročila - 18.45 Poročila - 20.15 Ura duhov -22.05 Spiegel TV - 23.10 Straši, prvi del - 0.00 Prime Time, oddaja o kulturi -0.50 Aljaska - 1.50 Bolnišnica groze -3.15 Hans Meiser - 4.00 llona Christen -4.50 Barbel Schafer PONEDELJEK 21. APRIL 22.40 Hudson Street, ameriška®™®. 23.05 Življenje z druge strani, W film 0.35 Osmi dan TV SLOVENIJA 2 11.15 Na potep po spominu - 1 2.25 Znanje je ključ . .. 1 2.55 Šport v nedeljo 1 13.40 Evromuzika l 14.10 Obzorja duha „ , 14.40 Koncert z Jamesom te j 1 5.55 Bramwell, angleškanao 16.45 Echo Point, avstralskaj 17.15 Jake in debeluh, ame zanka I i 18.05 Sedma steza . . . j 18.50 Recept za zdravo zivljeii.^ ( 19.25 Simpsonovi, ameriška n . 1 20.00 Komisar Rex, nemška 1 21.00 Divja Sibirija, švedska s« , 22.00 Roka rocka 2 23.00 Brane Rončel izza°°i 0.30 Recept za zdravo ZMJ j POP TV 4 10 00 Santa Barbara - 11.00^1 vmk - 12.00 POP-kviz - 12.30^1 ^■30 Športni krog - l4-00/)# 15.00 POP 30 - 15.30 Matlock'J Santa Barbara - 17.30 Družinami 18.00 POP-kviz - 18.30 Vrnitev »J - 19.30 24 ur - 20.00 Harlej/OKI Marlborp Man, ameriški akcijski 22.00 Športna scena - 23.00 8 J 0.00 Inšpektor Derrick - 1-0° 2 [ 1-30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 J 7.55 Poročila - 8.00 Dobro i^^if Poročila - 10.05 Izobraževalni Pii 1-30 Za otroke - 12.00 & 12.20 Marisol, serija - 13.10 J bara - 14.10 Poročila - 14- nl2f valni program - 15.15 Otroški PL/ 16.15 Glas domovine -17.15 Hrvaška danes - 18’°Laij - 18.40 Hrvaška in Fed^^ 19-30 Dnevnik - 20.15 Ook j drama - 21.15 Hrvaška in . Opazovanja - 22.35 Preteklost’ 23.10 Filmska noč s HumP h gartom - 0.50 Poročila 12 2 0 1 1i 1 1 1. 1 1| 2( TV HRVAŠKA 2 ,sci>> 13.40 Koledar - 13-5° z proS"J J, ’t tanski film - 1 5.30 Ap 5' AcaP.?' J ]2 Mestece Peyton - 1'- -uj, - 17.40 Reševalna sl d Pol ure kulture - 1» u ,0.15 r'y "o ma - 19.30 Dnevnik - JDr rija - 20.45 22.00 Martin Chuzz e« ^nja, 12 daljevanka - 22.55 Divja p, TV MADŽARSj^^nč^ ' 5.40 Vaška TV - 6-° ob 9.J f 9.00 Dopoldne, vmeyjeVe , L akademija - 11 .°0 ?05 4 It y-°° P°roč^a35 Nar°d;S^ Telepakk - 13.ao b 15.%jK 14.25 Repeta, vmes __ p.OJ 16.30 Skrivnosti pes" overi-^|| 17.30 Vklopi - I8 0, _ 18.3%-! Pr gavčki - 18.15 Pos.g iS^.eK 1) un 2°-'1nW - 19.00 Pravljica •- Dnevnik - 20.05 MC - 55 ? 21.05 Odprta usta - z;;ki inf’ 22.05 Krzysztof KieslovvsK, 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 A 14.00 Skupščinski dnevnlo5 p« । - 1'' - ‘j '1 danje parlamenta - / j’ stvo, serija - 17-5& i5 ’ z4 j6 gionalni dnevniki - ' ' n8 H’J Co ročevalec - l8-4®^ ’« Šport, nogomet - z - |a -'rf L 21.20 Policijska P°r0 22X5/ tj 1 ■ z; v ruiiuijortM 74«* sreča, igra na srečo - z proli! 22.15 Aktualno - 22-48 sbe Hilda Godel - 23-30 TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - .5 11.50 Konfeti TV - 14.20 Dinozavri - 1.'od 16.25 Pilot - 17.15 Vsi M) 17.40 Krepka družina ' »»। - 20.00 šport - 20.15 21.55 TV-klub - 21-55 . noči, film - 23.20 Čas V^r dj Grande, vestern - fs 3.35 Pod stopnicami, " jh Ir TV SLOVENIJA 1 9.55 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.20 Ponos in predsodek, angleški film 11.55 Za tv-kamero 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 1 2.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Para 17.25 Tuja serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Turistična oddaja 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 9.00 Čas v sliki " 9gOgat| |P, lAll komedija - 10-3° 6 očiia s|i»-v Poročila družina - 13.55 .5 p Lipova cesta - ■, »^7®^ 16.00 SchiejoKV*W sliki - 17.05 Dobr d0 ča« Avstrija danes-l8^ Z^ Vreme - 20.15 v sli"' 5} ^'^opo^ 1 kulture - 1.30 P 9 u®i, RTL g o5 6.00 Poročila - „5 EkpoC 6.30 Poročila - 6;'4 in lepi - 11 •°° _ Družinski dvoboj - rft , llona Christen - _ 17.00 Jeopard? - 1 / 18.00 Dober veter 19.10 Eksploziv^ coliA/ slabi časi - 20-15 Q 00 □ set pred ena)st° ideO Cheers - 1 °° G° TOREK l!2 appu TV SLOVENIJA 1 I 10.05 Jake in debeluh, ameriška nam | zanka 10.55 Bitka za čast, ameriški film t 12.35 Korenine slovenske lipe 1 13.00 Poročila I 13.05 Lingo 1 14.20 Boš videl, kaj dela Dolen c I 15.15 Svet na zaslonu 15.05 Turistična oddaja 16.20 Mostovi I 11.00 Obzornik 11.10 Taborniki in skavti 1130 Željko, avstralska nanizanka '8.00 Po Sloveniji . 18 40 Kolo sreče 10.15 Risanka I 18.30 Dnevnik . ... | 28.05 Dragi mojster (Jože Plečnik), ces i I dokumentarni film ‘105 Studio city J ZOO Odmevi, vreme, šport . ‘Z.40 Berlin Alexanderplatz, nemška na-\ „ daljevanka, 4/14 p 4-40 Svet poroča ■10 Studio city ^SLOVENIJA 2 rt t/? Sob°1na noč ■ )UnP°ma9aimo 81 11 rn RecePiza zdravo življenje 1 U an 6de'lska reportaža | -40 Murphy Brown, ameriška nani-f, zanka 15' 4 Uw!a Sibirija, švedska serija 15 Sr v ?nsW magaz.in 15 zn om’sar ^ex' nemška nanizanka 17' Simpsonovi, ameriška nanizanka i ' Poljska policija, ameriška nam-117. '8 3. puhnimo tišini l ’ Košarka, Smelt Olimpija - Olym-iO.nn prenos iz Rima I22.2n blmska cesta, francoski film i Košarka, Barcelona - Asvel, P°' 7s^5n6'ek 3'5° Opus 4 ^bara - 11.00 Reševalci-- 12-30 kritik - 13 00 SIMan^6115 ■ 1* 00 w 5- amer's? AH - ,1 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-$-30 Santa Barbara - 17-30 ‘j 15.^ umret - 18.00 POP-kviz - Paradiž - 19.30 24 ur -5^ r°c'ca, ameriški film. - 21.45 Bol-J ^.OOR^ia - 22.30 M.A.S..H ' 1'1oo ^^^ci - 0.00 Inšpektor Derrick hh?'’133 P0P 30 3^Wai p« '-V’’ 800 Dohf0 'utr0 ' - 10.05 Izobraževalni M* -12,1-30 Za otroke - 12.00 Dne-W Ba'^ Mar'sa'. serija - 13.10 San- U-10 Poročila - 14-15 .Z Nogram - 15.00 Otroški .4''15W?5 Pr™a - 16.45 Hugo -V pZ ban6s - 18.05 Kolo sreče ’ K?5 Dok^mer' - 19-30 Dnevnik - US d«. ' - torri - 'narja ;‘is o0:““,a ' 2O-5O Tv-B°garf23-Os ■ 22.45 9 ' O 5o p noč s H^m- A. — - •»'■'M11 SimP°sel °li^n'k* 'Vtilm m ' 2.15 TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Isola Bella, film -10.35 Bogati in lepi - 12.00 Čas v sliki -13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli, v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Univerzum - 21.15 Reportaža -22.30 Katedrala svetega Štefana - 23.00 Oddaja o kulturi - 23.05 Projekt X -23.40 Phettbergs Neete Leit šov - 0.30 Praksa ljubezni - 2.00 Pogledi s strani RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža -6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih -8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro 11 - 22.15 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum SREDA . 