OBČINA Vpisana vsota ODSTOTEK 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 OBVEZA DIN BREŽICE 2,657.940 7,353.493 ČRNOMELJ 1,821.000 6,965.294 KOČEVJE 4,990.530 8,905.258 KRŠKO 5,378.000 10,536.676 METLIKA 2,731.000 3,484.663 NOVO MESTO 23,184,000 27,721.034 RIBNICA 1,824.130 3,510.881 SEVNICA 3,500.060 5.880.371 TREBNJE 2,875.000 4,247.924 --------------------------N KONCERT V POZDRAV JLA V organizaciji novomeškega doma JLA ter v povezavi s sindikati novomeških delovnih organizacij bo v soboto, 26. junija, ob 20. uri v domu JLA koncert estradnega orkestra umetniškega ansambla JLA iz Beograda. Koncert bo posvečen 35-letnici vstaje in ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Estradni ansambel slovi po državi, zato obisk koncerta priporočamo, saj je pod umetniškim vodjem Miodra-gom Mitrovičem program zaključena celota, čeravno sestavljena iz zabavnega dela, recitalov in folklore. Na koncertu bodo nastopili: Leo Martin, Živka Dju-rič, Gordana Runjajič, Momčilo Jevtovič ter dramska igralca Ljubomir Ubavkič in Dušan Petrovič. Vstopnina je enotna: 10 dinarjev. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NAJBOLJŠI V soboto ob 8. uri se bodo v novomeški športni dvorani pomerili na jubilejnem 30. državnem prvenstvu v športni gimnastiki najboljši tekmovalci in tekmovalke iz vseh republik. Organizator srečanja najboljših telovadcev je domači Partizan, Dolenjcem pa se bo predstavilo več kot 200 nastopajočih. Več na športni strani. V J Tisoče mladih na devetem zboru jugoslovanskih pionirjev. Tokrat „Osvobojeno ozemlje 1942“. Odlična organizacija in V pesnikov spomin V nedeljo bodo v Vinici odprli izpopolnjeno Zupančičevo spominsko zbirko Po več kot enem letu, kar je bila Župančičeva rojstna hiša v Vinici zaprta za obiskovalce, bodo v nedeljo, 27. junija, v adaptiranih prostorih odprli povečano in izpopolnjeno Zupančičevo spominsko zbirko, ki sodi v sklop Belokranjskega muzeja iz Metlike. Večji del denarja za odkup hiše in adaptacijo prostorov so zbrali šolarji iz vse Slovenije, ki so prispevali tako imenovani „ Župančičev dinar", pomagala pa je tudi črnomaljska kulturna skupnost. izvedba programa. Še posebej so navdušili teritorialci, oddelek LM in JNA s svojo vajo. Častni gostje: Miha Marinko, član sveta federacije, narodni heroji Andrej Četinski-Lev, Jože Ožbolt, Jože Boldan-Silni, zatem Tone Fajfar, Mara Rupena-Osolnik in drugi ... Zboru je prisostvoval tudi predsednik Zveze prijateljev mladine tovariš Lukež in predstavnik Savjeta Naša djeca iz SRH tovariš Blaže vid. Pioniiji so poslali tovarišu Titu pozdravno pismo. Kostelsko in ljudi ob Kolpi je poleg nove ceste, ki je največja pridobitev tega kraja, za hip preplavila mladost Reko avtobusov, osebnih avtomobilov in brigade pionirjev organiziranih v nekdanja okrožja in podokrožja OF, je s posebnimi pro- Nadal je vanje na 4. strani Št. 26 (1405) Leto XXVII NOVO MESTO, č?trtek, 24. junija 197C 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Ob spoznanju, da preveč govorimo in premalo napravimo, je IK predsedstva CK ZKS sklenil aktivno poseči v uveljavljanje ustavne preobrazbe v več kot 60 gospodarskih organizacijah, med katerimi je tudi šest ključnih OZD iz Posavja. To so: Lisca in Jutranjka, Celuloza, Kovinarska in Gozdno gospodarstvo. meljiti oceni dosežene stopifje samo-' upravne organiziranosti, dosedanje- Na posvetu političnega aktiva Posavja v Brežicah je Franc Šetinc poudaril, da bo hitrejše uveljavljanje duha zakona o združenem delu v teh kolektivih spodbudilo druge delovne organizacije. Akcija izvršnega komiteja je partijska akcija, ki zahteva maksimalno odgovornost komunistov in drugih družbenopolitičnih dejavnikov. Načelno sicer povsod sprejemajo novo usmeritev, potem pa ne kažejo zavzetosti, da bi stvari zares spravili v življenje. Ne gre samo za tolmačenje osnutka zakona, ampak za spreminjanje razmer, za odpravljanje ovir ob te- SEVNICA 7 SREBRNIH SINDIKALNIH ZNAKOV Jutri ob 19.30 bo v dvorani gasilskega doma v Sevnici svečana podelitev sedmih srebrnih znakov (eden sindikalni organizaciji in šest posameznikom), ki imajo posebne zasluge za delovanje sindikalne organizacije v sevniški občini. To bo hkrati osrednja prireditev v počastitev dneva samoupravljalcev. Slavnostni govornik bo Maks Unetič, predsednik medobčinskega sveta sindikatov za Posavje. V kulturnem programu bosta sodelovala moški pevski zbor sevniških gasilcev in klub mladih iz Sevnice z recitalom: „Cankar, delo in domovina". ga gospodarjenja in perspektive sleherne OZD, tozda itd. Do 10. julija bodo morali v kolektivih še marsikaj razčistiti in razvoz- lati, ko bodo razgrnili oceno in programe pred partijskimi konferencami Vsakdo naj torej obme oči k sebi, saj le to lahko spodbudi pogumno razpravo, ki bo pokazala na globlje vzroke neuspešnega gospodarjenja, na programe v oblakih, če ti ne bodo upoštevali sedanje kadrovske suše in zagotavljali drugačno politiko štipendiranja, nagrajevanja ipd. J. TEPPEY Milijoni se kopičijo V devetih občinah Dolenjske, Bele krajine in Posavja do torka vpisali že več kot 49 milijonov dinarjev cestnega posojila — „Vodi" novomeška občina s 83,6, za njo pa je metliška z 80 odstotki uresničene posojilne obveznosti Posojilo za ceste se na Dolenjskem še naprej „debeli“. Do ponedeljka, 21 .junija, je 18.018 zaposlenih in drugih občanov iz dolenjske regije vpisalo že 30,611.000 dinaijev ali tri četrtine obveznosti. 59,7 odstotka vse posojilne vsote. V tej občini so vpisovanje zaključili na 14 mestih. Lastniki težjih tovomia- Se nadalje vodi novomeška občina z vpisanimi 23,184.000 dinarji in s 83,6 odstotka uresničene vsote, število vpisnikov pa se je povečalo na 13.555. V metliški občini je 1.872 vpisnikov namenilo za ceste 2,731.000 dinaijev ali 80 odstotkov določene vsote. V trebanjski občini so dosegli 67,3 odstotka, 2,875.000 dinarjev pa je vpisalo 1.541 zaposlenih in drugih občanov. V črnomaljski občini so dosegli šele 26 odstotkov, 1,821.000 dinarjev pa je vpisa- lo 1.050 zaposlenih. V Iskri in Beltu bodo opravili vpisovanje do konca junija. V novomeški občini so do ponedeljka zaprli že 47 vpisnih mest, v trebanjski pa končujejo vpisovanje v Trimu, Dani, Labodu in opekarni. V kočevski občini je do 21. junija 2.544 vpisnikov vpisalo 4,990.531 dinarjev posojila ali 56,5 odstotka predvidene vsote. Vpisovanje so končali v Pekami. V ribniški občini je 1.084 vpisnikov vpisalo 1,824.130 dinarjev posojila, s čimer so posojilni načrt uresničili 52-odstotno. Vpisovanje so že 15. junija končali v Riku, kjer je 251 članov kolektiva vpisalo 516.200 dinarjev. Vpisovanje se nadaljuje tudi v Posavju. V brežiški občini je do torka zjutraj 1.440 zaposlenih ali 24 odstotka vseh vpisalo 2,657.940 dinarjev ali 38 odstotkov predvidene posojilne vsote. V krški občini je do zdaj 2.767 vpisnikov ali 35 odstotkov vpisalo 5,378.000 dinarjev posojila, kar je 51 odstotkov vse obveznosti. V sevniški občini pa so zaposleni in drugi občani do torka vpisali okoli 3,500.000 dinarjev ali Lastniki težjih tovornjakov so vplačali za ceste celo po 10.000 dinarjev posojila. L Z. SOLIDARNOST — Dimnikarski mojster Franc Kovačič iz sosednje krajevne skupnosti Brestanica je v nedeljo obljubil Senov-čanom, da bo tudi on prispeval 1.000 din za njihov družbeni center. Volišča v krajevni skupnosti Senovo so tekmovala med seboj. Občani na Šedmu so ob 7.30 prvi končali volitve s 100-odstotno udeležbo in 95,4 odst glasov ZA. Odlično so se odražali tudi na volišču v Gornjem Leskovcu s 100-odstotno udeležbo in 100-odst. glasovanjem ZA samoprispevek. J. T. NAŠE OBČINE: pregled vpisa posojila Danes začetek 9. tabora v Trebnjem Od 24. junija do 3. julija bo v Trebnjem ustvarjalo 33 samorastnikov iz vse Jugoslavije V soboto v galeriji otvoritev razstave slikarja M. Ceesaya iz Gambije Pod pokroviteljstvom CZP Dolenjski list se začenja danes v Trebnjem 9. taborsko srečanje likovnih samorastnikov Jugoslavije. Letos bo v tem uveljavljenem in priznanem središču slovenske in tudi jugoslovanske naive ustvaijalo 33 samorastnikov — slikarjev in kiparjev iz malone vseh republik in pokrajin. Udeleženci se bodo drevi ob 19.30 zbrali v domu kulture, kjer bo po podelitvi tradicionalnih diplom koncert tamburaškega oikestra iz Karlovca. sejni dvorani trebanjske občinske skupščine zanimiv pogovor o kulturi, na katerem bo imel uvodne besede pisatelj in kipar Tone Svetina. Na pogovor bodo povabili udeležence IX. tabora in literarne ustvarjalce Dolenjske. I. ZORAN Pri urejanju izpopolnjene Zupančičeve spominske zbirke sta veliko dela vložila ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular in žu-pančičeslovec dr. Jože Mahnič. V veži je slika velikega belokranjskega rojaka, delo Božidarja Jakca, obiskovalci bodo tu zvedeli tudi o zgodovini hiše. Prva soba je posvečena pesnikovemu rodu, njegovi mladosti in Beli krajini; na ogled so izvirni dokumenti o problemu izseljevanja, faksimili Zupančičevih pesmi in črtic, ki se nanašajo na Belo krajino, ter njegova pisma staršem in prijateljem. V drugi sobi so razstavljeni belokranjski folklorni predmeti, ki nastopajo v Župančičevih delih: deška noša, kolovrat, vreteno, preslica, trlica, jarem, barilec, statve idr. Tretja soba pa nudi pregled Zupančičevega življenja in ustvaijanja od začetka njegovega študija do smrti, se pravi v času, ko je živel zunaj Bele krajine. Razpravo o združenem delu že spremljajo analize samoupravnih razmer — Organizacijsko je bila akcija dobro zastavljena, zataknilo se je v tozdih in krajevnih skupnostih Uspeh na Snovem in v Kostanjevici Tudi godba na voliščih Izid nedeljskih referendumov v kostanjeviški in senovski krajevni skupnosti je potrdil pripravljenost občanov za samoprispevek, s katerim bodo v Kostanjevici dogradili šolo, na Senovem pa sezidali družbeni center. Na območju Kostanjevice je v nedeljo glasovalo 1593 občanov, to je 92,72 odst vpisanih volilcev. Za samoprispevek se jih je izreklo 1412 ali 88,64 odst Proti jih je glasovalo 157, neveljavnih pa je bilo 24 glasovnic. Rezultat je uresničil pričakovanja največjih optimistov. Na večini volišč so zaključili glasovanje že v dopoldanskih urah. V senovski krajevni skupnosti se je odzvalo pozivu na referendum 5544 občanov ali 98,22 odst vpisanih volilcev. Za samoprispevek se jih je odločilo 2246 ali 86,72 odst Proti jih je glasovalo 264 ali 10,19 odst Vsa volišča je obiskala pihalna godba DPD Svoboda Senovo in z veselimi melodijami spodbujala dobro razpoloženje med volilci Člani godbe so igrali na lastno pobudo, v želji, da bi glasovanje uspelo, saj bodo v bodočem družbenem centru tudi oni dobili svoj prostor. ZAČETEK POLETJA - Uradno poletje se je začelo nadvse obetavno, kar zadeva vreme seveda. Zadnji pomladanski dan E: vroče sonce privabilo na travnik ob Krki na Otočcu več ot tisoč izletnikov, ki so si „nabirali“ barvo za bližajoči se čas dopustov. Voda je bila sicer še mrzla, vendar to zlasti otrok ni preveč motilo. V bolj topli vodi, v Šmarjeških, Ča-teških in Dolenjskih Toplicah se je zlasti v nedeljo dobesedno trio namakanja željnih kopalcev. > --------------------------------------------------------- RUDOLFOVO IN FERMI ZA GORIŠKO V petek zvečer je bil v novomeški športni dvorani koncert s plesom, na katerem sta nastopala priznana ansambla Rudolfovo iz Novega mesta in Fermi iz Sevnice. Nad tisoč mladih, med katerimi so bili tudi brigadirji „Suhe Krajine 76“, se je na prireditvi dobro zabavalo. Koncert je organizirala OK ZSMS Novo mesto, čisti dohodek pa so namenili prizadetemu prebivalstvu Goriške. Likovniki bodo delali do sobote, 3. julija, ko bo na slavnostnem zaključku na Mimi govoril Bogdan Osolnik, podpredsednik zveznega zbora zvezne skupščine, pihalna orkestra iz Trebnjega in CSSR pa bosta priredila koncert. Od danes do konca tabora bo še več drugih prireditev. Tako bo v Galeriji likovnih samorastnikov v soboto, 26. junija, Marjan Osolnik, član IS Slovenije in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje, odprl razstavo del Mo-modoua Ceesaya, slikarja iz, afriške države Gambije. O umetniku bo govori! prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani. Po otvoritvi bo v domu kulture večer afriške kulture. V nedeljo, 27. junija, bodo odšli samorastniki na avtobusni izlet po Sloveniji, v torek, 29. junija, pa bodo obiskali Trimo, Dano in kmečki muzej na Veseli gori. Tako potovanje bo tudi 2. julija, ko si bodo likovniki ogledali Donit v Veliki Loki in tovarno keramičnih ploščic v Račjem sela V sredo, 30. junija zvečer, bo v Toplo in spremenljivo vreme s popoldanskimi nevihtami se bo nadaljevalo do konca tega tedna. Deveti zbor jugoslovanskih pionirjev na Kostelskem flladost je kot pesem PRAZNIK MLADOSTI — Zelena Kolpska dolina pod Oriikom, Stružnico in Koželjsko steno je ob koncu tedna valovila od pesmi in srečne mladosti. (Foto: L. Lesar) tedenski mozaik Ameriški zunanji minister dr. Henry Kissinger očitno ne more živeti ne da bi od časa do časa sprožil kakšno razburjenje zaradi tega ali onega svojega dejanja. Tako mu sedaj očitajo sestanek z južnoafriškim predsednikom v ZR Nemčiji, pri čemer poudarjajo, da je bil njegov sogovornik med drugo svetovno vojno izrazit nacist. Kissinger se brani, a je ta sestanek potreben zaradi tega, ker lahko pripelje do izboljšanja položaja temnopoltih prebivalcev te dežele. No, hkrati pa je imel Kissinger čas tudi za zahvalno pismo, kar sicer ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo naslovljeno na njega zelo nenavaden naslov: namreč na vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije, s katero doslej Američani uradno niso hoteli imeti nikakršnih stikov. Kissinger je se Palestincem zahvalil zaradi njihove pomoči pri evakuaciji ameriških državljanov iz Bejruta... pohvale in kritike... Tačas pa je postalo v Združenih državah Amerike že povsem jasno kdo bo zastopal demokratsko stranko na predsedniških volitvah novembra letos: to bo do pred nekaj meseci malo znani politik Jimmy Carter, ki je prepričljivo premagal vse svoje nasprotnike. Za razliko od demokratov pa je v republikanski stranki še precej nejasno ali si bo naslov predsedniškega kandidata priboril sedanji predsednik Gerald Ford ali pa bo to njegov nasprotnik iz iste stranke Reagen. Slednji je bil nekoč filmski igralec -ampak bolj dvomljivega slovesa. Do zvezd, in sicer čisto dobesedno, pa se je prebila tudi ameriška vesoljska ladja, ki je že prispela v krožnico okoli Mana. Za dolgo pot je potrebovala nič numj kot devet mesecev. Sedaj, ko je že skoraj na cilju, mora opraviti še najbolj kočljivi del naloge: namreč spustiti na površino tega planeta posebno 'iondo, ki bo skušala ugotoviti, če je na tem skrivnostnem planetu življenje ali če so vsaj poboji za življenje. Fotografije, ki 'ih je ladja poslala na Zemljo, so menda najboljše doslej, nekateri oodatki pa pravijo, da so odkrili le tudi vodo - enega izmed pobojev za življenje... naposled ■azvozlana skrivnost...? Pri človeku se začne »Vsakdo, ki se ne bo obnašal in delal v skladu z dogovorjenimi načeli in cilji, bo moral zapustiti vodilno delovno mesto, tako je stališče partijskega vodstva V zadnjem času vse pogosteje takrat, ko govorimo o stabilizaciji, odločneje poudaijamo odgovornost nas vseh. Zavest o nujnosti takega obnašanja, ki edino zagotavlja dobro delo, pošteno gospo-daijenje in ustrezno potrošnjo, mora namreč nujno postati del nas samih, del našega vsakodnevnega razmišljanja. Samo tako bomo namreč lahko tudi najbolje odločali, vsklajevali svoje pravice in dolžnosti s pravicami in dolžnostmi dragih. Prav v teh pogledih se namreč marsikje ne obnašamo tako, kot bi se morali. Kadar nimamo težav, takrat največkrat odločno govorimo o pravicah naše lastne organizacije združenega dela, da odloča sama o svoji prihodnosti, snujemo in načrtujemo na podlagi naših zamisli in interesov ter se kaj radi izognemo upoštevanju družbeno sprejetih razvojnih smernic, ki nas, kot radi hitro pravimo, utesnujejo in ovirajo. Ob težavah pa se kaj radi hitro sklicujemo na sistem, na neusklajenost našega gospodarstva, na objektivne ovire in še na marsikaj drugega, česar „ne moremo razrešiti sami, temveč le družba kot celota“. Značilnost takega obnašanja je zagotovo naš odnos do samoupravnega družbenega planiranja, ko lahko ugotavljamo, da se predvsem še ne znamo sporazumevati in dogovarjati ter medsebojno usklajevati razvoj, ki mora dosledno spoštovati družbene smernice. Zato ni nič presenetljivega, da je izvršni komite predsedstva CK ZKS pred dnevi odločno povedal, da moramo ob prizadevanjih za stabilizacijo posebno pozornost posvetiti vprašanjem kadrovske politike. Še več. Opozorili so, da bo moral vsakdo, ki se ne bo obnašal in Pretoria-Rasni nemj[i v Južni Afriki se nadaljujejo s spopadi med demonstranti in policijo. Po uradnih podatkih je doslej izgubilo življenje že okrog 130 ljudi, 1300 jih je ranjenih, 900 pa aretiranih. Do nemirov je prišlo zaradi zahtev črnopoltega prebivalstva po boljših življenjskih razmerah in večjih političnih pravicah. sliki: ubito čmopolto dekle, ena izmed žrtev rasističnih varnostnih sil Južne Afrike. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE TUDI jaz BI AAD VPLAČAL Posofico za tesref HVALA delal v skladu z dogovoijenimi načeli in cilji, zapustiti delovno mesto, kar velja seveda predvsem za vodilne delavce. Nekatere izkušnje namreč zlasti kažejo, da ponekod vodilni niti ne poznajo, kaj šele upoštevajo, poglavitna gradiva in usmeritve, še vedno odločajo v ožjih skupinah ali manipulirajo z ljudmi. .Ustava in tudi bodoči zakon o združenem delu zahteva seveda drugačno obnašanje, da niti ne omenjamo drugih pomembnih dokumentov. In končno, še celo v kapitalističnih podjetjih se nemalokrat mnogo bolj zavedajo, da so del celotnega državnega gospodarstva, kot pa ponekod pri nas, čeprav so nas o združenem delu in samoupravljanju polna usta. To pa predvsem pomeni, da se še vedno ne zavedamo nekaterih resnic, ki so pogoj za dobro gospodarjenje in za čiste odnose. Zato je predvsem nujno, da zlasti osnovne organizacije ZK temeljito analizirajo razmere v svojih okoljih in na tej podlagi pripravijo podrobne programe, kaj je treba izboljšati in kaj spremeniti. S tem obračunom in načrtom je treba predvsem seznaniti delovne ljudi, jih spodbuditi, da ocenijo in tudi izboljšajo zastavljene naloge in predvsem tudi, da delamo tako, kot se zmenimo. JANEZ KOROŠEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Poletje s svojo vročino že krepko pritiska in naglo se bliža čas letnih dopustov - tudi za intenzivnejše družbenopolitično dogajanje - sedaj^pa se, če lahko tako rečemo, pospešeno odvijajo še nekatere akcije, za katere smo se odločili, da jih vsaj pred poletjem spravimo pod streho. Tako je sedaj v ospredju akcija za pripravo srednjeročnih družbenih načrtov za obdobje prihodnjih petih let (1976-1980) in poudariti je treba, da je to zelo odgovorna, pa nujna akcija. Skupščina SFRJ je pravkar dala v obravnavo republiškim in pokrajinskim skupščinam osnutek tega načrta za vso državo -posamezne skupščine naj bi ob tem dogovorno oblikovale naš skupni razvoj za prihodnje obdobje. Že v dosedanjih pripravljalnih fazah tega načrta se je izkazala pravilnost in realnost politike dogovarjanja in sporazumevanja kot edine resnično samoupravne možnosti v našem družbenem sistemu in večnacionalni skupnosti. Tako je srednjeročni družbeni načrt, ki ga pripravljamo, pomemben ekonomski in tudi političen dokument - ki bo vsekakor prispeval k nadaljnji racionalnosti našega gospodarjenje ter odpravi ne-oravilnosti, ki sedaj še motijo stabilnost naše lružbene ekonomije ter zmanjšujejo rezul-ate dela naših ljudi. Na razširjeni seji izvršnega komiteja pred-edstva CK ZKS, ki je bila prejšnji teden, so jb teh vprašanjih posebej poudarili, da se norajo delavci po TOZD neposredno in jsebno izreči o planskih dokumentih - še posebej pa je o samoupravnih sporazumih ter dogovorih, ki so v načrtu ter s katerimi prevzemajo OZD materialne obveznosti v okvirih občine, republike ali pa lastne OZD oziroma SOZD. Menili so še, da je treba poskrbeti za to, da odločanje o takšnih prioritetnih razvojnih nalogah ne bo zgolj formalno - zbori delovnih ljudi ali referendumu morajo biti zategadelj temeljito pripravljeni. Delavce, je treba vsekakor prikazati tudi celovite obveznosti, ki izhajajo iz njihovih odločitev. Določeno je že, da se morajo nosilci materialnih obveznosti v okviru našega planskega dokumenta za prihodnje razvojno obdobje — se pravi temeljne in druge organizacije združenega dela - najpozneje do 7. julija na referendumih opredeliti za zum o temeljih tega razvojnega načrta. Republiška skupščina bo 12. julija obravnavala skupni dokument - osnutek razvojnega načrta Slovenije do leta 1980 - in pričakujemo lahko, da ga bo konec julija tudi sprejela na skupnem zasedanju vseh skupščinskih zborov. Druga pomembna družbenopolitična akcija, ki je sedaj v teku, pa je nadaljevanje široke razprave o osnutku zakona o združenem delu. To javno razpravo so sklenili še posebno intenzivno zastaviti vsaj v šestdesetih organizacijah združenega dela v naši republiki (in število teh OZD utegne še bolj narasti), pri čemer bodo ti delovni kolektivi hkrati z vprašanji okrog novega zakonskega osnutka obravnavali tudi vprašanja, ki se nanašajo na srednjeročni družbeni načrt ter celotno stabilizacijo našega gospodarstva. Tudi samoupravni spora- ta razprava naj bi se po kolektivih pospešeno odvijala tja do prve tretjine prihodnjega meseca. Prejšnji teden so o osnutku zakona o združenem delu v Opatiji razpravljali tudi jugoslovanski ekonomisti. Udeleženci tega posvetovanja (bilo jih je kar kakšnih 250 najuglednejših iz vse države) so pozvali še druge ekonomiste, zlasti tiste v gospodarstvu, naj se bolj tvorno vključijo v sedanjo razpravo o novem zakonu. Tako, so poudarili, se bo ta pomembni dokument zares čimbolje izoblikoval ter se bo uspešno vrasel v tokove naše samoupravne družbe. V novem zakonskem dokumentu bo namreč treba nekatera pomembna vprašanja le še podrobneje opredeliti. Najnovejši podatki otržnih gibanjih kažejo, da lahko za prihodnje obdobje pričakujemo poživitev gospodarske aktivnosti v državi - aktivnosti torei, ki je zadnji čas zaradi nekaterih novih in strožjih predpisov nekolikanj popustila. Ti podatki pričajo, da smo letos v prvih petih mesecih vendarle sklenili za kakšnih 36 % ved izvoznih poslov kot lani v tem času - kar je vsekakor zelo pozitiven rezultat. Tudi naš zunanjetrgovinski primanjkljaj seje v tem obdobju znatno zmanjšal, saj je bilo do konca maja kar 738 milijonov dolarjev manj 5 kot v istem obdobju leto dni poprej. In 4 kratka, okvirna ocena - pomembna pred začetkom polne turistične sezone. V zveznem komiteju za turizem so na seji prejšnji teden izrekli ugotovitev, da so turistične organizacije dobro pripravljene na letošnjo sezono, ter da bodo po vsem sodec turistična mesta v sezoni dobro preskrbljena z vsem potrebnim, predvsem seveda s proizvodi živilske industrije. tedenski zunanjepolitični pregled Italijanske parlamentarne volitve so potrdile pričakovanja in napovedi, da bo komunistična partija dobila še več glasov, kot jih je na splošnih volitvah leta 1972. Demokristjani so dobili sicer več glasov kot komunisti (za prve je glasovalo 28,7 odstotka volilcev, za druge pa 34,4) toda zato so komunisti zabeležili velik skok glede na prejšnje volitve, saj so dobili kar dobrih sedem odstotkov več glasov kot na volitvah leta 1972, medtem ko so demokristjani ostali na istem. Še bolj opazen je skok komunistične partije Italije, če upoštevamo število poslanskih mest: medtem ko je vladajoča stranka dobila 263 sedežev (ali štiri manj kot leta 1972), sojih dobili komunisti 228 ali 49 več kot prej. Socialisti so dobili enako število odstotkov glasov (namreč 9,6) kot na volitvah leta 1972, toda manj (samo 57 namesto 61) poslanskih mest. Izrazito slabo se je godilo neofašistom, ki so dobili letos samo 6,1 odstotka glasov (prej 8,7) in 35 poslanskih mest (kar 21 manj). Druge, manjše italijanske politične stranke so si razdelile preostanek glasov, pri čemer izstopa letos bolj kot kdarkoli izrazito opredeljevanje italijanskih volilcev med dvema najmočnejšima strankama-namreč demokristjani in komunisti. Kajpak nastaja sedaj vprašanje, kaj se bo zgodilo z vlado? Demokristjani odločno zavračajo sleherno sodelovanje s komunisti, ki pa upravičeno trdijo, da je sedaj v Italiji povsem drugačna politična situacija, kot je bila prej in da ne bo mogoče več komunistov izključevati iz vlade. Demokristjani so pripravljeni sodelovati pri oblikovanju vlade s socialisti, ki pa menijo, da vlada ne bo mogla uspešno delovati, če v njej ne bodo sodelovali tudi komunisti. Osnovna dilema in razlog, zaradi katerih je do volitev sploh prišlo, ostaja tako še vedno nerazčiščena: kakšen bo namreč delež komunistov pri oblikovanju italijanske bodočnosti, ki, sodeč po trenutnem stanju na malone vseh področjih, ni videti niti malo rožnata. MINIC NA FINSKEM Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič nadaljuje v zadnjem času že kar opazno diplomatsko akcijo z obiskom na Finskem, kjer je že imel razgovore s svojimi gostitelji. Ti razgovori zadevajo tako dvostranske odnose, za katere velja, da so dobri (čeprav politični bolj kot gospodarski) kot razmere v Evropi ter druge svetovne probleme. Jugoslavija in Finska, ena neuvrščena in druga nevtralna, imata pomemben delež pri oblikovanju ne samo boljših političnih, marveč tudi pravičnejših ekonomskih odnosov na svetu Prodor komu- nistov - in temu je v precejšnji meri namenjen tudi obisk jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve na Finskem. Na potu v Helsinke se je Miloš Minič ustavil tudi v Varšavi LIBANON: NIC NOVEGA Z izjemo prve skupine okrog 250 tujih državljanov, ki jih je ob pomoči enote Palestinske osvobodilne organizacije, odpeljala iz Bejruta neka neoborožena ameriška ladja, se v Libanonu v zadnjem tednu ni zgodilo nič zares novega. Diplomatska prizadevanja nekaterih arabskih dežel, da bi končno poslali v Libanon vse-arabske mirovne sile, se sicer nadaljujejo, vendar doslej brez kakšnih izjemnih rezultatov. TELEGRAMI LUKSEMBURG - Posledice suše, kakršne ne pomnijo v zahodnem delu evropske gospodarske skupnosti, dobivajo čedalje bolj resne razsežnosti, zato so ministri za kmetijstvo sklenili, da bodo takoj proučili izredne ukrepe, s katerimi naj bi skupnost prišla na pomoč najbolj ogroženim območjem. BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je poslal državnemu sekretarju Henryju Kissingerju so žalno brzojavko ob uboju ameriškega veleposlanika v Libanonu. COLOMBO - Državna radijska postaja Sri Lanke je navezala neposredno radijsko zvezo s poolom nacionalnih agencij neuvrščenih držav. Zvezo so vzpostavili s pomočjo opreme, ki jo je Jugoslavija podarila vladi Sri Lanke v okviru svojega programa solidarnosti z državo gostiteljico petega srečanja na vrhu sefov držav in vlad neuvrščenih držav. DAMASK - Sirski minister za informacije Iskandal je povedal, da se bodo sirske enote pri bejrutskem mednarodnem letališču umaknile ■ predhodnici arabskih mirovnih sij,, sestavljenih iz dveh sirskih in libijskih bataljonov ter sc umaknile v Sirijo. Tudi druge sirske enote se bodo umaknile na druge položaje, kjer pa bodo po teh trditvah ostale tako dolgo, dokler ne bo konec bojev. MOSKVA - TASS je objavil izjavo, v kateri je poudaijeno, da je sovjetsko vodstvo resno zaskrbljeno zaradi razvoja dogodkov na Cipru in ponavlja sovjetski predlog o sklicu mednarodne konference v okvirih OZN, na kateri bi poiskali reStev za ciprsko krizo. \ PS NOVO MESTO ZAOSTAJA Do 14. junija, tako poroča najnovejši ..Informativni bilten", je podpisalo samoupravni sporazum o nadomestilu izpadlih transportnih dohodkov 1019 temeljnih organizacij, kar znaša 38,2 odst. vseh tozdov v Sloveniji. Samoupravni sporazum o financiranju razvoja železnic je podpisalo 32,8 odst. tozdov, samoupravni sporazum za financiranje razvoja luške infrastrukture pa 32,2 odst. Med podpisniki sta zdaj tudi „Krka“ in 1MV iz Novega mesta. Nasploh pa območje novomeškega prometnega središča še ni doseglo republiškega povprečnega odziva, saj znašajo ustrezni odstotki 26,3, potem 23,4 in 23,4. Sejmišča BREŽICE - V soboto so rejci pripeljali na sejem 543 prašičev, od teh samo 18 nad 3 mesece starih. Mladih prašičkov so prodali 398 po 32 - 35 dinarjev kilogram žive teže, starejših pa 11 po 19 - 20 dinarjev kilogram žive teže. NOVO MESTO - Ponedeljkov sejem je bil živahen, kupci pa so prišli predvsem iz drugih občin. Rejci so pripeljali 251 prašičev, od teh večino (233) starih od 6 - 12 tednov. Slednji so šli v prodajo po nespremenjenih cenah od zadnjega sejma; žival je stala 510 - 700 dinarjev. Prašiče, stare do 6 mesecev, pa so prodajali po 710 - 950 dinarjev. Te dni so pripravili osnutek dogovora dolenjskih občin o skupnih vprašanjih razvoja za obdobje 1976 - 1980. To je eden prvih dokumentov, na podlagi katerih bodo črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina medsebojno uskladile razvojno pot dejavnosti, ki jih imajo za skupne. Dogovor bo v javni razpravi približno do 15. julija, nakar ga bodo podpisali. Osnutek dogovora predlaga, naj bi bile na Dolenjskem tele prednostne gospodarske dejavnosti: kmetijsko-živilska, strojegradnja, elektroindustrija, kemična in farmacevtska dejavnost in turizem. Pridelovanje in predelavo krompirja naj bi imeli na skrbi trebanjska KZ in mirenska Kolinska, mešalnico močnih krmil, klavnico in predelavo mesa novomeška KZ, sadjerejo KZ Črnomelj, obnovo vinogradov in pridelavo kvalitetnih »vin pa metliška zadruga. Nadalje bi po tem dogovoru za strojegradnjo zadolžili IMV, Belt in Trimo, za elektroindustrijo vse Iskre in za kemijsko - farmacevtsko industrijo tovarno zdravil „Krka“. Turizem naj bi ..pridobil" 1.200 novih ležišč v hotelih in 2.200 sedežev v restavracijah, gostilnah in bifejih. Na vzgojno-izobraževalnem področju si bodo občine v skladu s predvidenim dogovorom prizadevale vključiti v usmerjeno izobraževanje 85 odstotkov vsake generacije. Kmetijski nasveti "Popravni izpit” za koruzo Zaradi malo zapoznele setve in nenaklonjenega vremena ponekod na Dolenjskem koruzni posevki ne kažejo najbolje. Zadnji čas je, da z dognojevanjem ali gnojenjem pod list popravimo rast, sicer se bo to poznalo na letini, saj samo krepke in zdrave rastline obrodijo stoteren sad. Dognojevanje koruzi še ni tako v veljavi, kot bi zaslužilo in kot je, denimo, pri pšenici. Zlasti z dušičnim gnojilom pa je Erav koruzi mogoče zelo popraviti rast rastlin. Da jim manjka to ranivo, je kaj lahko prepoznati po barvi listja. Le temno zelena barva listov je zanesljiv znak, da koruzi dušika ne primanjkuje. Sicer pa ne gre le za dušik: z dognojevanjem lahko popravimo založenost tudi z drugimi hranili: fosforjem, ki ga ni tako rekoč nikoli preveč, in kalijem. Velja okvirno načelo, da s fosforjem in kalijem ni treba do-gnojevati, če je bilo spomladi potrošenih po sto ali več kilogramov teh dveh hranil na hektar. V tem primeru gnojimo le s čistimi dušičnimi gnojili, kot je na primer urea ali nitromonkal. Prvič je priporočljivo dognojevati, ko so koruzne rastline visoke slabega pol metra, v drugič pa kake tri tedne pozneje. Priporočljivo je gnojila ne le potrositi, temveč vnesti v tla s kultivatorjem. Glede količine gnojil velja naslednje: Koruza, kije namenjena za kisal, naj dobi nekaj več dušičnega gnojila kot koruza, namenjena za zmje. Številke so precej okvirne, odvisne zlasti od tega, koliko gnojila so dobile rastline že ob setvi: 80 do 120 kg uree na hektar ali pa 120 do 200 kg KAN (Kutina) na hektar. Če ob setvi njiva ni bila dovolj pognojena s fosfornimi in kalijevimi gnojili, je