23. APRIL TV SLOVENIJA 1 10.00 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 10.45 Rimska cesta, francoski film 1 2.25 Bitka za reko, dokumentarni film 1 3.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 1 4.05 Res je! 15.30 Kronika afriških živali, francoska serija 16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 1 7.00 Obzornik 1 8.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 1 9.30 Dnevnik 20.05 Doživetje ljubezni, francoska drama, 1/2 20.55 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 2 2.45 Posadka, ameriška nanizanka 23.05 Veliki McGinty, ameriški film TV SLOVENIJA 2 1 2.40 Svet poroča 13.10 Prisluhnimo tišini 13.40 Opus 1 4.1 0 Hudson .Street, ameriška nanizanka 1 4.35 Življenje na zemlji, japonska serija 1 5.25 Studio city 16.10 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 4/14 1 7.10 Echo Point, avstralska nanizanka 17.40 Moesha, ameriška nanizanka 18.00 Karaoke 1 9.00 Domače obrti na Slovenskem: Pleta rji 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Polfinale lige prvakov v nogometu 22.25 Zavrtimo stare kolute 23.05 Koncert simfoničnega orkestra BBC 23.40 Domače obrti na Slovenskem POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Inšpektor Derrick - 15.00 POP 30 - 15.30 Ma-lock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 POP-kviz -18.30 Vrnitev v Paradiž - 19.30 24 ur -20.00 Moja mačeha je z drugega planeta, ameriška komedija - 22.00 M.A.S.H. -22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci -0.00 Inšpektor Derrick - 1.00 24 ur -1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program - 16.30 Moč denarja - 16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski kviz - 22.00 Opazovanja -22.35 Poslovni klub - 23.05 Z namenom in razlogom - 0.05 Območje somraka, serija - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.20 Koledar - 13.30 Planet opic, ameriški film - 16.30 Bolnišnica upanja, serija - 17.15 Acapulco, serija - 17.40 Reševalna služba, serija - 18.30 Planet živali, serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Liga prvakov v nogometu, polfinale - 22.25 Sestre, serija - 23.15 Liga prvakov v nogometu -0.15 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes od 9.05 Športna akademija - 11.10 Trije doktorji - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk •- 13.35 Narodnostne oddaje - 14.25 Repeta, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Voščilo Marijam - 17.25 Vklopi - 17.50 Nujna pomoč -18.00 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.10 Dolga pot, francoski film - 22.05 Izmislimo si Madžarsko! - 22.45 Deklamacija - 22.55 Pokopališče za tujce, češka drama - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 13.55 Leta družbenih sprememb, serija -14.50 Malo juga - 15.15 Moški, ki jih nimam rada, tv-film - 16.30 CIB '97 -17.25 Služba Alfa - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Magnum, kriminalka - 19.45 Lisbonski tramvaj, dokumentarni film - 20.25 Nogomet, liga prvakov - 22.25 Policijska poročila - 22.30 Vse ali nič, kviz - 23.00 Aktualno -23.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 11.50 Konfeti -12.15 Calimero - 12.40 Smrkoi - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest -16.25 Airwolf - 1 7.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet -23.15 Iskanje izgubljenega zaklada, film -0.50 Rio Grande, vestern - 2.30 Lov, kriminalka - 4.30 Dobrodošli TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 1 2.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Nabiralci školjk, film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -23.20 Apropos film - 23.50 Ljuba Brigita, komedija - 1.25 Pogledi s strani -1.30 Čas v sliki RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža -6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi -8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Nogomet - 23.10 Sternov TV - 0.00 Poročila ČETRTEK . 24. APRIL TV SLOVENIJA 1 10.45 Moesha, ameriška nanizanka 11.05 Veliki McGinty, ameriški film 12.30 Svet divjih živali, angleška serija 13.00 Poročila 1 3.05 Kolo sreče 15.10 Novice iz sveta razvedrila 1 5.35 V vrtincu 16.05 Doživetje ljubezni, francoska drama, 1/2 1 7.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 1 7.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 1 9.1 5 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Odstiranja TV SLOVENIJA 2 1 2.45 Domače obrti na Slovenskem 13.10 Koncert simfoničnega orkestra BBC 13.45 Posadka, ameriška nanizanka 1 4.05 Polfinale lige prvakov v nogometu, posnetek 1 5.50 Evrogol 16.35 Dva, tri kroge nad peklom, dokumentarna oddaja 1 7.1 5 Echo Point, avstralska nanizanka 17.45 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka, 2/7 1 8.35 Zgodbe iz Škotske: O škrtosti 1 9.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Šport 21.50 Gibljive slike 22.20 Popotnik, koprodukcijski film 0.10 Gibljive slike POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Odpoved prestolu, angleški zgodovinski film - 15.00 POP 30 - 15.30 Matiček - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 POP-kviz -18.30 Vrnitev v Paradiž - 19.30 24 ur -20.00 Brez zavor - 21.00 Newyorška policija - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Argument - 23.00 Reševalci - 0.00 24 ur -0.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program - 16.15 Književnost - 16.45 Hugo - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kultura - 21.15 Tudi to sem jaz, show program - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub, d. d. - 23.05 Filmska noč s Humphreyem Bogartom TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Potovanja: Benetke - 15.45 Angelski obraz, am. film -17.15 Acapulco, ser. - 17.40 Reševalna služba, ser. - 18.30 Glasbena oddaja -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X, serija - 21.10 Poljub ženske pajka, am. film - 23.05 Filmska gibanja - 23.45 Seinfeld, serija TV MADŽARSKA 1 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhoof - 11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hun-gary - 12.55 Telepakk - 13.35 Gimnazija strtih src - 14.25 Repeta, vmes ob 15.00 Poročila - 16.30 Skrivnosti peska -17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi -17.55 Jezušček iz Hodasza - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.15 Sosedjet ser. - 20.55 Friderikus -23.00 Spremembe v kraju Visonta, dok. film - 23.40 Spalni vagon, nem. film TV MADŽARSKA 2 15.05 Zamejski Madžari - 15.35 Robin Hood - 16.00 Ljudje v naravi - 16.20 Mentalna higiena - 16.30 Repeta plus -17.00 Tajno poslanstvo, ser, - 17.30 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KH» PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -<9.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21,00_ Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.1 5 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje - TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin -20.10 Atlantski ekspres - 20.25 Glasba - 21.10 Vse ali nič, kviz - 21.45 Tele-šport, košarka, nogomet - 23.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.50 Vsi pod eno streho - 12.55 Konfeti - 14.50 Naša mala farma - 16.00 SeaOuest - 16.45 Airwolf - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Krepka družina - 18.05 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Hope & Gloria - 1^.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.00 Texas Ranger - 21.50 Agentje umirajo osamljeni - 0.20 Cinderella Liberty, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ljubezen ob polnoči, kriminalka - 10.30 Bogati in lepi -11.20 Zvezna država danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Praksa - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki -18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Dialog RTL 6.05 Sanjska plaža - 6.35 Eksploziv -7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.45 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schreinemakers TV -0.00 Poročila - 0.30 Cheers 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila ha Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: Q5.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 17. ap^ MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU TEL 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. motorna vozila MERCEDES 300 D, letnik 1979, prodam. Tel.: 062 723 462 ali 062 721 819. ml2633 RENAULT 18 TU 1.4, letnik 1987, prevoženih 88.000 km, registriran do oktobra in audi 80 po delih prodam, tel.: 42 964, po 17. uri. m 12689 OPEL ASCONO, letnik 1980, vozno, neregistrirano, prodam. Tel.: 46 435. ml2711 KOMBI, tip WV, starejši letnik, po ugodni ceni prodam. Tel.: 24 520. ml2712 MAZDO 121 1,3, letnik 1990, odlično ohranjeno, garažirano, prevoženih 80.000 km, prodam za 7.000 DEM. Dobrovnik 204b, tel. 79 014. m12720 YUGO KORAL 45, letnik 12/89, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ku-feršin. Staneta Rozmana 12, M. Sobota. m 12729 ŠKODO 105 S, prvi lastnik, zelo ohranjeno, prodam, tel.. 23 486. ml2737 CITROEN BX RE 1.6, letnik 1988. dobro ohranjen, garažiran, ugodno naprodaj. Št. Kuzmiča 28, M. Sobota. m12745 TOVORNO VOZILO MERCEDES BENZ tip 22-26, nosilnosti 25 ton, prikoličar, s karelo, 7 + 7, registriran do 7. 3. 1998, v dobrem stanju, prodam. Tel.: 062 782 458. m 12749 OPEL KADETT 1.6 i, avtomatik, letnik 1987, prodam. Novak, Jakobovo naselje 4, M. Sobota, m 12751 DILERA CX, 125 ccm, letnik 1939, ugodno naprodaj. Tel.: 45 479, ogled v Puconcih 206. ml2757 RENAULT 4 - katrco, letnik oktober 1992, odlično ohranjeno, prodam. Rudi Gergyek, gostilna Tišina. ml2762 OPEL KADETT 1.2, letnik 1987, prevoženih 140.000 km, nujno prodam za 6.700 DEM. Tel.: 40 330. ml2766 R 4 GTL, letnik 1988, obnovljen, na novo registriran, ZASTAVO 128, letnik 1989, GOLF, letnik 1982 ter več rabljenih vozil naprodaj. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. ml2767 RDEČI MLIN DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik 090 75 17 Avtobusni promet iz Murske Sobote išče agente za prodajo osebnih avtomobilov Peugeot in Hyundai za področje Lendave in Gornje Radgone Pogoji: ustrezen pravni status primerna lokacija primeren objekt Informacije po telefonu št. 069 32 885 (ga. Bernarda Maučec Cigan) KOLO z motorjem znamke Tomos A3MS prodam za 30.000 SIT in po-ny exspres znamke Puch za 20.000 SIT. Tropovci, Kolesarska 83. ml2770 JUGO 55, letnik september 1989, kovinske barve, prodam. Tel.: 69 278. ml2772 TAM 170, s kesonom, ugodno prodam ali menjam. Šavel, Košarovci 2, tel.: 0609 636 622. ml2778 JUGO 45, letnik 1990, prodam, cena 2.500 DEM. Tel.: 31 790, po 16. uri. ml2782 VW PASATT 1.8, letnik 1990, moped ATX 50, BT in APN 6, prodam. Tel.: 57 193.ml2784 FIAT PUNTO, bele barve. 