treba, kot že rečeno, dognojevati s kompleksnimi (vsa hranila vsebujočimi) gnojili. Tak je NPK 17:8:9, ki ga potrosimo 200 do 300 kg na 1 ha. Včasih se zgodi, da iz kakršnegakoli vzroka spomladi ni bilo mogoče koruzi izdatno pognojiti z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj, ki je sicer koruzi kot okopavini zelo dobrodošel, sam ne omogoči rekordnega pridelka. V tem primeru laliko letino rešimo z dognojevanjem s kompleksnimi gnojili. Inž. M. L. Uskladile pa bodo tudi rast zaposlovanja, ki je zdaj 4,8 do 7-odstotna. Poseben poudarek je na vprašanju manj razvitih. Po republiškem odloku štejeta mednje v celoti črnomaljska in trebanjska občina, z medobčinskim dogovorom pa bi položaj nerazvitih priznali še Suhi krajini, podgorjanskim predelom ter obmejnim predelom metliške občine s Hrvaško. Osnutek dogovora omenja način, kako bi le-tem pomagali iz nerazvitosti. Medobčinski dogovor pa ne bo le izhodiščni dokument za usklajen razvoj v posameznih občinah in v dolenjski regiji, marveč bo tudi stalno odprt vir, iz katerega bodo dolenjski delegati črpali skupna stališča za usklajevanje na republiški ravni Ob izdelavi tega dokumenta se je pokazala tudi potreba po ustanovitvi posebne službe za nadaljnjo strokovno obdelavo najrazličnejših podatkov in pripravo za dolenjski razvoj še potrebnih listin. Medobčinske družbenopolitične organizacije si še posebej prizadevajo, da bi tako službo ustanovili čimprej. I. Z. organizatorica tekmovanja je bila Agraria, ki je vezalce oskrbela s cvetjem iz svojih vrtov. Strokovna komisija je ocenila najlepši darilni in namizni šopek ter šopek za posebne priložnosti, občinstvo (ocenjevalcev je bilo 895) pa je izbralo tri najlepše šopke ne glede na namen. Nagrado za najlepši namizni šopek je dobil Janez Seliškar iz Ljubljane. Olga Rajh iz Murske Sobote je po oceni komisije napravila najlepši darilni šopek, Olga Božič iz Ljubljane pa najlepši šopek za posebne priložnosti. Ocena obiskovalcev se ujela s strokovno komisijo samo za namizni aranžman Janeza Seliškarja. Za drugi najlepši šopek je občistvo proglasilo šopek Zdenke Horvatove iz „Florine“ v Mariboru, tretje mesto pa so obiskovalci prisodili Mariji Pleško iz ljubljanskega podjetja Rast. J. T. Naj bo cvetje vsakodnevni spremljevalec! Najlepši šopki Tekmovanje v vezanju šopkov je bilo na prireditvi ..Hortikultura 76“ posebno doživetje. Pokroviteljica in Več kot prijatelji Vezi, ki zbližujejo občane krške občine s prebivalci pobratene Bajine Bašte, postajajo iz leta v leto prisrčnejše in se razpletajo vedno bolj na široko. Sekretar občinskega komiteja ZK v Bajini Bašti Svetlan Simič, ki je bil s tamkajšnjo delegacijo letos že tretjič v Krškem, je ob tem svojem obisku poudaril, da se prijateljski odnosi, sprva omejeni predvsem na družbenopolitične organizacije in občinsko skupščino, širijo na delovne ljudi, na delavce v proizvodnji, na kmete, na izobraževalne ustanove in kulturo in da to prebuja vedno nove želje po poglobljenem sodelovanju. .SssTAJoefcJ - Ze rabljene surovine je treba znova uporabiti! — Tako je! Mi premlevamo isti dnevni red na desetih sestankih. (Karikatura: Marjan Bregar) Medsebojni obiski vsakokrat razširijo krog sodelujočih. Tokrat so bili v baštinski delegaciji družbenopolitični delavci in gospodarstveniki, katerih prisotnost je vnesla v sodelovanje nove elemente, izmenjavo izkušenj v sorodnih gospodarskih panogah, med njihovo Trikotažo in krškim Labodom, med njihovo kmetijsko organizacijo in Agrokombinatom in med drugimi kolektivi. Dogovorili so se, da bo prišla v krško občino na obisk delegacija kmetov iz Bajine Bašte. V septembru bo obiskala Bajino Bašto delegacija krške občine ter prisostvovala praznovanju občinskega praznika in osvoboditve. Tedaj bodo ponovno pretresli načine in oblike družbenopolitičnega dela in z izkušnjami obogatili svojo prakso tako kot ob tokratnem srečanju v Krškem. J. T. predno te zapisni S ••• Prizadevanje, da bi Novo mesto (in z njim Dolenjska) dobilo v najhitrejšem možnem času nov muzej NOB in ljudske resolucije, gre od besed k dejanjem z velikimi koraki. To prav gotovo do- ! r I (Po evropskem nogometnem prvenstvu) - Grem, da se malo sprehodim: preprosto ne morem več gledati, kaj se tukaj dela. (Karikatura: Medimuije) Zakonu do dna V novomeški občini so sindikati pripravili petero problemskih obravnav zakona o združenem delu. Prva je bila prejšnji teden pri Pionirju, za danes pa je napovedana v IMV. 29. junija bodo segli novemu zakonu malo bolj do dna tudi v tovarni zdravil „Krka“. Kot zatrjuje občinski sindikalni predsednik Franci Borsan, se v novomeški občini ne zadovoljujejo s suhim pojasnjevanjem členov, pri čemer bi udeleženci razprav samo poslušali. Tu in tam so prišla na dan vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo analizo razmer v delovni organizaciji. Pri pojasnjevanju zakona ali njegovih zanimivih poglavij pomagajo tovarniška glasila (Kurir v IMV, No-voles itd.). Na seji medobčinskega sindikalnega sveta za Dolenjsko prejšnji teden v Novem mestu smo lahko slišali tudi takele ugotovitve: da je z vsebino zakona seznanjena šele polovica vseh zaposlenih, razprave pa da so preveč podobne kvizu „Vi sprašujete, mi odgovarjamo". To velja zlasti za metliško občino, medtem ko je za Trebnje značilno, da so delavci za usmeritev, ki jo nakazuje novi zakon, celo bolj zagreti kot takrat, ko smo dobivali novo zvezno in republiško ustavo. Več pišemo o razpravah še na komunskih sUaneh. 100 LET GASILSTVA V VIŠNJI GORI V soboto in nedeljo, 19. in 20. junija, je gasilsko društvo iz Višnje gore praznovalo 100-letnico ustanovitve. Ob jubileju društva, ki je eno najstarejših na Slovcn.kcm, se je zvrstilo več prireditev, na osrednji slovesnosti 20. junija pa je govoril prof. Branko Božič, predsednik Gasilske zveze Slovenije. kazuje tudi v mali dvorani Dolenjske galerije odprta razstava nagrajenih in odkupljenih idejnih projektov za to gradnjo, s čimer se je končal tudi javni anonimni natečaj, razpisan v sodelovanju s slovenskim društvom arhitektov. Nič manj pomembno pa ni vse drugo delo, ki ga je potrebno opraviti, da bi muzej zgradili in v njem razstavili gradivo, ki bo pričalo o revolucionarni preteklosti v tem delu Slovenije. Med taka opravila sodi vse, od zbiranja denarja do priprave muzejskih eksponatov. Čeprav bo novi objekt v čast in ponos Novemu mestu in Dolenjski, pa bo besedah Bogdana Osolnika, ki predseduje širšemu odboru za gradnjo, monumentalnosti muzeja ne bi smeli doseči zgolj s stavbo, ampak z vsebino v njej. Skrb za vsebino torej že zdaj, ko muzeja še nimamo, ni nič manj pomembna od tega, kako zagotoviti denar. To je prav gotovo pomembno vprašanje, saj se denar ne ponuja sam od sebe, ampak ga bo, nasprotno, zelo težko zbrati Pripravljalni odbor za gradnjo je delno lahko pomirjen z dejstvom, da se je Novomeščanom posrečilo muzej vključiti v republiški program kulturnih naložb, kar pomeni, da bo „s tega naslova“ prišel tudi del denarja, na drugi strani pa je tu sklep domače občinske skupščine, po katerem je zgraditev muzeja NOB in ljudske revolucije prioritetna naložba na področju kulture v novomeški občini Kajpak ni nič manj pomembno vprašanje, kje dobiti denar za temeljitejše popravilo nekdanje Ropasove hiše, kjer je naseljen oddelek NOB Dolenjskega muzeja. Denarni poseg v to hišo ni nič manj nujen od same skrbi, da z najrazličnejšimi oblikami čimprej zagotovijo sredstva za omenjeno novo gradnjo. . I. ZORAN St. 26 (1405) - 24. junija 1976 DOLENJSKI LIST KAKO POMAGATI UTOPLJENCU - Vzgojitelje, ki bodo popeljali otroke iz novomeške občine v počitniške kolonije, je dr. Lavo Morela v Šmarjeških Toplicah poučil, kako morajo ravnati pri reševanju utopljenca. Teoretični del je bil na trati, praktični pa v bazenu. (Foto: A. Bartelj) „STROJNIŠKI“ OBISK - Minuli teden je Novo mesto obiskala delegacija ljubljanske strojne fakultete, ki jo je vodil dekan dr. Dušan Poljak. Z dolenjskimi gospodarstveniki so se pogovarjali o možnosti ustanovitve centra za študij ob delu s sedežem v Novem mestu. (Foto: J. Pezelj) SKLADATELJ V VITRINAH - Ob 10-letnici smrti Marjana Kozine je pripravila novomeška študijska knjižnica razstavo o njegovem življenju in skladateljsko-pisateljskem delu. Obiskovalci so si razstavo pozorno ogledovali že na otvoritvi. (Foto: Ivan Zoran) AVSTRIJSKI KOMUNISTI - V ponedeljek je delegacija deželnega vodstva KP Avstrije za Koroško položila venec k spomeniku NOB na Cviblju pri Žužemberku, popoldne obiskala IMV (na sliki), naslednji dan pa še tovarno Krko. Popoldanski razgovor je vodil sekretar Franc Šetinc. Mladost... Nadaljevanje s 1. strani pustnicami kakor v času resničnega vojnega stanja z navdušenjem spreje- lo prvo slovensko »osvobojeno ozemlje (30. aprila 1942 je skupina treh partizanov, Lejdeka, Zmaja in Franca Avblja-Lojka s še nekaj mladinci domačini, z zvijačo premagala in razorožila do zob oboroženo posadko ftnancarjev na Brodu na Kolpi. To je bil začetek osvobojenega ozemlja v teh krajih.) Stane Repar, predsednik republiškega sveta Zveze pionitjev Slovenije, je v pozdravnem govoru podčrtal delež mladih v vojni in miru in dodal: »Bregovi Kolpe so združili slovenske in hrvaške partizane. V nedrih te čudovite pokrajine počivajo na eni in drugi strani mnogi padli partizani in aktivisti, med njimi tudi komisar mladinske čete Jastreb in pionirčka-kurirja Jakec in Vinko iz Belice. Na osvobojenem ozemlju so se pionirji redno učili, hkrati pa opravljali kurirske, obveščevalne in druge naloge. Ni bilo kraja, kjer ni delovala pionirska četa ali vsaj pionirska skupina." Organizator zbora, Zveza prijateljev mladine Slovenije, je ob pomoči organizacijskega odbora domačinov in pokroviteljev IX. zbora jugoslovanskih pionirjev občin Rbni-ca, Kočevje in Delnice pripravil srečanje, ki bo ostalo nepozabno doživetje. Stari in mladi so pisali parole in pomagali pri drugih delih. Pohodniki s hrvaške in slovenske strani, ki so v 55 dneh prehodili od Brestanice do cilja 1500 kilometrov, so raportirali predsedniku ZB Slovenije tovarišu Janku Rudolfu. Sovražni napad na osvobojeno ozemlje je bil uspešno odbit Ustvarjala so se nova prijateljstva in golobje miru so poleteli v sončni dan. Kulturni program in miting so izvajali pionirji iz občin Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Ljubljana-Moste. LADISLAV LESAR Obisk taborišč Zadovoljni smo se vrnili s petdnevnega izleta po evropskih državah, kjer smo si nekdanji izgnanci iz Brežic in Krškega ogledali taborišča, v katera smo bili leta 1941 odgnani. Osrednji točki potovanja sta bili taborišči Templin, ki leži sevemo od Berlina v NDR, in Wroclav na Poljskem. Ogledali pa smo si še druga taborišča, med njimi zlaglasni Dachau. Ogled taborišča Templin in ponovno srečanje z njim je bilo ganljivo. Danes je tam stanovanjska kolonija, bivše taborišče pa še stoji. Po ogledu smo pripravili kratek kulturni program; zadonela je slovenska partizanska pesem ob spremljavi harmonike. Množica domačinov je z zanimanjem prisluhnila naši pesmi. Potem smo še obiskali grobove tistih, ki so za vedno ostali tam. Podobno je bilo na Poljskem. Na potovanju smo se seznanjali s sedanjostjo in preteklostjo, najlepša pa so bila srečanja z ljudmi, tako da smo potovanje kljub naporni vožnji končali polni dobrih vtisov. V imenu udeležencev se zahvaljujem Slavku Lovrinšku, ki je bil pobudnik in" organizator potovanja, vozniku Jožetu in vodji potovanja Frlanu. MIŠKO GOBEC Na sedmih odrih in na hipodromu Jutri ob 20. uri bodo okteti, udeleženci Srečanja 76, peli v sedmih krajih Srečanje oktetov 76 je pred vrati. Prijavljenih je 38 slovenskih pevskih »osmercev", od tega dva iz zamejstva. Nastopili bodo v soboto popoldne na šentjemejskem hipodromu, kjer bo osrednja prireditev, jutri zvečer pa, razdeljeni na skupine, v sedmih dolenjskih in belokranjskih krajih. Vsi jutrišnji koncerti se bodo začeli ob 20. uri. V NOVEM MESTU BODO PELI: Planinski oktet iz Maribora, Slovenjgraški oktet, Briški oktet, Obirski ženski oktet iz Avstrije, Oktet Tosa-ma iz Domžal in Študentski oktet iz Ljubljane; V ŠENTJERNEJU: Mladinski oktet Miloš Zidanšek iz Maribora, Moški in ženski oktet DPD Svoboda iz Žirovnice, Oktet DPD Svoboda iz Britofa pri Kranju, Gasilski oktet iz Kaplje vasi (Prebold) in Šentjemej-ski oktet; V STRAŽI: Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Šenčurski oktet, Gorenje- Pet jih gre v »izvidnico” IM V, Novoteks, Beti, Dana iz KZ Črnomelj izbrani, da Dolenjcem pokažejo, kako uresničiti določila zakona o združenem delu in kakšne dokumente pripraviti Dolenjska se je vključila v akcijo, ki jo je začel izvršni komite predsedstva CK ZKS z namenom, da bi v Sloveniji pospešili priprave za sprejem zakona o združenem delu, hkrati pa že v času javne razprave dobili nekakšen model za uresničevanje zakonskih določil v praksi. Na regionalnem posvetu 15. junija v Novem mestu, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah in član IK predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, so sporočili, da bodo dolenjski „model“ za zakonsko ureditev kalili v IMV, Novoteksu, Beti, Dani in črnomaljski KZ. V teh petih delovnih organizacijah morajo do konca junija pripraviti analizo sedanjih razmer, petnajst dni zatem pa predložiti programe, ki bodo nakaza- li uresničitev določil novega zakona. Rešiti bodo morali vprašanja samoupravne organiziranosti, dohodkovnih odnosov, predvideti širše oblike povezovanja, ob tem pa izdelati vse samoupravne sporazume za razvojno obdobje 1976 - 1980. Omenjene delovne organizacije bodo med prvimi praktično uveljavile družbeno načrtovanje in določila zakona o združenem delu. Njihove izkušnje bodo porabili v drugih podjetjih, od tod tudi izraz model. V nekaterih občinah na Dolenjskem pa se že dogovarjajo, da bi akcijo samo-spodbudno razširili še na druge delovne organizacije. I. ZORAN vaški oktet, Gasilski oktet iz Gornje Radgone, Sovodcnjski nonet iz Italije in Podpeški oktet; V DOLENJSKIH TOPLICAH: Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Oktet Javor s Pivke, Vokalni oktet Marles iz Maribora, Logaški oktet, Oktet TRO iz Prevalj ter Moški pevski zbor lesne industrije Slovenije; V ŠENTRUPERTU: Oktet Grosuplje, Vokalni oktet Poljana iz Prevalj, Oktet Primskovo pri Kranju, »TABORNIŠKI VEČER" GOJENCEV Meseca maja so gojenci Dijaškega doma Majde Šilc iz Novega mesta povabili medse prof. Marjana Dobovška, da jim je orisal taborništvo in njegov pomen za SLO. Ob zaključku šolskega leta pa so gojenci pripravili taborniški večer. Ob krajšem kulturnem programu je zbranim govoril izkušeni tabornik Marko Stje-pan iz Kranja. M TRATAR Trojke v Ljubljano Dan samoupravljalcev 27. junij je letos na nedeljo, zato so se marsikje odločili, da ga bodo praznovali prej. Osrednja republiška proslava bo 25. junija v Ljubljani Slavnostni govor bo imel dr. Matjan Brecelj, predsednik skupščine ŠRS. Na proslavi bodo podelili tradicionalna priznanja samoupravljavcem. Za to proslavo bodo v vsaki občini izvolili tričlansko delegacijo, sestavljeno iz članov najuspešnejših delavskih svetov, samoupravnih delavskih kontrol in svetov krajevnih ali samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije bodo izvolila predsedstva občinskih sindikalnih svetov in izvršnih odborov klubov samoupravljavcev in sicer tako, da bo v vsaki vsaj ena ženska. Koroški oktet iz Raven na Koroškem in Vokalni oktet Sava iz Kranja; V METLIKI: Vokalni oktet Jožica Flander iz Maribora, Oktet Loka pri Zidanem mostu, Oktet Boštanj-ski fantje, Loški oktet iz Loč pri Poljčanah in Trboveljski oktet ter V ČRNOMLJU: Dolenjski oktet, Oktet Perutninarski kombinat iz Pivke, Ljutomerski oktet, Kostanje-viški oktet in Koroški akademski oktet iz Ljubljane. PREDLOG: ŠE INLES Med delovnimi organizacijami, kjer bo posebna komisija CK ŽKŠ analizirala, kako poteka razprava o zakonu o združenem delu in prilagajanje temu zakonu, je tudi ribniški RIKO. Na seji zbora združenega dela občinske skupščine, ki je bila 17. junija, pa so delegati sklenili, da bodo predlagali ZK, naj bi tako analizo opravili še za Inles. Ta svoj predlog so utemeljili s tem, da je Inles najpomembnejša delovna organizacija v občini, ki zaposluje tudi največ občanov in da je treba zato tej delovni organizaciji posvetiti največ pozornosti. SREBRNI JUBILEJ - Iz majhnega obrata z dvanajstimi delavci — od tega je bilo deset žensk — je se miška Iskra v 25 letih zrasla v sodobno industrijsko podjetje s 1.100 zaposlenimi. Savnostni govornik na sobotni proslavi je bil generalni direktor Združenih podjetij Iskra Jože Hujs. (Foto: A. Bartelj) Vsak bi bil ponosen V 25 letih so delavci semiške Iskre iz nič ustvarili sodobno industrijsko podjetje — Tovarna odlikovana z redom dela z zlatim vencem „V 25 letih ste s požrtvovalnim delom in samoodrekanjem ustvarili iz nič moderno industrijsko podjetje, ki bi bilo v ponos tudi razvitim industrijskim družbam, in se s svojimi izdelki uveljavili v svetu. Semiču ste ustvarili sloves v poslovnem svetu," je na proslavi 25-letnice semiške Iskre v soboto, 19. junija, dejal generalni direktor združe- aeji nih 9 mrtvili in 47 ranjenih Dolenjske ceste so bile v nesreč — Najhujši maju letos prizorišče hudih krivec je divjanje Razen smrtnih žrtev in poškodb so majske nesreče povzročile še za več kot 1,600.000 dinarjev škode na vozilih, tovorih in cestnih objektih. Udeleženci v prometu se obnašajo, kot bi bila cesta njihova. Primerjava z lanskimi podatki pove, da smo imeli v štirih dolenjskih občinah letos sicer manj nesreč kot Borci Cankarjeve brigade! Odbor borcev Cankarjeve brigade VABI vse borce, da se na dan borca - 4. julija udeležimo kulturne manifestacije, posvečene lOOTetnici rojstva Ivana Cankarja, čigar ime je častno nosila naša brigada. Program svečanosti: ob 7. uri: zbor pred tovarno Rašica v Šentvidu pri Stični, ob 7,30: pogostitev borcev v tovarni Rašica, ob 8. uri: pevski koncert, od 10. - 11. ure: sestanek (posvetovanje) borcev brigade, ob 11,30: svečano kosilo, ob 13,30: zbor za sprevod, ob 14,30: svečani sprevod, ob 15. uri: koncert 3300 pevcev in govor tovariša Staneta Dolanca, sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, ob 16. uri: tovariško srečanje. Svečanost bo snemala televizijska ekipa, zato želi organizator, da so borci v partizanskih uniformah in z odlikovanji Na svidenje! Odbor brigade Ivana Cankarja lani vendar so bile posledice neprimerno hujše. Lani maja je na naših cestah samo 1 človek izgubil življenje, letos je bilo 9 trupel. Med mrtvimi so bili 3 vozniki osebnih avtomobilov, 2 pešca in 4 sopotniki, med ranjenimi pa tudi 8 kolesarjev in 10 pešcev ter 10 otrok. V 101 prometni nesreči je bilo v preteklem mesecu udeleženih 131 osebnih avtomobilov, 24 tovornjakov, 3 avtobusi, 10 motorjev, 4 kolesarji, 2 voznika vprege, 13 pešcev in 6 ostalih. Če bi vse te lahko zbrali na kupu, potem bi se šele zgrozili nad tem, kar se na cestah dogaja. Prvi vzrok prometnih nesreč je še vedno neprimerna hitrost, sledi nepravilno prehitevanje, vožnja po sredi ali levi strani ceste, izsiljevanje in vinjenost Pri poostrenem nadzoru prometa so miličniki usmerjali svojo dejavnost predvsem v odkrivanje in preprečevanje tistih prekrškov, ki povzročajo največ nevarnosti Začasno so odvzeli 114 vozniških dovoljenj (med prizadetimi je tudi 21 poklicnih šoferjev), zaradi kršitev pa je bilo podanih sodnikom za prekrške 361 predlogov za kaznovanje. Kar 680 kršiteljev je plačalo kazen takoj. Toliko nesreč, toliko zalotenih ob nepravilni vožnji, toliko prekrškov - če bo šlo tako naprej tudi v času glavne turistične sezone, se je bati še bolj črnih rezultatov v prometu. ih podjetij Iskra Jože Hujs. Na proslavi, ki se je je udeležilo več kot tisoč delavcev te največje delovne organizacije v črnomaljski občini in krajanov ter gostje Vladimir Logar, podpredsednik slovenske skupščine, Roman Albreht, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, Lojze Fortuna, generalni sekretar gospodarske zbornice, Tone Turnher, sekretar glavnega odbora ZZB Slovenije, Metod Rotar, generalni direktor LB, ddružbenopoli-tični delavci iz obeh belokranjskih občin ter drugi gostje, je predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič izročil predstavniku tovarne red dela z zlatim vencem, s katerim je semiško Iskro odlikoval predsednik Tito. Odlikovanja je prejelo tudi 24 članov kolektiva: štirje so dobili red dela s srebrnim vencem, dvajset pa medaljo dela. Podelili so enajst zlatih Iskrinih značk, in to bivšim direktorjem semiške Iskre, sedanjemu direktorju Jožetu Kočevarju ter šestim delavkam, ki so v tem kolektivu od ustanovitve: Anici Vidmar, Marici Ogu-lin, Veri Vidmar, Ljubici Cas, Jelki Picelj in Mariji Pečavar. Po kulturnem programu je bil ogled tovarne. Iz slavnosti v Semiču so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. ŠENTJERNEJ: NOVA STAVBA Sentjemejski upokojenci pridno obnavljajo svoj dom Na mestu, kjer so prej stale dotrajane drvarnice, so postaviti enonadstropno stavbo s štirimi velikimi sobami in s kletnim prostorom za centralno kurjavo ter za morebitne 3 garaže. Pri gradnji jim je priskočila na pomoč domača Iskra, ki je dala delavce. Denarna sredstva pa so dobili v obliki posojila od Društva upokojencev SRS. P. M. Kaj prinaša osnutek zakona 0 ZDRUŽENEM DELU Piše: Vladimir Bajc MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Glede na doslej opisani družbenoekonomski položaj je torej delavec hkrati proizvajalec in samo-upravljalec. Tako je delavec že po ustavi (skupaj z drugimi delavci) edini nosilec pravic dela in upravljanja s sredstvi in edini ki skupaj z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja, ki nastajajo v združenem delu. To opredelitev povzema tudi osnutek zakona, pri čemer prinaša nekatere novosti Razmerja med delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi zakon imenuje »delovno razmerje". Bistvo tega razmerja je: - da nastane med samimi delavci, ki so združili svoje delo, - da tako združeni delavci delajo s sredstvi v družbeni lasti in - da pri tem skupnem delu delavci uveljavljajo svoje pravice in uresničujejo obveznosti in odgovornosti pri delu, ki jih imajo na osnovi pravice dela z družbenimi sredstvi S takim delovnim razmerjem je izenačeno tudi delovno razmerje delavcev v pogodbenih organizacijah združenega dela, saj se tudi pri njihovem delu pojavlja družbena lastnina. Kar pa se tiče delovnih razmerij delavcev v organih družbenopolitičnih skupnosti in delavcev, ki so zaposleni pri občanih, ki osebno delajo z lastnimi sredstvi, jih ta zakon ne ureja temveč jih v ureditev prepušča posebnim zakonom. Delavci urejajo medsebojna razmerja s samoupravnim splošnim aktom. To je novost, saj so doslej delavci ta razmerja urejati s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. Do te spremembe je prišlo zato, ker po osnutku zakona delavci določajo že s samoupravnim sporazumom o združevanju dela temelje za urejanje medsebojnih razmerij, na podlagi tega sporazuma pa potem s samoupravnim aktom te temelje le razčlenijo. Za sklenitev delovnega razmerja veljata splošna pogoja, to je starost 15 let in zdravstvena zmožnost, za določene dejavnosti in organizacije združenega dela posebnega pomena pa so lahko z zakonom predpisani tudi posebni pogoji. Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ni sklenil delovnega razmerja. To razmerje pa se sklene s tem, da delavec pismeno izjavi, da je seznanjen s samoupravnim sporazumom o združevanju dela, s samoupravnim splošnim aktom, ki ureja medsebojna razmerja, z drugimi akti, ki urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti, in s statutom in da jih sprejema. Zato morajo biti delavcu ob dajanju te pismene izjave vročeni: - samoupravni sporazum o združevanju dela, - samoupravni akt o urejanju medsebojnih razmerjih in - statut. Po sklenitvi delovnega razmerja mora delavec določenega dne začeti delati. Ce tega ne stori, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja. Po zakonu pa je zavarovan tisti delavec, ki sicer dela, pa brez lastne krivde ni sklenil delovnega razmerja. Tak delavec ima namreč vse pravice in odgovornosti delavca v delovnem razmerju, pristojni organi, ki so omogočili takšno delo, pa so materialno in disciplinsko odgovorni Delovno razmerje se praviloma sklepa za nedoločen čas, v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon in ki jih določijo tudi delavci v samoupravnem splošnem aktu, pa se lahko sklene tudi za določen čas (sezonsko delo, povečan obseg dela za krajši čas, nadomestovanje odsotnega delavca ipd.). Ne gre pa šteti za delovno razmerje občasnih in začasnih del, ki trajajo le krajši čas ali se opravljajo od časa do časa, pač pa se v takih primerih v skladu z zakonom sklene pogodba. Delavec ima pravico in dolžnost delati na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje. V skladu s samoupravnim splošnim aktom pa je lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti, če privoli, pa tudi na nižje delovno mesto. V primerih in pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo, je delavec lahko razporejen na delo tudi v drugo TOZD. Delavci svobodno in enakopravno, v skladu s temelji za urejanje medsebojnih razmerij, ki so jih določili v samoupravnem sporazumu, določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom, ki mora biti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in družbenim dogovorom. V tem aktu delavci zlasti urcdc pogoje za opravljanje določenih del oziroma nalog, za razporejanje delavcev, delovni čas, pogoje za prenehanje delovnega razmerja pa osnove in merila za razporejanje dohodka, za vrednotenje dela in izkazovanje, obračunavanje in izplačevanje osebnih dohodkov, obveznosti in odgovornosti in izrekanje ukrepov, varstvo pri delu pa odmore, počitek in dopuste, izobraževanje in drugo. Vse te pravice, obveznosti in odgovornosti delavci uveljavljajo in uresničujejo praviloma v temeljni organizaciji, v kateri delajo. Delavci so za vestno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti v združenem delu medsebojno in osebno odgovorni, pri čemer je ta odgovornost lahko disciplinska ali materialna. Za ugotavljanje kršitev delovne discipline ali drugih kršitev oziroma za izrekanje ukrepov za te kršitve se v temeljni organizaciji ustanovi disciplinska komisija, pri čemer ima več temeljnih organizacij iste delovne organizacije lahko tudi skupno komisijo. Člane komisije (ki mora imeti liho število članov) volijo delavci neposredno (kot delavski svet). Glede sestave pa osnutek zakona prinaša novost, saj je določeno, da mora biti določeno število članov komisije (ne več kot 2/4-ini) izven temeljne organizacije. Te zunanje člane volijo delavci na predlog zbora družbenega dela občinske skupščine. Disciplinska komisija mora imeti tudi tajnika, ki naj praviloma ima pravno izobrazbo. Novi zakon sicer ohranja dosedanje načelo, da delavci sami določajo hujše kršitve delovnih dolžnosti in druge hujše kršitve. Da pa bi dosegli približno enako opredelitev takih hujših kršitev, zakon sam navaja nekatere primere hujših kršitev, kot so na primer neizpolnitev ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, kršitev predpisov o zavarovanju pred požarom in drugimi takimi nevarnostmi, dajanje napačnih podatkov, prekoračitev pooblastila, opustitev varnostnih ukrepov, prihod na delo v vinjenem stanju ali vinjenost na delu, povzročanje nereda in pretepa na delovnem mestu ipd. Za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve so po osnutku zakona predvideni tile ukrepi: - opomin, - javni opomin, - razporeditev na drugo delovno mesto, - denarna kazen in - prenehanje delovnega razmerja. Pri tem je novost denarna kazen, ki jo je moč izreči za določene hujše kršitve delovnih dolžnosti Z njo naj bi na delavce učinkoviteje vplivali, da bi se izogibali kršitev dolžnosti pri tistih delih, kjer so zaradi nepravočasnega, malomarnega ati nerednega opravljanja dela oziroma izpolnjevanja nalog ogroženi življenje in varnost ljudi in materialne dobrine večje vrednosti. Nadaljnja novost je tudi v tem, ker osnutek zakona ne pozna več pogojne odložitve izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V zvezi z odgovornostjo velja mimo odškodnine, ki jo je bil delavec dolžan povrniti za povzročeno škodo tudi doslej, omeniti še tako imenovano pavšalno odškodnino, to je odškodnino za škodo, ki je posledica napake delavca, pa točnega zneska ni mogoče ugotoviti ati pa bi ugotavljanje njene višine povzročilo nesorazmerne stroške. Glede prenehanja delovnega razmerja zakon mimo pismene izjave delavca, da ne želi več delati v temeljni organizaciji, in sporazuma, ki ga delavec o prenehanju sklene z drugimi delavci v organizaciji, pozna tudi druge razloge. Med njimi je novo to, da lahko delovno razmerje preneha tistim delavcem, ki so s svojim neodgovornim delom oziroma odnosom do dela povzročili, da je organizacija zašla v takšne težave, zaradi katerih naj bi delo nekaterih delavcev prenehalo, ker ni več potrebno, pa tudi delavcem, za katere se ugotovi, da trajneje ne dosegajo rezultatov dela, ki jih je treba dosegati, pa nočejo delati na delovnem mestu, ki ustreza njihovi dejanski delovni zmožnosti 4 DOLENJSKI LIST St. 26 (1405) - 24 juiiijn 1976 To stran ste napisali sami!