5 vrat, letnik 1994, prva registracija 1995, prevoženih 22.000 km, z zvočniki, anteno, strešnim prtljažnikom in dodatnim' kompletom gum prodam za 12.000 DEM. Tel.: 32 106 ali 32 105. ml2796 CITROEN AX, ALLURE, l.li, 93/6, 43.000 km, temno višnjeve barve, prvi lastnik, 5 vrat, pomična streha, tonirana stekla, aluplatišča, centralno in daljinsko zaklepanje, električno odpiranje prednjih stekel, prodam za 9.700 DEM. Tek 61 511 ali popoldan 23 642. ml2802 Živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred nesno-stjo, in ene stare 13 tednov, cena 400 SIT , opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. mll695 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Andrejci 50, tel.: 48 739. ml2706 DVE KRAVI prodam. Tel.: 82 I40. ml2730 KRAVO, 8 mesecev brejo s tretjim teletom, prodam. Ludvik Horvat, Vučja Gomila 136, pošta Fokovci, po 16. uri. ml273l MLADO KRAVO, 7 mesecev brejo z drugim teletonf, prodam. Skakovci 69. ml2738 DVE KRAVI po izbiri prodam. Naslov v upravi lista. ml2754 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Rogašovci 72. ml2760 PURANE za nadaljnjo rejo, stare 7 tednov, prodam. Tel.: 46 463 ali 46 113, od 8. do 14. ure pa 87 778. ml2764 KRAVO s teletom po izbiri prodam. Gradišče 44. ml2765 KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 51 501. ml2775 NESNICE, mlade jarčice, jata reja JL, cepljene, hisex, rjave, stare 13 tednov, prodam za 400 SIT. Dostava na dom. Tei.: 062 792 357. ml2779 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 mesece, prodam. Tel.: 82 271. ml2786 TELICO, brejo v sedmem mesecu, zelo ugodno prodam. Tel.: 81 384. ml2804 posesti ENOSOBNO STANOVANJE, 34 m2, v Turnišču, centralna, kabelska, prodam. Tel.: 22 145 in 75 940, do 15. ure. ml 1937 V CENTRU LJUTOMERA prodam večjo poslovno hišo. R. Friderich, 08121 Wiesenburg, Dorfstrasse 16 a, Deutschland. m!2593 STANOVANJSKO HIŠO, nizkopri-tlično, 42 arov, v-Mostju, prodam. Tel.: 0043 021 65 65 900. m 12678 NOVO sodobno urejeno gostišče NAS POTREBUJETE? DOBRO PREMISLITE! (kosila, malice, turizem) v Trimlinih pri Lendavi ugodno prodam, tudi na. posojilo. Tel.: 75 837, po 16. uri. ml2678 ■ GRADBENO PARCELO od 5 do 7 arov v bližini M. Sobote kupijo. Tel.: 21 574. ml2684 V RADENCIH prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 4,5 ha zemlje, po dogovoru lahko tudi ločeno, primerno za obrt ali idealno za konjerejo. Tel.: 66 OOl.ml269O GRADBENO PARCELO s sadovnjakom in 100 arov zemlje prodam. Anica Kouter, Ižakovci 107. m 12697 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 21 651. ml2705 GRADBENO PARCELO v Kobilju prodam. Ivan Ferček, Stara ulica 10, M. Sobota, m 12710 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, pritličje, prodam. Tel.: 31 881. ml2716 GRADBENO PARCELO, 13 arov, v Petišovcih, po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 75 753. ml2718 STANOVANJE, 52 m2, v Križevcih pri Ljutomeru, v bloku, nad banko, prodam in hišico, 6,5 x 5 m, staro 5 let, na 8-arski parceli, vrt, brajde in sadno drevje, v Veržeju, prodajo. Tel.: 87 643. ml2723 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, v pritličju, 62 m2, prodam. Tel.: 31 070. m 12741 DVOSOBNO STANOVANJE, 72,5 m2, v Stari 3, prodam. Tel.: 27 338. ml2741 V NAJEM DAM veliko enosobno stanovanje v centru M. Sobote s popolnoma opremljeno kuhinjo, cena 300 DEM. Pisne ponudbe: Marija Režonja, 9225 Velika Polana 155. ml2746 DAJEM KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE. Vera, 062 723 224. ml2776 GRADBENO PARCELO, 7,5 ara, v Predanovcih, prodam. Tel.: 8! 786. ml2777 PARCELO - sadovnjak, okrog 14 arov, na parceli vodovod, v Filovcih (Filovski vrej) prodam. Tel.: 42 427, po 20. uri. m 12780 DVE GRADBENI PARCELI, 11,5 ara, na Vaneči, na lepi legi, ugodno prodam. Vaneča 65. ml2783 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam ali zamenjam. Možno ugodno obročno odplačilo. Tel.: 2 7 311. m 12790 NAJAMEM ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO v Murski Soboti z mesečnim plačilom do 250 DEM. Tel.: 75 591. m 12791 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, 46,5 m2, prodam. Baša, Mojstrska 1, M. Sobota od 15. do 19. ure. ml2794 DVOINPOLSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti s centralno kurjavo kupim. Tel. 21 160, v četrtek popoldne in zvečer. M11890 kmetijska mehanizacija KOMBAJN 132 prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 57 029. ml2681 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Tel.: 44 051. ml2694 TRIBRAZDNI PLUG Olt, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.. 49 034. ml2695 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 532 prodam. Dobrovnik 97, tel.: 79 077. m 1269^ PRIKOLICO, manjšo, dvoosno, traktorsko, domače izdelave, prodam. Tel.: 46 188. ml2704 NAKLADALKO ZA SENO SIP 22 m3, puhalnik in kombajn za silažo Vihar 80 E prodam. Tel. 26 553, Krog, Plečnikova 9. ml2721 TRAČNI OBRAČALNIK PANONIJA prodam ali zamenjam za trosilnik mineralnih gnoji. Tel.: 24 093. ml2732 KOMBAJN KLAS DOM1NATOR 56, letnik 1984, odlično ohranjen, pripravljen za žetev, prodajo. Flajsin-ger, Sp. Ivanjci 31, tel.: 60 154, zvečer. ml2733 TRAKTOR FIAT ŠTORE 402 in ŠKODO Felicio, 1.9 dizel, prva regi * polagamo vse vrste talnih oblog iz lesa, laminatov in plastičnih mas • obnavljamo parkete * velika izbira in kombinacija vzorcev tešče 3, Moravske Topilce, tel.: 10691 48 805 - MIN /156 SIT 24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ I stracija 10. 1. 1997, prevoženih 2.500 km, ugodno prodam. Tel.: 43 106. ml2735 TRAKTOR URSUS 335 prodam. Tel.: 46 514. m 12743 TRAKTOR STEYR 18 z reduktorjem in koso prodam. Murski Petrovci 24a, p. Tišina, m 12744 KOMBAJN KLAS DOMINATOR z dvema adapterjema prodam. Tel.: 42 789. m!2750 TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 60 579. m!2759 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta 8 PS s čelno koso in grebenom prodam za 100.000 SIT. Tropovci, Kolesarska ulica št. 83. m 12769 KOSILNICO BCS, veliko, s sedežem, z novim motorjem, prodam. Emil Matuš, Adrijanci 66, p. Petrovci, tel.: 56 233.ml2774 TRAKTOR IMT 540, STAYR, 18 KS, samonakladalko, škropilnico, prikolico za živino, mulčar, pluge in brane prodam. Tel.: 57 193. ml2785 razno REZERVOAR ZA VODO MALIRA-NI, 120 1, rabljen 2 meseca, prodam. Franc Šnepf, Šebeborci 44. m 12464 ODKUPUJEMO delnice investicijskih skladov in Petrola serije B po najboljših cenah. Plačilo takoj. Pridemo na dom. Tel.: 062 631 164 od 9. do 20. ure. m 12665 ZELO UGODNA POSOJILA, dostopna vsakomur. Tel.: 061 151 13 89. m!2668 STAREJŠO KRITINO BOBROVEC prodam. Tel.: 23 218. ml2698 STEBERNI VRTALNI STROJ in prikolico za avto prodam. Tel.. 62 782. ml2700 HYUNDAY PONY 1.5 GLS, letnik 1991, prodam. Tel.: 66 137. ml2701 OTROŠKO POSTEJO in previjalno mizo s predali ugodno prodam. Tel.: 76 659. ml2702 STISKALNICO - prešo na prespan z lesenim vijakom prodam. Tel.: 21 621.ml2703 STROJ ZA IZDELAVO