— To strem ste Naloga, ki ne sme spodleteti V Dolenjski galeriji razstavili idejne projekte za novi muzej NOB in ljudske revolucije, pripravljalni odbor za gradnjo in odbor novomeškega okrožja OF pa sta ocenila dosedanje priprave za novo muzejsko stavbo in zbiranje muzejskih eksponatov Bogdan Osolnik in Niko Šilih sta 18. junija v Dolenjski galeriji vodila skupno sejo pripravljalnega odbora za graditev novega muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu in odbora aktivistov OF novomeškega okrožja, na kateri so ocenili dosedanji trud v pripravah na zgraditev objekta, ki ne bo samo muzej, ampak tudi , spomenik revolucionarnim dogajanjem, kulturni hram, učilnica za spoznavanje dolenjske zgodovine NOB in turistično zanimiva „to-čka“. Po mnenju Bogdana Osolnika smo zdaj, ko imamo idejni projekt za novi muzej tako rekoč v žepu, bliže končnemu smotru za nekaj velikih in pomembnih korakov, vendar pa je nujno poskrbeti obenem za gradivo, saj gre navsezadnje za to, da monumentalnost dosežemo z muzejskimi eksponati, ne pa s samo zgradbo in vzorno urejenim muzejskim okoljem. Tajnik pripravljalnega odbora inž. Peter Ivanetič je poudaril, da imamo rezultate javnega anonimnega slovenskega natečaja za idejno ureditev novega muzeja v rokah že po slabem letu od takrat, ko se je pripravljalni odbor prvič sestal. Omenil je, da je natečaj, razpisan v sodelovanju s slovenskim društvom arhitektov, pritegnil kar 36 interesentov, vseh idejnih projektov pa je prispelo 18; tri od teh je ocenjevalna komisija nagradila, nadaljnja dva odkupila, enega pa pohvalila. Zatem je inž. Ivanetič opozoril, da bo ena prvih naslednjih nalog skleniti pogodbo za projekt, po katerem bo grajen muzej, ob tem pa je nujno pospešiti zbiranje denarja in gradiva, iz katerega bi izbrali muzejske eksponate. Na predlog Jožeta Suhadolnika, ki predseduje pododboru, zadolženemu za finance, bi muzejskega okolja. Obiskovalcem je projekte razlagal inž. Jernej Kraigher, član ocenjevalne komisije. Razstava bo odprta do 28. junija. V dvorani so namestili tudi knjigo zia vtise pripombe in predloge obiskovalcev. I. Z. m KOZINOVO DELO ŽIVI — Na spominski slavnosti ob desetletnici smrti Matjana Kozine 18. junija pri novomeški Študijski knjižnici je dr. Dragotin Cvetko poudaril, da bo skladatelj Kozina živel večno s svojimi simfonijami in knjigami, ki jih je dal slovenskemu ljudstvu. (Foto: I. ZORAN) Glasbeni praznik moral ožji gradbeni odbor takoj pripraviti oceno že zbranih in pričakovanih sredstev. V mali dvorani Dolenjske galerije so po tej seji odprli razstavo del, pridobljenih s splošnim anonimnim natečajem za idejno projektno (arhitektonsko) rešitev muzeja NOB in ljudske revolucije ter ureditev ožjega JUBILANT V ATELJEJU -Vladimir Štoviček še vedno največ časa preživi v svoji umetniški delavnici. (Foto: J. Teppey) ŠTOVIČKOV JUBILEJ Te dni bo praznoval 80-letnico življenja akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček. Kulturna skupnost v krškem je imenovala poseben odbor, ki pripravlja za umetnikov jubilej večjo slovesnost. Slovesnost bo po 1. juliju. V ateljeju bo umetnikova retrospektivna razstava. Izšla bo obsežnejša monografija, pripravljajo pa tudi kulturni večer kot voščilo za Štovičkov praznik. Z ..Večerom Rozinovih skladb" bi lahko naslovili petkovo akademijo v novomeškem Domu kulture, s katero je glasbena šola »Marjana Kozina" proslavila tridesetletnico ustanovitve. Kozinove skladbe so izvajali posamezniki, instrumentalne skupine in zbori — skupaj okoli 120 učencev glasbene šole. Predtem je bila pri Študijski knjižnici Mirana Jarca spominska slovesnost ob desetletnici smrti skladatelja, akademika in novomeškega rojaka Marjana Kozine, po katerem se imenuje tudi glasbena šola v Novem mestu. O Kozinovem življenju in delu je govoril dr. Dragotin Cvetko, rektor oddelka za muzikologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Učenci glasbene šole so prebrali nekaj Rozinovih misli o glasbi, Sentjer-nejski oktet pa je zapel Kozinovo koračnico. Dr. Dragotin Cvetko je zatem odprl razstavo „ Življenje in delo Marjana Kozine", ki jo je v svoji avli uredila Studijska knjižnica. Razstava daje obiskovalcu pregleden pogled na Kozinovo pisateljsko delo, saj je znano, da je znal pokojni skladatelj zelo spretno sukati pero. Mesec kulturnega obilja Pod naslovom „Dnevi kulture in umetnosti" se bo v trebanjski občini zvrstilo okoli 15 pomembnejših kulturnih prireditev ŠUPUT V KOČEVJU Razstavo del akademskega slikarja Miroslava Suputa iz Ljubljane so odpili 18. junija v Likovnem salonu v Kočevju, trajala pa bo še do 30. junija. Pokrovitelj razstave je RIKO Ribnica. Dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini so se letos začeli že v maju s srečanjem slovenskih in hrvaških folklornih skupin v Mokronogu. V ta okvir Nagrajeni za slike Trebnje: na občinski razstavi 80 slik osnovnošolcev Več kot 80 likovnih izdelkov, poslanih iz petih šol, je bi- lo na trebanjski razstavi, odprti 11. junija pod naslovom Likovna ustvarjalnost mladih umetnikov. Dela je ocenil likovni pedagog Niko Golob iz Novega mesta. Najboljša so bila nagrajena. Nagrade so dobili: Blaž Kirn (2. razred) iz Mokronoga za sliko „Ku-rir in Nemec", Zdenka Pucelj (5. razred) iz Mokronoga za sliko »Ličkanje", Bogoljub Vidmar (S. razred) iz Trebnjega za sliko ,,Partizan na snegu", Roman Slak (5. razred) iz Trebnjega za sliko ,.Utrujeni delavec" in vida Udovič (7. razred) iz Trebnjega za sliko ..Partizanska kolona". Na otvoritvi so sodelovali: otroški pevski zbor in instrumentalna skupina iz Velikega Gabra pod vodstvom Anke Travnik, otroški pevski zbor iz Trebnjega pod vodstvom Slavke Kukman, učenci nižje glasbene šole iz Trebnjega in folklorna skupina iz Mokronoga, ki jo vodita Lučka in Jože Dreža. sodi tudi razstava likovnih del mladih ustvaijalcev, ki so jo odpili 11. junija v Trebnjem. V soboto so spored nadaljevali z recitalom iz Cankaijevih del v Trebnjem. Nastopila sta dramski igralec Boris Kralj in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič. Danes se začenja 9. taborsko srečanje jugoslovanskih samorastnikov. (O tem in vseh drugih prireditvah v zvezi s taborom pišemo v posebnem sestavku.) V soboto, 26. junija, bo v Mokronogu tradicionalna kresna noč. 1. julija bo v Trebnjem gostovala dramska skupina iz Velike Loke z Roksandičevim »Babilonskim stolpom". 4. julija bosta v Mokronogu imeli skupni koncert pihalni godbi iz Trebnjega in CSSR, v Trebnjem pa bo v počastitev 50-letnice trebanjske godbe nastopilo deset pihalnih orkestrov. V dneh kulture in umetnosti bodo v Trebnjem predstavili publikacijo »Samorastniška beseda" z literarnimi spisi avtorjev iz trebanjske občine. V mladinskem domu v Trebnjem pa bodo razstavljali svoje izdelke člani mirenskega fotokluba. I. ZORAN MIRENSKI ZBOR V PODZEMLJU - Moški pevski zbor z Mirne bo 27. junija gostoval v Podzemlju. V Beli krajini bodo pevci pod vodstvom Staneta Pečka zapeli več pesmi iz sporeda, naštudiranega v zadnjem času. RAZSTAVA V TOZD »AKRIL" — V Novolesovcm tozdu Akril v Trebnjem se je pred kratkim „mudi-la“ potujoča razstava del likovnih amaterjev iz Slovenije in Hrvaške. Razstavo, na kateri sodelujejo tudi amaterji iz trebanjske, brežiške in drugih občin Dolenjske, je priredila medobčinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij Bratstvo in enotnost. BRALNE ZNAČKE - V„torek prejšnji teden so prejeli učenci ko-stanjeviške osnovne šole najrazlič- nejša priznanja. Kajuhove bralne značke jim je podelil Ivan Zoran, športne diplome in Vegova priznanja pa ravnatelj Lado Smrekar. Na slovesnosti, ki je bila v domu kulture, ie priredil mladinski pevski zbor RTV Ljubljana Krajši koncert. ZBORNIK OB JUBILEJU -Glasbena šola »Marjan Kozina" iz Novega mesta je ob svoji 30-letnici izdala tudi zbornik, ki v besedi in sliki pripoveduje o dejavnosti te šole ter o glasbenem življenju Novega mesta pred desetletji. PLESI ZA RTV - Ekipa ljubljanske RTV je 15. junija snemala ljudske (adlešičke) plese v Adleši-čih. Prosvetno društvo iz Adlešičev se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, ki so omogočile sodelovanje v folklorni skupini svojim članom kolektivov. Šentvid pričakuje Prejšnji teden so sporočili, da je Šentvid pri Stični povsem pripravljen za sedmi kulturni teden in da bo vse potekalo tako, kakor so predvideli. Tako bo na pevskih nastopih sodelovalo okoli 3.300 pevcev v 103 pevskih zborih, med katerimi jih bo nekaj tudi iz zamejstva - s Tržaškega, iz Beneške Slovenije, Doberdoba, Koroške in iz Zgornjega Senika na Madžarskem. Spored se bo začel že to soboto z gostovanjem ljubljanske Drame, ki bo uprizorila Cankaijevega »Kralja na Betajnovi". V nedeljo bodo domači amaterji pripravili Remčevo igro »Delavnica oblakov" v ponedeljek, 28. junija, pa bo v Šentvidu gostoval moški pevski zbor »Dušan Jereb" iz Novega mesta. 30. junija bodo dramski umetniki iz Ljubljane recitirali Cankarjeva besedila. 1. julija bodo gostovali harmonikarski, pevski in folklorni ansambli iz Karlovca. 3. julija bodo v Šentvidu odkrili Jovanovičev spomenik z upodobitvami likov iz Cankarjevih del. Prihodnjo soboto sc bodo v Šentvidu in okolici zvrstili nastopi pevskih zborov, ki bodo 4. julija sodelovali v množični manifestaciji pevskega tabora, na katerem bo govoril pokrovitelj Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ. Lokacija peš poti ni sporna V novomeškem naselju Majde Šilc-Ragovska že leto dni teče akcija za ureditev celotnega naselja, predvsem okolja, ki ga kazijo tudi neurejene peš poti iz višje ležeče Ulice Marjana Kozine k vrtcu, trgovini in mestu sploh. Lani so občani uredili peš pot med Ulico Marjana Kozine in Maistrovo ter dalje do blokov in trgovine. Letos pa je v načrtu ureditev podobne poti od srednjega dela Ulice Marjana Kozine. PODELILI SO NAM ..ZUPANČIČEVE BRALNE ZNAČKE" Pred nedavnim smo na novomeško osnovno šolo »Katja Rupe-na“ povabili pisateljico Elo Peroci, ilustratorko Jelko .Reichman in skladatelja Janeza Kuharja, ki so nam podelili »Župančičeve bralne značke". Po nastopu šolskega pevskega zbora smo goste kar zasuli z vprašanji o njihovem življenju in delu. Izvedeli smo veliko zanimivega. Nato je Reichmanova ilustrirala Tinčka Binčka, junaka iz pesmice, ki jo je napisala Helena Aš, učenka 5. b razreda. Perocijeva je iz pesmice napisala pravljico, Kuhar pa je pesmico uglasbil. Skupaj smo se jo hitro naučili LADKA UNETIČ OS »Katja Rupena" Novo mesto 90 LET DEBELJAKOVE MAME Pretekli teden je praznovala visok življenjski jubilej Antonija Debeljak iz Krmelja. Rodila se je 13. junija 1887 v Gabrijelah. Kljub lepi starosti je še pri zdravju in zelo živahna, celo časopise bere vsak dan, saj se zanima za dogodke doma in po svetu. Ob njenem jubileju so jo obiskali kot najstarejšo občanko krmeljske krajevne skupnosti predstavniki KK SZDL, KS Krmelj, DU Tržišče ter ji izročili šopek in darila. Med drugimi so ji čestitali tudi pionirji krmeljske šole. Jubilantki želimo še mnogo let trdnega zdravja. Ker je pri lokaciji te poti prišlo do različnih stališč in celo nesoglasij med občani, je zadevo 16. marca letos obravnavi zbor občanov in sklenil, da se je treba držati sprejetega zazidalnega načrta za ta predel mesta. Po tem je predvidena peš pot z začetkom od križišča med hišami, ki so last Zorana, Podržaja in Ivanetiča. Tako zasnovana peš pot ustreza tudi novonastajajočemu naselju na jugovzhodnem delu Žibertovega hriba. Po mnenju zbora so vse ostale inačice za peš pot nesprejemljive. Ker pa med občani še zmeraj krožijo različni predlogi, je 3. junija zadevo ponovno obravnaval IO Krajevne konference SZDL in ugotovil, da se je treba držati sklepa zbora občanov in tako kajpak tudi sprejetega zazidalnega načrta. Cas je že, da se ugibanja, ki ne vodijo nikamor, konča- IO KK SZDL Majde Silc-Ragovska LOJZE JARC PREDRAGI ZREZKI V SEVNICI Slovenijo, svojo lepo domovino, na žalost zelo poredkoma obiščem, a še tedaj doživim kakšen žalosten in neprijeten trenutek. Tako sem doživel razočaranje v sredo, 16. junija, ko sem obiskal Sevnico. Z ženo sva obiskala gostinski lokal »Hotel Ajdovec", da bi nekaj pojedla. Naročila sva naravni zrezek s solato ter pivo. Za to skromno kosilo sva plačala 116 dinarjev. Malce previsoka cena, ki pa bi jo še prenesla, ko bi bili zrezki ma- lo boljši: a bili so trdi, neokusni in žilavi. Ko sem se v kuhinji pritožil, so samo skomignili z rameni. »Plačaj pa tiho bodi!" sem si mislil. Vendar moram o tem pisati v vaš časopis. Še v Zagrebu so telečji ali svinjski zrezki po 24 dinarjev, v Sevnici pa slab naravni zrezek kar 40 dinarjev. BRANKO COLARIČ ZAGREB V soboto so na novomeškem pokopališču položili k poslednjemu počitku Lojzeta Jarca, znanega in priljubljenega pismonošo. Po daljši bolezni je umrl v 69. letu življenja, potem ko je od osvoboditve do 1962. leta delal pri pošti. Množica znancev, prijateljev in soborcev mu je izkazala zadnjo čast in se mu tudi s tem zahvalila za vse, kar je prispeval za osvoboditev domovine in za razvoj poštne službe v Novem mestu. Doma iz znane napredne Jarčeve družine v Prečni je pokojni Lojze zgodaj našel pot v vrste OF. Zaradi aktivnosti v mimopeški gospodarski komisiji Osvobodilne fronte je prišel v fašistično internacijo, po osvoboditvi in vrnitvi domov pa se je ves spet predal delu za obnovo domovine. Ljudje so ga poznali in spoštovali kot vedno šegavega in prijetnega človeka, ki je znal razveseliti okolico. Bil je dober in zanesljiv poštni delavec, kakršne ohranjajo ljudje dolgo v spominu. ZAHVALA ELEKTRU KRŠKO Vsi učenci 8. razreda šentruper-ške osnovne šole se najtopleje zahvaljujemo Elektru Kri o, ker nam je na našo prošnjo v najkrajšem času dalo delo, kar nas je vse močno razveselilo. To delo je bilo sekanje grmovja in dreves pod električnimi žicami po okoliških hribih. Za opravljeno delo bomo prejeli kar lepo plačilo. Ta denar bomo porabili za izlet ob jadranski obali. MIRA TOMSlC Še enkrat: Adlešičem grozi siv dan? Odgovor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb ..Laboda' Dolenjski list je pod gornjim naslovom v 22. številki od 27. maja in 23. številki od 3. junija letos priobčil članka, ki mečeta slabo luč na tovarno oblačil »LABOD* Novo mesto, ki je prevzela sanacijo šivalnice ROG v Adlešičih. V prvem članku se zaradi neukosti pisca ali pa namernega podtikanja ustvari bralcu slika, kot bi na eni strani ,,Labod" gradil marmorne palače, na drugi strani pa kup revščine v šivalnici Adlešiči. Prav tako sc pisec drugega članka nesamoupravno spotika ob vodilne delavce »Laboda", kot da bi oni v preteklosti in sedaj odločali o sivem dnevu, ki grozi šivalnici v Adlešičih. Park ali gmajna Takoj po osvoboditvi so člani kočevskega TVD Partizan uredili stadion in park ob njem. Park je bil namenjen sprehajalcem, predvsem materam z otroki. Vse je bilo takrat narejeno s prostovoljnim delom. Kopali, vozili, zasipali in sadili so, da je bil park res že kmalu okras mesta. Vsi smo bili ponosni nanj in na stadion, posebno še, ko je bil doziran Dom telesne kulture.. Varovali smo ga in urejali z željo, da bo čez leta tu res gaj. edaj je minilo že 30 let, park pa je ogledalo našega odnosa do njega. Po 30 letih je Gaj nekaj vmesnega med parkom in gmajno. Je sicer javni nasad, ni pa urejen. Je vedno bolj redko poraščen, več je polomljenega, ker je pač »last" vseh. V parku so nasmetene poti, ki so zvožene s kolesi, mopedi in avtomobili. Nekateri imajo poseben užitek in občutek svobode, če križarijo sem ter tja po parku in si utirajo steze vsevprek. Nič novega ni zasajenega. Za dedka Mraza so neznanci celo porezali vrhove lepo zraslih smrek-mladic. Zelo malo je tudi cvetja. Od 16 klopi sta ostali le še dve. Sicer pa mladi ne sedijo na klopeh, ten>yeč .kot kure na naslonjalih, da z nogami onesnažujejo sedišča. Nič bolje ni z zelenicami v sredini mesta pri spomeniku. Kaj počnejo pristojni organi in vzgojne ustanove ter starši in društvene organizacije, da lahko uradno zaščitene parke in zelenice objestni samovoljneži uničujejo celo njim pred nosom? Vse to je slabo spričevalo naših nravi, navad in kulture. ANDREJ ARKO Kočevje Da bi bili bralci Dolenjskega lista stvarno obveščeni, je delavski svet delovne skupnosti skupnih služb »Laboda" sklenil dati naslednji odgovor: V Labodu, ki zaposluje sedaj 2200 delavcev in je v zadnjih letih pokazal zvrhano mero razumevanja in požrtvovalnosti pri reševanju socialne varnosti žensk, zaposlenih v konfekciji (pri tem so bili zelo aktivni tudi vodilni delavci »Laboda"), saj je v tem kratkem času sprejel v svojo poslovno in samoupravno inte-griranost Tovamo srajc Delto Ptuj, Tovarno oblačil TIP-TOP Ljubljana z obratom v Idriji in Trebnjem in slednjič še Konfekcijo ROG Novo mesto, v čigar sestav je spadala tudi šivalnica v Adlešičih. Kar zadeva marmornate palače, moramo povedati, da imamo iz marmorja le dve vgrajeni plošči, ki so ju vzidale šivilje TOZD Delta Ptuj; na njih piše „15. februar 1973 referendum za pripojitev k Labodu" in „8. marec 1975 dograditev I. etaže nove tovarne", kjer danes dela 400 šivilj. V mnogih priznanjih, ki jih je »Labod" dobil za svoje uspešno delo, se zrcalijo tudi prizadevanja vodilnih delavcev »Laboda" in je kakršnakoli ocena o njih tudi v primeru usode šivalnice v Adlešičih odveč. Resnica je v tem, da smo v zadnjem obdobju v zmoti in brez mere ekonomskih osnov in možnosti trga nenačrtno razvijali male delavnice s preprosto utemeljitvijo »Bolje nekaj kot nič", češ saj bo potem že družba poskrbela za socialno varnost zaposlenih. Na ta pojav je ,. Labod" opozoril iniciatoija takega razvoja v Dolenjskem listu že junija 1973. Prav zaradi tega je bil pogoj na referendumu septembra lani, ko se je Konfekcija Rog pripajala k Labodu, da v bodoče ne bomo v Adlešičih razvijali konfekcije, marveč neki drug, bolj perspektiven proizvodni program. V ta namen bo treba zgraditi ustrezne prostore, saj sedanji ne odgovarjajo niti minimumu sanitarnih in varnostnih norm. Ob referendumu sta se tovarna oblačil »Labod" in skupščina občine Črnomelj nerazdelno zavezala, da bosta poskrbela za socialno varnost 44 zaposlenih šivilj v Adlešičih. Že januarja letos je bil izdelan program izgradnje obrata Induplati Jarše, v katerem bi proizvajali tekstilno športno opremo. Žal je Induplati konec februarja od tega namena odstopil. O poteku te in nadaljnje akcije so bili krajani in občinski ter medobčinski forumi seznanjeni. Z občani Adlešičev smo se celo dogovorili o njihovem prispevku pri izgradnji industrijskega obrata v Adlešičih, ki bi zaposloval 100 delavcev. Nato smo iskali nove možnosti in že sredi marca ponudili konbinacijo Indu- striji motornih vozil Novo mesto v okviru programa 50.000 prikolic in 100.000 osebnih avtomobilov do leta 1980. IMV seje pogodbeno obvezala, da bo od 1. 8. 1976 dalje zaposlila vse šivilje v Adlešičih, „Labod“ pa je prevzel investicijski naslov za izgradnjo obrata. IMV naj bi že do 15. maja 1976 izdelala investicijski program, zaradi nesreče enega člana projektivne ekipe pa je nekoliko zamude. Povedati moramo tudi to, da so imele delavke v Adlešičih do sedaj dovolj dela in enakovreden položaj, kot ga ima sleherni samo-upravljalec v delovni družini »Labod". Tako, kot so proizvajalci »Laboda" do sedaj dosledno izvrševali prevzete obveze, boto tudi v primeru Adlešiči storili vse, da bo ta del Bele Krajine deležen tistega mesta, ki mu iz revolucionarne zgodovine naše skupne borbe tudi pripada. Že davno bi morali priti od besed k dejanju! To pa pomeni, da moramo v tem trenutku združevati sile in objektivno ocenjevati možnosti in napore, da nadoknadimo tisto, kar smo v 30 letih zamudili. Pri tem nam je lahko v poduk prizadevanje Metlike, da bi zgradili tovamo jeklenk, pa so mora- li po dolgih pripravah začeti znova in poiskati drug program. Tudi v Adlešičih ne bo slo gladko, zlasti zaradi sedanje gospodarske situacije pri nas in v svetu ne. Zato nam bosta vsak nasvet ali pomoč v kakršnikoli obliki lahko prišla prav pri tej zahtevni nalogi. PRIPIS Kot pisec članka »Adlešiči: grozi siv dan? “, kije spodbudilo tudi pisanje Marte Grom, prevzemam vso odgovornost. »Labod" mi očita, da na njihovo tovamo mečem slabo luč. Ce je slaba luč to, da sem zapi sal, da ne delavke v obratu v Adlešičih ne funkcionarji krajevne skupnosti ne vedo, kakšna bo nadaljnja usoda tega edinega obrata v KS, tega ne morem biti kriv jaz, seveda pa tudi oni ne, pač pa bi bilo potrebno izvor tega iskati kje drugje. Kje, najbrž v »Labodu" vedo. Pišejo tudi, da jim podtikam marmorne palače. Kdor je moj članek vsaj površno pobral, bo lahko ugotovil, kdo komu kaj podtika: ali jaz »Labodu" ali „Laood“ meni. Dejstvo, da so na eni strani marmorne palače, na drugi pa kup revščine, pa, žal, tudi v naši družbi še naprej ostaja. Ce sta se za usodo obrata v Adlešičih zavzeli tako močni delovni organizaciji kot sta »Labod" in „IMV“, potem se za obstoj in razvoj obrata in Adlešičev res ni treba bati. O iskreni zavzetosti za ta del Bele krajine se bomo lahko prepričali najkasneje do 1. avgusta. Da bi se le. ANDREJ BARTELJ St. 26 (1405) - 24. junija 1976 DOLENJSKI LIST t l k 1 J l PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja pri podjetju ISKRA AVTOMATIKA, Ljubljana -TOZD ELA, Novo mesto, objavlja ,prosta delovna mesta: VODJA PROIZVODNE KONTROLE Pogoji: srednja tehniška šola e.ektro ali strojne smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. KONSTRUKTER Pogoji: srednja tehniška šola strojne smeri, 2 leti prakse na področju konstrukcije orodij, poskusno delo 2 meseca. TEHNOLOG — na področju orodij Pogoji: srednja tehniška šola strojne smeri, 2 leti ustrezne prakse, poskusno delo 2 .Tiesec i 2 PLANERJA PROIZVODNJE Pogoji: srednje tehniška šola poskusno delo 2 meseca. 2 ORODJARJA elektro ali strojne smeri, Pogoji: poklicne šole orodjarske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju izdelave in vzdrževanja orodij, poskusno delo 2 meseca. REZKALEC Pogoji: poklicna šola — rezkalec, 4 leta ustrezne prakse, poskusno delo 2 meseca. BRUSILEC Pogoji: poklicna šola — brusilec, 1 leto ustrezne prakse, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovski službi na naslov: ISKRA - AVTOMATIKA, Ljubljana, TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a. ŠTIPENDIJE! PROSTA UČNA MESTA! »SLOVENIJALES - STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA za šolsko leto kadrovske štipendije in učna mesta: 1. ŠTIPENDIJE: 1976/77 naslednje 1 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za arhitekturo (interier) 1 na biotehnični fakulteti — lesarski oddelek 3 na tehnični šoli za lesarstvo 3 na srednji ekonomski šoli Prosilci naj pošljejo pismene prošnje na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. Prošnji je potrebno predložiti potrdila o šolanju oz. vpisu, prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in lastnoročno izjavo, da ne prejemajo druge štipendije. Štipendije bodo P' !ei(tne po merilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju. ' 2. PROSTA UČNA MESTA: 5 ;.a pohištvene mizarje 1 u rezbarja Pogoj. sobnost za opre končana osemletka nje poklica. in zdravstvena spo- Pismene prošnje s prepisom spričevala o končani osemletki naj prosilci pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. PROSTO DELOVNO MESTO! ,.MELAMIN", kemična tovarna KOČEVJE Na osnovi sklepa Odbora za medsebojna razmerja ponovno objavljamo nezasedeno delovno mesto KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV Za to delovno mesto zahtevamo: končano srednjo ekonomsko šolo in eno leto delovnih izkušenj. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesece. OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. I Pismene vloge z ustreznimi zahtevanimi dokazili sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. ŠTIPENDIJE! ŠTIPENDIJE! SLOVENIJALES LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Odbor za medsebojna razmerja delavcev na podlagi 23. člena sporazuma o štipendiranju razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje proste štipendije: 1. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE — Biotehniška fakulteta — lesna smer 1 štipendijo — Ekonomska fakulteta 1 štipendijo — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 1 štipendijo — Filozofska fakulteta — oddelek za psihologijo 1 štipendijo 2. SREDNJE ŠOLE — Tehniška srednja šola — lesna smer — Srednja administrativna šola — Ekonomska srednja šola 3. POKLICNA ŠOLA — Pohištveni mizar — Strojni mizar — Brusilec rezil — Sušilničar lesa — Strojni ključavničar — Obratni elektrikar — Lesostrugar — Žagar ^ „NOVOTEKS", £ tekstilna tovarna i Novo mesto, n.sol.o. !> razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: za TOZD TKANINA Novo mesto, n.sub.o. TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA a) tkalski oddelek 1 štipendijo b) predilski oddelek 1 štipendijo c) kemijski oddelek 1 štipendijo VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA 1 štipendijo Za štipendiste pod točkami 1 in 2 želimo zaradi narave njihovega dela predvsem moške kandidate, za SKUPNE SLUŽBE PODJETJA 1. * * u 3 štipendije 1 štipendijo 1 štipendijo 2 štipendiji 3 štipendije 2 štipendiji 1 štipendijo 2 štipendiji 1 štipendijo 1 štipendijo 2 štipendiji 1. 3 štipendije 1 štipendija 4 štipendije 4 štipendije 1 štipendijo 1 štipendijo Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu 1,65 ter priložijo: — zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ali frekventacijsko potrdilo. — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka ali prepis odločbe o prejemanju otroškega dodatka. Za učence, ki se zanimajo za poklic lesostrugarja in žagarja, se zahteva, da so končali najmanj 6 razredov osnovne šole. Prošnje sprejema Splošni sektor LIK Kočevje do 31. 7. 1976. GASILCI S PREKOPE VABIJO na veselico, ki bo 27. junija v kostanjeviškem gradu s pričetkom ob 15. uri. Igral bo ansambel LOJZETA SLAKA. Poleg dobrega cvička in jedi bo še bogat srečelov: 2 televizorja, 5 gramofonov, 5 brivnikov, 10 kavnih mlinčkov, 10 sušilcev .za lase in 1000 drugih nagrad. Nasvidenje v nedeljo v Kostanjevici! Poklicna šola (strojni ključavničar) Poklicna šola (strugar) Upravno administrativna šola Ekonomska srednja šola Visoka ekonomsko-komercialna šola Pravna fakulteta Fakulteta za sociologijo, oolitične vede in novinarstvo (kadrovsko organizacijska usmeritev sociološke smeri) 1 štipendijo Prošnji za štipendijo (obrazec DZS 1,65) je treba priložiti: 1. overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, 2. potrdilo o vpisu v šolo ali frekventacijsko potrdilo, 3. kratek življenjepis, 4. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, 5. potrdilo o višini otroškega dodatka za kandidata. Prošnje sprejema kadrovski oddelek NOVOTEKS tekstilna tovarna Novo mesto, n.sol.o. do 15. julija 1976. ^ OBČINSKO SODIŠČE v ČRNOMLJU objavlja prosto delovno mesto ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA DELAVCA Pogoji: srednja strokovna izobrazba, znanje strojepisja, ustrezen strokovni izpit ter dveletna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. Rok prijave: 15 dni po objavi. OBVESTILO IMETNIKOM NEPRUAVUENIH RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH Po republiškem zakonu o javnem obveščanju mora vsak imetnik prijaviti radijski ali televizijski sprejemnik zavodu RTV Ljubljana ter zanj plačevati meseč n j naročnino. Opustitev prijave in izmikanje plačilu naročnine je prekršek, za katerega je določena denarna kazen do višine 10-kratne mesečne naročnine. Hkrati mora kršilec za nazaj poravnati neplačano naročnino. Ker je znano, da je v SR Slo-, veniji določeno število ne-j prijavljenih radijskih in te-< levizijskih sprejemnikov. Radiotelevizija Ljubljana kot pooblaščena organizacija združenega dela za vodenje evidence o sprejemnikih in pobiranje naročnine, obvešča vse občane in pravne osebe, ki iz kakršnakoli razloga doslej še niso *>ia-vili svojih radijskih in ,. vizijskih spremejnikov, «. j lahko to store v času od 1. do 30. junija 1976 brez materialnih obveznosti za nazaj in drugih nevšečnih posledic, ki so običajne pri prepozni prijavi ali odkritju neprijavljenega sprejemnika. Prijave na predpisanih obrazcih sprejemajo: pooblaščeni inkasanti in kontrolorji za naročnino RTV LJUBLJANA Obračun naročnin Poštni predal 264-V Pišite čitljivo s tiskanimi črkami i, i, i SPREJEMNIKOV Prijava sprejemnika 4 i. Naselje — ulica In hišna številka t 5 “S Pošta | * .i i i * Obkrožite ustrezno številko 19 I I I 1 I 1 I N. PL. |V.-N. L P. V. Priimek Ime 6 Poklic 1 delavec 6 gospodinja 2 uslužbeneo 7 dijak. Stud., vajenec 3 kmet 8 kult. prosv. del. 4 obrtnik 9 svobodnega poklloa 5 upokojeneo 10 ostalo_________________ 1 privatnik 6 gosp organ. 2 šola V gostišče 3 bolnišnica 8 obrt. delav. A dri. organ, zavod 9 trgovin« 5 družb, organizacija____________________ Vr -ejemnika* UKV stereo ostali črni TV barvni TV •obnl prenosni 1 2 3 7 8 v avtu 4 5 6 9 0 Znamka sprejem. Tov. St. 10 Reg. št. avtomobila Evid. št. že prijavljenih sprejemnikov TV — vse pošte v SR Sloveniji — služba obračuna naročnin, recepcija novega RTV centra v Moše Pijadejevi ulici in recepcija v Tavčarjevi ulici 17 zavoda Radiotelevizija Ljubljana v Ljubljani — recepcija Radia Koper v Kopru, Ul. OF 12 — recepcija Radia Maribor v Mariboru, Koroška ul. 19 Na navedenih krajih dobite tudi prijavne obrazce. Sprejemnik lahko prijavite tudi tako, da izrežete iz časopisa prijavni obrazec, ga izpolnite in pošljete na naslov Radiotelevizija Ljubljana, Obračun naročnin, 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 17. OBČANI PLAČUJEJO NAROČNINO: — za VSAK televizijski sprejemnik — za EN radijski sprejemnik, ne glede na število nadaljnjih radijskih sprejemnikov, prijavljenih na istega imetnika v enem gospodinjstvu — za VSAK radijski sprejemnik v avtomobilu, ne glede na število ostalih prijavljenih radijskih sprejemnikov v enem gospodinjstvu Pravne osebe plačujejo naročnino za vsak radijski in vsak televizijski sprejemnik. RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA Podpis naročnika dne , 197... DOLENJSKI LIST * 26 (14051 - 2^- iuniia 1976 v *- v- POTA m snif Dežurni poročajo MORALI SO GA ODPELJATI -15. junija zvečer so miličniki v Dol. Toplicah pridržali do iztreznitve Milana Mariča iz Vavte vasi, ker je raz-L^erajal in razbijal steklenino v gostilni rebotnik v Straži. MED DELOM OB KOLO - Francu Gregorčiču z Vrha pri Ljubnem je nekdo 16. junija dopoldne odpeljal kolo z motorjem, vredno 1.800 dinarjev. Gregorčič je bil v tovarni IMV na delu, tat pa je kolo odpeljal z dvorišča. TAT V SPALNICI - 17. junija okrog 9. ure je Fani Izlati v Novem mestu obiskal tat. V nezaklenjenem stanovanju je neznanec prišel v spalnico, od tam pa odnesel zlato verižico z obeskom, vredno 1.500 dinarjev. NENADOMA PADEL 15. junija zvečer je Martin Škrbina iz vasi Brege vozil kolo z motorjem proti Mrtvicam, pri Skopicah pa je pred nadvozom na lepem padel in se tako poškodoval, da so ga hudo ranjenega morali prepeljati v bolnišnico. * DOPOLNILO 3. junija smo v rubriki „ Dežurni poročajo objavili, da je zadnje dni maja zgorel v Vel. Podljubnu kozolec last Antona Erjavca. Pravilno bi se moralo glasiti, da je last Alojza Erjavca iz Mahovnika pri Kočevju. VOZNIKA VRGLO IZ AVTA 17. junija seje na lokalni cesti blizu vasi Oštrc zgodila huda nesreča, kaže pa, da ji je botrovala le prehitra vožnja. Stanimir Kreševič iz Malih Videnic je vozil z avtom proti domu, med potjo pri Oštrcu zapeljal v ostri desni ovinek prehitro, tako ga je zaneslo sem in tja, končno pa je trčil v kamen in se prevrnil. Pri trčenju je voznika vrglo iz vozila, obležal pa je s hudimi poškodbami. Zdaj je na zdravljenju v bolnišnici, medtem ko je na avtomobilu za 10.000 dinarjev škode. S PRETRESOM V BOLNICI 15. junija zjutraj je avtomobilist Dušan Košir iz Krškega vozil skozi Senovo, naenkrat pa je s stranske ceste zapeljala predenj 15-letna kolesarka Marijana Kozole iz Brežic. Ta ni pogledala, če je glavna cesta prosta, avtomobilist pa jo je zadel in zbil v jarek. Po nesreči so jo zaradi pretresa možgan odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 2.500 dinarjev. V NEVIHTI TRI HUDE NESREČE Ko je 16. junija zvečer divjala nevihta nad delom Dolenjske, se je na magistralni cesti pripetilo več trčenj, trije pa so imeli hude posledice. Med ranjenimi je več tujcev. Najprej sta pri Prilipah čelno trčila Nizozemec in Nemec z avtomobiloma. Oba voznika in trije sopotniki, med njimi dva otroka, so bili hudo ranjeni in prepeljani v bolnišnico, kjer so jih takoj operirali. Gmotne škode je za 150.000 dinaijev. - Pri Odrgi je zapeljal na kup kamenja, ki seje zrušilo na cesto, zdomec iz okolice Bihača. Avtomobil je vrglo s ceste, voznik in sopotnik sta bila laže ranjena škode pa je za 30.000 dinaijev. -Močan naliv je bil kriv tudi nesreče pri Mokricah. Stipo Zeba, zdomec iz Vareša, začasno na delu v Avstriji, je z avtom zapeljal v lužo, zdrknil nato čez cestni rob ter podrl slivo. Razen voznika so bili laže ranjeni še štirje sopotniki. Ta nesreča je povzročila za 15.000 din gmotne škode. Ne lisica, ampak kurji tat V stiski si je Franc Unetič pomagal s krajo perutnine in jo vozil na trg v Samobor Ko so jeseni 1974 in čez zimo v vasi Hrastje in Gor. Skopice na veliko začele izginjati kure petelini, purani, so bili ljudje zbegani. Je bila lisica, so bili Romi? Izkazalo se je, daje kokošnjake tamkajšnjih domačinov praznil 27-letni priučeni zidar Franc Unetič iz Dol. Piroši-ce. Ves skesan je stal mladenič pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer so tehtali njegovo krivdo pri nekajmesečni trgovini z ukradenimi kokošmi in purani. Ko je po prihodu od vojakov v jeseni 1974 Unetič prišel domov k materi, ki je socialna podpiranka in živi v skromnih razmerah, ni dobil službe. Takrat ni bilo sezone za gradbince, živeti pa je bilo treba. Tako si je ob Krki ogradil prostor, vanj pa vozil na prikolici, pripeti ob moped, ukradeno perutnino. To je na enak način spravljal na trg v Samobor in se šel lastnika kurje farme. Ves čas pa je kradel samo v dveh vaseh. Začel je 19. novembra 1974, končal pa 27. marca 1975. Skupno je pri petih vaščanih odnesel 4 purane, 41 kokoši in 5 petelinov. Zanimivo je, da so se tatvine nehale ob nastopu pomladi in ponovni priložnostni zaposlitvi, ki jo je Unetič dobil. Ravno zato so mu na sodišču verjeli, da si je s krajo kur pomagal v sil L Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je Unetiča obsodil na 10 mesecev zapora, pogojno za 1 leto. Ce v tem času ne bo več kradel in če bo povrnil vso nastalo škodo, potem je kazen pogojna, sicer bo moral v zapor. Prej še ni bil kaznovan, kar so mu tudi šteli v dobro. Sodba še čaka na pravnomočnost. Trgovina z ukradenimi avtomobili Eden je kradel, drugi prodajal, dokler ni postal živčen in se sam javil — Ves dan trajajoča razpravo pred novomeškim sodiščem Kdo ve, koliko časa bi bilo še zavito v meglo izginjanje avtomobilov, če ne bi Čedomir Smolnikar iz Ljubljane organom UJV sam razkril zadeve. Izvežbanec v tem poslu, 22-letni Andrej Sattler, prav tako Ljubljančan, si je po prihodu iz zapora domislil donosne trgovine in pridobil za partneija dotlej neoporečnega znanca. Pred novomeškim okrožnim sodi- niče, na podoben način pa so bili v ščein je 17. junija s kratkimi prekinitvami ves dan trajala razprava, v kateri sta se kot obtoženca znašla omenjena Ljubljančana. Dokazano Ke, 4a je Sattler v raznih krajih kradel boljše avtomobile, jih dobavljal v Ljubljano Smolnikarju, ki je bil kot prodajni referent zaposlen v poslovalnici IMV. Smolnikarje potem poskrbel za listine, ki so dokazovale kupcu, da je avto nov ali pa zaradi manjšega karambola poslan iz tovarne po znižani ceni ali pa da gre za dober nakup iz prve roke. Tako je austin 1300, ukraden že leta 1972 v Zagrebu, romal na Jcse- Ljubljani prek Smolnikarja v kasnejših letih prodani še zagrebški R 4, v Kopru izginuli mini moriš in dva nova R 12, odpeljana jeseni 1974 naravnost iz skladišča IMV v Novem mestu. Zadnjega je imel Smolnikar še v garaži, ko so mu popustili živci in je sam prišel na UJV ter se izpovedal". Smolnikarje dobavljaču Sattlerju plačal 15.000 ali 25.000 dinarjev od vozila, preprodajal pa je avtomobile po več kot še enkrat višji ceni. Za R-12, ukraden na parkirišču IMV, je na primer dobil v Slovenski Bistrici 69.634 dinarjev. NOVO MESTO: SPET PREBLIZU - Zdenko Tekstor z Malega Slatnika je 18. junija dopoldne vozil osebni avtomobil po Cesti herojev in pri Mercatoijcvem skladišču zmanjšal hitrost, ker je nameraval ustaviti. Takoj zatem je vanj trčil avtomobilist Anton Rifelj iz Lešnice, ker je vozil za Tekstoijem v prekratki varnostni razdalji. Škode je za 13.000 dinaijev. DOBLIČE: SLABOST JE PRIŠLA KASNEJE Maijan Marinč iz Kočevja je 18. junija vozil avto od Kanižarice proti Kočevju, v nepreglednem ovinku pri Dobličah pa je avto zaneslo v levo, kjer je trčil v vogal hiše. Voznik je odpeljal dalje, vendar je na Griču zaradi okvare avto obstal. Voznik in sopotnik Jaka Cekonja iz Ortneka sta se na stop odpeljala domov, Cekonji pa je nenadoma postalo slabo in so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je za 5.000 dinaijev škode, SUHOR: PET RANJENIH Boris Malerič iz Črnomlja je 20. junija popoldne vozil avto iz Novega mesta proti Metliki, pri Suhotju pa je vozil po sredi ceste, ko ie nasproti pripeljal avtomoblist Rade Bosnič z Vrhnike. Voziti sta bočno trčili. Malerič in njegova sopotnika Dušan Ci-mermančič in Srečko Krhin iz Črnomlja ter Bosničeva žena Ljubica in 5-letni sin Radojko so bili poškodovani in prepeljani v bolnišnico. Materialne škode je za 30.000 dinaijev. Razen tega je Smolnikar sam poleti 1973 vdrl v garažo Janeza VVallasa v Murgljah, odpeljal austin 1300 in ga prav tako spravil v promet, Sattler pa je v Ljubljani na Toplamiški cesti vlomil v grražo Alojza Radovana in mu odnesel varilni aparat z nekaj pribora. Medtem ko je sodišče za Smolnikarja ugotovilo, da je bil poprej vseskozi urejen človek, da je šlo pri njem za skok na stranski tir, ki se ga je skesal, pa duša te trgovine Sattler ni maral nič slišati o krivdi. Vse je tajil, vendar mu niso verjeli. Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je za 6 velikih tatvin in 2 grabe-ža prisodil Sattlerju 5 let in 10 mesecev strogega zapora, Smolnikarju pa za 1 veliko tatvino, 5 prikrivanj in 5 ponareditev listin 4 leta in 10 mesecev strogega zapora. Obema je s sodbo odvzeta protipravno pridobljena premoženjska korist. Ugotovili so tudi, da so neurejene razmere pri skladiščenju novih vozil IMV ter slabo organizirana čuvajska služba na svoj način pripomogli, da sta lahko tako rekoč iz tovarne izginila dva nova avtomobila. Omeniti je treba še, da je bil Sattler zaradi kraj avtomobilov že zaprt in da je problematičen vse od mladih let. Rasel je v zelo neurejenih družinskih razmerah in je postal agresivna osebnost. Izrečena sodba še ni pravnomočna. „KAJ MI PA MOREJO ..Fotografija je z dolenjske magistrale pri Krakovskem gozdu, kjer sta razmeroma ravna cesta in nestrpnost zaradi vožnje v koloni že marsikoga zapeljali narav.iost v nesrečo. Pa vozniki vseeno vsak dan tvegajo. Celo tovornjaki prehitevajo kolone! (Foto: R; Bačer) Novoteks in Beti vse niže Dolenjce bo verjetno „rešila" reorganizacija slovenske lige — V DKL prvi del „varovancem" Industrije Obutve Minula sobota je prinesla ljubiteljem košarke na Dolenjskem razočaranje. Novoteks in Beti sta izgubila, vendar naj bi spričo obetane reorganizacije najkvalitetnejše lige ne izpadla niti ena ekipa. Poslej naj bi namreč slovensko ligo sestavljale reprezentance medobčinskih lig in zavoljo novega sistema bodo Dolenjci (kot ena ekipa) igrali še naprej med najboljšimi košarkarji v republiki. Reprezentanco dolenjske (medobčinske) lige bodo po novem sistemu sestavljali košarkarji novomeškega Novoteksa, metliške Beti in najboljši posamezniki iz nekaterih drugih ekip. Tekmovanja sc približujejo koncu tudi v drugih ligah. V prvenstveni tekmi področne košarkarske lige sta se v derbiju kola pomerili v Žužemberku ekipi Kočevja in domačinov. Žužemberčani so bili v soboto boljši in so zasluženo premagali sicer dobre goste. V dolenjski košarkarski ligi so ekipe odigrale zadnje kolo spomladanskega dela. V prvem delu so bili najuspešnejši košarkarji novomeške Obutve, ki so po sedmih kolih edini neporaženi in imajo tako največ možnosti, da postanejo v ligi prvaki. TRNOVO - BETI 111:76 (52:33) Ljubljančani so v 21. kolu slovenske košarkarske lige brez težav premagali neborbene Metličane. Srečanje ni bilo kvalitetno, odlikovalo pa se je s hitro igro in številnimi zadetki. Gostje so poskušali doseči zadetke predvsem po visokem Švingerju, vendar jim taktika ni uspela. Beti: Dautovič 23, Gršič 3, Kre-mesec 2, A. Vergot 2, Ž. Vergot 5, B. Mijajlovič državni prvak Na minulem državnem prvenstvu v kolesarstvu (cestna vožnja) v Novem Sadu so novomeški tekmovalci še enkrat dokazali, da so letos v izredno dobri formi. Za naslov najboljšega se je pomerilo več kot 70 kolesarjev, med starejšimi juniorji pa je 102 kilometra najhitreje prevozil Novoteksov tekmovalec Božo Mijajlovič. Tokrat je premagal izrednega Cubriča (Me-talac) in lanskoletnega prvaka Buliča. Novomeščan je tako še enkrat dokazal, da ima lepe možnosti, da se tudi na prihodnjem svetovnem prvenstvu uvrsti med najboljše, vsekakor pa je že naslov državnega prvaka za nadarjenega tekmovalca zelo lep uspeh. V Novem sadu sta nastopila še Ivan Turk in Franci Zrimšek. Turk je pripeljal v cilj šesti, Zrimšek pa takoj za njim. Novomeščani so se udeležili tudi ekipnega prvenstva. Na 48 km dolgi progi so vozili Mijajlovič, S. Mijajlovič, Zrimšek ter Antončič in osvojil odlično drugo mesto. V konkurenci mlajših mladincev je vozil Srečko Vehar, po 70 km pa je prišel na cilj tretji. Lalič 8, Švinger 14, Jezerinac 9, Kamnikar 10. NOVOTEKS - BRANIK 76:80 (29:34) Tik pred koncem dokaj kvalitetnega in izenačenega srečanja se je Novoineščanom „ponujal“ podaljšek, vendar so prisebnejši gostje zna- li izkoristiti priložnost in so zmagali. Novoteks je tako po 21 kolu s štirinajstimi točkami na predzadnjem mestu. Novoteks: Bajt 10, Cukut 10, Plantan 19, P. Seničar 24, Ž. Kovačevič 9, Besednjak 3, S. Seničar ŽUŽEMBERK - KOČEVJE 82:74 Sicer dobra dvanajsterica Kočevja, ki se letos poteguje za eno od najboljših mest na lestvici, na „kme-tih“, kot so gostje poimenovali Žužemberk, ni zapustila najboljšega vtisa. Predvsem zavoljo nediscipliniranega Grgoriča, ki mu ne gre odrekati igralskih sposobnosti. Ne bi bilo napak, ko bi trener poslej premislil, ali se splača poslati na igrišče košarkarja ki namerno udari nasprotnika in iz nezadovoljstva zaradi sodnikove odločitve vrže vanj žogo! Pri gostih sc je izkazal Kersnič, ki je dobro igral v napadu in obrambi, pri domačih pa prva peterka, ki je z dobro igro presenetila favorite. Žužemberk: Podboj 23, Pucelj, Hrib 16, Plut, Avsec 23 in Pibernik 20. Kočevje: Smola 2, Popovič 4, Papež 6, Strle 2, Kersnič 19, Grgorič 25 in Papež 16. OBUTEV -SPOMLADANSKI PRVAK Prvi del v dolenjski košarkarski ligi so s samimi zmagami dobili igralci novomeške Obutve, ki so v vseh najvažnejših dvobojih dokazali da so se za letošnje prvenstvo dobro pripravili. Prav gotovo gre veliko zaslug za dobro igro Novomeščanov tudi njihovi pokroviteljici Industriji Obutve, ki je omogočila, da so fantje lahko nemoteno trenirali in hodili na tekme. V prvem delu so prijetno presenetili Semičani, ki so izgubili le s Črnomaljci in spomladanskimi prvaki. Rezultati 7. kola: Mirna - Podbočje 72:84, Obutev - Semič 60:42, Straža - Črnomelj 82:37 in Dragatuš - Loka 76:51. Vrstni red: 1. Obutev 14 točk, 2. Semič 10, 3. do 4. Straža in Podbočje 8, 5. do 6. Loka in Črnomelj 6, 7. Dragatuš 4, 8. Mirna brez točk. NOGOMETNI DAN V ČRNOMLJU V sklopu prireditev ob 45-letnici nogometnega kluba „Bela krajina" bo v nedeljo, 27. junija, v Črnomlju nogometni dan pobratenih občin Duge Rese in Črnomlja. Ob 13. uri bo sprevod skozi mesto, v katerem bodo šle pionirska, mladinska in članska ekipa obeh klubov, pionir-ji-nogometaši iz OŠ Črnomelj, poklicne kovinarske šole, garnizije, nogometne ekipe delovnih kolektivov in vaške ekipe. Na nogometnem igrišču se bodo pomerile vse tri ekipe klubov iz Črnomlja in Duge Rese ter veterani NK Bela krajina in kombinirana ekipa Obrtnega komunalnega podjetja iz Begrada, ki je tudi pokrovitelj nogometnega dne. I ' J « 1 * J i 1 LESKOVEC - V soboto so se po dolgem času predstavile na rokometnem igrišču mladinke. Pomerile so se z novomeškim Labodom, in kot kaže, bodo dekleta začele resno trenirati. Rezultat: 9:7 za Leskovec. (L. S.) ŠOŠTARIČ NAJBOLJŠI V Prilipah pri Brežicah je bilo prejšnji teden četrto tekmovanje za nagrado Brežic v motokrosu. Razen najboljših Jugoslovanov so se tekem udeležili tudi vozniki iz ZRN, Italije, Danske in Švedske. Zmagal je Šoštarič, drugi najboljši Jugoslovan pa je bil Šinkovec, ki je bil četrti. 15 LET ŠŠD - Minuli teden so se člani ŠŠD osnovne šole „Katja Rupena“ zbrali na jubilejnem 15. občnem zboru SŠD. Pregledali so delo društva in ugotovili, da je v začetku delovalo 5 sekcij, medtem ko ima društvo danes 17 športnih krožkov z 287 aktivnimi člani. Več bomo o društvu pisali v eni od prihodnjih številk. Na sliki: člani na občnem zboru. KAJ, KJE, KDO? V zadnjem kolu slovenskega dvoranskega košarkarskega prvenstva gostujejo Novomeščani v Kranju pri Triglavu, ki se poteguje za prvo mesto. Ce hočejo Kranjčani seči po naslovu republiških prvakov, bodo mora- li premagati Novoteks. Zavoljo tega imajo Novomeščani kaj malo možnosti, da premagajo dobre Triglavane. Košarkarji Beti so prvenstvo že končali, ker so odigrali zadnjo tekmo s Celjem med tednom. LESKOVEC: V NEDELJO TURNIR Leskovški Partizan bo pod pokroviteljstvom krškega občinskega sindikalnega sveta organiziral v nedeljo 4. rokometni turnir v počastitev dneva samoupravljalcev Jugoslavije. Nastopili bodo Brežičani, Sevni-čani, Krčani in domači igralci Nagrade so razen pokrovitelja prispevali Celuloza, Imperial, Kovinarska, Agrokombinat, Ob ZPM Krško, OK..ZSMA Krško, TKS Krško in domači Partizan. Dneva vrhunske gimnastike V Novem mestu se v soboto začne 30. prvenstvo v gimnastiki — Nastopilo bo okoli 200 najboljših DELNICE KOČEVCI NAJBOLJŠI Center osnovnih šol delniške občine je letos organiziral tradicionalne pionirske športne igre. Rezultati - atletika: 1. Kočevje, 2. Delnice, 3. Ribnica; igre: 1. Kočevje, 2. Delnice, 3. Ribnica. Srečanja so dokazala, da so v letu dni napredovali predvsem domači pionirji in Kočevci, medtem ko se Ribničani ne morejo pohvaliti. Tudi v rokometu, kjer so vsi pričakovali uspeh Ribničanov, so bili boljši domačini in Kočevci. A. A. ZAKONCA LEGAN TRETJA Pred kratkim so v Medvodah organizirali trim ligaško tekmovanje v kegljanju za zakonske pare. Med dvanajstimi pari sta nastopila tudi zakonca Legan iz Kočevja in dosegla z 835 podrtimi keglji tretje mesto. Ne bi bilo napak, ko bi podobno rekreacijo redno organizirali tudi na Dolenjskem. A. ARKO Letošnje državno prvenstvo v športni gimnastiki je jubilejno, saj se bodo telovadci in telovadke iz vseh republik - v Slovenijo prihajajo na tekme najboljših v Jugoslaviji šele drugič - že tridesetič pomerili za naslove najboljših v državi. Organizacijski odbor ima zavoljo tega veliko dela, saj bo dolenjska metropola gostila več kot 200 športnic in športnikov. Trideseto prvenstvo bo še posebno zanimivo, ker bodo v novomeški dvorani nastopili izključno samo najboljši, tako da se obeta ljubiteljem gimnastike v dveh dneh izjemno kvalitetna prireditev. ' Telovadni nastopi se bodo začeli v soboto dopoldan, trajali pa bodo vse do 22. ure. Vstopnice po 10 din bodo veljale za ves dan; v nedeljo, ko se bodo v finalih na vseh orodjih pomerili najboljši, pa bodo vstopnice - kupili jih boste lahko v kiosku pred športno dvorano - za 10 din dražje. Prihodnjo soboto bodo nastopile tudi domače telovadke, in sicer razen „Ljubljančanke“ Maje Dokl, državne prvakinje, še obetavna Jasna Dokl, republiška pionirska prvakinja Matejka Kavšek in njene klubske tovarišice Vanja Požar, Nataša Kočevar in Lea Moro. V sodniškem taboru bo znana novomeška telesno-vzgojna delavka in mednarodna sod- nica Ruža Kovačič. Organizatorji so poskrbeli tudi za zbiralce značk. Tokrat so pripravili serijo štirih, dobiti pa jih bo moč pred športno dvorano. Pokrovitelj prvenstva je novomeška občinska skupščina, prireditev pa so podprle nekatere delovne organizacije z Dolenjskega. ODBOJKA: DANES GOSTUJE SALONIT Danes popoldne bo na igrišču na Loki ob 18. uri tekma za jugoslovanski pokal med Novim mestom in Salonitom, članom druge zvezne odbojkarske lige. Vabljeni! ^ KOČEVJE: ŽUŽEMBERK 2:0 (14,7) V drugem kolu odbojkarskega pokalnega prvenstva je moštvo Žužemberka v petek v Kočevju izgubilo z nekdanjim prvoligašem in tako izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Pri Žužembcrčanih se je poznala odsotnost Petra Štora, ;zkušenega in borbenega veterana ter prizadevnega odbojkarskega organizatorja. St. 26 (1405) - 24. junija 1976 DOLENJSKI LI 37 Kot v Benetkah, smo rekli. Se mikavnejši je bil splav, ki smo ga zvezali skupaj iz strohnelih hlodov in straniščnih vrat. Nekoč smo se peljali z njim prav do šole, tam pa so nam naredili veselje z novico, da zaradi povodnji ni pouka. Poleti, ko se je potoček potuhnil med košato zeleno vrbovje, da ga skoraj ni bilo videti, je ponavadi suša izpila že tako skopo vodo. Takrat se jc razgalilo blatno dno s strmimi čevlji, počenimi lonci včasih celo s crknjenimi mačk-ami. Zato smo se otroci preselili više na vrtove, ki so se od gospodarskih poslopij blago spuščali k potoku. Pregrajeni so bili z razdrapanimi plotovi, obraslimi s koprivami, lapuhom in podobnim divjim zelenjem. Posebna privlačnost za nas otroke so bili leseni podi, pod katerimi smo brskali za vso mogočo kramo. Najbolj veselo je bilo, ko je prišel čas mlačve na cepi, ker se je kdaj zgodilo vedno kaj zanimivega. Sosedje so drug drugemu nagajali tako, da so cepe namazali s koloma-zom ali pa so na vrh strehe nataknili kakšno strašilo. Tisto nedeljsko jutro, ko se je začela vojna, smo se nič hudega sluteč igrali ob potoku. Letalo, ki se je iskrilo visoko na nebu, ne bi zbudilo naše pozornosti, če se ne bi nenadoma oglasili topovi. Po vsakem strelu se je nekje blizu letala pokazal majhen oblaček. Brž smo pohiteli na vas, kjer so se zbirali preplašeni ljudje. Nekdo je prihajal od prve maše in je že od daleč vpil: „Ljudje božji, vojna je .. V naših otroških glavicah so bili mešani občutki: po eni strani strah, po drugi radovednost ob neznanem. Prisluhnili smo starejšim, ki so ugibali, kako se bo vse to razpletlo. Eni so govorili, da bo vojna dolgotrajna, kakor je bila prva svetovna vojna, drugi so napovedovali, da bo Hitler naglo opravil z nasprotniki, potlej pa bo razglasil dolgotrajen mir. Popoldne je prihrumelo več sovražnih letal nad Dobovo. Še preden smo se otroci lahko skrili pod skedenj, so nemške štuke že začele tuleče pikirati na železnico. Čeprav so bombe padale daleč stran od vasi, se nam je zdelo, da se nam eksplozije bliskajo tik za petami. Nekje za Kapelami je bilo slišati zamolklo bobnenje. Nekdo je vedel povedati, da so se tam pri Mariboru že udarili. Še sreča, da je oče v Karlovcu, sem olajšano vzdihnil. Njegova vojaška enota je bila najprej blizu Cerkelj, nato pa se je prek Gorjancev preselila na Hrvaško. Ponoči se nas je veliko družin zbralo na sosedovih svislih. Vso noč smo se prijateljsko pomenkovali, šele proti jutru smo spet vlekli na ušesa nasprotujoče si novice o položaju na frontah. Od nekod se je pojavil prišlek, ki je po vasi raznesel vest, da jugoslovanska vojska razpada in da v Mariboru že plapolajo nemške zastave. To so potrdili pr. i ubežniki, ki so pripovedovali, kakšna zmešnjava pesti nekatere vojaške enote, da ne vedo ne kod ne kam. Na železniško postajo v Dobovi je pripeljal tovorni vlak. Ko so odprli živinske vagone, so se na peron usuli vojaki in se razkropili na vse strani.. Ljudem so mimogrede poceni prodajali koce, telečnjake in celo puške. Spominjam se črnookega vojaka, ki je tiho sedel pred prometno pisarno in trdno držal puško v naročju. Zdelo se je, kakor da ne veijame, da je že vsega konec. „Kaj pa ti, ali se ne boš pobral domov? “ se je obregnil vanj kmet iz bližnje vasi. Vojak je samo skomizgnil z rameni. „Puško vrzi vstran, kaj ne vidiš, da je ušiva Jugoslavija kaput!“ „Neču!“ Ob vojaku se je zbrala gruča ljudi, radovedna, kakšen bo razplet prepira. Ko pa so ljudje videli, da vojak joka zaradi nesreče, ki se je zgrnila nad njegovo domovino, so začeli miriti domačina: „Pusti ga, kaj se zadiraš nanj!“ Brežiški brivec Pajdaš se je napil in je našemljen z nemško čelado in plinsko masko zabaval ženske pred Pergeijevo trgovino. Ko sta prišla mimo častnika, ju je pozdravil po nemško: Heil Hitler!" Častnika sta mirno nadaljevala pot in se nista niti ozrla. To je Pajdaša razjezilo, da se je opotekel za njima in vpil: ..Preklete svinje srbske! Sta mutasta ali kaj? “ SVETU OKOLI OPRTI NASH - Ameriško velemesto Ne\v York se poskuša na razne načine izvleči iz krize, v katero je zabredlo. Med drugim so začeli akcijo, da bi Newyorčani kupovali samo to, kar sami pridelajo. V ta namen posamezne proizvode označujejo z nalepkami „Made in New York“. Žalostno je to, da na hrbtni strani nalepk piše, da sojih naredili Morganovi zavodi za lepljenje iz Ohia. GRB ZA VSAKOGAR - V Evropi so tisti, ki imajo preveč prostega časa in se jim kolca z aristokratskim naglasom, začeli z novo modo -iskanjem starih družinskih grbov. Posebno v Avstriji mladi siteži navdušeno brskajo po arhivih za dokaznimi listinami", da bi našli svoj družinski grb. Z malo iznajdljivosti in priredbe zgodovine ga tudi najdejo; brez grba je namreč življenje strašno prostaško in sploh! ČAROVNIJE - V gimnaziji v Mount Pleasantu je 15 gimnazijk nenadoma zagrabilo: pričele so se v krčih valjati po tleh in divje kričati. Direktor je uvedel preiskavo. Hitro so ugotovili, da so dijakinje, vse zaljubljene v istega fanta, kar naenkrat spoznale, dai jih je neka sošolka začarala. Posledica je bila skupinska histerija. Druga posledica je bila, da so starši začaranih deklet svoje otroke vzeli iz te gimnazije. Tretja posledica pa bo, ko bodo odkrili kakšen „hudič“ je obsedel njihove družinske aneelčke. SAM SVOJ GOSPOD - Pred leti je kmetovalec Len Casley iz Avstralije natisnil „listino o svoji neodvisnosti", začel tiskati svoj denar in poštne znamke ter tako ustanovil svojo privatno državo. Da bi bila stvar še resnejša, je pričel podeljevati tudi plemiške naslove. Avstralska vlada se kraljevine enega ni ustrašila, ampak je početje kmetovalca izkoristila za turizem. Nerodno bo le, ko se bodo diplomatski odnosi med Avstralijo in kraljevino Caslev zaostrili, pa turisti ne bodo dobili vstopnih viz. MIROLJUBNA ZVERINICA -Earline Tayior je taka, da svojih nohtov ne bi dala za vse na svetu. Kako tudi bi, ko je komaj vzgojila na levi roki pet 7,5 centimetra dolgih nohtov, s katerimi sc lahko celo češe, praska in uspešno vrta po nosu. Za en sam njen dolgi noht ji je neka veleblagovnica ponudila 150 dolarjev. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Na duši in telesu pokvarjene (Kar preveč) pritožb je že došlo, da se mnoge dekleta nič posebno dobro ne vedejo, da jim je prva skrb lepo in gosposko se oblačiti, potem pa brez dela pohajkovati ali vsaj složno živeti za krvave žule svojega moža. Zapomnite si, dekleta, takih nesreč ne vabijo tje in take dekleta svarimo pred Ameriko, da se jim ne bo treba nekdaj na duši in na telesu pokvarjenim vračati se domu v sramoto njih sorodnikov. Le takim, ki imajo voljo in zmožnost, sebe in svojega rojaka v Ameriki osrečiti, takim je ta dopis namenjen (naj se poroče v Ameriko). (D r ž a v n i d o 1 g o v i) ,so znašali koncem leta 1895 v Avstriji 4191 milijonov, skupni viseči dolg (državne enote, papirnati denar) pa 19305 milijonov. Od tega dolga je treba plačati obresti, ki znašajo skoraj četrtino državnih dohodkov. (Jajčne lupine) so jako koristne. Ljudje ,bi jih gptov^ i^> ijictalj vfgijojf a^bi(to^ vedeli. Jajčna lupina ima v sebi jako mnogo apna in fosfora, zato je posebno dobra, da se pomeša razdrobljena v prah med k 1 a j o za mlado živino. Pri teletih, žrebetih itd. se z njimi dosežejo taki vspehi, da je vredno lupine kupovati pri ljudeh, ki porabijo veliko jajec. (Spanci na) Kubi niso nič opravili. Pa tudi doma imajo dosti nezadovoljncžov. V Barceloni jc hudobnež vrgel bombo med ljudi, ki so spremljali sv. R. Telo. Pet jih jc bilo kar ra/mc-satjenih, mnogo pa grozno ranjenih. Zločincem so na sledi. Mesto so postavili v izjemno stanje. (Ogla s.) Službo išče mesarski pomočnik, star 26 let, slovenskega in nemškega jezika zmožen, ter tudi gostilniški obrti od nekdaj privajen. Več pove i/ prijaznosti gospod N. iz Novega mesta. Obtožen je sladkor Sladkor se je znašel na zatožni klopi; obtožen je, da ruši človekovo zdravje in krajša življenjsko dobo. Še bolj podrobno se obtožba gjasi: povzroča debelost, sladkorno bolezen, nagnjenost k srčnim boleznim in želodčna obolenja. Še najmanj škodljiv je učinek na zobe, se glasi obtožba, čeprav je prav gniloba in gnitje zob najbolj razširjena bolezen današnjih dni. Zagovorniki sladkorja nimajo v rokah veliko argumentov za obrambo, kajti sladkor je „novejše“ odkritje. Njegovo sladkost so odkrili sicer že pred tisočletji v Indiji in Egiptu, ko so izcejali sladki sok iz sladkornega trsa in sladkorne pese, vendar takrat sladkor še zdaleč ni bil v čistem stanju tako široko uporabljano jedilo. Evropa je prvo tovarno sladkorja odprla šele v 18. stoletju v Šleziji in od takrat se je proizvodnja ter poraba čistega sladkorja skokovito povečevala. Medtem ko so v 19. stoletju rezerve sladkorja še skrbno čuvMi kot dragocenost, se je v 20. stoletju njegova uporaba izredno razširila. Poraba pa še raste! Harvardski strokovnjak dr. Frederick Stare je z analizami ugotovil, da je sladkor pomembno živilo, vendar samo, dokler se uživa v res zmernih količinah, v sadju, medu in drugih naravnih živilih. Nevaren postane, ko poraba preraste resnične potrebe organizma. Vsakodnevno lahko brez škode užijemo samo 15 odstotkov potrebnih kalorij s sladkorjem. Ko je ta mera prekoračena, se začenjajo škodljive posledice. Po mnenju Stareja je najtežje kontrolirati porabo sladkorja v živilih, kjer ta ni tako opazen: v testu, juhi, kislih kumaricah, mesnih konzervah, raznih prelivih, brezalkoholnih in alkoholnih pijačah. Kipar pred osnutkom za kip: v ozadju gora, v katero bo izklesal nekaj desetkrat povečani osnutek. Preobiikovalec granitne gore Največjo umetnino na svetu je sklenil postaviti kipar Korczak Zjolkovvski. Pridevek največja pa si bo, če bo umetniku namero sploh kdaj uspelo do konca uresničiti, lahko umetnina lastila le v količinskem pomenu, malo verjetno, da tudi v kakovostnem. Ziolkovvski je začel izdelovati ogromen spomenik velikemu indijanskemu poglavarju Noremu Konju, ki je zmagal v bitki s Custerjevim oddelkom pri Little Big Homu. Ta bitka je prišla v ameriško zgodovino kot najslavnejša zmaga, kar jih lahko prvotni prebivalci ameriških širjav pripišejo sebi v prid. „Nori preobiikovalec go-re“ ali „genialni kipar“, kakor Ziolkovvskega imenujejo, se je že spopadel s tonami granita nekdaj svete gore Indijancev Black Hill v Južni Dakoti. Z dinamitom, buldožerji in pnevmatičnimi vrtalci je z gore že odstranjeno za 5 milijonov ton skal. Vendar je to le pljunek v morje v primeri z množino granita, ki ga bo treba izklesati iz gore, predno bo granitni prst velikega Indijanca pokazal proti horizontu. Navedimo nekaj mer, da bo velikost kipa bolj doumljiva: dolg bo 210 metrov, visok 190 metrov; samo poglavarjeva roka bo dolga 80 metrov, pero na njegovi glavi pa „le“ nekaj več kot 10 metrov. Ziolkowski pravi, da ima malo upanja, da bo lahko delo dokončal. „Upam, da mi bo uspelo izklesati vsaj konjevo glavo, preden umrem,“ pogumno pove tistim, ki ga imajo za norega, in tistim, ki so njegovo dejanje podprli. i m i (1/ DOLENJSKIH NOVIC > ♦ i, v»* * * * l5*w Novci na posodo Prišlo je tako daleč, da ne moremo čakati pečenih pišk z neba, marveč si moramo pomagati drug drugemu ali pa sami, kakor vemo in znamo. Ravno zato po naših krajih od vasi do vasi, v mestih pa od delavca do najvišjih zbirajo podpise za posojilo. „Kaj ne bom dal, saj bi se rad enkrat vozil po cesti, kot se spodobipripomni vsak, ki se odloči za podpis. Z največjim veseljem stori to tisti, ki se dan na dan muči in prebija skozi prah, dež in blato, ki ve, da se mu dela na obutvi, obleki in vozu, ako ga ima, vsako leto večja škoda, kot je prispevek. Veliko jih je podpisalo. Na Dolenjskem več kot drugje, saj ni čudno, ko pa so bili Dolenjci že od nekdaj radodarni. Človek ni mogel iti mimo zidanice ali vinskega hrama, da ne bi popil ponujene pijače. Le nekaj jih je bilo treba obiskati, pa ga je bilo pod klobukom zvrhano mero. Marsikdo je že kdaj v svojem življenju skoparil pri obleki in hrani. Ako je bil raztrgan in v čevljih, ki so % • mu zijali kot grajska vrata, se mu je smejalo staro in mlado. Če se je spozabil pri hrani in pijači, je pa obnemogel. Šele ko je začela žvižgati smrtna kosa okoli njegove glave, ga je izučilo in je bil pripravljen plačati zdravnikom, padarjem za maže in svetnikom za uslišane prošnje, da bi ozdravel. „Koliko si pa ti zapisal? “ sem vprašal Šeparjevega Janeza, ki je že od nekdaj skope narave, da še svojim otrokom ne privošči. Joj, mene pa nikar ne sprašuj o tem, “ se je izmikal. „ Vprašam lahko, saj to ne boli, “ sem ga dražil. ,,Prav zares ne morem dati. Niti novca. Tako sem zadolžen za hišo, za novo pohištvo in avto, da mi komaj za hrano in obleko nekaj ostane. “ „ Verjamem," sem mu odgovoril, „vendar te vprašam, kaj bi ti dejal, ko si iskal posojilo, pa bi ti dejali: pridi drugo pot, zdaj zbiramo za ceste pa za železnice pa za otroke in ne vem še za kaj . . .“ MARTIN KRPAN ;-T T~t t Skrivnost za turiste Indija je dežela, ki zaradi svoje burne tisočletne zgodovine vzbuja veliko zanimanje raziskovalcev skrivnosti. Med številnimi pojavi, ki privlačijo lovce na skrivnosti na indijski pod-kontinent, je posebne pozornosti deležen sedem metrov visoki železni steber nedaleč od Delhija. Na tem nekaj ton težkem stebru ni po mnogih stoletjih, tisočerih deževjih niti sledu o rji. Že v preteklosti so ljudje iskali odgovor na to vprašanje. Še preden je Daeniken postavil trditev, da je nerjaveči steber dokaz o obisku nezemeljske civilizacije na našem planetu, so na različne načine tolmačili v ^ Rešitev prejšnje križanke ^ m ■ ■ ■I" h H _ j;. »1« |«7 K i 1 i M z.J A j P lije o D L k t i A i VAN n!t|a -a!/a A R 1 F! O L 1 tBa 3 ■ ■ M ■ >d[u 6 /A e SijL O,V 7 A Tl B ONk £ & 1 p Tp" i-- £ S “k 1 LAN K A R \ klR A prnL'!. K S A N e ro i D rr D A BUJ] K O l Ha l A N l s- R £ N «&] A N oMs i N A J sa ICO T V\' Turisti vsak dan objamejo steber, ki učenjakom dela sive se. liko skrivnost. Po mnenju religioznih učenjakov se steber tako uspešno brani rje zato, ker je bil premazan z mastjo svetjj^i krav ob številnih obrednih ceremonijah. Med tema dvema skrajnima trditvama stoji cel kup drugih, vendar pa nobena ne daje zadovoljivega odgovora. V zadnjem času so poskušali z natančno analizo razrešiti veliko uganko. Analiza je pokazala, da je steber iz železa (99,7 odstotka) in da najdemo v njem le neznaten del bakra, nikla in mangana. Toda tudi ti natančni podatki o sestavi kovinskega stebra ne dajejo odgovora na vprašanje, kako da ne rjavi. Še večje zanimanje za ta sloviti steber so vzbudile najdbe podobnih nerjavečih železnih stebrov v bližini Indaure in mesta Puri. Strokovnjaki so morali priznati, da so stebri nastali približno štiri stoletja pred našim štetjem ter da ne poznamo načina, kako je starodavnim lju^^ stvom uspel tak neverjeten m^* talurški poseg. Medtem ko steber čaka zadovoljivega odgovora na vprašanje, ga obiskujejo turisti. Stara vraža pravi, da se bo tisti, ki ga objame z rokami nazaj, za gotovo vrnil na isti prostor. DL GIZDALIN 5TRE2NIK NADAV ORJAK ANA KARIČ GLORIJA DGRINJAH DIKTAT DL DAN V TEDNU KRAŠKO VINO OČE M KOMIK ULJ BF IVANFOTRC TKALNI STROJ KEMAPA RA11PRE KAPNICA) 01.MESTO GANF M. IME Velesa MUZA POEZIJE JUŽNI SAD VOTOPOLA PRITRDIL- NICA ŠARA OPORNI m. RIM.KRAL (OSTIJA) 1F J,JNi/ANJE LUKA V AL2IRU RUSKO M. IME ZDRŽEN ČLOVEK DL NORO. SMUCl TUL TEKOČA ml. tdt VELIKAS jllt STARO VINO PMT MERA SEV.PTIČ HUDA NEZAVEST ALK. PIJAČA MIT LETALEC GERM. OREL AR. ŽREBEC Šel bo kot riba pod vodo Človek je še nebogljen v vodnem svetu — Raziskave kanejo, da mu bo nekoč z lahkoto uspelo obvladovati morske globine Pred davnimi milijoni let se je v toplih vodah praoceana rodilo življenje. Živa bitja so se razvijala in obvladala mokri element. Mnogo mnogo kasneje so nekatera zapustila rodni ocean in odšla na kopno. !z teh seje skozi milijone in tisočletja razvil človek, misleče bitje. Osvojil je Šima prostranstva kopnega, plul po morjih, poletel v zrak in na prag vesolja, toda v zibelko življenja vodo je prodiral le z velikimi težavami. Tisočletja evolucije so mu storila podvodni svet tuj in nevaren. Vendar pa se želji po obvladovanju podvodnega sveta ni odrekel; kar mu je narava odvzela, si poskuša narediti sam. Ob vsej razviti tehnologiji človek ne more globlje od 300 metrov pod vodno površino. Globlje lahko prodre samo še v podvodnih plovilih, kot so batiskafi ali modeme podmornice, ki se s človeško posadko spuščajo več tisoč metrov globoko. Dvoje nevarnosti preže na potapljača: vodni pritisk in kompre-sija. Oboje je povezano z dihanjem zraka - brez dihanja pa človek ne more živeti... VODNI LJUDJE Na konferenci v Brightonu, kjer so razpravljali o teh vprašanjih, je znameniti raziskovalec podvodnega sveta Jacques Yves Cousteau presenetil znanstvenike s svojo drzno hipotezo o „Homo Aquaticusu“ - vodnem človeku. Cousteau zatrjuje, da se bo človekovo prizadevanje, da bi ponovno obvladal podvodni svet, iz katerega jc prišlo življenje, končalo z nastankom generacije vodnih ljudi. Ti naj bi bili zmožni živeti in delati pod vodo brez večjih težav. In kot najpomembnejše - dihalni sistem teh ljudi naj bi bil prirejen tako, da bi bil zmožen pridobivati kisik iz vode. Cousteaujeva teorija je izzvala pravo senzacijo in mnogi so ji oporekali kot čisti izmišljotini, ki bi sodila le v znanstveno fantastiko. Toda še preden je minil val zabavljanja, so se pokazale prve znanstvene osnove za potrditev Cousteaujeve teorije. MIŠ DIHA VODO Dr. Johannes Kylstra je v laboratorijih nizozemske univerze Lcyden že opravil veliko poskusov, s katerimi je hotel ugotoviti, ali je mogoče, da bi živo bitje, vajeno dihati zrak, zmoglo dihati tekočino. Poskuse je opravljal z mišmi Kylstra je postavljal miši v prostor pod pritiskom v tekočino, posebej pripravljeno za te poskuse. Tekočina je bila slana, podobna krvni plazmi, poleg tega pa je bila obogatena s kisikom, tako da je bilo v nji kisika toliko kot v zraku. Miš se je poskušala najprej rešiti iz tekočine, potem pa je obmirovala in dihala. Ni se utopila. Poskusi so pokazali, da so posamezne živalce lahko živele v taki raztopini tudi po nekaj urah, kasneje pa celo 18 ur. Poskuse so nadaljevali s psi. Kakor pri miših je tudi pri psih tekočina zamenjala zrak. Psi so živeli po več ur, ne da bi se utopili, čeprav jc res, da so kasneje pocrkali; bodisi zaradi krčev grla in zadušitve ah zaradi poškodb pljuč. FALEJCZYK JE BIL PRVI Prišel je čas ko je dr. Kvlstra naredil podoben poskus tudi s človekom. Za poskusnega zajčka se je prostovoljno javil Francis Fa-lcjczyk, ki mu podvodni svet ni bil tuj, saj je bil poklicni potapljač. Eno pljučno krilo so Falejczyku napolnili s tekočino, medtem ko je z drugim še lahko dihal zrak. Posebna cev je povezovala zapolnjeni del pljuč z zunanjostjo. Po nji so potiskali in praznili slano raztopino. Falejczyk je zadihal; kisik je dobival iz tekočine! To je bil dokaz, ki je potrjeval, da je imel veliki Cousteau le prav. Seveda se je odprl cel kup vprašanj, ki jih še dandanašnji ni uspelo rešiti. Gre predvsem za izdelavo pravšnje raztopine. Pri dosedanjih se je dogajalo, da so rdeča krvna telesca zaradi vdora vode počila. Kljub temu uporabljajo metodo polnjenja pljučnih kril s tekočino za izpiranje bolnih pljuč, kar je dalo že lepe rezultate pri zdravljenju nekaterih bolezni. Poglavitna naloga pa seveda še ni rešena: ljudi - rib še ni. Toda ko bo znanstvenikom uspelo izdelati vse potrebno in bodo prvi potapljači ob pomoči majhnih naprav za bogatenje tekočine s kisikom zaplavali z lahkoto pod magično mejo 300 metrov, se bo za človeštvo začel nov vek. Oceani in morja so nepregledna zakladnica naravnih bogastev in hrane, katere je na sedanjem človekovem svetu vse manj, lačnih ust pa vse več. Samo v takem kovinskem strašilu lahko človek opravlja dela v Robini 300 metrov brez zamudnega postopka dekompresije. Miki Muster Janez Trnove ZA OČETOM 37 Nekdaj živahni Amaron je počasi popolnoma utihnil. Od belcev so ostali tam le še Ivanka, Bojan in Zoran, od Indijancev pa le tisti, ki so se pričeli ukvarjati z lovom na činčile, mišim podobne glodalce, ki dajejo najdražje krzno na svetu. Prav bajna cena činčiljih kož pa je te živalce v Kordiljerih že skoraj j jzy-eJ>i^a.