BETONSKIH ROBNIKOV in viličar, 2,5 t, prodam. Tel.: 60 516. m 12708 OPEL CORSO dizel, 5 vrat, letnik 1990, dobro ohranjeno, ter prikolico za avto ali za frezo, dva kvalitetna gozda, okrog 1 ha na lepi legi, mešan les, prodam. Tel.: Tel.: 57 312, do 16. ure, ali 22 751, zvečer. ml2709 GASILSKO DRUŠTVO KRAJNA proda orodno vozilno TAM 2001, starejši letnik. Tel.: 46 472. m 12724 BELO VINO, mešano, 1000 1, prodam. Tel.: 47 411. m!2725 BELO VINO, šipon, rizling in slivovo žganje, večje količine, prodam. Tel.: 76 250. DVE OTROŠKI KOLESI Rog (za 3 do 8 let), dobro ohranjeni, prodam po 5.000 SIT. M. Sobota, Zorana Velnarja 36, popoldne, m 12728 SENO v balah prodam. Tel.: 23 297. ml2734 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Gustiju Korenu iz Murske Sobote in se mu opraviču- VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 0 2 1min 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 49 09 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA g M*gic line " 090 4 123 TUDI PISNO p.p 34 Ljubljano Črnuče 156 SIT/min VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1 min 156 sit NON - STOP BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 jem, daje odstopil od tožbe. Gizela Gomboc, Ivanjci 49. m 12742 KORUZO v zrnju prodam. Prosenjakovci 96a, tel.: 44 227. m 12761 HARMONIKI, »frajtonarci«, Hohner Morino klub, prodam. Gostilna Ger-gjek. Tišina. ml2763 VRTNE KOSILNICE: električno, znamke Alko 1300 W, s košem za pobiranje trave za 10.000 SIT, dvotaktno znamke IMP Panonija za 10.000 SIT in štiritaktno za 13.000 SIT prodam. Tropovci, Kolesarska ulica 83. m 12768 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala poklicne šole za kovinarje in avtomehanike v M. Soboti, letnik 1982/83. Dušan Tršavec, Kapelska c. 23, Radenci, m 12787 DELNICE - odkup in prodaja. Borza nepremičnin in premičnin, investicije, finančne naložbe, posojila, premoženjsko svetovanje, varno plasiranje denarja. Tel.. 27 3 11. m!2789 LESNOOBDELOVALNI STROJI, kompresorji in pnevmatska orodja, generatorji, visokotlačni čistilci, črpalke, varilna tehnika, elektra Be-ckum Nemčija. Prospekti, ceniki! Triona, Lendava, tel.: 77 341. m!2793 BETONSKE STREŠNIKE, rabljene, okrog 2500 kosov, prodam za 70.000 SIT. Tel.: 32 106 ali 32 105. m 12797 SPALNICO, garderobno omaro, sedežno garnituro, 2 fotelja, trised z ležiščem, regal za dnevno sobo, prodam. Tel.: 27 106. ml2799 Preklicujem veljavnost HK KZ Pa-nonka, št. 24000-2, na ime Angela Peterka, Gančani 199. m 12800 DVA HRASTOVA SODA, 360-litr-ska, prodam. Tel.: 48 045. m 12801 KORUZO prodam. Tel.: 82 952. mI2805 53, 1386 Stari Trg. 3000 DEM zaslužka z dajo. Tel.: 0609 632 978- ■ DODATNO DELO za standarda ponujamo. 1 j m 12685 Vsi, ki vas zanima dodat"0 č-te na naslov Karl RumP ■ a, 8410 Wildon, Avstrija.^ NA OBMOČJU PREKM%f za prijetno delo pon" ® lužek. Informacije v W .gi od 16. do 20. urep°'e’ 181.ml2727 j ŽELITE zaslužiti dodaten de lom na domu? InformacU plačne! Pošljite le zna« s svojim naslovom na n Bratuša. Sp. Ščavnica ’ Radgona, m 12771 o USPEŠNO PODJETJ^J nimi izkušnjami m P delkom vas vabi k so a gotavljajo vam doDer :0(|J tedensko izplačilo. 111. m 12773 ZAPOSLIM KVALIF j.0' PEKA s 3-letmmi izkusnj 295.m 12795 J storitve delo ALI BI RADI ZASLUŽILI NA DOMU? Za informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Irena Martinčič, Smelijevo naselje ANTENE z montaž^ 31.900, zemeljske lOfTrf POP TV. Kanal A. O ; tel.: 70 021. ml l«3 . VODA, VODA, vodnjak? Za GASILS^J izdelujejo Posebn® ‘ obA Pokličite 32 302, hi ■ [^0 ko Gomboc, Krog. m 12553 OBNOVA KOPA^ .f/ PRI I - 5-letna garant ■ 008.m 12693 STROJNE OMEJE, "p« nanje fasade z nas1« čnj ce" redimo po konku . 0609 610 377. m1-^ ^ TAPETNIŠTVO SLA položi tapete in V’e not« Opravljamo tudi v Rilska dela. Tel.: 41 ' V SPOMIN 20. aprila bo minilo eno je tiho in mirno odše dragi mož, oče, de Štefan iz M. Sobote Zahvaliti se želimo vsem, ki z lepimi sporni'J' -te cv«'’ njegovem grobu, mu prižgete svečo in PoC1 • spomin. Pogrešamo te! Vsi tvoji ZAHVAM^I V 75. letu nas je zap"s . oče, brat m s' iz Tomšičeve u v LendaV Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremil' v dfbf | poti, mu poklonili cvetje in sveče ali darova namene. jiiif^i^' Posebna zahvala zdravstvenemu osebja Rakičanu in Zdravstvenega doma Lendava boleznijo ter R. K. Župnijskemu uradu j Lendava, pevkam in instrumentalistu za P ji Posebna hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter iskreno sočustvoval' Z Žalujoče sorodstvo KOMPLETNE POGREBNE^ VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ ' REZPLAČNI PREVOZI KRS^ |OI BREZPLAČNI PREVOZI PLAČILO TUDI NAV ~|l OBROKOV BREZ OBK .. J DAMIR BA^VJ VEŠČICA 17, TEL. & FAX: J 9000 MURSKA J7- april 1997 V SPOMIN 18. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Agata Peterka iz Lipovec Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in prižgete svečke v spomin. Vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica V 85. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, tašča, sestra, babica in prababica Karolina Marič iz Vadarec Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom iz Vadarec za vso nesebično pomoč. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Zdaj je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in svakinje Marije Erjavec iz Satahovec Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo še oči. V SPOMIN 20. aprila je minilo leto, ko je za vedno odšla nikoli pozabljena hčerka, mama, žena in orna Zorica Vovčak iz Brestanice roj. Grabar iz Fokovec Hvala vsem, ki se je še spomnite. Žalujoča mama in vsi njeni Oh, kako čas beži, pet let je že, odkar te ni. Grob prerani ti krasimo, a odgovora ne dobimo. V SPOMIN 23. aprila mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedi Alojzija Horvat iz Murske Sobote boleči in sorodnico ° H^adomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem težkih tf11 sosedorrh prijateljem in znancem, ki ste nam v v^nce, cvet*11*^^ sta'‘ ob strani, nam pomagali, darovali Je’ SVeče in svete maše, nam pa izrekli sožalje ter jo pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Zvon, ki v pomladno jutro je zvonil, naše mame ni več prebudil. V domu našem je praznina, a v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra erona Ščemjavič iz Srednje Bistrice PttjateiieZ8ub' se 'skren0 zahvaljujemo vsem 4?