%Lov je bil zato, kpj pigej. 38 Ker mi bilo zaslužka, je bilo treba v Ama-ronu živeti od prihrankov in čakati na nov zaslužek od nabiranja in prodajanja kavčuka. Kljub temu Ivanka ni držala rok križem. Pletla je jopicc in puloverje, katere sta Bojan in Zoran odnašala v Cuzcu na hrbtu lame. Iz mesta sta sc vračala z novo prejo in nftjpo-trcbqe^ši^iifži>vili. Tako sta postajala vsak dan fcotj samostojna. 39 Preteklo je naglo nekaj mesecev, kar je bil oče Stanko odšel v brazilske pragozdove. Od njega ni bilo nobenih vesti in Ivanka je postajala čedalje bolj zaskrbljena in tiha. Razen tega je čutila, da ji naglo pričenja pešati že davno oslabelo srce. Včasih ji je bilo tako slabo, da je omedlela. To je vznemirjalo {udi.sioova, da sta za mater nežno in vzorno skrbela. ■■■■•■■■•■•■■i ■■■•■■■■■■■■■■i 13 GUERNICA IN PICASSO ... 26. aprila 1937 je bil ponedeljek in za Guernico, mestece s 7.000 prebivalci v baskovski provinci Vizcaya, tržni dan. Kmetje iz bližnje okolice so prinesli na trg svoje pridelke. Tedaj je bila fronta 30 km daleč od mesta. Okolica je že doživela nekaj bombnih napadov, sama Guernica še ne. Ob pol petih popoldne so cerkveni zvonovi naznanili letalski alarm. Deset minut kasneje so nad mesto priletela letala Heinkel 111, odvrgla bombe in zasula ulice s strojničnim ognjem. Nato so priletela letala Junkers 52 in kosila tudi begunce, ki so vdrli iz mesta. Vse do tri četrt na osem je vsakih dvajset minut privršala jata bombnikov in odvrgla smrtonosni in zažigalni tovor. Koliko ljudi je bilo ubitih, ni točno znano. Cenijo, da je umrlo 1.700 ljudi, sedemdeset odstotkov hiš je bilo porušenih. Znameniti sveti hrast, pod katerim so, kakor pravi izročilo, španski kralji prisegali, da bodo spoštovali pravice Baskov, je bil nedotaknjen. Guernica je takoj postala predmet razgretih mednarodnih prerekanj. Picasso je malo prej dobil naročilo, naj naredi stensko sliko za paviljon španske republike na pariški svetovni razstavi. Slikar si je za svojo snov izbral razdejanje Guerni-ce. Slikar, ki se prej ni zanimal za politiko, je po razdejanju Guernice javno stopil na stran republike. Ali je bila Guernica hotena napaka španskih fašistov in njihovih zaveznikov? Goering je leta 1946 priznal, da je bila za Nemce poskusni objekt. Nemci so jo zavestno in namerno razdejali z bombami, da bi mogli klinično proučevati učinke takega ustrahovalnega napada. Ni pa znano, ali je bil Mola o tem bombnem napadu tudi vnprej obveščen. Guernica je bila, povedano v vojaškem žargonu, poligon za preizkus učinkovitosti fašističnega orožja, poligon torej, na katerem so „merili“ tudi psihološki učinek španskega ljudstva. Podobnih Guemic bi lahko našteli še nekaj, nič manj strahotnih in nič manj sramotnih za samopašnost zavojevalcev svobodoljubnih in antifašističnih Špancev. Danes priznavajo, da bi Franco nikoli ne postal caudillo, ko bi ne imel za zaveznike Hitlerjevih in Mussolinijevih divizij, ki jim je bilo naročeno spraviti s Pirenejskega polotoka vse, kar je „rdeče“ in nevarno za špansko „demokracijo“, katoliško cerkev, mir v deželi. In prav v imenu teh gesel in „resnice“ so reakcionarji tudi pretentali svet okoli Društva narodov, ki se je imel za demokratičnega, v resnici pa je mislil reakcionarno. Tako vedenje Društva narodov gotovo ni hrabrilo španskega ljudstva na okopih za svobodo in človeka vredno demokracijo. Zato so se začele rahljati vezi, ki so ves čas, od upora generalov proti „komunistični“ republiki, združevale delavce in male kmete, voditelje v Ljudski fronti povezanih strank. To je bil tudi razlog — navajajo najrazličnejši pisci — da je v republikanskih vrstah izbruhnilo kapitulantstvo. Misel na kakršnokoli spravo s Francom je vzniknila predvsem potem, ko so z bojišč odšle interbrigade. Francov stroj je kot potuhnjena zver čakal na prvo priložnost, da dokonča že močno ranjeno republiko. In ta priložnost je, kot vemo, tudi prišla. .. SPOMINI MIHE POČRVINA Miha Počrvina je uniformo interbrigadista oblekel že leta 1936. V Španijo je odšel iz Francije, kjer je delal v rudnikih na žagah in pri najrazličnejših javnih delih. Rodil se je v družini malega posestnika v okolici Birčne vasi. Zemlja je dajala premalo, da bi bili vsi dovolj siti, zato jc že zgodaj iski zaposlitev. Do odhoda k vojakom se je preživljal kot priložnostni delavec v gozdovih, ko je slekel vojaško uniformo, pa tudi takih del ni dobil več. Zato je sklenil poskusiti srečo v tujini. Spomine na svoja španska leta mi je pripovedoval leta 1966 v svojem stanovanju ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, kjer je živel kot upokojeni direktor Zavoda za socialno zavarovanje. Pred upokojitvijo je opravljal pomembne dolžnosti. Umrl je pred nekaj leti v Novem mestu. »PREPRIČEVANJA" V TOULONU „Leta 1936,“ je pripovedoval, „je v južnofrancoskem trdnjavskem mestu Toulonu živela večja skupina jugoslovanskih delavcev. V Francijo smo prišli iz nerazvitih krajev. Bili so iz Like, Korduna, Hrvatskega Zagorja, Dalmacije, Šloveni-je. Zaposleni smo bili pri javnih delih, delali smo vodovode, kanalizacijo, ceste, vojaške utrdbe. Čeprav smo delali pri raznih delodajalcih in nismo stanovali skupaj, smo se dobUi vsaj ob nedeljah. Obujali smo spomine na domače kraje, govorili o družinah itd. Kajpak je obvezno prišla na vrsto tudi politika. O tedanji jugoslovanski politiki si nismo bili enotni. Še danes se spominjam,“ je Počrvina dejal po kratkem razmisleku, „kako hude in ostre besede so včasih letele. Razgretost so povzročali agenti in ljudje, ki so prišli k nam po navodilih jugoslovanskih konzularnih predstavništev." „Ko je Franco julija 1936 napadel špansko republiko, so se naši pogledi na politiko še bolj razbistrili. Takoj se je pokazalo, kakšnega prepričanja je kdo. Čeprav so se vladni in ustaški agenti trudili dokazati, da se je v Španiji začel boj proti internacionalnemu komunizmu, ki ogroža Evropo, so jim pokazali hrbet celo taki, ki so poznali za jugoslovansko politiko predvsem hvalo. Naj so agenti še tako „dokazovali“, kako da je pravičen Francov upor, da se borijo proti „komu-nističnemu nasilju" itd., so vendarle ostali brez besed, ko smo jim vrgli v obraz podatek: da je v Madridu eno samo popoldne padlo 2.400 ljudi. Redno smo prebirali francoske časopise in bili na tekočem o dogodkih v sosednjih državah. Navduševale so nas vesti, ki so sporočale, da Španci, čeprav goloroki, hrabro odbijajo Francove napade in zavzemajo falangistične vojašni-ce.“ Med delavce seje kmalu zavrtalo vprašanje, kako bi pomagali španskemu ljudstvu v b /> / štiri izhodne daljnovode. April 1979 je kajpak f J >>S\ še da,efi' pred izvajalci je še ogromno dela. Pot f v Jf \ Pa vodi le naprej! Po prvotnih pomislekih in I f J J poznejšem navdušenju so se ljudje ob krškem J ' I delu Save nekako streznili, sprijaznili z dej- ( I stvom, da v njihovi bližini sredi sadovnjaka raste v“*^' — nenavaden sklop železobetonskih zgradb, v ka- terih bodo učene naprave rojevale električni tok. Ne bega jih več beseda ,jedrska", saj je N. \ z'' 'N "n. docela očitno, da ne gre za nikakršno atomsko \ f ) f \ bombo, kakor se je slišalo z nepoučenih strani, j/ JI j| ( ^ ^a Nahodu, kjer so JE tako rekoč vsakda- J\ // l Jl v____/ njost, se od časa do časa še sproži plaz očitkov J \ V J V zoper JE, češ da so velika nevarnost za onesna- S ><■. / \ _ževanje vode in zraka, da so brez prihodnosti, J ker bo baje čez desetletje ali dva zmanjkalo V y urana. In podobno! Strokovnjaki, ki gradijo krško JE, take očitke sproti pretehtajo in jih zavračajo kot neute-Podrobneje smo o tem pisali v časniku sredi meljene. Jedrska elektrarna v Stari vasi bo zgra- marca letos in tedaj tudi nakazali osnovne zna- jena tako, da bi brez posledic prenesla potres čilnosti tega ali onega, kar sodi v sklop jedrske devete do desete stopnje; torej precej močnejše elektrarne. Največjo pozornost je pritegnila 61 premikanje tal, kot je predvideno za območje, metrov visoka reaktorska zgradba. V tej bo na katerem stoji. 12 m visoka in 3,70 m široka reaktorska poso- Železobetonskega oklepa okoli reaktorske da, tako rekoč srčika cele elektrarne, saj bodo v posode ne bi prebilo niti strmoglavljeno letalo, njenem jeklenem osrčju uranove tablete v kera- med varnostne ukrepe pa sodi tudi to, da 500 m mičnih palicah sproščale potrebno energijo za okoli središča reaktorske zgradbe ni dovoljeno segrevanje vode, katere para bo poganjala turbi- graditi stanovanjskih in industrijskih objektov, v ne- pasu nadaljnjih 1000 m pa so dovoljeni le more- bitni industrijski obrati. NI ATOMSKA BOMBA! Glavni dobavitelj opreme za krško JE je ame- riška firma VVestinghouse, ki je po svetu zgradila Tokratna in bodoča, gotovo čedalje večja po- že okoli sto jedrskih elektrarn, to je več ko do-' treba po električni energiji v Jugoslaviji je nare- volj za temeljite preizkuse, zato njeni strokov- kovala gradnjo krške JE, enako tudi načrto- n|aki zagotavljajo, da je izključeno vsakršno vanje še treh, ki bodo predvidoma nekje na radioaktivno onesnaževanje Save in ozračja. Hrvaškem, v Makedoniji in Vojvodini. Že dan- Merjenja v Združenih državah Amerike so celo pokazala, da je v običajnem zraku več radioaktivnosti kot pa v vodi, ki jo uporabljajo JE. Vodo Save bo JE imela za hlajenje le, če bo pretok reke nad 100 m3 na sekundo, sicer pa bosta na voljp dva hladilna stolpa. Toplota uporabljene vode ob izlivu v Savo ne bo smela presegati za 4 stopinje Celzija toplote vode nad izlivom. Pri izlivu Krke v Savo toplotni presežek ne bo smel biti večji od dveh stopinj, enako tudi Save na hrvaški strani. Četudi gre za majhne toplotne razlike, pa strokovnjaki vseeno še ne morejo natančno predvideti, kakšne posledice bo to imelo za podnebje in rastlinje v tamkajšnjih krajih. KAJ PA URAN? Raziskave v rudniku na Žirovskem vrhu, ki spada v t.i. „paket" prve jugoslovanske jedrske elektrarne, so pokazale, da je urana za najmanj celotno dobo obratovanja krške JE, to je za okoli 40 let, morebiti pa celo še za eno jugoslovansko JE. Zanimiv je podatek, da se smatra za še zadovoljivo uranovo rudo tista, iz katere je moč pridobiti vsaj en odstotek čistega urana; žirovskovrška ruda pa je bogatejša. V Jugoslaviji trenutno razsikujejo še nekaj najdišč uranove rude, po prvih podatkih, ki mejijo bolj na ugibanja, pa gre za rudo slabše kakovosti. Bodi dovolj! Gradnja krške JE je v polnem zamahu, delovni kolektiv si prizadeva nadomestiti štirimesečno zamudo in sproti rešuje morebitne težave, bodisi pri nastanitvi delavcev, pri gradnji ali uvozu materiala. Ker smo že pri uvozu, omenimo še, da bodo za JE do Reke z ladjo pripeljali zelo obsežne in težke dele. Za varen prevoz, ki bo trajal več tednov, po cesti do Krškega pa bodo morali učvrstiti prenekateri cestni mostiček in še kaj.' D. R. Najbrž ni bilo in ni veliko gradbenih objektov na Slovenskem, o katerih bi se toliko govorilo in pisalo kot o prvi jugoslovanski jedrski elektrarni, ki v Stari vasi pri Krškem že raste ko goba po dežju. Tudi Dolenjski list je priobčil dokaj zapisov o tem gradbenem orjaku, ki je posejan z žerjavi vseh velikosti, domala poldrugi tisoč delavcev različnih poklicev pa mu streže na vseh koncih in krajih. SRČIKA JE Malokje se hkrati gradi toliko in tako obsežnih objektov kot pri JE na Krškem polju: reaktorska, turbinska, kontrolna in pomožna zgradba pa zgradba za gorivo in cirkulacijski kanal se že kažejo v grobih obrisih, na gradnjo pa še čakajo jez na Savi, hladilna stolpa, poslovna zgradba in še kaj. DOLGIH 14 LET 45 NOGOMETNIH LET • Pisalo se je 10. septembra 1931, ko se je peščica fantov, v glavnem rudarjev, odločila, da bodo ,,pašniško" brcanje usnja zamenjali z organiziranim nogometom. Za takratne razmere so si Črnomaljci zastavili skorajda neuresničljive načrte, toda izpeljali so jih malone v celoti. Zavoljo tega bodo čez mesec, natanko 7. avgusta, pripravili v počastitev krajevnega praznika „no-gometni večer". Prizadevni organizatorji — do sedaj so pripravili v počastitev 45-letnice svojega kluba vrsto uspelih prireditev — bodo za ljubitelje dobre nogometne igre pripravili na rokometnem igrišču paleto srečanj. Razen nekaterih odličnih moštev se bodo v malem nogometu sladokuscem predstavili mojstri, ki so svoje navijače spravljali na noge že pred drugo svetovno vihro. Črnomaljski veterani obetajo, da bodo krepko namučili ljubljanske vrstnike, prav tako tudi bratje VVeiss, ki se bodo pomerili s hrvaškimi Puljaki. Pravzaprav Črnomaljci na najbolj priljubljeni šport ne bodo pozabili tudi med poletjem. V avgustu se namreč Belokranjcem obeta nekaj zanimivih tekem. Gledalci bodo lahko videli srečanja z vedno neugodnimi Kočevarji in Novo-meščani, v jeseni pa bodo na nogometnem igrišču na Loki prikazali svoje zvezno-ligaške sposobnosti tudi ..zmajčki", ljubljanska Olimpija. Številne klubske proslave bo NK Bela krajina zaključila v oktobru, ko bodo njeni člani pripravili'razstavo klubske dokumentacije in slik, novembra pa bodo v prosvetnem domu na zaključni svečani akademiji razvili klubski prapor in podelili priznanja igralcem in dolgoletnim ter zaslužnim nogometnim delavcem. Prav zanimivo bi bilo vedeti, zakaj ime ,,The Rolling Stones" tako razburka mladino. In zakaj imajo mladi v mislih vedno Altamont, smrt Briana Jonesa, šminkanje Micka Jaggerja, kupe denarja, sladko življenje ... In zakaj ljudje še vedno govore, da so ,,Stonsi" najboljši, nepogrešljivi, najlepši, po drugi strani pa tudi najslabši in grozni? Nihče pa se ne vpraša, kdo so sploh ti ,,The Rolling Stones", ki že 14 leto burkajo in šokirajo množice ljudi na koncertih po vsem svetu. Povrnimo se nazaj v 60 leta, pa bomo lahko dobili odgovor na marsikatero vprašanje. V žarišču mladih Evrope — Londonu je bil takrat v modi tako imenovani „beli blues". Znani glasbenik Aleksis Corner je bil takrat pobudnik novih struj in njemu podobni mladi fantje so vzklikali: ,,Če zmore to Corner, bomo pa tudi mi . . Stalnih skupin v glavnem še ni bilo — po predmestjih večjih mest pa so vadile manjše skupine dolgolasih fantov. V provinci, Dart-fordu, so Mick Taylor, Keith Richard in Mick Jagger že pričeli s prvimi nastopi. Po Evropi se je „brez strehe nad glavo" potepal plavolasi Brian Jones, v Londonu pa sta Charlie Watts in Bill Wyman doživljala ognjeni krst. To je bilo še obdobje glasbenikov zanesenjakov. O kakšnem „show—bussinesu" še ni bilo nikakršnega sledu. Fantje so se ukvarjali z muziko le zaradi — muzike. Čudna so pota usode. Dve leti kasneje je bil skelet bodočega tako slavnega ansambla že znan in „The Rolling Stones" so pričeli svojo bliskovito kariero. Leta 1964 nastane čudovita pesem ,,Tell me", leta 1965 ..Satisfaction", leto kasneje ,,Have you seen your mother baby". 1967 je preplavila svet „Let’s spend the night together". naslednje leto pa „Jumpin Jack Flash". Sledila je pesem „Honky Tonky Woman", pred tremi leti tako popularna ,,Angie" ter lani uspeli album „Made in the Shade". To so z nekaj stavki orisane glavne razvojne smeri „Stonesov". Bogovi so, in prav tako tudi smrtniki, v istem dahu. Močni so in slabi, okrutni in nežni, privlačni in odurni, toda vedno pošteni, saj hočejo s svojo umetnostjo obogatiti naš danes, naš včeraj in naš jutri. In prav zaradi tega me malo moti, ko so v srcih mladih ,,Rollingi" zasloveli le po shovvu, aferah in drugih, lahko bi rekli neumnostih, katerih je sedanji zabavnoglasbeni svet poln. Kako lepo bi nekega dne bilo, da bi se glasbeniki spoštovali zaradi muzike, slikarji zaradi slik in pesniki zaradi svojih verzov — brez vmešavanja ostalih momentov, ki nimajo z umetnostjo nič skupnega. Da pa ne bi ostali le pri frazah, se bomo lahko o vsem prepričali v živo, saj bodo imeli ,,The Rolling Stones" dva koncerta v Zagrebu, in sicer 21. in 22. junija letos. MIHAGOŠNIK Na tedanjem avstrijskem, to je slovenskem delu nove železniške proge med Novim mestom in Metliko oziroma Kolpo, kjer je proga prešla na Ogrsko, to je na hrvaško stran dvojne monarhije, so zgradili tudi sedem lepih in še za sedanje čase prav razkošnih postaj, če odmislimo prav tako lična postajališča in čuvajnice. Skoraj bi mogli trditi, da so bile to po svoji zasnovi.najlepše postaje v Sloveniji, močno pa so pridobile na svoji prikupnosti in lepoti z, da tako rečemo, hortikulturno ureditvijo okolice, zlasti njihovega lica, ki je bilo na očeh potnikov. Postajno osebje, pravzaprav vsi prebivalci teh postaj so prav tekmovali, katero bodo domisel-neje in izvirneje uredili in okrasili. Na vsaki postaji se je navadno izdvajal železničar ali svojec iz železničarske družine, ki je bil posebno privržen ljubitelj in poznavalec narave, dreves, cvetja, pa je prevzel vodstvo in poglavitno skrb za to vsakoletno delo. Cvetlične grede raznih oblik — največkrat so imele obliko kroga ali elipse, bile pa so tudi prav nenavadno oblikovane— ki so jih največkrat utrdili in ogradili z grobo klesanimi kamni, ki so jih imeli največkrat na voljo v izobilici kar v neposredni bližini postaje, so bile v času cvetenja pravo razkošje barv. Poseben ponos postaje so bile vrtnice, ki so jih navadno vzgojili s cepljenjem izbranih cepičev na divjakih, presajenih iz bližnjega gozda. S kakšno ljubeznijo in prizadevnostjo je Ivan Bizjak, kretnik v Rožnem dolu, šaril po hostah in iskal najprimernejše divje vrtnice, jih ob času skrbno presajal v postajne grede in jih cepil s cepiči, ki jih je pridobil z zamenjavo ali pa so mu jih prinašali občudovalci, prijatelji železničarji in drugi! Na postaji Uršna sela—Toplice je bil poglavitni pobudnik njene lepotne ureditve dolgoletni načelnik postaje Miha Sušnik. Mimo cvetličnih gred, sadnega drevja, kakšnega okrasnega predmeta in podobnega, kar je bilo večidel na vseh teh postajah, je zasadil na prostoru med pomožno postajno zgradbo in skladiščem brezo, bor, smreko, jelko, morda še kakšno tipično drevo iz bližnjih gozdov, pa je tako ta postaja z leti, ko so drevesa porasla, imela še prijeten par-kič s klopicami in z bogato senco v vročih poletnih dneh. Niso zaman postaji Uršna sela prisodili prvo mesto v ..tekmovanju" postaj v Sloveniji, to je na območju ljubljanske železniške direkcije, v najprimernejši lepotni ureditvi postajnega prostora. Ne vem, katero mesto v tej tekmi so zasedle sosednje postaje Birčna vas. Rožni dol in Semič, vsekakor niso kdove koliko zaostajale za prvakinjo s hudomušnim vzdevkom v železničarskem žargonu — Urško veselo! um muc um iiomsu M___________ Poglavitno poslopje na teh postajah kot' pač na vseh postajah je osrednja zgradba s prometno pisarno, veliko potniško čakalnico, s peronom in s stanovanjem za načelnika postaje. Desno od nje je enonadstropna stanovanjska hiša s štirimi stanovanji za prometnika in kretnike, z leve pa spet pritlično pomožno poslopje s stranišči za moške in ženske, shrambo za ročne signalne naprave ter signalne in druge svetilke, petrolej, čistilna olja za kretnice in drugo, ki so ji rekali Jampisterija" (ime je očitno izhajalo iz nemške besede ..Lampisterei", kar pomeni shrambo za ..lampe"), pa z drvarnico za drva in premog za ogrevanje službenih prostorov; v tej zgradbi je tudi pralnica in krušna peč za postajne prebivalce. Snovalci teh postaj tudi niso pozabili v skrbi za čim lagodnejše življenje njihovih prebivalcev na lično zgrajene lesene hleve pri stanovanjski hiši; vsak hlev je imel stajo za koze, ovce ali drugo drobnico, tudi neprevelika krava mlekarica je utegnila prebivati v njej, svinjak, kurnik in senik oziroma steljnik. Postaja Rožni dol ni imela skladišča pa sprva tudi nakladalne rampe ne, ker so graditelji železnice pač presodili, da odmaknjenim in preprostim zaselkom v dolini ne bo nihče pošiljal kdove kakšnih pošiljk, pa tudi prebivalci doline ne bodo ..zasipali" postaje z vrečami, zaboji in drugim tovorom, za kar bi rabili posebno skladišče. Pozneje, okoli leta 1930, so tudi v Rožnem dolu zgradili posebno nakladališče za drva in hlodovino predvsem iz bližnjih gozdov Peščenika. Pač pa se je mogla samotna postaja Rožni dol ponašati kot ,.pomembno" železniško križišče! Odtod so namreč speljali v osrčje gozdov Peščenika, vzhodno od nje proti Gorjancem, ozkotirno gozdno železnico. Nedaleč od zaselka Gornje Laze so lesni podjetniki sredi izkrčenega gozda zgradili parno žago in izdelovalnico furnirja oziroma furnirnih plošč Radoho, pa so po tej železnici prevažali na železniško postajo predvsem njene izdelke in jih tam pretovarjali na lastnem nakladališču v železniške vagone. Nasproti radoškega nakladališča, na zahodni strani železnice pri njenem izhodu iz Rožnega dola proti Semiču, je bilo še eno postajno „na-selje" s pritlično čuvajnico z dvema stanovanjema in prav tako s pripadajočima hlevoma in vrtovoma. Tam je bilo še dolgo leseno skladišče za hrambo gradiva za vzdrževanje proge, pragov, vijakov, tračnic in drugega s prizidkom, v katerem je bila pisarna vodje progovnih delavcev na tem delu proge in nadzornika proge, kadar se je mudil v Rožnem dolu; vhodna vrata v pisarno so imela tudi okence za izplačilo delavcev. Toda pisarna kmalu ni rabila nikomur več, kot je z leti do današnjega dne še marsikaj izumrlo na teh postajah. Nekaj časa je v njej še stanoval upokojeni železničar Milost, za naše otroške pojme odmaknjen čudak in samotar, ki smo se ga po malem bali in izogibali, čeprav nismo imeli za to prav nobenega utemeljenega razloga; njegova navidezna odmaknjenost od ostalega postajnega življa je v naših otroških dušah preprosto zasnula to krivično razpoloženje. V čuvajnici sta stanovala čuvaja s čuvajnice 24. Štiriindvajset je bila stalna čuvajniška postojanka (lesena, svetlo rjavo prepleskana utica) pred severnim vhodom v predor Laze med postajama Uršna sela in Rožni dol, kjer sta se na vsakih 24 ur menjavala čuvaja iz Rožnega dola. Z normalizacijo razmer po prvi svetovni vojni s hkratnim upadanjem pomembnosti dolenjsko-belokranjske železnice med Ljubljano in Karlovcem so z leti med raznimi varčevalnimi in drugimi ukrepi ukinili tudi nekatere manj potrebne čuvajnice. In tako je lepega dne vzelo tudi štiri-indvajsetico; kakšno leto zatem je na ravninici pred skalnim vsekom pred predorom še samevala in polagoma umirala zapuščena lesena hišica, nakar jo je pobralo; nekomu je pač rabila za gradivo ali pa jo je v prihodnji zimi pokuril. V spominu so mi ostala imena čuvajev s štiriindvajsete: Gerk in Makuc, zlasti pa Černigoj, zakaj ta je imel šest otrok, večidel mojih vrstnikov. Lado je bil že fant, dolg in suh, za nas že odrasel, ki je prihajal le od časa do časa domov, nato je bila Valerija, klicali so jo Lerka ali Leri-ca, ki je bila prav tako za nas, najmlajše, že dekle, čeprav je bila šele najstnica prvih let; nato nekako enaki kot bi bili dvojčici, čeprav si nista bili kdove kako podobni, šepasta Olga in Fančka, pa čisto moj vrstnik Slavko in kakšno leto, dve mlajši, pravi dobrodušni debelinko Milan. Če smo se zbrali še vsi postajni - pri nas smo bili trije, pa Bizjakov Mirko, s katerim sva si bila narazen samo mesec in pol, Tomažičeva Tončka, ki je bila pravzaprav že dekle, Merču-nova Olga, ki je bila po menigitisu ali kakšni drugi otroški bolezni tako rekoč hroma, pa se je mogla premikati samo z berglami, in hčerka po-stajenačelnika Žumrova Mira — nas je bilo že kar lepo število. Oče (Anton Polič) je bil kot mlad, štiriindvajsetleten prometnik premeščen v Rožni dol iz Grahovega ob Bači nekje v drugi polovici 1917. leta; premestili so ga z izpostavljene postaje na italijanski fronti iz zdravstvenih razlogov. Pred dobrim letom je namreč kot avstrijski frontni vojak, topniški podoficir, prebolel tifus — le za las je ušel smrti, saj so mu v celovški bolnišnici sestre že prižgale svečo v zadnje slovo — pa mu je to pustilo trajne posledice; čeprav je bil kar postaven mož, popred vedno zdrav, je bil po tej težki bolezni venomer občutljiv na pljučih. Ko so ozdravljenega odpustili iz celovške bolnice, ga niso več napotili za njegovim topniškim oddelkom, ki so ga medtem že premestili s Karpatov z ruske fronte na italijansko fronto na Primorskem, temveč nazaj v železniško prometno službo v Grahovo ob Bači, ki je bilo takrat zadnja postaja pred bojno črto na tem delu italijansko-avstrijskega bojišča. Bili so tako rekoč na sami bojni črti, zavarovani sicer pred sovražnim topništvom, ker so bili v Baški grapi v mrtvem kotu, pridno pa so jih obiskovali italijanski bombarderji Caproni v prizadevanju, da z letalskimi bombami poškodujejo kakšen važen objekt na tej nadvse pomembni železniški progi v neposrednem sovražnem zaledju. Naporna služba pa stalna duševna napetost zaradi te izpostavljenosti, saj se je moral z družino včasih vsak dan večkrat umakniti pred sovražnimi leta- li v klet postajne stanovanjske hiše v upanju, da bodo kletni oboki zadržali bombo, ki bi padla na hišo, so spet narahljali njegovo zdravje, zato je zdravnik predlagal nujno premestitev na postajo z mirnejšim okoljem in z dobrim zrakom. Izbrali so Rožni dol. V 5. stoletju so Maji še živeli v južnem delu Srednje Amerike, nato pa so nenadoma zapustili t.i. Staro državo z mogočnimi piramidami in terasastimi stavbami. Preselili so se na sever in njihove mestne državice so poslej segale s kamnitih planot yucatanskega polotoka do Hondurasa in vročih nižin Gvatemale. Na teh neusmiljeno pustih območjih, kjer je neploden kraški svet obdajal bujen pragozd, so v bližini vodnih izvirov postavili čudovite palače in k nebu dvigajoče se piramide, mesta so zgradili enako razkošno kot v krajih, ki so jih zapustili. Vzcvetela je mogočna kultura, dežela Majev je postala ..Grčija Novega sveta". Maji so bili odlični poznavalci astronomije, njihov koledar je bil naravnost sodoben, znali so izračunati poti nebeških teles, svečeniki so začudenim vernikom napovedovali sončne in lunine mrke; Maji, ki niso poznali ne kolesa ne pluga ali tehtnice, so iznašli zapleteno pisavo in matematični pojem ničle. Njihova metropola je bila Chichen Itza. Kakor je dandanes skrivnost vzrok, zakaj so Maji zapustili Staro državo, tako je odet v tančico skrivnosti tudi njihov propad. Mesta in svetišča so nenadoma opustelaše pred prihodomšpan-cev v 16. stoletju, pragozd je prerasel umetniška dela, mogočne spomenike kulture Majev. Nič koliko teorij o propadu Majev so že postavili učenjaki, najnovejše raziskave njihove arhitekture in napisov pa so razbile podobo Majev kot miroljubnega, preprostega kmečkega ljudstva, ki je sredi pragozdov v svetiščih izvajalo za- pletene verske običaje, čedalje bolj postaja očitno, da so bili Maji bojevito ljudstvo, ki mu niso bili neznani vojni pohodi in trgovina s sosednjimi indijanskimi ljudstvi. JAREK OKOLI MOSTA Nesporno je, da so se številni Maji lahko preživljali le z visoko razvitim poljedelstvom. To dokazujejo ostanki obsežnih terasastih nasadov na hribovitih področjih in dvignjenih polj, nekakšnih umetnih rodovitnih ravnin, na katerih so Maji sadili poljščine v času, ko so bile nižine poplavljene. „To vseeno ne pomeni, da niso bili Maji že zelo zgodaj zapleteni v vojne," trdi arheolog Joseph W. Bali, ki je odkril z gozdom porasle ruševine mesta Bečan na Yucatanu. Mesto obkroža izsušen jarek, ki je bil pred stoletji napolnjen z vodo, torej ovira napadalcem Slednji so kljub jarku osvojili in požgali mesto, saj je Bali izkopal tudi zoglenelo tramovje in kosti. Pred desetletji so učenjaki govorili o „državi Majev", dandanes pa jih le še malo verjame, da je enotna državna tvorba sploh kdaj obstajala, saj dognanja kažejo, da se je jezik Majev kmalu razcepil v številne različice, pa tudi arhitektura in umetnost sploh sta ubrali različne poti. Nerazdružno je Maje povezovala le vera. Najdbe dokazujejo, da so Maji živeli v nenehnem strahu pred koledarjem, ravnati so se morali po zapletenih časovnih izračunih svečenikov, ki so SKRlUnOSTEn PROPAD predvidevali ugoden čas za vse odločitve v življenju ljudi. Časovna obdobja so častili po božje, osnova njihovih verskih prepričanj pa je bila astrologija. „lmeli so natančne metode za opazovanje zvezd," pravi raziskovalec sir Eric Thompson. Točno so izračunali obhodne dobe Venere. Maji so častili številna božanstva. Gospodarja neba, boga Itzamna, so običajno prikazovali kot ostarelega modreca. Kinich Ahau, bog sonca, je vladal dnevu. Ah Puch pa kraljestvu umrlih. Se posebno so častili Chaca, boga dežja, od katerega je bila odvisna žetev. Da bi se jih bogovi usmilili, so jim Maji darovali ljudi, vojne ujetnike in kmete. Grozljiv daritveni obred se je končal tako, da je svečenik s kremenčevim nožem prerezal prsi žrtve in iztrgal še bijoče srce. BOGATI IN REVNI Mehiški zgodovinar in antropolog Alfredo B. Vasquez dokazuje, da so se Maji delili v dve skupini: v manjši so bili svečeniki in poglavarji, ki so se spoznali na astronomijo, arhitekturo, umetnost in tehniko; tem pa je bila podrejena večina, ki jih je morala zalagati z vsemi življenjskimi potrebščinami, skratka, skrbeti za njihovo ugodje. Sledi blišča skupine razumnikov so našli v ruševinah svetišča Palenqueja, ki je bilo središče zahodnega mejnega področja dežele Majev. Stolpi in piramide svetišča so se vlekli 11 kilometrov vzdolž gozdnega slemena, okoli dva ducata gradenj, kolikor so jih izkopali do danes, pa je razkrilo umetnine, ki jih ni moč najti nikjer drugod v Srednji Ameriki. Najbolj znamenita je grobnica v „Templju na pisov"; v njej je našel počitek poglavar, ki je umrl 694. leta. Piramidni grob je nenavadno podoben grobnicam egipčanskih faraonov. Kot ob Nilu so se tudi v Novem svetu grobarji potrudili in z iznajdljivimi ukrepi onemogočili vstop k umrlemu. Se tako bleščeče razvita kultura ni mogla rešiti Palenqueja, propadel je v 9. stoletju, v razponu nekaj pokolenj pa je enaka usoda doletela tudi druge mestne državice Majev. Propad se je začel na mejah in se širil v notranjost, dokler ni zajel tudi metropole Chichen Itzo, kjer sveti vodnjak še dandanes predstavlja misel: „Nič dežja — nič koruze — nič življenja!" Za propad kulture Majev raziskovalci naštevajo vrsto vzrokov, med drugimi tudi sovražne vpade, epidemije, potrese in orkane, v zadnjem času pa se kaže za najbolj verjetni vzrok preveliko obdavčenje kmetov. Thompson in Vasquez trdita, da so odločilno vlogo pri propadu odigrali kmečki upori. Razkorak med svečeniki in poglavarji na eni in kmeti na drugi strani se je nenehno večal, rastoče zahteve prvih so postale neznosne, zato se je preprosto ljudstvo uprlo, četudi je bilo njegovo edino orožje številčnost. Najbrž so svoje gospodarje pomorili kar z golimi rokami. Nato je kajpak sledil nujen propad, saj neuko ljudstvo ni znalo najti poti naprej. BREŽIŠKI pomuiDi UEtno pommo Gotovo niso pretiravali tisti, ki so v dneh .^renske pomladi" trdili, da so Brežice najlepše, naj-srikupnejše in najgostoljubnejše mesto v Sloveniji. Tako so zatrjevali celo obiskovalci iz Velenja, iz kraja, kamor so izletniki vrsto let romali Dbčudovat urejenost okolja: „Toda pri vas se sta-o prepleta z novim, to pa daje mestu poseben iar, pestrost in živahnost. Imate mogočen grad s :olikimi lepotami, da človek brez besed obstrmi ob njih." Brežicam in drugim krajem v občini je stopnjevalo prikupnost razpoloženje ljudi, ki so živeli s prireditvijo. Razstavo in vse priprave nanjo je spremljal delovni zanos občanov, od organizatorjev do načrtovalcev in izvajalcev. Samo učenci osnovne šole bratov Ribarjev so za ureditev okolja žrtvovali šest tisoč prostovoljnih delovnih ur. Njihovemu zgledu so sledjli srednješolci, člani hortikulturnih, turističnih in številnih drugih društev. Prizadevnost je bilo opaziti na vsakem koraku in z naštevanjem zaslug bi zagotovo komu naredili krivico, ker bi ga nehote izpustili. Delovna vnema v okoliških krajevnih skupnostih ni bila nič manjša kot v mestu. Tudi na podeželju so se potrudili, da gostov ne bi razočarali, da bi jih lepote posameznih krajev in gostoljubnost domačinov še večkrat pripeljala mednje. Sprememba v odnosu do okolja je prinesla Brežicam trajne vrednote: pomlajen grad, urejene parke in zelenice, obnovljena hišna pročelja in gladek asfalt na ulicah. Skozi obstoječe navade se je prebila nova miselnost, želja po ohranitvi ravnovesja z naravo, prepričanje, da smo sami svoje sreče in lepot okolja kovači. Sodelovanje občanov na vsakem koraku je dalo prireditvi ..Hortikultura 76" pečat prisrčnosti in neposrednosti, nekaj, za kar so obiskov likih industrijskih cvetličnih razstav po svetu prikrajšani. Ta prisrčnost se je še posebej odražala v nedeljskem sprevodu cvetja, ki je skušal prikazati pristno navezanost človeka na naravo, na zemljo, ki mu daje cvetje in plodove. Središče pozornosti je bil seveda brežiški grad, kamor je Agraria privabila največje jugoslovanske gojitelje cvetja. Zveza hortikulturnih organizacij f pa številna društva in druge razstavljalce. Na blizu 2500 kvadratnih metrih razstavnega prostora je cvetje smiselno dopolnilo muzejske zbirke s spri-kazom kulturne dediščine Posavja od davnine do današnjih dni. „Ti široki zidovi, ki hranijo skrivnosti mrtvih rodov, in dragoceni muzejski predmeti," je dejal Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL, ob otvoritvi razstave, so s cvetjem in ikebano dobili kot v kresni noči moč posebne govorice in še intimnejši stik z obiskovalci. Brežiški grad in muzej v njem pa nam resnično lahko veliko povesta. Nič namreč ni bilo prizaneseno ljudstvu v zgodovini trpljenja in boja v krajini ob zeleni Krki in Savi. Morile sojih kuge in bolezni, njihove vasi in naselja so pustošile velike povodnji in hudi potresi. Stoletja so morali slovenski ljudje v Posavju kljubovati turškim napadom, hkrati pa so bili izpostavljeni izkoriščanju in teptanju nemškega nacionalizma — najprej fevdalne gosposke, potem tujih kapitalistov in njihovih valptov, vse do usodnega leta 1941, ko so nacisti preselili petnajst tisoč naših ljudi v 150 nemških taborišč. Fašistični teror je bil na sami meji takratnega nemškega rajha najhujši in okupator je brezobzirno kruto zatiral vsako iskro narodnega ponosa in upora. V tistih časih se je smrt utrudila do smrti in prav je, da posvetimo to lepo cvetje tudi spominu vseh teh žrtev, spominu kmečkih puntarjev, padlim partizanom Krške in Brežiške čete, borcem legendarne Štirinajste divizije, talcem in umrlim v taboriščih in ječah, pa tudi slavi šestih tisočev kozjanskih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so s svojo zmago ustvarili temelje za ljudsko oblast in socialistično perspektivo." Vse to je razstava tudi uresničila. Marsikatero oko se je pretreseno v solzah zastrmelo v stotine kot kri rdečih nageljnov ob posnetkih padlih borcev, mrtvih talcev, aktivistov in vseh junakov, ki so nam priborili pomlad, svobodo . .. Cvetje je ovenelo, vtisi so ostali. Vpisna knjiga je ena sama hvalnica organizatorjem, muzeju, raz-stavljalcem, vsem, ki so vložili v razstavo svoje ideje, delo in prizadevnost. Obiskovalci izražajo presenečenje nad ambientom, nad izredno posrečeno kombinacijo cvetja z muzejskimi vrednotami. Sprehod skozi razstavo je bil za večino nepozabno doživetje. Nekdo je zapisal: ,;Čudovito vključena narava v ambient gradu poraja obžalovanje, da mnogi ne bodo videli teh lepot" Zanje so nekateri dejali, da so „podoba raja". Naj bi se torej uresničila želja, ki jo je v knjigo zapisal prof. France Vardjan: „Želim brežiški pomladi večno pomlad." JOŽICA TEPPEY mm mm mm wmm. CVET, UTRGAN OB ZORI Svoboda je bila že na pragu in sovražniki so spoznali, da so izgubljeni. Kljub temu pa so na primer v Suhi krajini še naprej napadali partizanske enote, saj so na ta način skušali pridobiti čas za izgradnjo utrjenih položajev in prometnih poti. Tako so 19. februarja 1945 vdirale sovražne kolone iz Strug proti Hinjam; ena od njih se je pritihotapila do Smuke, kjer je bil štab XV. divizije in pri njem tudi člana CK komunistične stranke Avstrije Willy Frank in Willy Hoeger. V bitki sta oba padla. Ko sta prihitela na pomoč Cankarjeva in XII. brigada, seje sovražnik umaknil. Med vojaškimi akcijami pa so belogardisti in drugi domači izdajalci počenjali grozodejstva nad civilnim prebivalstvom. V zadnjih mesecih pred osvoboditvijo je padlo v roke maščevalnim in obupanim belogardistom, ki so vedeli, da jim bije zadnja ura, veliko zavednih Slovencev, političnih delavcev in simpatizerjev Osvobodilne fronte. Med najbolj tragičnimi dogodki v tem času je nedvomno poboj celotnega borbenega aktiva SKOJ iz Žužemberka. Na ta dogodek spominja plošča, vzidana v pročelje žužemberške Iskre: ,,Na pragu svobode je bil zverinsko poklan borbeni aktiv SKOJ iz Žužemberka Čampelj Marija, sekretar OK Žužemberk, Dular Tilka, Drenšek Mimi, Fabjan Ivo, Hotko Ljuba, Hotko Sonja, Jerič Elka, Pirc Vera, Zalašček Ani, Černogoj Mara." Svoboda, ki se je vsa mlada kazala na obzorju, je za svojo ceno vzela še en težak dpvek: deset mladih življenj. Dekleta so bila stara med 15 in 25 let, ko so jih na zverinski način mučilj in pobili. samo on je ostal... Če bi med žrtvami, zapisanimi na tej plošči, poiskali družino, ki so ji v tistih dneh povzročili največ gorja, ne bi mogli mimo Hotkovih. Skojevki Sonja in Ljuba Hotko, stari 19 in 25 let, sta se znašli v ujetništvu skupaj s tretjo sestro, 16-letno Melito. Vse tri so domobranci mučili in pobili, vendar jim to grozodejstvo ni bilo dovolj: hoteli so še več krvi in so aretirali še mater Amalijo in očeta Alojza. Pobili so tudi njiju. Ker je v roški ofenzivi 1943. leta padel tudi brat Dušan, je od vse družine dočakal svobodo le Slavko Hotko, ki je bil takrat v Zagradcu. Hotko živi danes v Žužemberku in dela v tamkajšnji kmetijski zadrugi. Takole se spominja tistih dni: „Vedel sem, da je sestra Ljuba najbolj zagrizena skojevka. Dostikrat je nosila pošto v Ljubljano. Nekajkrat je morala iz Ljubljane na hitro pobegniti, ker so jo izdali. Zato mi je večkrat naročila: ,Grem v Ljubljano. Če me ne bo nazaj, veš, kje so stvari in kam jih moraš odnesti . . Sestra je bila domiselna: v podlogo na ramenu je navadno všila sporočila, ki jih je nosila v Ljubljano, tako da bi jo res težko odkrili. Zadnje mesece vojne sem živel okrog Zagradca. Zvedel sem za aretacije mojih. Da se pripravljajo hudi časi, mi je povedala že sestra Ljuba, ki se je dan pred aretacijo vračala iz Ljubljane, in me opozorila, naj se umaknem, da me ne bodo dobili beli. Mene sicer niso dobili, žal pa so dobili vse moje v Žužemberku. » Po aretaciji so belogardisti razširili govorice, da so vse zaprte poslali v delovne brigade. Ko pa so se po vojni začeli vračati iz koncentracijskih taborišč, naših ni bilo . . . Poizvedoval sem, šel sem celo v Ljubljano, pa nič. Sele prijatelj, s katerim sva bila skupaj zaprta na Rabu, mi je povedal, česar mi drugi niso hoteli, čeprav so bili skoraj prepričani: vse moje so pobili. Tako sem ostal sam: vsi moji pobiti, hiša uničena." hči je slutila smrt Februarja 1945 je bila pokončana vsa skojevska organizacija, ki je delovala na območju Žužemberka. Vero Pirc in Ljubo Hotko so poslali kot zastopnici mladine tega rajona na kongres AFŽ v Dobrnič. Kmalu zatem, oktobra 1943, sta postali sumljivi Nemcem Zaprli so ju, vendar so ju po nekaj dnevih zaslišanj izpustili. Ljuba Hotko je še po tem opravljala posle sekretarke, dokler ni prišla Marija Čampelj iz Smolenje vasi kot organizacijska sekretarka rajonskega odbora SKOJ. Vera Pirc je pisala dnevnik, v katerem je podrobno opisovala tudi delo skojevske organizacije, vendar pa se je žal ta dnevnik že med vojno izgubil; njena mati Ljudmila je v spomin na svojo hčer obdržala le še kito njenih las, nekaj obdelanih fotografij in nekaj pesmi, ki jih je Vera napi sala med vojno. Ljudmila Pirc, 8CMetna Žužemberčanka, ki je preživela enaindvajset bombardiranj in ki je s hčerko ves čas pomagala partizanom, saj je šlo iz njihove trgovine vse, kar je bilo potrebno, od materiala do denaija, pripoveduje o tistih krvavih dneh: ,,Vedno, kadar se spomnim na februar zadnjega leta vojne, mi prideta pred oči dva Veričina stavka: tisti, ko je rekla, kako bo lepo, ko ne bo več vojne, in tisti, ki je govoril o njenih črnih slutnjah, češ: ko me bodo prijeli, me bodo tudi ubili. Spominjam se, da so domobranci začeli aretirati 19. februarja, nadaljevali pa še naslednja dva dni. Mi smo takrat stanovali v Vehovčevem mlinu, ker je bila naša trgovina od bombardiranja močno porušena. Preden so obkolili mlin, v katerem smo stanovali, je domobranska posadka aretirala Ano Zalašček, mamo skojevke Anice. Ta je prihitela v mlin in zahtevala, naj mamo izpuste, češ da je ona tista, ki jo iščejo. Takrat so odpeljali tudi Verico, ki so ji sicer večkrat svetovali, naj se umakne, vendar pa je vedno le odkimala. Držala se je naročila padlega brata, ki ji je zabičal, naj ostane doma, ker je tu najbolj potrebna. Podivjani belogardisti so v tistih dneh aretirali veliko prebivalcev Žužemberka, zvečine mater in deklet. Odpeljali so Tilko, skojevko, a jim to ni bilo zadosti: prišli so še po njeno mamo Tilko Rojc, rojeno Dular, ki je imela v naročju najmlajšega otroka. Ko so ji ukazali, naj gre z njimi na ^ zaslišanje, je hotela iti z otrokom, pa so ji odvrnili, da bo prišla takoj nazaj in naj pusti otroka doma. Nikoli več se ni vrnila . . . Belogardisti pa so vzeli še Tilkino mater Ano: tako so v enem dnevu pobili mater, hčer in vnukinjo! Belogardisti so se znesli tudi nad vso Hotkovo družino, odpeljali, mučili in ubili so 21-letno zdravnikovo ženo Ljubo Debeljak in še in še. Morilci so govorili, da so vse aretirane skrivaj odpeljali v delovne brigade, a tega jim nismo verjeli. Na obeh bregovih Krke smo skrivaj iskali grobove žrtev. Znance in prijatelje sem prosila, da so mi pomagali pri iskanju njihovih grobov, a brez uspeha. Po koncu vojne smo začeli kopati tudi po strelskih jarkih na desnem bregu Krke. S Škinder-jevim očetom sva dvakrat poskusila, a obakrat brez uspeha. Ko sva kopala tretjič, sva naletela prav na roko moje Verice. Potem smo v jarkih odkopali še druge žrtve, pozneje pa so odkrili še eno grobišče za vasjo Cvibelj." Tako, kot sta pripovedovala o februarskih grozljivih dogodkih Slavko Hotko in Ljudmila Pirc iz Žužemberka, bi pripovedovali tudi starši, bratje in sestre ali drugi sorodniki padlih skojev- ^ cev: vendar si je težko predstavljati, kako naj bi z besedami popisali grozo, ki jo je doživela 15-letna Mimi Drenšek ali leto dni starejša Elka Jerič ali katerikoli drug mladinec iz vrst skojevcev, kot je težko opisati junaštvo 15-letne Ani Zalašček, ki je žrtvovala svoje življenje, da bi izpustili njeno mamo.. . Ti mladi, ki bi morali v tistih letih uživati lepote sveta, so izkusili samo hudo: namesto veselja trpljenje, namesto ljubezni - smrt. iskanje Tudi predsednica borčevske organizacije v Žužemberku Vera Vehovec se spominja dogodkov pred dobrimi 31 leti. Zelo živo ji je ostalo v spominu tudi iskanje žrtev in odkritje njihovih grobov. „Takrat sem stanovala v naši zidanici na Poljanah, saj je bila stanovanjska hiša bombardirana, j Vsak dan sem bila v stiku s skojevkami. Prihajale so v zidanico po opravkih pa tudi na pogovor. Še zadnji dan, preden so se začele aretacije in pomori, je bila pri meri Vera Pirc. Že čez nekaj dni sem tudi izvedela, da so vse skojevke pobrali. Slutila sem, kaj jih čaka . . . Ko je bilo vojne konec in je napočila svoboda, je bil prve dni ves Žužemberk v akciji. Ujeti dP mobranci so sicer vztrajno trdili, da so vse aretirane poslali vsdelovne brigade. A vmes so bili tudi namigi, da to ni res, da so vse pobili. Zato smo iskali grobove žrtev in po daljšem iskanju na obeh bregovih Krke so iskalci v strelskih jarkih našli prva trupla . .. Medicinske ekipe, ki so bile zraven, so lahko ugotovile, da so krvniki žrtve mučili, preden so jih ubili. Žrtve, ki smo jih našli v strelskih jarkih na desnem bregu Krke, smo pokopali 22. maja. To niso bile trupla vseh, ki so bili pred meseci aretirani, a zdaj so vsi vedeli, da ni verjetno, da bi kdo ostal pri življenju. In prav med pogrebom je prišlo sporočilo: našli smo še eno grobišče." To drugo grobišče, v katerega so med drugim zagrebli tudi celotno Hotkovo družino, so iskalci našli na Zajčevem zeljniku: na koncu vasi Cvibelj, v globeli med vinogradom in gozdom. To grobi- < šče je prav blizu današnjega spomenika žrtvam na Cviblju. Vehovčeva pravi: ,,Ena od sledi, ki so pripeljale do odkritja tega drugega grobišča žrtev, je bilo pismo, ki ga je pobegli domobranec Zajc pisal materi. V pismu ji je naročil, naj nikar ne orje zeljnika pod vinogradom. Sicer pa je že tako ali tako postalo sumljivo, da v času, ko je bila vsa plodna zemlja že obdelana, zeljni k sameva nezoran . . . Zasadili so lopate in na dan so prišla izmučena trupla pobitih žrtev. Tako se je do konca odkrila resnica o februarskih aretacijah in poboju." Na Cviblju nad Žužemberkom se pne proti nebu spomenik z imeni stotin in stotin padlih žrtev. Že ob prebiranju imen, ob tej množici mrtvih, človeka stisne pri srcu; z drugačnimi očmi začne gledati na svet okrog sebe. A morda človeka še bolj stisne pri srcu, ko gre pogledat na kraj, kjer so na skrivaj pokopali žrtve: nepokošena trava valovi v vetru in njeni srebrni lati se lesketajo v soncu. Življenje v pestrosti gibanja in barv je zraslo na prizorišču smrti, groze, nečloveškega. Pred tedni smo lahko prebrali, kako šo inšpektorji pri delu dobili preprodajalce čebulčka; toda to je bilo že spomladi, novomeška tržnica pa že dlje časa slovi, da je izrazito draga, gospodinje se pritožujejo, da izgublja nekdanje lice (in imajo kar prav): vse več je prodajalcev kiča, suhorobarskih in lončenih izdelkov, vse manj pa branjevk, ki bi prodajale stvari, ki jim je tržnica namenjena. Ker so branjevke in okoliške kmetice skoraj izrinjene s tržnice, ni prave konkurence in trije prodajalci Agroskopja in Gradinar loze krojijo cene po svoje. Tako je pogosto slišati po Novem mestu, gospodinje pa rade potožijo tudi nad izbiro v mesnicah, nad točnostjo tehtnic in nad računarskimi sposobnostmi prodajalcev. Vse to smo skušali preveriti v naši akciji. NAKUPI NATR2NICI Kaj smo kupili? V kiosku Agroskopja, kjer prodaja — kot je zapisano na izvesku — Dedžet Dželadin, smo kupili: en kilogram banan, pol kilograma jagod in dve papriki. Pri Janku Ivičiču^od Gradinar loze smo kupili en kilogram krompirja, pol kilograma paradižnika in pol kilograma paprik. Pri P. B. Mehdiju od Gradinar loze smo kupili en kilogram kumar in pol kilograma marelic. V kiosku Sadje — zelenjava na trgu smo kupili pol kilograma čebule. V mesnici kmetijske zadruge Krka na trgu smo vzeli pol kilograma govedine za juho. Potem smo skočili še v mesnico Mesnice in prekajevalnice Litija, za katero pravijo, da je v Novem mestu najbolje založena, in tam kupili pol kilograma svinjskih kotletov. Koliko smo dobili? Poudariti moramo, da prodajalcem nismo povedali ničesar drugega kot le to, koliko in kakšne stvari želimo! In koliko smo dobili? Namesto zahtevanega kilograma banan so nam dali pet dekagramov več, ne da bi nas vprašali, če lahko. Namesto kilograma kumar je prodajalec stehtal 20 dkg več in nas vprašal, če je lahko ma- lo več. Namesto pol kilograma govedine za juho smo dobili več, a nam tega mesar ni povedal drugače kot z računom. Namesto pol kilograma svinine smo prav tako dobili več mesa, ne da bi bili vprašani, če ga hočemo — kar smo kajpak morali plačati. LABORATORIJSKO TEHTANJE IN PRERAČUNAVANJE Vse, kar smo nakupili, smo odnesli v novomeški živilski laboratorij, kjer so nam stvari prijazno stehtali do grama natančno. Tehtanje je pokazalo naslednje: banan je bilo 1122 gramov, dve papriki sta tehtali 275 gramov, jagode 510, krompir 1037, paradižniki 536, paprika 482, kumare 1224, marelice 553, čebula 528, gavodena za juho 652 in svinina 844 gramov. Povedati je treba, da so povsod zaračunali v ceno tudi vrečko oziroma papir. Stehtali smo vrečko in ugotovili, da je treba od vseh tež odšteti po 9 gramov, kolikor tehta vrečka. Kljub temu odštevanju lahko trdimo, da smo povsod dobili dobro mero naročenega, z izjemo pol kilograma paprik, kjer smo bili prikrajšani za slabe tri aekagrame. Kako so računali? Najprej, kar je predvsem treba zameriti vsem prodajalcem: povsod tam, kjer smo kupovali več stvari skupaj, smo bili razočarani. Niti v enem primeru se ni zgodilo, da bi nam sproti povedali, koliko kaj stane, pač pa so nas seznanili le s končno ceno, ki jo je prodajalec mimogrede .^računal" na pamet. Za banane, dve papriki in jagode smo plačali 36.50 din. Cene dveh od treh artiklov so bile z velikimi številkami zapisane na vrečkah, te pa zataknjene med živila. Nikjer pa ni bilo zapisano, kakšne kvalitete so posamezna živila, čeprav bi bilo zlasti za jagode to prav priporočljivo. Bile so namreč v dokaj klavrnem stanju: pomečkane tudi nagnite. Banane so prodajali po 14 din, paprike po 35 — in prav za paprike na trgu ni bilo cene pri nobenem prodajalcu, kot bi se zmenili! — in jagode po 26 din. Prodajalec nam je po lastni oceni prodal 105 dkg banan, 25 dkg paprik in 50 dkg jagod. Vsega skupaj nam je dal 7 dkg preveč banan, 2,5 dkg preveč paprik in 1 dkg preveč jagod, ni pa upošteval teže vrečke. Zaračunal nam je 36,50 din, po cenah, ki jih je imel zapisane, pa bi nam smel računati 35,45 din; torej nas je ogoljufal za 1,05 din. Dinar na dinar pogača .. . Za krompir, paradižnik in papriko smo plačali 52.50 din. Ker prodajalec ni imel drobiža, mi pa prav tako ne, nam je velikodušno zaračunal okroglo 50 din, drobiž pa odpustil. Tudi Agro-skopje je imelo zapisane vse cene, z izjemo paprik, ki so jih prav tako prodajali po 35 din. Krompir je bil po 15 din, paradižnik pa po 35. Dobili smo slabe 4 dkg več krompirja, kot smo ga plačali, prav toliko več paradižnika in slabi dve deki manj paprike, kot smo je plačali. Če bi sešteli vse tri artikle in upoštevali še papirnate vrečke, ki nam jih je prodajalec prodal po ceni krompirja, paradižnika in paprike, potem smo si bot. Prodajalec je pa že vedel, zakaj nam je drobiž odpustil, saj bi smel tako ali tako računati le 50 dinarjev: če bi imeli drobiž, bi nam neupravičeno pobral 2,50 din. Na stojnici, kjer smo kupili kumare in marelice, smo morali najprej počakati, da je besna gospodinja izlila žolč na prodajalca: kup[la je bila dve jabolki in dobila še malo nagniti. „Če že plačam tako drago, potem zahtevam lepo blago!" je bila upravičeno ogorčena. Prodajalec pa je dokazal, da je mojster svojega poklica: najprej ji je znal prodati nagnita jabolka, da jih je gospodinja odkrila šele čez čas in jezna privihrala nazaj, potem pa ji je mirno dal dvoje svežih, bleščečih sadežev, nagnitih jabolk pa ni vrgel stran, kje pa! Mirno jih je postavil nazaj med druga jabolka. Gotovo je našel naivneža, da mu jih je podtaknil! Je pa res, da je bil ta prodajalec edini od vseh, ki nas je vprašal, če je lahko kumar malo več, kot smo jih naročili! Kumare so bile po 20 din, marelice po 32, mi pa smo plačali 40 dinarjev — preprost račun, ki mu ni delal preglavic, in pri denarju ni bil nihče oškodovan, le da smo dobili dobri dve deki več kumar in 5 dkg več marelic, kot smo jih naročili. Od presežka je treba le še odšteti dvakrat po 9 gramov za vrečki . . . Tudi v kiosku Sadje — zelenjava niso imeli težav z računanjem: pol kilograma čebule, ki je po 15 din, so nam zaračunali 7,50 dinarja, dobili pa smo skoraj tri dkg čebule več. Ko smo že pri tej trgovini, ni odveč zapisati, da se nad cenami na novomeški tržnici gospodinje dostikrat neupravičeno jezijo. Primerjava cen na tržnici in v kiosku Sadje — zelenjava je namreč pokazala, da je tržnica izrazito cenejša. Samo krompir so imeli v kiosku po 10,60 din, na tržnici pa po 15, vse drugo je bilo na tržnici cenejše in tudi izbira je bila dosti večja. Za primerjavo: paradižnik na tržnici po 35, v kiosku Sadje — zelenjava po 38,10, paprika 35 — v kiosku 36,70, marelice 32 — v kiosku po 34,40. Da je v Evropi v resnici konec krize z mesom, kot narn oznanjajo strokovnjaki, je najbolj lepo vidno v naših mesnicah, kjer se ponavljajo podobe iz zlatih časov naše živinoreje, ko je šla večina mesa v izvoz: na kavljih skoraj ni nobenega mesa več... Tako so imeli v mesnici KZ Krka na tržnici samo govedino — nič teletine, nič svinine .. . Mesarji so mojstri svojega poklica: naročili smo pol kilograma za juho, kot odmev je prišel mesarjev odgovor: „Pol kile za juho!" potem je odrezal kos mesa pod napisom stegno, vrgel še lepo, rahlo kost — potem, ko smo jo stehtali, je je bilo 11 dkg — in komaj smo utegnili pogledati na tehtnico (ustavila se je pri okrog 65 dkg), že je povedal: 25 din. Že zdavnaj ni več skrivnost računarska tehnika: mesarji imajo tabele, kamor pogledajo za ceno, da jim ni treba seštevati. Vprašanje pa je, če pogledajo v pravo tabelo in v pravo vrsto . . . Mesar, ki nam je prodal stegno za juho, nedvomno ni pogledal v prave vrste. Na upravi so nam povedali, da prodajajo v mesnicah stegno po 42,80 din. Glede na to, da smo dobili 54 dkg stegna in 11 dkg kosti, smo poskušali izračunati dejansko ceno: žal ni šla čisto skupaj z ..lesarjevim računanjem. Račun se je končal pri 23,11 dinarjih, k tej številki pa je potrebno prišteti še 11 dkg kosti. Dvomimo, da lahko stane kost, čeprav je lepa in rahla, dva dinarja .. . O Mesnici in prekajevalnici Litija, ki ima svojo prodajalno v Mačkovcu, je bilo slišati že več slabih stvari, med drugim zlasti: da več zaračuna, kot proda, čemur po domače pravimo goljufija; pa tudi to, da v času, ko ni davolj mesa, vpeljuje vezano trgovino: dam to, če vzameš tudi to . . . Mi smo naročili pol kilograma svinine — kilogram je po 44 din. Tehtnica se je ustavila na 84 dkg; moramo reči, da je hudo natančna, saj smo v živilskem laboratoriju stehtali meso in ugotovili, da ga je 844 gramov, se prave 4 grame več. Recimo, da je toliko tehtal papir, v katerega je bilo meso zavito. Mesar je pogledal v tabelo in zaračunal 38 din, v resnici pa bi smel 36,96 din. Zaslužil je torej s takole drobno goljufijo dober dinar. Če človek vzame s smešne plati, to niti ni veliko, saj se mu je le nekaj dni prej „uspelo" zmotiti pri drugem kupcu za celih 30 din (za tri stare tisočake!). Je pa res, da v nobeni drugi mesnici tisti dan niso imeli ne svinine ne teletine. Toda mar ne sodi med goljufijo tudi to, da človek naroči pol kile mesa, dajo in računajo pa mu 84 dkg! KAJ STORITI? Goljufija v mesnicah je torej očitna in bržkone ne težko dokazljiva; prepričani smo, da bi nam podobno uspelo dokazati, kadarkoli bi akcijo ponovili. Razumljivo pa je, da vseh mesarjev ne gre metati v isti koš in da so mnogi med njimi tudi natančni in vestni. Glede očitkov o novomeški tržnici, drži predvsem eno: da ni prave konkurence, ker so si cene treh prodajalcev na veliko podobne kot jajce jajcu. Prav tako drži, da so cene v trgovinah Sadje — zelenjava še višje od tistih na tržnici, a pri tem ne smemo pozabiti, da se Novo mesto ponaša z neslavnim rekordom enega od najdražjih mest, merjenih na tržnicah. Predvsem pa naj zapišemo tisto, kar prosijo inšpekcijske službe že leta in leta: občan, ki sodi, da se mu je zgodila krivica - da je dobil izdelek preslabe kvalitete, da ga je predrago plačal ali da je bil kako drugače prizadet, naj ne jadikuje, ampak naj se raje oglasi pri inšpektorjih, da ga bodo zaščitili. VELIKI JOŽE Med Belokranjci ob vznožju Gotjancev je slovel Ivanov oče po svoji silni moči. Se danes se ga ljudje spominjajo pod imenom Veliki Jože. Rodil se je pod slamnato streho domačije v Malem Lešču, zakotni vasici metliške občine, ob koncu zadnjega stoletja. Revščina je vladala takrat v naši belokranjski deželi. Jože je kot edinec užival vso skrb matere in tete in tako je pognal v višino in širino, da ga je bilo veselje videti. A poleg svoje velike postave in silne moči je imel Jože še polno mero čednosti; bil je poštenjak, priden in vztrajen delavec, natančen, k temu pa še vesele narave. Pravijo, da je petrolejka vselej ugasnila, kadar je med veseljačenjem Veliki Jože zavriskal. Ko je prišel v leta, godna za ženitev, si je v vasi izbral družico, pravo svoje nasprotje, majhna in drobna je bila. V zakonu se jima je rodilo pet otrok in tako je bilo treba na skromni domačiji nahraniti kar lepo število ust. Veliki Jože je zatorej od časa do časa zredil po dva volička fn ju prodal. Vzrejal ju je tako kot vse drugo z veliko ljubezni in skrbnosti. Zgodilo se je tisto jesen, ko je lan s konopljo vred izredno dobro obrodil. Jože je sejal pšenico na njivi na Loki. Dokler je sejal, sta junca na koncu njive zadovoljno prežvekovala. Ko je s setvijo končal, je pogladil lepi živali in zabrundal: „He, prevroče je, da bi vaju gonil po njivi. Brana ni tako lahka." In se že sam zapreže z močno vrvjo čez ramena in prsi. „Rezika," pokliče ženo, „ti pa drži za brano in glej, da se seme dobro skrije." Tako je Veliki Jože namesto voličkov vlekel težko brano po njivi. Naslednje leto je Veliki Jože odvadil soseskegb osla nevarnega početja. Osel je rad suval naokoli z zadnjima nogama. Veliki Jože ga je na hitro zagrabil za zadnji nogi in osla rinil kot samokolnico po poti. Osel je sicer poskušal brcati, vendar se jeklenega prijema Jožetovih rok ni rešil. Od tistega časa naprej so imeli vaščani mir pred oslovim brcanjem. Posebno sloveča pa je prigoda, ki se mu je pripetila, ko je moral krošnjariti onkraj Karavank in je od vasi do vasi prenašal stokilogramski kramar- ski koš. Jože je zelo rad obiskoval cirkuške predstave. Na eni od njih je bil na sporedu tudi boj z medvedom. Direktor cirkusa je pozval junake na borbo, a ker se ni nihče odzval, je direktor podražil, češ kje so možje. Nekaj krepkih fantov se je poskusilo metati z medvedom, a zverina je na hitro pospravila z njimi. V areno je stopil Veliki Jože. Direktorju se je prijavil kot Ljubljančan, ker ga je bilo malce sram neznane rojstne vasi, za Ljubljano pa so tujci verjetno že slišali, da je na Kranjskem. Stopil je pogumno pred zverino in se uprl z rokami ob bok. Medved, precej višji, ko se je zravnal, je udaril s šapami Jožeta po ramenih, a Jože ni padel kot korenjaki pred njim; čvrsto je stal na nogah. Ponovi medved v drugo in v tretje udarec, nato pa je prišla vrsta na Jožeta. Zagrabi mrcino čez prsi, ga na plečih prime za kocine in zamaje zver na desno, pa na levo in spet na desno, dokler ne pade na tla. Tako je Veliki Jože premagal medveda in tudi tujci so videli, da iz naših krajev prihajajo močni in pogumni možje. Šu. A. fgffl DRUGI CASI JUrifc DRUGI GLASI andrej novak: s flomastrom Kadar teče beseda o vsakoletni počitniški modi, je sicer vedno kaj novega, značilno modernega za tisto poletje, ostaja pa zmeraj isti nasvet: dobro izberite kopalke. Kadar v mod nem časopisu vidite lep bikini, se najprej vprašajte, če je vaša linija količkanj podobna tisti z manekenkino fotografijo. Prijetno je sicer izpostaviti čimveč kože toplim sončnim žarkom, neprijetno pa je, če ob preobilnem telesu v bikinih slišiš za seboj šepetanje in smeh, kadarkoli se mimo kopalcev prerivaš do vode. Za ogroženo" linijo so enodelne kopalne obleke. Cim več je odvečnih kilogramov, tem manj si lahko privoščite. V takem primeru so priporočljivi temni toni, če pa je že vzorec, naj bo droban ali črtkan podolgem. Nikakor počez! Da se ne boste v kopalni obleki temnejše barve in gladkega kroja počutile puste in prav nič počitniško razpoložene, se lahko posl užite drugih trikov, na primer: živopisan cekar in klobuček, kapica ali ruta sta dodatka, ki v barvi in vzorcu marsikaj preneseta, ne glede na postavo. Tisto, kar je za letošnje poletje za počitniško garderobo najbolj čislano, pa je: gol hrbet, oble-ka-vreča iz frotirja z naramnicami, kos blaga, zavezan v krilo. Po možnosti je iz istega materiala, kot so kopalke. Na glavo pa kar denite slamnik ali tudi doma ukrojen klobuček, kajti tega ne kažejo v revijah samo zaradi lepšega. Čuva glavo pred pripeko, ki marsikomu škodi za zdravje, razen tega ohranja lase zdrave. Če se namreč dan na dan sončite tudi v glavo, boste domov prišle s slamnato frizuro, ki je ne bo tako lahko popraviti. RIA BAČER Dolgo je gledala vnučka babico, ki je molzla, potem pa vprašala: „Ali krava ne naredi nič sama? " „Krava naredi mleko," so jo poučili. Pa se ni dala: „Kako naredi? Do konca ne! Ni ne v polivinilu ne v tetrapaku in izčrpati ga je morala tudi stara mama." „Daleč smo prišli," je rekla babica, njen sin, pomeščanjen, pa: „Daleč, daleč. Taki so časi, to terja razvoj! Drugi časi, drugi običaji." Ko so se možje menili o prireditvi v svojem kraju, so enemu svojih naročili: „Ti poskrbiš za konje!" „Ne bo težav," je odvrnil in zamahnil z roko. Dan pred prireditvijo so ga obiskali. „Kako je s konji? " „V vsakem traktorju jih je nekaj deset," je odvrnil. „Mi potrebujemo prave, žive, prame in • tukse, šimeljne in serce." „Teh pa ni več," je odkimal, „le sem ter tja imajo kakšno kljuse v hlevu, a ga bolj skrivajo, jih je sram. Traktor, ta je danes v modi, traktor ... In, kot sem dejal, v vsakem traktorju se skriva kar nekaj deset konj . .. Krompir iz Egipta in iz Indije. Čebula iz Grčije. Paradižnik iz Albanije. Jabolka iz Italije. Grozdje iz Bolgarije. Maslo iz Madžarske. Prašiči s Kitajskega. Ribe iz Japonske. P. S.: Zeleni plan iz Jugoslavije. Pa je dejal dedek: „Včasih smo vse to pridelali sami." „Ha," se je zasmejal sin, „to je bilo včasih, ko še niste bili razviti, ko ste imeli še tisto zastarelo in nerazvito kmetijstvo." „Hudič bi razumel vse to," se je jezil ded. ,,Proč z religijo, znanost, znanost," je končal sin. Združeno delo OREHOVI ŠTRUKLJI Enoličnemu jedilniku se prav lahko izognete, med dopustom pa je dobra priložnost, da kuhi posvetite malo več časa. Oreho- vi štruklji so manj znana, pa zelo dobra jed, primerna zlasti za družine z otroki. Anica Štampa-lija, kvalificirana kuharica iz Novega mesta, je dala recept: „Testo naredimo iz polovice ajdove in polovice bele moke. Dobro ugnetemo, da postane testo gladko, potem ga pustimo počivati 15 minut. Testo še razvlečemo in ga namažemo s prepraženimi drobtinami. Nadev pripravimo iz orehov, ki jih poparimo z vročim mlekom, dodamo domačo smetano. Z nadevom premažemo testo, ga zvijemo in kuhamo v prtiču približno 20 minut. Štruklje lahko kuhamo tudi v vreli slani vodi. Nazadnje dodamo sesekljan peteršilj. Kuhane štruklje lahko serviramo odcejene in zabeljene z drobtinami ali žajnofom, lahko pa jih ponudimo- z juho vred. Žajnof je zelo dobra omaka, vendar jo lahko servira le tisti, ki zanjo poskrbi v jeseni. Žajnof pripravimo iz zmletega gorčičnega semena, ki ga kuhamo nekaj ur v moštu s sladkorjem. Lonec nato dobro pokrijemo, ohladimo in zlijemo v steklenice. Tudi te dobro zamašimo, preden jih spravimo na polico k ozimnici." R. B. po balzamu, ie grenkega okusa in vsebuje hlapno olje in neko snov, ki vpliva na krvni obtok in prebavo. Razen tega ga uporabljajo še v več drugih namenov. Če raztopiš staro mast in rman, to zmečkaš in narediš obliž, koristi zoper prisad. Kuhan rman devajo ponekod na bolni zob, vodo pa pijejo pri raznih pljučnih boleznih, posebno če jih spremlja krvav kašelj. Splošno znano pa je, da RMAN Rastlina je dobila latinsko ime Achillea millefolium po grškem junaku Ahilu, ki je menda prvi uporabljal rman v zdravilne namene. Rman je danes že • povsod znan plevel, ki cvete od t junija do oktobra in raste po 1 apnenih tleh, na travnikih in tudi po polju med ovsom. : r ; Rastlino nabiramo v času .