$^ usedom in znancem, ki ste darovali cvehe,. ’So?^e maše 'n za župnijski dom, na P Osebna h? ter i° Pospremili na njeni zadnji P . ^th za n ? 8' kaplanu lvanu Krajncu za pog ter za odpete žalostinke, Romanu za besede sloves Pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala. vsi njeni Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, ko si odhajala, se nisi poslavljala, saj si verjela, da boš prišla še domov, a usoda je hotela drugače, ostalo nam bo le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomini na lepe dni. ZAHVALA ZaPustila naša draga mama, stara mama, Prababica in tašča Karolina Toth So j Orodniv are marne Kem sPoznanju. da ni več med nami naše bisk^0”1’ botrih’ Lrahabice in tašče, se najlepše zahvaljujemo itlsvC',rernitkihali nie rSln‘m otrokom, znancem in prijateljem, ki Do?tet Pri Sta'‘ °b strn° b01«nij° doma in v bolnišnici in nam v remiiiSPeVali v dotni' nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje jo v tako velikem številu P obred*11 POti' Posebna hvala gospodu župniku 8rnkSti Marii/ neVcem za odpete žalostinke, predstavnici s b*aln 'n Poc/k Ogdan za ganljive poslovilne besede ob ■s ^°br>tSrno dolžn’ niatvu Banfi za organizacijo pogreba. *a Za Zavzet °Sebju internega oddelka Splošne bolnice K l Vsem j ° pomoč in lajšanje njene bolezni. hčer^ Evgenom in vnukinja Marta z “ barija in vnukinja Roži z družino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. župniku Martinu Horvatu in govorniku Štefanu Pisnjaku za lep in ganljiv oris pokojničinega življenja, pevcem in upokojencem. Prisrčna hvala sodelavcem Mure in vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Vsi njeni najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Tompa iz Kupetinec Z bolečino v srcu in v tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, odigrano Tišino in g. Vrbnjaku. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Radenske in Mercatorja Sloge. Žalujoči: Ženu Elizabeta, sinovi Jožek, Viktor in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Utrujena od dolgotrajne bolezni je v 78. letu starosti zaspala naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča Sidonija Šebok roj. Svetec iz Šalovec 148 Z žalostjo in bolečino v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, šopke in prispevali za gradnjo mrliške vežice ter nam telegramsko ali ustno izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Beseda hvala velja osebju Zdravstvenega doma Gornji Petrovci, posebno patronažni sestri g. Anki Kerčmar, ki jo je med njeno boleznijo vseskozi obiskovala in ji pomagala lajšati bolečine. Posebna hvala g. Kolomanu Berkeju z družino ter Gizeli Janko in Majdi Svetec z družino za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat - hvala za vse! Žalujoči vsi njeni Štefan Herič rojen v Šalovcih iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Utrujen od bolezni je komaj v 44. letu za vedno zaspal naš predragi sin, mož, ati in brat Emil Varga iz Kapce V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in denar za gradnjo kapelice v Gaberju. Hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi njegovim nekdanjim sodelavcem podjetja Logo za denarno pomoč, tovarni Mura , moška oblačila -201. brigadi, dijakom in razredniku 3. b-razreda SKŠ Rakičan, učencem in razredničarki 6. d-razreda in ravnateljstvu DOS I Lendava ter gasilcem iz Kapce in sosednjih vasi. Posebna hvala g. Ladislavu Lebarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala g. župniku Jožefu Bernadu za lep pogrebni obred, pevkam iz Kapce za čutno odpete žalostinke, g. Kolariču za odigrano Tišino ter pogrebništvu Ferenčak iz Trnja. Posebna zahvala dr. Olgi Požgai - Horvat za vso skrb med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V Kapci, 4. aprila 1997 Žalujoči vsi, ki smo te imeli zelo radi V SPOMIN Boleč je spomin na 18. april, ko mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga sestra Šarika Pintarič iz Bodonec Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji na grob prinašate cvetje in prižigate sveče spomina. Ohranili te bomo v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji 30 vestnik, 17. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa se rosijo oči. ZAHVALA V 87. letu nas je po krajši bolezni zapustila dobra žena, mama, babica in prababica Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. 7AVNKVK Utrujen od težke bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Jolanka Smodi roj. Balek iz Gornjih Petrovcev Marija Horvat iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter pospremili k odprtemu grobu. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Miri za ganljive besede in sodelavcem Planike. Hvala tudi dr. Štefanu Horvatu in dr. Mihaeli Flac-Lisjak. Žalujoči vsi njeni Umrl je mož značajen, načel jeklenih neomajen, otajal ni ga sončni žar, noben ga zmajal ni vihar. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Rudija Fritza iz Lendave se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter mi pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi s sočutjem stali ob strani, g. duhovniku za cerkveni obred, govornikom za poslovilne besede in lovcem. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žena Rozina ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila Pavla Cipot iz Murske Sobote Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane vence. Posebna hvala za ves trud in pomoč sosedi Hermini. Lepa hvala za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njeni Štefan Škalič iz Lipe Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Zahvaljujemo se za premnogo cvetje in sveče ter za svete maše in druge namene. Zahvaljujemo se vsem pogrebcem, ki ste prišli od blizu in daleč, posebno Stankovim sodelavcem Muralesa iz Ljutomera, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Alojzu Horvatu, dr. Štefanu Horvatu ml., g. Ratniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Zadravcu pa za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinova Stanko in Jože, hčerke Anica, Marija in Marta z družinami, vnuki, vnukinja in pravnuka DEDEK IN PRADEDEK zelo te pogrešamo vnuk Dušan, vnukinja Lidija ter pravnuka David in Karmen ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Stefan Lang iz Motovilec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna hvala dr. Čurčiču in osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice. Iskrena hvala g. župniku in pevcem. Žalujoči žena, sin in hčerka z družino ZAHVALA V 86. letuje sklenil svqj življenjski krog dragi oče, dedek, pradedek, stric in svak Ivan Jerebic iz Kovaške 3 v Odrancih Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej za vse, kar ste mu dobrega storili, ga spoštovali in počastili njegov spomin. V hvaležnostjo vsi njegovi Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vse® sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, in tudi vsem, ki ste n izrazili pisno ali ustno sožalje. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo radi Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA J V 54. letu nas je za vedno zaP dragi sin, mož in oče Štefan Bukovec iz Lendave Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, zdravstvenim de jj, ZD Lendava, osebju internega oddelka bolniš® Soboti in delavcem tovarne Audi iz Ingolstadta, k* težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za pogrebni obred, darovalce® inP maše, vence, šopke, sveče. Hvala za odpete žalos | odierano Tišino. j odigrano Tišino. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči njegovi najdraž/i ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage matere Antonije Šternih iz Banovec r r v teb*, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nam j, . trenutkih. Hvala zdravniškemu osebju za P g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za ter govorniku za ganljive besede slovesa. Hv cvetja, vencev in sveč ter prispevkov za mase učilnice. 'j po^' Hvala vsem, ki ste bili z nami na njeni zad® I Vsi njeni Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi - med nami si! (Rudi Kosmač) Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj kruta usoda ločila od ljubljenega moža, očeta, brata, dedka, tasta, strica in svaka Hermana Štrausa iz Puconec Pokopali smo ga v petek, 11. aprila 1997, v Stuttgartu (Nemčija). Zahvaljujemo se vsem, ki so se spomnili nanj. Vsi, ki smo ga imeli radi! V našem domu je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. A življenje teklo bo naprej, toda nikoli več kot prej. ZMANNLK V 84. letu nas je zapustil naš dragi V < S rd V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer r tišini mirno spiš- ® I Tam lučka ljubezni vedno K SI in tvoj nasmeh med nafti'- 1' Ludvik Bencik iz Lendavske ulice 42 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za gradnjo novega doma Laura pri cerkvi sv. Nikolaja. Posebna hvala za vsestransko pomoč dr. Lainščaku in osebju ORL oddelka bolnice Rakičan, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Ignac Fister Miklošičeva ul. 77 M. Sobota Tiha bolečina spremlja spomin na 18-ko je za vedno odšel od nas dragis oče, tast in dedi. iegOV Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite nj B Vsi njegovi najdražji 17. april 1997 LOKALNI PODJETNIŠKO-RAZVOJNI CENTER - - ■ l 1 ■/"> (v ustanavljanju) Obveščamo podjetnike in potencialne iz občin Beltinci, MoravskeTopu ' n KuzMa Hodoš-Šalovci, Gornji D* SE V SKLADU S SKLEPI OBČINSKIH SVETOV NA Lokalni podjetniško-razvojni Center bo obstoječim in poten-cilanim podjetnikom nudil splos-No SVETOVAL in strokovno pomagal & v fazi ustanavljanja smo Vam Na voljo za nasvete in infor-m*cije. Pokličete nas lahko po telefonu 48 765 ali 48 820. Kontaktna oseba je ga. Tatjana mar-lc» dipl. jur. '—.— CENTER. pri ustanavljanju novih in upravi-JANJU OBSTOJEČIH PODJETIJ, UVAJANJU DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH TER TURISTIČNIH DEJAVNOSTIH NA PODEŽELJU, KAKOR TUDI STROKOVNO POMAGAL BREZPOSELNIM PRI (SAMO)-ZAPOSLOVANJU. Naš naslov je: Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice (stavba občinske uprave) PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA OBVESTILO Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota Murska Sobota sporoča vsem zainteresiranim, da služba pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in uslužbencev Avstrije organizira govorilni dan za vse tiste, ki želijo kakršno koli pojasnilo o pokojninskem in invalidskem oz. rentnem zavarovanju v Avstriji. Govorilni dan bo v petek, 25. aprila 1997, od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - Območna enota Murska Sobota, Kocljeva 12d, vhod z dvorišča. SPLOŠNA BOLNIŠNICA Murska Sobota objavlja mo DRAŽBO za prodajo osebnega av-Lomobila LADA KARAVAN, 'etnik 1989, po izklicni celi 180.000 SIT. ^^na dražba bo v sredo, 23. aprila 1997, ob 12. uri ob cen-'jalni kotlovnici Splošne bolni-M. Sobota v Rakičanu. u9'ed avtomobila bo mogoč ’"®9adne uro pred napoveda-0 dražbo. Informacije lahko p Po telefonu 32 512(9- Radino v višini 10 % izklicne plačajo ponudniki pred azbo. Uspelemu ponudniku u’Wa v kupnino, drugim bo ^atakoj po dražbi. m s prometnim davkom i^P^ati uspeli ponudnik najkasneje v 3 dneh po P° načelu videno - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA! PREROKOVADJE POKLIČITE Zoupen pogovor z vedeževolko. k ’ 'J 4215 S.O.S Company J E Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu l .200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev. Ra 4‘7® deiovr >o^.doige Kar zagrabi, drži. Zadnja stran Dobrovniške »zanimivosti« pri gramoznici št. 602 Pa recite, če ni vsega na pretek! Le kdo so ljudje, ki vozijo semkaj take stvari? Kaj če bi Turistično društvo Dobrovnik, ki se zares trudi, da