« *% cvetenia. 'n sicer brez korenike, uporabni pa so tudi listi, če jih potrgamo med junijem in sep-MMiiSPVU! tembrom. Zmečkani rman diši rman ustavlja kri. Tako si pomagajo z rmanom tudi bolni na debelem črevesju, maternici in mehurju, jetrni bolniki in bolni na ledvicah, pomaga pri poapnenju žil, nevrasteniji in zlati žili. Za vse te bolezni pripravljajo čaj iz 5 do 10 gr posušenega rmana na skodelico vode. Sveži zmečkani listi rmana ali pa voda, v kateri se je kuhala ta rastlina, so dobri za obkladke na ranah, pri čirih in razpokani koži. KNJIGE mu jarmu. Večidel na zgodovinska dejstva oprta pripoved prikaže mračno vzdušje, ko Slovencem na Primorskem ob strahu in grozi pred fašisti ni ostajalo nič drugega kot ,,golo upanje", da bo povojni čas prinesel pravičnejši svet. In upanje ni bilo zaman. pridi k potoku umsSmm „Pridi k potoku" je naslov romana, ki ga je pri Pomurski založbi izdal pisatelj Janez Švajncer. V tokratnem romanu je Švajncer orisal razmere v učiteljskem kolektivu, ki premore le enega moškega, priletnega ravnatelja. Dogajanje se začne s prihodom mladega učitelja, ki precej postane predmet želja mladih, naporočenih kolegic. Vsaka na tihem upa, da bo ravno ona njegova izbranka, zgolj pobožne želje pa se sprevržejo v pravcate spletke. In učitelj se zaljubi v — ovdovelo poslovodkinjo neke trgovine. S tem pa se dogajanje šele prav zaplete. „ Roman je lahko zgodba o naših ljudeh tu in zdaj. Je lahko legenda o hrepenenju po resni ljubezni in je simbol, ki kliče po urejenosti medsebojnih človeških odnosov in človekovih osebnih teženj." enciklapedija A Z zanimanjem in veseljem smo prebrali poročila z razširjene seje centralne redakcije druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije, ki je bila v prvi polovici tega meseca v Zagrebu. Po, mnenju razpravljalcev naj bi bila temeljna naloga redakcije izdaja enciklopedije v hrvaškosrbskem jeziku; v nakladi 30 tisoč izvodov naj bi izšlo deset enciklopedičnih knjig. Kmalu po izidu prve knjige v hrvaško-srbskem jeziku naj bi začeli tiskati integralne celote v jezikih posameznih narodov in narodnosti Jugoslavije. ^-PREDSTAVUAfllO VAffl^ žele. Okus pomladi, Pastorale, Balade o bratu in sestri, Gene-sis) je pesnik podal vrsto osebnih spoznanj o stanjih sveta in življenja — od prvinskega občutja otroštva, ki ne pozna meje med sanjskim in resničnim, prek zazrtosti v „vonj" in ,,okus" življenja — tja do intimnih predstav o svetopisemskem stvarjenju sveta. — Tekoči verzi, polni metafor; v sebi zaključene pesmi, očiščene vejic in drugih ločil, razen pike; zgoščena zbirka, ubrana na iskanje smisla o svetu in pesnika v njem — to je vse, kar na kratko lahko zapišemo o „ Labradorju", pesniški zbirki, ki najbrž ne bo ostala brez bralcev kot večina tovrstnih zbirk na Slovenskem. Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo zgodovinsko dokumentacijsko delo Marjana Britovška ,,Boj za Leninovo dediščino". Avtor v tej knjigi zarisuje dogodke, ki so usodno vplivali na razvoj komunističnega gibanja tako v prvi socialistični državi sveta Sovjetski zvezi kot v revolucionarnem vretju srednjeevropskih držav. Z živim in napetim pripovedovanjem o zapletih v centralnem komiteju RKP(b) že v času Leninove bolezni pisec pritegne bralca vse do usodnih dogodkov, ko je Trocki izgubil veliko politično bitko in so niti vodstva prešle v Stalinove roke. Frakcijski boji v vsej svoji širini in ostrini, to je poglavitna tema tega dela; ves čas pa ga preveva spoznanje, kako modro je znal veliki socialistični mislec Lenin predvideti te boje in jih v svoji politični oporoki kolikor toliko omejiti na raven, ko frakcijski boji niso povsem zatrli in uničili komunističnega gibanja v Evropi, kar bi se kaj lahko dogodilo. Z lansko letnico je prišla med bralce zanimiva in dobra knjiga „Slovenske basni in živalske pravljice", ki jo je izdala Mladinska knjiga v zbirki „Zlata ptica", v kateri sicer izhajajo najlepše pravljice in pripovedke iz svetovne književnosti. Basni in živalske pravljice je zbral, uredil in napisal zanje opombe Alojzij Bolhar, ilustriral pa je knjigo Marjan Manček. Basni in živalske pravljice so že od nekdaj priljubljena pripovedna oblika, v katero je ljudstvo zajelo tako svoje znanje kot moralna načela. Basni so poznala že stara ljudstva Indije, Egipta, Grčije, še posebno pa so se razširile v Evropi v srednjem veku, ko so moralnost toliko bolj poudarjali. Pri nas so basni začeli zapisovati dokaj pozno, marsikdaj so pomešali izvirno ljudsko basen z zelo razširjenimi priredbami slovečih Ezopovih basni. Prvi zapisovalec je bil Slomšek, sledili pa so mu drugi zapisovalci ljudskega blaga Trdina, Levstik, Kette. Ves čas so na Slovenskem nastajale tudi umetne basni, katere so ustvarjali naši pesniki in pisatelji od Vodnika do Pregla. Knjiga ..Slovenske basni in živalske pravljice" sicer ni najbolj poceni, vendar zasluži prostor na vsaki knjižni polici. I labradors Pri Cankarjevi založbi je nedavno tega izšla pesniška zbirka „Labrador" Kajetana Koviča. V šestih ciklih (Bezgove ure, De- Gotovo najbolj plodoviti slovenski pisatelj Pavle Zidar je pred nedavnim pri koprski založbi Lipa izdal roman „Dolenj-ski Hamlet". Kot že v nekaj delih je Zidar tudi pri zadnjem romanu postavil dogajanje v zakoten dolenjski kraj, tokrat v podeželsko mestno gnezdo Božje-glavo, kamor je po kazni premeščen učitelj Hanibal Ostro-ogar. Slednji nasprotuje birokratski topoglavosti, zagovarja svobodo in se spre z malomeščanskimi oblastniki. Tako samega sebe „obsodi" na samoto in prijateljuje le z gimnazijci, ki pripravljajo prizor iz Shakespearovega „Hamleta". V pogovorih z njimi, pa tudi v dnevniških zapiskih Ostroogar biča ustaljene družbene norme, ki so jih sebi prikrojili podeželski birokrati. To pa je kajpak v nasprotju s hotenji Ostroogarja, ki domala telesno ne prenese utesnjevanja, nasilja, vsega, kar žali dostojanstvo ljudi. In kaj se zgodi? Osamljenega učitelja nočejo razumeti niti mladi, v njih korenini strah, kaj bo rekla Božjeglava. Založba Lipa je izdala roman „Golo upanje" Janka Perata, ki je doslej napisal in objavil že dokaj leposlovnih in publicističnih del, zvečine na temo narodnoosvobodilnega boja. Tudi v zelo obsežnem ,,Golem upanju" je segel v usodne čase zadnje vojne. Tokrat je temeljito obdelal revolucionarni boj osamljenih borcev na Primorskem, t.i. tigrovcev, ki so se z vsemi silami upirali fašistične- Med desetimi ustvarjalci, ki so se predstavili s svojimi deli na razstavi ,,Likovni amaterji 1976" v Dolenjski galeriji, je tudi Ana Blažič iz Novega mesta. Za mnoge, ki slede amaterskemu likovnemu ustvarjanju, je bila to prva priložnost, da so se lahko seznanili ž njenimi deli, ker Blažičeva ni nikoli iskala zunanje uveljavitve. Likovno ustvarjanje je že dolga leta prepleteno z njenim življenjem, vtkano je tudi v razmišljanja o bodočnosti, vendar nikoli kot način uveljavljanja. „Potreba po izpovedi, veselje do dela, skok iz vsakdanjih skrbi in opravkov, ki utesnujejo modernega človeka, še posebno pa žensko — vse to bi lahko navedla kot vzrok mojega občasnega likovnega ustvarjanja," je povedala Ana Blažič, šolski pedagog pri skupnih službah združenih osnovnih šol Novega mesta. ,,Zase sem sicer ves čas čutila, da sem dejavna na tem področju, čeprav je res, da sem od časa do časa morala povsem prekiniti z likovnim ustvarjanjem; saj veste, najprej šola, potem materinstvo, pa študij in gradnja stanovanjske hiše.. . tako malo prostega časa ostane. Morda je prav zato prosti čas tako dragocen in ga je škoda zapraviti z nedelavnostjo." Blažičeva pravi sama zase, da je nemirna osebnost, da vedno išče nekaj novega, da želi spreminjati stvari okoli sebe. Likovno ustvarjanje ji to možnost nudi. Tega se dobro zaveda, vendar se mu noče zavezati v preveliki meri. „ Likovno ustvarjanje je moja avtentična potreba, toda ne tako močna, da bi mi postala edini in poglavitni življenjski smoter," s premislekom pove in takoj pristavi, da pa bi se strašno rada ukvarjala z likovno vzgojo predšolskih otrok. Rada bi ustanovila manjši krožek, v katerem bi predšolski otroci dobivali prva znanja in zastavili prve korake v likovni svet. Tak krožek se Blažičevi zdi toliko bolj potreben, ker ve, kako slabo je stanje z otroškimi vrtci v Novem mestu. Veliko otrok vrtci ne morejo sprejeti in tako ostanejo ti otroci prikrajšani za pomemben delež predšolske vzgoje — likovno vzgojo. Le-ta je po mnenju Blažiče-ve na predšolski stopnji kvalitetna, r edtem ko na šolski stopnji malce izgubi. ,,Prepričana sem, da likovna vzgoja predstavlja enega od važnih kamenčkov v kulturnem mozaiku podobe posameznika. Osveščeni posameznik pa je lahko samo tisti, ki je vzgojen kot celotna osebnost," doda k svojim razmišljanjem o predšolski likovni vzgoji. „Še najbolj pomembno pa se mi zdi, da se v miselnosti šol premakne - šole naj ne dajejo samo znanja, ampak naj otroke tudi kulturno oblikujejo." Vse te besede so pri Ani Blažič toliko bolj odkrite, ker z lastnim ustvarjanjem odkriva resnično vrednost ustvarjalnosti in kulturnega razvoja posameznika. MiM / Partizanska knjiga je poslala med braice zanimivo zbirko petih knjig, ki ji je dala simbolični naziv „Rdeči atom". Naziv zbirke nakazuje, da gre za tak izbor, s katerim bo bralec dobil v roke pričevanja o revolucionarnem vretju človeštva. Od petih knjig so tri delo jugoslovanskih avtorjev, dve pa tujih. Nada Kraigher je predstavljena s ponatisom svojega prvenca „Pet temnih svetlih let", Vane Mari-novič s prevodom romana „Cirkus ali košček meseca", Nikola Nikolič pa s pretresljivim delom „Otroci s Kozare". Od tujih avtorjev sta predstavljena Noro-dom Sihanuk in Andre Malraux 9ihanui< je v sodelovanju z VVilliamom Burchet-tom napisal dokumentarno delo „Moja vojna s CIA", Malraux pa se predstavlja s prevodom ene svojih najbolj znanih knjig „Človekova usoda". Prav tega slednjega smo lahko veseli, saj se s temi načrtovanji uresničuje pravo bistvo > enciklopedije, ki se imenuje jugoslovanska. Kajti enciklopedija, ki se ima za jugoslovansko le po tem, da temeljiteje od drugih obdela gesla, povezana z našo domovino, a je po svoji formalni plati enojezična, si naziva jugoslovanska polnovredno : ne more lastiti, dokler ni njena , vsebina enako dostopna vsem Jugoslovanom; ti pa zaenkrat govore različne jezike. Veliko je govorjenja o združevanju znanja. Smo mar res tu obstali na pol poti? Jugoslovanski strokovnjaki združujejo svoja znanja, vendar ves ta sistem povezovanja ne sme biti vezan na razumevanje pojmov samo enega jezika. Če bi bilo tako, potem si upamo z vso upravičenostjo trditi, da gre za posredovanje znanja v pravem pomenu besede samo določenemu jezikovnemu območju. S prevodi enciklopedije bi nudili vsem enako možnost. V drugo-jezičnih izdajah enciklopedije bi pomenskost posameznih ge- _ sel ostala enaka, na novo bi bilo potrebno prirediti in urediti le iztočnice. Žal moramo priznati, da nam preteklost ne daje pravih zgledov. Zadovoljili smo se s tem, da smo enciklopedijo sploh izdali; to je bil velik dosežek, pomemben korak, ki pa ga smemo imeti samo za prvega k resnični nalogi vsake enciklopedije — prinaša in oplemeniti naj znanje. Tega brez večjezičnih izdaj nikoli ne bo povsem zmogla. Za izdelavo enciklopedije so se aktivirale tako znanstvene kot materialne moči vseh jugoslovanskih narodov. Mar bi bilo res tako trošenje, ko bi se poglavitno opravljeno delo.diferenciralo še s prevodi in priredbami? Ne! Takih stroškov ne smemo gledati kot izgubo. To je pravica delovnih ljudi naše domovine! Znanje je moč, znanje je pogoj napredka — vendar znanja ne dele samo šole, znanje mora biti dostopno vsakomur tudi po takih oblikah, kot so enciklopedije. Če vemo, da je znanje edina resnična gonilna moč rasti zavesti, se bomo spraševali, kje dobiti dinar več za poslovenjenje, pomakedonjenje Enciklopedije Jugoslavije? MiM ladislav lesar murnu nami MOKflIŠKI VODNJAKI Grad Mokrice spada med tiste častitljive objekte davne zgodovine, ki nosijo sporočilo in znamenja viharnih, skrivnostnih, romantičnih in kru-tiih časov. Ta nenavadni bojeviti uskoški gradič sega v dobo rimskega imperija. Stoji na strateškem in pomembnem sotočju Krke in Save, skrit na blagem griču in obdan s tisočletnimi drevesi. Zgodovina slovenskih gradov je po večini zgodovina trpljenja in zatiranja našega človeka. Dolina gradov, z vsemi mogočimi stražnimi stolpi, ječami in mučilnimi napravami se pri Mokricah izteče in zaključi, kakor bi se na uskoški Žumbe-rak vendarle naselila svoboda ali vsaj elementarna sla po svobodi. Legende so večne spremljevalke vsake zgodovine. In če pomislimo na tiste davne čase, ko gledamo te nepremagljive stavbe, te razkošne templje tiranstva, nas obide nenavadno spoštovanje, da je bilo vse to narejeno zaradi izkoriščanja preprostega človeka, domačina, puntarja, tlačana. In da je drugotno zlo prišlo samo od sebe, npr. Turki in druge nevšečnosti, in da slovenski kmet ni imel veliko ali pa nič od gradov, ki jih je gradil s svojo krvjo in svojimi žulji. Da je moral bosonog in brez orožja jurišati na sovražnika, če je hotel rešiti svoje življenje in življenje svoje družine. Pa vendar so gradovi, priče davne zgodovine, tudi dragoceni kulturni spomeniki. Čeprav je večina teh pomnikov zgodovine v razpadanju, moramo poudariti, da se je v zadnjih letih pričelo sistematično reševanje tistega, kar se še rešiti da, in tega je še zmerom veliko. Dolenjsko gričevje in dolina Krke se lahko pohvali, saj so poleg starih cerkvic prav gradovi tisti, ki dajejo tej pokrajini še poseben značaj starožitnosti in poseben ton, ki ga druge pokrajine na Slovenskem nimajo. Vodnjaki po gradovih so bili pravo razkošje. Grajska gospoda ni trpela žeje. Grajske gospodične so se ogledovale v vodnjakih in spletične so jim spletale kite. Na polju ali v ječi pa so umirali od žeje tlačani in kaznjenci. Včasih pa je bil vodnjak usoden tudi za tirane. Lahko bi naštevali spletke in zločine, ki so jim bili priče globoki in temni grajski vodnjaki. Vodnjak na dvorišču mokriškega gradu spada še v rimske čase. O tem priča napis na vodnjaku. Tod mimo so hodile rimske horde in v bližini je bilo mesto Neviodonum Zdaj je tam vas Drnovo. O tem pričajo kamnite plošče in izkopanine po vsej okolici. Gustav Auersperg je dal izkopati in zgraditi nov vodnjak,ski še danes krasi notranjščino grajskega dvorišča. Ogradil ga je z železnim kopjem, s kamnom ga je obzidal, a v grlo mu je napisal besede: Dem Brunne Regen — dem HauseSegen. V vodnjak dež — v hišo blagoslov. Mokriški grad je bil dolga stoletja last hrvaških in slovenskih družin visokega vojaškega plemstva. V lasti so ga imeli baroni Lambergi, potem zloglasni Tahi pa Gregorijanci in Moškoni, za njimi družina Draškovič in grof Nikola Erdoed. Skoraj dvesto let so bili lastniki tega gradu Auerspergi. Veliko nekdanjih lastnikov seje bojevalo s Turki. Bili so kapetani bojevitih Uskokov in generali v Vojni krajini. Grad je sedaj kulturni spomenik in turistična postojanka. Prijetno urejene grajske dvorane se senčijo v krošnjah visokih dreves in vsenaokrog je mir. Z Jožetom Prešernom, urednikom Rodne grude, sva nekega popoldneva visela na tistih jeklenih mečih. Oba mokriška vodnjaka pa sta bila vsidrana v stoletno zgodovino. Bilo je nenavadno in dvižni most je bil spuščen. Zdaj ni več nevarnosti, da bi kdo napadel lastnika in posadko. Zdaj je ta grad kakor srečno gnezdece in skozi okna prihaja sončna svetloba. Lepa Klara Grubarava, mlada vdova, okrutna in lepa gospodarica somborskega gradu, pa prihaja ponoči in muči svojo veliko nesojeno ljubezen - Pavla Gregorijanca. Že pred vojno je bila novomeška Loka nekakšen rezervat športnikov. Na mestu, kjer je danes rokometno igrišče, je bilo prvo pravo nogometno igrišče. Tam se je na tekmah zbiralo celo mesto, ki je bilo takrat še kot malo večja družina, in bodrilo svoje nogometaše, za katere so takrat nastopali res samo domačini; še več: v glavnem so bili ti z desne strani Krke in ob vsaki priliki so ponosno povedali, da so klub ..republike Kandije". Baje se je takrat na njihovih treningih zbralo več gledalcev, kot jih danes pride na še tako pomembno prvenstveno tekmo na stadion ob Portovaldu. Kandijanarji so že v takratnih časih znali poskrbeti tudi za „show": na igrišče so se pripeljali čez Krko v posebej za to narejenem čolnu, nekakšnem dvanajstemu. Za Knajterje-vega Anteja, ki so ga med vojno Italijani ustrelili kot talca, ker jim ni hotel dati svojega tovornjaka, še danes govorijo, da je bil eden najboljših nogometašev, kar jih je kdaj imelo Novo mesto in da so ga vabili v takrat znane in močne klube. Vendar je Ante do smrti ostal zvest svoji ..republiki Kandiji". Blizu nogometnega igrišča, tam, kjer dandanes igrajo odbojko in košarko, je bilo staro kopališče. In pred leti, ko je povojna generacija Novomeščanov kazala svoj pogum tako, da je nekaj fantov na noge skakalo z železniškega mostu, so stari novomeški mački takole komentirali: „To so pa res skakalci! Kot bi kamne metal v Krko. Ti bi morali videti Straj-narjevega Mileta in njegove tovariše, kako so skakali lastovko . . ." Kako je to bilo, je od časa do časa pokazal „učenec" te stare garde skakalcev, ki se je, čeprav že v letih, za pivo pognal skoraj dvajset metrov globoko v vodo s strehe vagona, kadar je signal ustavil vlak pred tunelom. Po vojni se je športna tradicija Loke nadaljevala, saj je tam nastal takratni najlepši športni park v Sloveniji. Vseskozi pa je Loka eno najbolj priljubljenih novomeških sprehajališč. Od Bršlina do Glavnega trga vodi peš pot ob Krki, kjer je moč ob vsakem času videti tako starejše sprehajalce, ki se spominjajo časov, ko je bila Krka še tista in neoskrunjena lepotica, ki jo je opeval Kette, kot mlade zaljubljence, ki tu, skoraj sredi mesta, najdejo miren kotiček. Zlata doba Loke pa se je začela tistega poletnega dne 1952, ko je Franc Adam otvoril novo kopališče tako, da je v obleki in s cilindrom na glavi skočil s skakalnice v Krko. Kot se spodobi, je turistično društvo, ki je zgradilo kopališče, postavilo tudi gostišče, da so kopalci lahko potolažili žejo in lakoto. Vendar od mladih kopalcev, ki jih je bilo na lesenem kopališču največ, gostilničarji na Loki niso imeli kaj prida dobička, zato pa toliko več jeze; podili so jih, ker so z mokrimi kopalkami se- dali na stole, tako da gostje, ki bi v gostilni pustili kaj več cvenka, niso čez dan dobili suhega stola. V začetku, ko so na kopališču še pobirali vstopnino, je bil na Loki vsakdanji prizor, kako je majhen in jezljiv čuvaj lovil zastonjkarje, ki so plezali čez leseno ograjo. Ponavadi so bili zmagovalci zastonjkarji, ker so bili pač dobro organizirani: zbralo se jih je več in so naenkrat na različnih koncih naskočili ograjo, tako Aleks, kot so rekli čuvaju, ni vedel, za kom bi tekel; če pa se je odločil za enega, je ta v skrajni sili skočil v vodo. Posebna zanimivost kopališča je bila več kot 90-letna Bevčeva'Pepa, ki je rada povedala, da je mrzla voda vir zdravja in najboljši recept za dolgo življenje. V nekakšni spalni srajci, ki ji je segala do peta, je zlezla v bazen in zadovoljno opazovala mladež, ki je čofotala okrog nje. Gostilno je kmalu vzel v zakup podjetni zasebnik, ki je znal dobro izkoristiti bližino in obenem odmaknjenost Loke od mesta; še dolgo se po mestu ni polegel vihar, ko so odkrili, da je bila Loka prava hiša prepovedanih ljubezenskih sladkosti. Zadnji privatnik, preden je gostišče prevzelo podjetje Gorjanci, Colarič, je v poletnih mesecih uvedel čevapčiče, na katere še sedaj meščani ob večerih radi pridejo. Leseno kopališče je medtem propadlo, zgradili so betonsko, brez bazenov za otroke, pa tudi vsako leto bolj onesnažena Krka je pripomogla, da na Loki skoraj ni več kopalcev. Za gostišče pa so se pred leti, ko je postalo last ..Gorjancev", začeli boljši časi. Čez nekaj dni bo ravno dve leti, kar je bila slovesna otvoritev sodobnega štiristeznega avtomatskega kegljišča, zaenkrat edinega v Novem mestu. Žato ni čudno, da je vsak dan zasedeno. Upravnik gostišča Peter Bevc si sedaj najbolj želi, da bi nad gostilno preuredili sedem dvoposteljnih sob. ..Marsikdo bi rad dalj časa ostal pri nas, vendar sobe niso dovolj udobne za današnje čase. Tudi to bo prišlo na vrsto; ravno sedaj preurejamo stari del gostilne in tako bomo pridobili okoli 70 sedežev v dveh sobah. Še letos bomo položili na kegljišče plastični pod. Naslednje leto bomo uredili breg Krke in kupili nekaj čolnov, saj ljudje precej povprašujejo po njih." Specialiteta gostišča na Loki je v testu pečena šunka, gostom pa postrežejo tudi s čevapčiči, ražnjiči, odojki in janjčki ter jedmi po naročilu. Gost si lahko sam izbere postrv iz bazena v Krki. Od vin gre najbolj cviček, ki ga Bevc kupuje na Trški gori in pri Šentjerneju, zadnje čase pa precej sprašujejo tudi po belem trškogorcu. ,,Naši stalni gostje so kegljači, proti večeru, zlasti poleti, radi pridejo meščani na točeno pivo," pravi Bevc. A. BARTELJ J. SPLICHAL gr. Ir oaza ob krki ;E PET SOKOLOV - Ob otvoritvi mirenske trimske steze so pode KAJ BO NAREJENEGA? Po programu republiške skupnosti za ceste bo za modernizacijo in rekonstrukcijo cest na območju sevniške občine v tem petletnem obdobju vloženih skoraj devet starih milijard dinarjev! Po načrtu bo ta denar razdeljen po naslednjih odsekih: za cesto Boštanj - Mokronog 32 milijonov dinarjev (novih!), nov most čez Mirno v Šoštanju 30 milijonov in rekonstrukcijo ceste od železniškega do lesenega mostu, cesto Šmaije-Planina 10,8 milijona (nadaljevanje del), Radeče-Breg (tako imenovana cesta po štajerski strani) 2,4 milijona, Impoljca-Zavratec 2,4 milijona dinarjev, Zavratec-Bučka- Skocjan 4,4 milijona dinarjev. Na območju KS Tržišče je tudi nekaj malega ceste Mokronog-Zbure, ki sicer teče v trebanjski občini; v sevniški občini odpade za to modernizacijo 800.000 dinarjev. Kot nam je dejal predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Mihael Keršič, lepo napreduje delo pri izdelavi glavnih projektov za modernizacijo in rekonstrukcijo mirenske ceste. Projekti se delajo za vse štiri odseke. Za prvih 11 km od Bošta-nja proti Tržišču sta že narejena in v reviziji pri pristojnih službah. Glavni projekt za prvi odsek je bil narejen celo že aprila letos, za drugi odsek v maju, preostali pa bodo nared do decembra. Ce sodimo po projektih za prva dva odseka, sc bodo tudi za ostala dva držali decembrskega roka. ŽE POLAGAJO CEVI - V Vrhu nad Boštanjem že polagajo vodovodne cevi. Vnema domačinov pri delu je še vedno zgledna. Na sliki: najstarejša Abramova ni zaostajala za mlajšimi. (Foto: Železnik) Vsi želijo boljše ceste! V sevniški občini vpisano že nad polovico predvidenega posojila za ceste — Lep seznam tistih, ki presegajo V petek zjutraj se je sestal občinski štab, ki vodi izvedbo podpisovanja posojila za ceste v sevniški občini. Na dnevnem redu je bilo predvideno razčiščevanje morebitnih težav, ki bi se porodile ob poteku akcije. Najboljše potrdilo, da stroj teče kot namazan, je dejstvo, da se je štab lahko razšel že pol ure po začetku seje, zakaj težav ni! SEVNIŠKI PABERKI SMISEL ZA LEPO OKOLICO - V zadnji številki smo zapisali, da je edini lepši predel Sevnice okolica osnovne šole Sava Kladnika. Nekateri stanovalci Ceste na Dobravo in okoliških stanovanjskih hiš so nas opozorili na cvetoče rože in grme ter drugo okrasno zelenje pri svojih hišah v tej ulici. Menimo, da bi bil kakšen tekmovalni duh za lepšo okolico samo dobrodošel, zato pozivamo turistično društvo, da se kljub skromnim sredstvom odloči za razpis tekmovanja o najlepše urejeni okolici hiš, vrtov, balkonov in oken. Minuli teden so začeli vpisovati delavci v največjih sevniških delovnih organizacijah. Na 13 vpisnih mestih v občini je bilo do petka, kot nam je dejal Ljubo Motore, analitik pri oddelku za gospodarstvo na občinski upravi, vpisovanje že zaključeno. Do petka je bilo tako vpisanih že 2,924.880 dinaijev (celotna obveza je 5,832.000 dinarjev) Vpisani znesek so presegli v naslednjih delovnih kolektivih in skupnostih (v odstotkih): Kmetijski kombinat Zasavje 172, POZD Bohor 143, Lisca 119, dobro so se odrezali tudi prosvetni delavci na vseh osnovnih šolah: Boštanj - 149, Sevnica 135, Šentjanž 128, Tržišče 129, posebna osnovna šola Sevnica 127; v sevniškem zdravstvenem domu so presegli obvezo za 129 odst. Predvideno obvezo so z vpisanim posojilom podvojili: na sevniški pošti za 216 odst. (poštarji so vpisovali tudi po 4.000 dinarjev!), v poklicni šoli oblačilne stroke za 213, delavci v družbenopolitičnih organizacijah 226, občinski izobraževalni skupnosti 229 odst., zavodu za kulturo 227 odst.; v občinski upravi pa so obvezo do petka presegli že za 181 odst.! Akcija poteka razveseljivo tudi po krajevnih skupnostih. A. ŽELEZNIK SPODBUDNI ZGLEDI Široko zasnovane, dobro obrazložene in za vse koristne akcije vedno naletijo na ugoden odmev med ljudmi. Tako je tudi z akcijo za vpisovanje javnega posojila za ceste v sevniški občini. - Kmet Janez Zorko iz Podgorja je podpisal za stari milijon; - Cilka Sotlar iz Boštanja, ki je komaj odprla cvetličarsko obrt, ima nedograjeno hišo, je rejnica, povrh vsega je tudi inkasant za RTV in nima drugega kot kolo, ie vpisala 12.000 dinarjev; - Ivan Imperl, avtoprevoznik iz Boštanja je podpisal stari milijon, komaj teden dni pred tem pa je vplačal 15.000 dinarjev za asfaltiranje v krajevni skupnosti - „Fasa-da na hiši bo morala še počakati," je dejal. SBVM&KI VESTNIK BREŽIŠKE VESTI Delegati trebanjske občinske skupščine ne soglašajo z nekaterimi členi osnutka zakona o novi organizaciji sodstva v republiki, posebno so ogorčeni zaradi 28. člena, ki pravi, da naj bi v Trebnjem imeli po novem le oddelek sodišča. Obvestilo o tem so delegati obravnavali kot posebno točko dnevnega reda. Po preosnovi sodstva naj bi v Sloveniji imeli 15 temeljnih sodišč in štiri višja. To, da bi v Trebnjem imeli le oddelek temeljnega sodišča, pomeni, da bi bila na njem zaposlena le dva sodnika. Sedaj imajo na občinskem sodišču zasedbo 3,5 sodnika, ki imajo dovolj dela! Na trebanjskem sodišču so, kot je dejal v imenu komiteja občinske konference ZK njegov sekretar Tone Ži-bert, vedno uspešno opravili vse naloge tudi ob manjši kadrovski zasedbi, ob novih pristojnostih lili devet plaket najbolj zaslužnim športnim delavcem. Med njimi je bilo tudi pet čalnov še predvojnega Sokola: Terezija Potrbin, Jože Andoljšek, Franio Bulc, Bojan Kolenc in Darko Krištof. Prizadevni Dušan Zakrajšek (na sliki) je prejel plaketo športnega organizatorja. tega ne bi zmogli. Dejstvo je, da b s tem, ko bi imeli le oddelčno sodišče, ukinjali lepo utečeno delo, ki doslej ni bilo v spotiko nikomur. Še več: stanovanjska vprašanja zaposlenih na sodišču so rešena, dela ie toliko, da si je nemogoč. 