bi bila “ V fp 3l’ Tule se, na primer, lahko udobno usedete na avtomobilski sedež, se zazrete v vodo in čakate, morda prikazala kakšna vodna vila. Seveda imate lahko pri sebi tudi ribiško palico in namakate . družina Lendava je samo letos vložila v to gramoznico okrog 300 kilogramov rib iz Bukovniškeg J njihova vas čista in urejena, začelo org’ ( oglede teh »znamenitosti« ob gramoznic' Besedilo in fotografije: J Videti kaj takega, kot v okolici gramoznice med Dobrovnikom in Turniščem (št. 602), je prav gotovo posebno doživetje Tam je namreč »poskrbljeno« za ribolov in uživanje v tihi naravi ob poslušanju ptičjega petja iz bližnjega gozda, lahko pa se tudi sprehajate in občudujete neizmerno »bogastvo«, kije razstavljeno na brežinah gramoznice, velike nekaj hektarjev. Nekaj teh »turističnih zanimivosti« vam predstavljamo na naših fotografijah, da bi vam vsaj na ta način pričarali to »romantiko«. Veliko vsega, mogoče kar za zgraditev hiše, vas čaka malo dalje -okna, opeka, železo, salonitne plošče ... Malo dalje najdete tudi štedilnik, wc-školjko, drva itd. Še malo naprej je kup izpušnih cevi in na voljo so tudi gume pa kakšna avtomobilska školjka, tako da bi si lahko omislili celo avtomehanično delavnico. Če se naveličate sedeti in bi se raje zleknili na kavč, vam je na voljo tudi ta. Morate ga le namestiti oziroma ga postaviti v vodoraven položaj. V neposredni bližini je tudi posoda in še kaj, kar bi si lahko izbrali za morebitno ureditev kuhinje, tako da bi si lahko ocvrli ali spekli tudi ribe, ko bi začutili glad. KAPCA - Na Kapci so si za letos zadali niz nalog, vendar je izpolnitev načrta odvisna od denarja, ki ga bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom. Tako nameravajo obnoviti dva mostova na potoku Kopica, v gasilskem domu bodo vgradili nova okna in obnovili pročelje, ob magistralni cesti bodo postavili avtobusno čakalnico, vzdževali bodo poljske poti ter posodobili vodovodno omrežje in vaški dom. (J. Ž.) — TROPOVCI - V Tropov-____ cih je dobro poskrbljeno za požarno varstvo, saj ni gospodinjstva, kjer ne bi imeli aparata za gašenje začetnih požarov. Pred kratkim so aparate pregledali in nekaj so jih na novo napolnili. Pri gasilskem domu pa so tudi praktično pokazali, kako je treba ravnati z aparatom, ko kje zagori. Gasilci tega kraja pa so sicer zelo delavni, tako so lani FIAT PUNTO NA VASEM GRUNTU! in S mmnAuma NAROČAM Ime in priimek: sodelovali na več tekmovanjih, med drugim na meddržavnem v Gerlincih. (F. Ku.) ---- MORAVSKE TOPLICE ----- Na območju Občine Moravske Toplice je okrog 200 hektarjev vinogradov. Menijo, da je možnosti za razvoj vinogradništva še veliko, kajti najmanj dvakrat toliko je še pobočij, kjer bi uspevala trta. Vinogradniki se vključujejo v turistično ponudbo, kajti ob vinski cesti naj bi bilo poslej več vinotočev. (J. K.) PODGRAD - V zadnjem času je v vodi iz zajetja v Podgradu, ki napaja vodovodno omrežje v občini Gornja Radgona in Radenci, vsebnost nitratov na dovoljeni ravni. Da pa bi bila kakovost vode še ustreznejša, bodo (po zagotovilu župana Vodenika) še v tem letu začeli vrtati v Apaški dolini dve novi gobinski vrtini. Voda v globini do 100 metrov je menda brez primesi kemičnih sredstev od umetnih gnojil. Vrtanje bo stalo 6.000.000 tolarjev. (F. KI.) ---- ČRENŠOVCI - Kdo bo ---- opravljal dimnikarsko službo? To ni več vprašanje, kajti Občina Črenšovci je koncesijo za to delo podelila podjetju Medial, dimnikarske storitve, Lendava. Storitve bodo opravljali na celotnem območju, torej v KS Črenšovci, Polana in Bistrica. PUCONCI - Na OŠ so se poslovili od mentorice rit- mične gimnastike Valentine Kovač, ki se je po petih letih nadvse plodnega dela v Puconcih in Mur- ski Soboti s svojo drji v Bolgarijo. ZasejUj korenine in rezulta so vidni zlasti priM ki se je pod njen' sjeli^ povzpela v vrh slo* ne gimnastike. (J- GABERJE . mIi® ---- ZKO Lendava 0 » iz Gaberja je bilo v Čanje otroških folk ^C območja občin 1>* ^ vci, Turnišče, Odf ; Sodelovalo je 14 jušiH* plesalcev. Zelo80 ^kd strokovne ocenjevajed' da tudi občinstvo, J da bi odrasle fokl°r ,j V tale brez podmla rez pou«11" nrijsm >l kojencevW •; ima 246 hanjci Ima 246 člao^ nem zboru so izvolili^ n‘ka Karla Flajsing^ dnjih Ivanjec, sedtniffl^jt članom pa so podeliHP1^ Prejemnika sta tudi 'n Konrad Vogrin, k' na člana upokojenske^ ki je imelo pred H "stanovih, le 30 J BETONARNA GOA. RADGONA Ulica: Kraj: Pošta: 100.000 •» -beton - BETONSKE . -PPEVOZ -i^ddANJE 0 -A Moja domača banka n Pomurska bank3^ - mu<7 NAGRAJWETA\ ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Podpis: Danes objavljamo sličico št. 2. Zalepite jo v predalček pravokotnika, katerega mrežo smo objavili v 14. številki Vestnika. Čez dva tedna (v prvomajski številki), ko bomo objavili še zadnjo (četrto) sličico aprilske nagrade, pa le spet pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije, kajti nagrado, ki se bo »prikazala«, bo morda žreb tokrat namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat punto, ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za žrebanje novega lastnika avta! Ne pošiljajte posameznih sličic! 3^ Marija Simon Nedelica 79 9224 Turnišče Anica Jošar Hodoš 6 9205 Hodoš Marija Sapac Domaimci 25 9261 Cankova Marija Kocbek Gornji Ivanjci 6 9245 Spodnji Ivanjci Izmed bralcev, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in izmed Vas, ki ste se nanj na novo naročili, smo spet izžrebali štiri potnike, ki se bodo popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Ne? Potem pa več sreče prihodnjič! Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 8. 4. Banke Slovenije velja od 8. 4. 1997 od 00. ure o Država Enota Banka Slovenije NakuP Avstrija 1OO 1.296,8470 1.262^ Francija 100 2.713,8129 2.614^ Nemčija 100 9.127,5827 8.885^ Italija 100 9,2864 Švica 100 10.729,5647 10.26l£t ZDA 1 157,3139 2^ NOV BANKOMAT V LENDA Od 15. aprila 1997 ob Mercatorjevi prodajalni l^ j v Kranjčevi ul. 46 v Leno* začel poslovati novi bankoi113 Vedno prijazno pri r°^ 24 ur na dan!