4 :dstavljati, da bi stvari lahko še naprej tekoče reševalo manj sodnikov kot naj bi jih imel oddelek, na razpolago so sodniki in administrativni kader. V Trebnjem tudi menijo, da bi k novomeškemu novemu višjemu sodišču spadala tudi preiskava za mladinsko sodišče, saj imajo kader. Delegati občinske skupščine so zadolžili štiričlansko delegacijo, naj vse to obrazloži organom republiškega izvršnega sveta, da bo zakonodajalec dobil ustrezne pripombe že v času osnutka, ne pa šele potem, ko bo na delegatskih klopeh že predlog. Iz kraja v kraj STROGI INŠPEKTORJI - Pred časom so inšpektorji poslali trebanjskim gasilcem črno na belem, kako je z veselicami in podobnimi stvarmi Kdorkoli ima opraviti s hrano, mora na temeljit zdravniški pregled, kot gostinci, ki opravljajo tako delo dan za dnem. Prostovoljni gasilci seveda nimajo nič proti redu, vseeno pa se jim zdi zahteva inšpektorjev pretirana. Zdravniška spričevala namreč zastarajo, kar je najhuje je to, da so tudi draga, tako da bo treba že presneto premisliti, če se taka veselica sploh še splača. POD ENO STREHO - V Velikem Gabru bi rabili zidano stavbo za krajevni urad, predvsem pa za pošto. Tako pomembnih knjig, kot so matične, namreč ni mogoče trpati v malo boljše barake. Kot izgleda, bodo zadeli več muh na mah z gradnjo nove trgovine, kjer bo streha tudi za vse ostalo. TREBANJSKE NOVICE ZA POČASNOST NE BO OPRAVIČILA Za ponedeljek, 21. junija, so na skupno sejo komiteja občinske konference ZK in izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah povabili sekretaije osnovnih organizacij ZK in direktorje tozdov in OZD, da so ocenili potek ustavne preobrazbe ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu, in sprejeli naloge v zvezi z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980. da, dvakrat da Vpisovanje posojila za ceste je prepočasno — Pomanjkljivo informiranje V Trebnjem - temeljno sodišče! Delegati vseh zborov občinske skupščine v soboto za to, da ostane sodišče blizu ljudem Do 11. junija so vpisali zaposleni v brežiški občini skupaj 1 milijon dinaijev posojila za ceste Posojilo je vpisalo 542 ali 9 odst. zaposlenih. Modernizaciji cest so namenili 14 odst. zneska, ki ga je dolžna prispevati za te namene brežiška občina. Po- NOVO V BREŽICAH KOPALIŠČE OŽIVLJA. - Sončni dnevi privabljajo v zunanje bazene zdravilišča v Cateških Toplicah vsak dan več kopalcev. Dijaka preživljajo tam športne dneve in si v tečajih izpopolnjujejo znanje v plavanju. V plavalnih tečajih se urijo tudi osnovnošolci. POZABLJENI NOVATORJI. -Kje so že tisti časi, ko so v podjetjih dajali priznanja novatorjem! Da ne bi nanje popolnoma pozabili, so začeli na pobudo občinske skupščine v delovnih organizacijah pripravljati pravilnike za spodbujanje zaposlenih pri iskanju novih idej in poti za večjo delovno učinkovitost z raznimi izboljšavami SOLARJI V MUZEJU. - Posavski muzej sprejema vsak dan številne skupine šolarjev iz vse Slovenije. Mnogi od njih združujejo ogled muzeja z obiskom Titovega rojstnega Kraja in kopanjem v Cateških Toplicah. Letos je imel muzej rekorden obisk zaradi republiške razstave cvetja. V tistih štirih dneh si ga je ogledalo blizu 20 tisoč obiskovalcev ali 7 tisoč več, kot jih sicer naštejejo v letu dni. IZLET KRVODAJALCEV - 12. junija je OO RK Brežice priredila izlet za krvodajalce. Ena skupina je krenila na Plitvička jezera, druga pa na ogled bolnišnice Franje. Zadovoljni izletniki so sklenili, da bodo še nadalje darovali kri ter število krvodajalcev še povečali. D. V. Iznajdljivost je premalo Prostovoljno gasilstvo v krški občini potrebuje večjo družbeno pomoč v denarju — Štiri nova orodjišča in še kaj Prostovoljno gasilstvo ima v krški občini globoke korenine, zlato ne preseneča podatek, da ima 24 društev 774 aktivnih članov, 221 pionirjev, 199 žena in 179 veteranov, tako da ima organizacija več kot 1370 članov. Žal so morali na nedavni skupščini občinske gasilske zveze ponovno KRŠKE NOVICE ..GASILSKI DAN" - Občinska gasilska zveza je svojo tradicionalno vsakoletno prireditev s tem naslovom pripravila tokrat v Podbočju. Tamkaj so se minulo nedeljo za uvod v praznik pomerile vse pionirske gasilske desetine iz krške občine. OD KOD DENAR? - Krška ZSMS ima denarne težave že ob delovni brigadi, kopičijo pa se tudi nove. Zaradi njih ne bodo mogli poslati svojih predstavnikov na tradicionalni pohod po poteh AVNOJA, pa tudi ne v poletno mladinsko politično šolo v Vikrče pri Ljubljani. Pregovor „Za malo denarja malo glasbe" slej ko prej velja. ugotavljati, da se njihova dejavnost še vedno srečuje s problemi, ki jih sami ne morejo rešiti. Pri tem so mislili predvsem na denar. Četudi jim je lani uspelo nakupiti dve novi vozili, jim primanjkuje sodobnejših cevi, zaščitnih mask, čelad in tako naprej, nujno pa bi potrebovali tudi radijsko zvezo in nekaj močnejših brizgaln. Kljub pomanjkanju sredstev bodo prostovoljni gasilci z lastno iznajdljivostjo in delom kmalu prišli še do štirih novih orodjišč oziroma domov. Osemnajstim, ki jih že imajo, se bodo pridružila nova na Gori, Smedniku, Drnovem in Velikem Trnu. Z njimi našteti kraji ne bodo dobili le prostora za hrambo gasilske opreme, marveč tudi večnamenske prostore, kjer bo lahko potekalo živahnejše družbenopolitično, kulturno in družabno življenje. Sicer pa so na skupščini govorili tudi o strokovnem delu s člani, za katere so pripravili tri tečaje: za strojnike in izprašane gasilce. K vzgoji in izpopolnjevanju seveda veliko prispeva tudi ,,Gasilski vestnik", ki ga ima v krški občini naročenega 60 odstotkov članstva. Opozorili so tudi na to, da bodo morali poslej še bolj poskrbeti za vključevanje podmladka in žena, za katere je v društvih dovolj dela. Z. SEBEK SAMO TAKO NADALJEVATI Na minuli skupščini Zveze prijateljev mladine so postregli s številčnimi podatki, ki najbolj zgovorno pričajo, da je njena dejavnost res pestra in ima pomemben vpliv na oblikovanje osebnosti mladega človeka. V zadnjem šolskem letu - za „tekoče“ še ni podatkov - so imeli na osnovnih šolah v krški občini kar 162 različnih krožkov, v katerih se je udejstvovalo več kot 6.300 učencev, kar pomeni, da jih je veliko, ki sodelujejo v več krožkih hkrati. Vso to dejavnost vodijo po šolah v glavnem mentorji, prosvetni delavci, manj pa je zunanjih sodelavcev. Zato si bo Zveza prijateljev mladine tudi poslej prizadevala vključiti v delo s pionirji še več staršev in mladine, ki ima za to veselje in seveda tudi sposobnosti. Pri tem ji bodo v pomoč številna društva po krajevnih skupnostih, ki so se že doslej izkazala z vsestranskim delom. PRVA NALOGA -..V program stvari, ki jih bo treba pripraviti do 500-Ietnice krških mestnih pravic, so vključili tudi obnovo akrhitek-tonskih in zgodovinskih spomenikov. Eden med njimi je hiša Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ta čas dobiva novo streho, obnovili pa bodo tudi vsa pročelja. NA JESEN LEPŠE - Poslopje Dijaškega doma Milke Kerinove v Krškem bo do jeseni ponovno lepše: v kratkem bo dobilo nov zunanji omet, hkrati pa tudi novo stavbno pohištvo. vprečen znesek vpisanega posojila je 1920 din. Vpis posojila so med prvimi zaključili delavci občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, sodišče, tožilstvo, vrtec, zavod za kulturo, osnovna šola Cerklje, Cestno podjetje, Dinos, Grad Mokrice. Z vpisovanjem so pohitele te dni tudi vse šole, komunalno podjetje, Agro-servis, na opozorilo občinskega štaba pa so pospešili vpisovanje tudi v drugih delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Organizirana akcija je stekla konec maja in tedaj so ji ljudje dali vso podporo, zavedajoč se, da bodo tudi v brežiški občini dobili v naslednjih letih precej moderniziranih cestnih odsekov, ki so bili dolga leta kamen spotike. Seveda so ponekod na akcijo tudi drugače reagirali, kar velja za Agrotehniko v Brežicah, za osnovno šolo v Globokem, Dekorles v Dobo- vi in za motel na Čatežu. Občinski štab je zato zahteval od družbenopolitičnih organizacij temeljitejše priprave, saj je rezultat odvisen predvsem od pravilnega informiranja zaposlenih. Številke o vpisanem posojilu so vsak dan večje in bolj optimistične. Zvedeli smo, da je do 17. junija vpisalo posojilo 1300 zaposlenih (22 odst.), ki bodo dali za ceste 2,46 milijona din ali 34 odst vsote, ki jo morajo zbrati v brežiški občini. J.T. KOMUNISTI V IMV S prakso sestankov občinskega komiteja ZK v delovnih organizacijah so 18. junija nadaljevali v tovarni avtomobilskih prikolic IMV v Brežicah. Razprava je bila namenjena nalogam pri seznanjanju delavcev z novim zakonskim osnutkom o združenem delu in vzporednemu spreminjanju samoupravnih aktov v duhu bodočega zakona. Spregovorili so o usmerjenem izobraževanju, o pripravah na teden Komunista v brežiški občini in o vpisovanju posojila za ceste. HITRA OCENA Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je na seji 14. junija ocenilo delež sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, vpisovanje javnega posojila za ceste in potek solidarnostne akcije za pomoč potresnemu območju Tolminske. Na dnevnem redu je bil predtem še dogovor o izhodiščih občinskega plana za obdobje 1976 - 1980. REZERVNI STAREŠINE SO TEKMOVALI. - Na nedavnem tekmovanju rezervnih starešin v Artičah je zmagala ekipa iz Globokega, drugo mesto je zasedla ekipa Čateža in tretje mesto ekipa iz Cerkelj. Na sliki: predsednik Merhar že drugič izroča prehodni pokal občinske ZRVS predstavniku Globokega. (Foto: Zupančič) TEKMOVANJE MED VOLlSCl Na vseh voliščih krajevne skupnosti je bilo v nedeljo dobro razpoloženje že od zgodnjih jutranjih ur dalje. Volivci so tekmovali za najboljšo uvrstitev po udeležbi in po glasovih za samoprispevek. Na volišču v Sedmu so zaključili volitve že ob 7.30 s stoodstotno udeležbo in 95,9 odstotki glasov ZA. P 'H' so glasovali samo štirje. Uspeh je pripisati predsednikoma vaških odborov KS in SZDL Darku Druškoviču in Jožetu Cepinu. Volišče Gornji Leskovec pa je imelo prav tako stoodstotno udeležbo, razen tega pa edino vse glasove ZA. „RADI NAS IMAJO." Nedeljski referendum je uspel, pričakovanja mladih v senovski krajevni skupnosti so se uresničila, saj se je kar 86,72 odst. volilcev izreklo za samoprispevek, s katerim bodo že letos začeli graditi družbeni center na Senovem. (Foto: Jožica Teppey) KRŠKI TEDNIK 18 DOLENJSKI LIST Št. 2b (1405) * 24. junija 1976 - ' '"f? •V VIKEND V SENU - Sončen konec tedna je bil kot nalašč za sušenje krme. V vsej Mirenski dolini v soboto ni bilo lahko najti travnika, kjer ne bi pridne roke sukale vile ali grablje, marsikje seveda tudi ob pomoči motornih konj. Pri Bevčevih iz Straže pri Šentrupertu (na sliki) so bili zadovoljni z dnem. (Foto: Železnik) ZABAVA ZA STARO IN MLADO - V Novem mestu se je nekaj dni mudil cirkus Gaertner. Točka, ki je najbolj pritegnila stare in mlade Novomeščane, je minila v znamenju slonov. Debelokožci so se res izkazali. (Foto: M. Klinc) Rezervni starešine potrdili znanje Organizacije ZRVS so si že ob sprejemanju letnih programov vzgoje zadale nalogo, da svoje člane kar najbolj poučijo o vojaških spretnostih. Zato je bila opravljena vrsta predavanj. Kot zaključek je bila 12. junija opravljena taktično-orientacijska vaja za člane ZRVS Center, „Majde Šilc", Stopiče in Žabja vas. Osnovni namen je bil preizkusiti znanje, pridobljeno na predavanjih in z osebnim študijem. Med pohodom je bilo poleg drugih vojaških nalog potrebno nuditi prvo pomoč ranjencem in njihov transport do prevezovali-šča za sprejem v bolnico. V vseh nalogah so člani pokazali veliko mero znanja, pa tudi udeležba je bila temu primerna. Vaje se je udeležilo kar 90 % članov. Ob zaključku (smer pohoda je bila do ene izmed vasi v podnožju partizanskih Gorjancev) so bila športna tekmovanja. M. PUREBER KS pomemben investitor v tem letu Praksa potrjuje osnutek zakona Vrednost programov 16 KS nad 35,5 milijonov dinarjev - Največ v Trebnjem in Šentrupertu Razprava o „odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka tozda in delovne organizacije" je potekala ob konkretnih primerih v SGP „Pionir" Tudi v trebanjski občini si prizadevajo načrtovanje dejavnosti krajevnih skupnosti kar najbolj prilagoditi novim ustavnim načelom. Tako je bil čas za javno razpravo o programih KS vse od letošnjega februaija dalje. Ker je šlo za prvo tako usklajevanje, sicer še ni šlo najbolje, samoupravneje pa vseeno kot prejšnja leta. O programih krajevnih skupnosti so se namreč morali izreči tudi delovni ljudje v tozd in ozd ter samoupravnih interesnih skupnostih, ne le po krajevnih skupnostih, kjer je razprava že ponavadi temeljita, v nekaterih primerih celo žolčna. Po oceni občinskega izvršnega sveta so posamezne interesne skupnosti zatajile, ker se še vse preveč ukvarjajo same s seboj. Predvsem bi morali vnesti v njihovo delo svež veter delegati. V bodoče bo usklajevanje lahko bolje potekalo, ko bo za vsem tem stala tudi komunalna skupnost, ki se ustanavlja. MARSIKAJ JE PLANOM UŠLO Načrt krajevne skupnosti bi moral biti dokument, ki bi vseboval vsa dela, ki jih nameravajo v posameznem letu izvesti v krajevni skupnosti z vsemi organizacijami in društvi. Sestavni del naj bi bile tudi naložbe v gospodarstvu, sociali in prostorskem razvoju KS. V prvem pristopu tega še ni bilo, zato je marsikaj zapisano drugje. Tako je npr. z gradnjo ceste Mokro-nog-Zbure v dolžini 2,1 km, NI KRUHA ZA DOMAČE Poglavitna poslovna dejavnost Tregrada je po novem gradbeništvo. Komunala in vzdrževanje stanovanjskih hiš je le postranska dejavnost. To je bil tudi eden od ciljev integracije. Podjetju je bilo to lahko naprtiti, sedaj pa vsi pomembnejši izvajalci del le-ta oddajajo podjetjem in obrtnikom zunaj občine. V trebanjski občini je trenutno deset večjih gradbišč, na katerih ne delajo domačini. Podjetja od drugod ponavadi jemljejo za kooperante še obrtnike iz svoje sredine, ki tako prevzemajo dela, čeprav so dražji od trebanjskih. Domači obrtniki lahko doma prevzamejo le tisto, česar nočejo šušmarji. Podobno je bilo s Trimom, dokler se ni odprlo, sedaj so šele spoznali tudi doma, kar so pred tem že po vsej domovi ni. gradnjo osnovne šole Mokronog (le-ta je itak tik pred dograditvijo), gradnjo industrijskega obrata Zmage v Mokronogu, gradnjo zbiralnice mleka v Trebnjem, skladišča Surovine v Dolnji Nemški vasi, razširitvijo trebanjskega zdravstvenega doma, rekonstrukcijo žage v Veliki Loki, gradnjo trgovine v Velikem Gabru, gradnjo Elme na Čatežu in gradnjo družbenih stanovanj v Trebnjem, na Mimi in v Mokronogu. Čeprav bi marsikdo sodil, da to ni mnogo, znesejo te naložbe kar lepo vsoto — 90 milijonov dinaijev. Ta neusklajenost tokrat še tudi ni usodna, saj se, kot smo tudi zapisali, marsikaj iz tega spiska že gradi ali je celo pred dograditvijo. POTREBE PREKAŠAJO MOŽNOSTI Vsega žal tokrat ni bilo mogoče zapisati v letošnji načrt programov del krajevnih skupnosti. Odeja se ne da raztegovati v nedogled, predvsem je treba računati z zaostrenimi pogoji gospodarjenja združenega dela. Tisto, kar je delovnim kolektivom sploh ostalo po zaključnih računih za lansko leto, je bilo sila mršavo. Tudi vnaprej je vprašanje, kako bo, zato je bolje načrtovati brez velikih obetov saj se še ne ve, koliko denarja se bo zbralo s samoupravnim sporazumom. Vrsta delovnih organizacij samoupravnega sporazuma za financiranje krajevnih skupnosti sploh še ni podpisala! Taki grešniki so: Kolinska na Mimi, Mercator — tozd Gradišče Trebnje, KPD Dob, Sekcija za vzdrževanje prog, obe Elektri — tako Krško in Novo mesto, PTT Novo mesto, Novotehna in Putnik. V krajevnih skupnostih se že hudo jezijo, ker denar ne prihaja na žiro račune KS; zaradi zamudnikov so še prav posebno prizadete manj razvite KS v občini, ki bi morale dobiti solidarnostna sredstva, ni pa mogoče narediti razdelilnika, dokler predvidenega denarja ne prispevajo vsi. VELIKA DELA Od predvidene vrednosti vseh programov v znesku 35,5 milijona dinarjev naj bi letos znašal prispevek KS nekaj nad 4,7 mi- TREBANJSKE NOVICE lijona dinarjev, prispevek občanov 6,2 milijona dinarjev, v drugih virih pa je ,,skritih“ preostalih 24,5 milijona dinarjev. V slednjem je prav gotovo tudi mnogo prostovoljnega dela občanov. Program KS Trebnje napihuje že več let obljubljena gradnja veleblagovnice Dolenjke (10 milijonov dinarjev). Lep znesek se namenja tudi za čistočo v kraju in odvoz smeti ter sploh varstvo okolja, razširiti nameravajo tudi pokopališče in začeti gradnjo mrliške veže. Krajevna skupnost Šentrupert predvideva pogumne akcije. Vrednost adaptacije gasilnega doma je predvidena na 500.000 dinarjev, kjer naj bi občani prispevali kar 270.000 dinarjev. Všteta je tudi naložba v obrat Agrostroja. A. ŽELEZNIK REVEŽEM ŠE POD POVPREČJEM! V trebanjski občini prejama 116 oseb družbeno denarno pomoč. V poprečju znaša le-ta okrog 320 dinarjev, najnižja je 150 dinarjev, najvišja pa 7 20 dinarjev. Kot je povedala v soboto delegatom občinske skupščine Jana Potočnik, je v Sloveniji le še šest občin, ki izplačujejo tako nizko pomoč. Da so razmere še težje, je od uživalcev pomoči kar 41 takih, ki živijo popolnoma saini. Milena Zalar sc je v imenu občinskega izvršnega sveta zavzemala za povišanje, žal pa na skokovit porast ni računati, ker ni od kod vzeti denar- OBRTNIKI ENAKOVREDNI Občinska skupščina je na sobotni seji obravnavala tudi vprašanje obrti v občini. Delegat zasebnih obrtnikov in predsednik trebanjskega združenja obrtnikov Ignac Škoda se je skupščini zahvalil za pozornost, da je dala vprašanje na dnevni red. O tem, kaj bi bilo treba v obrtništvu še storiti v prid strankam, mojstrom in delavcem pri njih, je prebral kar 20 pripomb na petih straneh. GASILCI ZA VSE Zapisalo se nam je. Ja je projekt za takoimenovani dom družbenopolitičnih organizacij v Dolnji Nemški vasi le še vprašanje nekaj dni, ker bodo to naredili v Trimu. Projekt bo res, dom pa se bo gradil pod imenom gasilcev, ki so že vajeni takih podvigov, s tem pa ni rečeno, da vse organizacije, ki v krajevni skupnosti delajo, v njem ne bodo našle prostora, saj delajo vsi složno. SEZNAM PO KS Na prejšnji seji občinske skupščine je bila zaradi predolgega dnevnega reda prestavljena obravnava izvajanja štipendijske politike v občini na sobotno sejo. Vsaka prestavitev je, kot izgloda, dobra. Sedaj so delegati prejeli še poimenski seznam štipendistov, ki prejemajo socialno štipendijo iz združenih sredstev po krajevnih skupnostih. Tako se bodo krajevni dejavniki lahko ustvarjalnc-je vključili v ocenjevanje, koliko je kdo upravičen do določene višine štipemiije in kako študira. Največ štipendistov imajo, razumljivo, uaj-večje krajevne skupnosti: Trebnje 20, Mirna 18, Scntru|x-rt 16: veliko jih ima tudi Dolnja Nemška vas kar 17. Predstavniki družbenopolitičnih in organizacij združenega dela iz Novega mesta so 16. junija razpravljali o „odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka tozda in delovne organizacije". Da bi bil prikaz omenjenih odnosov, ki jih opredeljuje osnutek zakona o združenem delu, kar najbolj nazoren, so jih po lastnih izkušnjah očrtali predstavniki SGP „Pionir“. O izhodiščni temi razpravljanja je Janez Gabrijelčič dejal, da jo moramo obravnavati širše, zato je izčrpno orisal tudi socialistično blagovno proizvodnjo s samoupravno „ Pionir", ki zaposluje okoli 3.100 delavcev (od tega blizu 60 odst iz drugih republik), je imel lani bruto realizacijo 11 milijonov dinarjev. Glavni direktor podjetja Ivan Kočevar, ki je razčlenil samoupravno organiziranost podjetja in razporejanje dohodka, je med drugim poudaril, daje bil tak obseg poslovanja mogoč le zato, ker se „Pionir“ že dokaj let zaveda velikega pomena povezovanja posameznih gospodarskih panog. vsebino, plan in planiranje, konkurenco in delitev po delu. Socialistična blagovna proizvodnja je odraz samoupravnih prizadevanj našega gospodarstva in kot taka odraz naše stvarnosti Plaz oz. planiranje ni cilj, temveč pripomoček za pot v socializem. Pojma konkurence sicer ni za- Zčlružcno podjetje šteje več kol 300 delavcev in ima štiri tozde: gradbeništvo in stranske obrate, vodovod in kanalizacije, komunalne storitve, vrtnarstvo. Skupne službe bodo servis vseh štirih tozdov. V načrtu imajo, da bo „novi Novograd" letos ustvaril blizu 60 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Začetki razmišljanj o združitvi novomeških podjetij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, segajo tako rekoč v polpreteklost. Do združitve ni doslej prišlo predvsem zaradi nekaterih posameznikov, ki so menili, da je skupno delo nerealno in neuresničljivo. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da je velika večina novomeških komunaleev podprla skupno (>ot Komunalnega |>odjetja. Vodovoda in Novograda. To pomeni, da so zastarela miselnost ter vsi, ki so stali za njo, izgubili bitko. Ce /daj pozabimo preteklost, je najbolj pomembno, da ima novomeška občina od 8. junija naprej združeno komunalo in da vse člane družine povezuje poleg enotnih pogledov na dolžnosti tudi velika tehnološka sorodnost. Ni torej v/roka, da v novomeški občini že v kratkem slediti v ustavi in osnutku zakona o združenem delu, to pa ne pomeni, da smo ga docela izključili Pojavlja se le v novi „preobleki“, z drugimi besedami rečeno, obdržali smo tiste oblike gospodarskega tekmovanja, ki pospešujejo in krepijo pot v „no-vo družbo“, in odpravili tiste, ki ustvarjajo anarhijo, nered in gospodarstvu neprimerne učinke. Po osnutku zakona je prvo ustvarjanje dohodka, ki se vrednostno kaže v obliki navadnega dohodka, posredno pa tudi v obliki po-trošnih dobrin in sredstvih vlaganja. Dohodek je osnovni motiv dela in kot tak tudi osnova združevanja dela v tozdih ter osnova združevanja dela tozdov z drugimi organizacijami združenega dela. Dohodek je mehanizem, ki usklajuje medsebojne interese pa tudi nasprotja. Na omenjeni razpravi so predstavniki „Pionirja“ poudarili tudi novosti osnutka zakona o združenem delu, ki terjajo preureditev samoupravnih razmerij'. V prvi vrsti gre za samoupravni sporazum o združevanju delavcev v tozdih, ki vsebuje osnove za statut in urejanje medsebojnih razmerij pri delu. V praksi bo moral zaživeti tudi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razdelitev sredstev za OD, enako tudi samoupravni sporazum o osnovah plana in planiranja ter pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. D. RUSTJA SLOVESNO PODPISOVANJE - Predstavniki Komunalnega podjetja, Vodovoda in Novograda podpisujejo samoupravni sporazum o združitvi v Komunalno in gradbeno podjetje Novograd. (Foto: S. Mikulan) Komunala na novi poti | Samouprav.ii sporazum o združitvi so podpisali Komunalno podjetje. Vodovod in Novograd — Zatrli ^astarelo mišljenje 8. junija so v Novem mestu podpisali samoupravni sporazum o združitvi Komunalnega podjetja. Vodovoda in Novograda v enotno gospodarsko organizacijo, ki se imenuje Komunalno in gradbeno podjetje Novograd, Novo mesto. ne bi izpolnili vrzeli v komunalnih storitvah, ki so bile doslej (milo rečeno) razdrobljene, nerazvite in slabo organizirane. Komunalno podjetje, Vodovod in Novograd so storili korak, ki so ga prebivalci novomeške občine od njih pričakovali že včeraj. M. B. NOVO MESTO: PREVELIK DOLG DAVČNI UPRAVI Davki in druge obveznosti prebivalcev novomeške občine, ki jih odmerja in pobira davčna uprava, so bili lani odmerjeni v znesku dobrih 31 milijonov dinarjev, dolg iz preteklih let pa je bil okoli 9 milijonov dinarjev. Celotna obremenitev je tako znašala bli/u 41 milijonov, kar je 2 odstotka več od obremenitve v letu 1974. Občani so ob začetku letošnjega leta dolgovali davčni upravi skoraj 9 milijonov dinarjev, kar je v odstotkih sicer manj kot leta 1974, vendar je dolg še vedno previsok, saj predstavlja skoraj četrtino obveznosti. Novomeška kronika ČEPRAV NAJBRŽ NE bo nič zaleglo, je treba spet zapisati, da so ob sobotah v Novem mestu v pekarni in v prehrambnih trgovinah take vrste, kot jih pomnijo samo starejši Novomeščani. Kruha in hrane je za razliko od tistih časov seveda dovolj, ne ve pa se natančno, kaj mislijo o organizaciji mreže in odnosu do svojega ljubega potrošnika trgovci Da je treba čakati v vrsti, gotovo ni prevelika ljubeznivost. ,, DELAVCI SGP PIONIR so v soboto priredili športni dan. Pomerili so se v vseh mogočih športnih disciplinah, ena najbolj atraktivnih je bila seveda vlečenje vrvi. Zanimivo je, da pionirjevci prirejajo športne igre dvakrat na leto. Dober zgled drugim novomeških kolektivom. CENE NA TRŽNICI so bile v ponedeljek takele: kilogram krompirja je stal 12 do 15 din, cvetače 20, čebule 18, kumar 20, korenja 30, paprike in paradižnika 35 din, solate 12 do 15, jajca pa so bila po 1,60 do 1,70 din. Za kilogram češenj je bilo treba odšteti 20 do 25 din, hrušk 22, breskev 30, marelic 35, jagod 30 do 35, pomaranč pa 12 dinaijev. UMRLI SO: Ana Gačnik, družinska upokojenka iz Mej vrti 3 (81 let), in Martin Klančar, upokojenec z Drske 54 (72 let). Ena gospa je rekla, da Novomeščani in Novomeščanke najbrž vse premalo skačejo čez plot, sicer jim v kinu Krka ne bi ponovno predvajali „poučne“ nemške filmske sfiženke. Št. 26 (1405) ★ 24, junija J J76 D0LEK1SK fcIST TV PRETVORNIK Kočevje potrebuje dober TV pretvornik, da bodo občani lahko brez motenj spremljali prvi program pa tudi drugi oziroma televizijo Zagreb. Žalostno je, da ima dober pretvornik že skoraj vsaka večja vas, Kočevje pa ne. Za to je razen KS dolžna poskrbeti predvsem .SZDL, saj je dober TV sprejem in več programov pomembno tudi za informiranje občanov. HIŠNIH ŠTEVILK NI Čeprav je že pred več leti še stara občinska skupščina sprejela odlok o preimenovanju in oštevilčenju ulic in zgradb v Kočevju, to še danes ni opravljeno. Zaradi tega imajo težave občani in poštarji. DROBNE IZ KOČEVJA BILTENI - Osnovna šola Kočevje je zaradi prireditev in proslav, ki jih prireja sama ali sodeluje pri njih, pričela izdajati kratke biltene. V kratkem sta izšla dva biltena: „Pionirski festival košarke 1976 v Kočevju" in ,,Zbor pionirjev Jugoslavije Kočevje-Vas-Fara“. V biltenih so podatki in umiki prireditev, navodila ter kratki opisi in letnice pomembnejših dogodkov iz starejše zgodovine Kočevja in iz NOB. Bilteni imajo na naslovni strani skice mesta Kočevje. VINSKA SREČA - Izid žrebanja 48 kola „En starček" je bil ugoden tudi za Kočevje: izžrebana sta dva srečnika, ki bosta prejela 6 steklenic vina ,.En starček”. KONEC POUKA - Bliža se konec šolskega leta 1975/76, na kar . kaže razigrani živžav okoli šole. Beli | nageljni na prsih osmošolcev so prvi j znak, da gre šolsko leto proli koncu, i Bližajo se velike šolske počitnice. ! Spričevala bodo razdelili 25. junija, j PREGOVORI - Kaže, da se muhasto vreme tudi na tc stoletne iz- ! kušnje ne ozira več. Tako pravi pregovor za dan Vida (15. junija): „Vid dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj“ in pa j.Dež o Vidu ni ječmenu k pridu . Se najmanj pa drži ,,Vid - češenj sit“, ker so češnje drage kot zlato in si jih le redki lahko privoščijo toliko, da so jih siti. KOČEVSKE KOVICE Šele uvodne razprave Komunisti-delavci o svojih nalogah, političnem položaju v občini in razpravi o zakonu o združenem delu Na prvem sestanku novega aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev občine Kočevje so razpravljali o političnih razmerah v občini, o nalogah aktiva in o nalogah komunistov v razpravi o zakonu o združenem delu. Za novega sekretaija aktiva so izvolili Ivana Bradača iz ZKGP, za njegovega namestnika pa Lojzeta Petka. Med razpravo so ugotovili, da so politične razmere v občini ugodne, kar dokazuje tudi izreden uspeh zadnjega referenduma. Vendar pa se zaostrujejo odnosi v gospodarstvu. Zadeve bo trba hitro in učinkovito reševati. Nadalje je bilo ugotovljeno, da mora imeti aktiv komunistov delavcev pregled nad dogajanjem v občini in tudi odločilen vpliv nanje. Razprava o zakonu o združenem delu se je komaj dobro začela. V MELAMINU so doslej razpravljala vodstva organizacij, zdaj pa bodo v razprave pritegnili ves kolektiv. Menijo, da bi moral vsak zaposleni imeti knjižico osnutka zakona o združenem delu in jo preštudirati. V tozdu MESARIJA ZKGP pa nasprotno menijo, da je bolje člane kolektiva na množičnih sestankih seznaniti z glavnimi značilnostmi zakona, predvsem s členi, ki najbolj zadevajo člane kolektiva. Kasneje pa bo še razprava. Pri tozdu ELEKTRO so raz- množili izvlečke iz zakona, nato pa sklicali zbor kolektiva, na katerega so povabili tudi predstavnike Elck-tra iz Ljubljane, da so tolmačili, kar je delavce posebno zanimalo. Ukrepajo tudi, da bodo po novem zakonu delali že z novim letom. Delegati iz 1TASA pa so spet opozorili, da pri njih gospodarjenje ne gre, kot bi moralo iti, vendar je prevladalo mišljenje, naj bi zadevo uredili sami v kolektivu. Ugotovili so, da je treba v vsakem kolektivu oceniti, kaj imajo že usklajeno z zakonom o združenem delu in kaj bo treba spremeniti, ter napraviti program usklajevanja. J. PRIMC LEP SPREJEM Kljub muhastemu vremenu (dežju in soncu hkrati) je Kočevje 15. junija lepo sprejelo pionirsko brigado na pohodu na osvobojeno ozemlje. Pri spomeniku so brigadirji in pionirji pripravili miting, na katerem je zbranim spregovoril predsednik mestne organizacije ZZB Lojze Hočevar, ki je sprejel tudi raport komandanta pionirske pohodne brigade Petra Je-šelnika. Na mitingu so nastopili še recitatorji, pevci in člani dramskega krožka. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najbolj zaslužnim organizacijam, mentorjem in voditeljem mladine. SPREJEMI PIONIRSKE BRIGADE — Pionirsko brigado na pohodu na osvobojeno ozemlje so zelo lepo sprejemali na vsej poti, med drugim tudi v Kočevju (na fotografiji), kamor je prispela 15. junija. 19. junija je bil zaključek pohoda na zboru pioniijev iz vse Jugoslavije v Vasi-Fari. (Foto: Primc) Šport za vse delovne ljudi Na letošnjih delavskih športnih igrah bo sodelovalo prek 1.500 ljudi Na letošnjih delavskih športnih igrah občine Črnomelj bo tekmovalo okoli 200 ekip, v katerih bo skupaj nastopalo nad 1.500 tekmovalcev. Tekmujejo v 12 panogah: kegljanju, šahu, malem nogometu, odbojki, streljanju, ribolovu, vlečenju vrvi, atletiki, smučanju, košarki, namiznem tenisu in plavanju. Razglasitev rezultatov bo kot vsako leto za občinski praznik. Do sedaj so končali tekmovanje v kegljanju: pomerilo se je okoli 600 tekmovalcev in tekmovalk v 24 moških in 7 ženskih ekipah. V obeh konkurencah je prvo mesto osvojila ekipa semi-ške Iskre. To je bilo presenečenje, saj je bila zadnjih deset let zmagovalec vedno ekipa kanižar-skega rudnika; rudaiji so letos zasedli peto mesto, ker je večina članov njihove ekipe na delu v Velenju. Vendar so organizatorji delavskih športnih iger sklenili, da bodo kanižarskim kegljačem podelili tako imenovani ,,pokal solidarnosti11. ,,Letos smo pri organizaciji iger uvedli nekaj novosti," je povedal Franc Moljk, predsednik komisije za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu in TKS. ,,Pri nogometu in odbojki smo tekmovalce razvrstili v več skupin: aktivne in priložnostne ter mlajše in starejše. Dosegli smo tudi, da se nobena ekipa, ki ne sodeluje na občinskih delavskih športnih igrah, ne bo smela udeležiti Iskriade, lesariade, tekstili-ade in podobnih tekmovanj, ki jih prirejajo podjetja istih ah sorodnih strok." Ob Kolpi, najčistejši in najtoplejši slovenski reki, bi počitnice p^ življalo precej več turistov, ko bi bili urejeni kampi. Za to je P®' trebno precej denaija, ki ga pa krajevne skupnosti, žal, nimajo. I® tako prihajajo na Kolpo le tisti, ki jim več kot urejeno udobj* pomeni neoskrunjena narava. (Foto: Bartelj) Več kot pol črnih ovc OS Črnomelj, Občinsko _ sodi^ Črnomelj, Center srednjih šol W melj. Tako se je od predvidenih jML dinarjev (delavci združenega prispevajo po 0,4 odst. od bruto i« se OD v 1975) do 1. junija na'’® le 251.895 dinarjev, čeprav bi li vsi poravnati svoje obveznost' koj po sprejetju zaključnih iacUV za lansko leto, se pravi do konca bruarja. Do sedaj zbrani denar so Pjj sebnem ključu že razdelili med 11 krajevnih skupnosti v daj je čas, ko se v krajevnih nostih lotevajo največjih del, v i c- r, nOia*1 Od 72 organizacij v družbenem sektorju, ki zaposlujejo delavce v črnomaljski občini, jih je do 1. junija poravnalo svoje obveznosti, ki jim jih nalaga samoupravni sporazum o sofinanciranju programa krajevnih skupnosti za letošnje leto, le 27. Te so: ZZB NOV Črnomelj, Podjetje za PTT Novo mesto, TIS Črnomelj, OŠ Stari trg, Otroški vrtec Črnomelj, OKP Črnomelj, Dijaški dom Črnomelj, Lekarna Črnomelj, ZKPD Črnomelj, Biro Črnomelj, OŠ Vinica, Kovinar Črnomelj, Valjčni mlin Črnomelj, Knjigovodski center Črnomelj, Veterinarska postaja, OŠ Podzemelj, Planika Črnomelj, Sob Črnomelj, Petrol Ljubljana, Regionalna zdravstvena skupnost, Iskra Semič, LB Črnomelj, Bayer Pharma Ljubljana. Elma Ljubljana, Posebna pozivajo vse, ki še niso P01, svojih obveznosti, naj to stote c prej. ČRNOMALJSKI DROBIR ŽE TRETJA ŠTEVILKA - Dolgo je trajalo, da je prva številka Tirov, glasilo OK ZSMS Črnomelj, zagledala luč sveta. Med tem čakanjem se je nabralo toliko gradiva, da je bila prva številka dvojna. Sedaj je izšla že tretja letošnja številka, v kateri prevladujejo literarni prispevki. Uredniški odbor ima veliko sodelavcev tudi v črnomaljski garniziji. EN FILM MANJ - V poletnih mesecih bodo v črnomaljskem kulturnem domu vrteli dva filma na teden in ne več tri, kot do sedaj. En film bo na sporedu ob torkih ob 20. uri in sredah ob 18. uri, drugi Pa° nedeljah ob 18. in 20. uri. PREDNOST PREŠERNOVI ^ CI -.Projekt za ulico Čardak®* u. šemovo ulico je že naročen čan. Po pogodbi bi moral biti čan do 15. julija. Izvršni svet P ^ sprejel sklep, da bodo sTedstv uporabo mestnega zemljišča n, nili za ureditev Prešernove ulice- Dv . Kiji * v SPet 2 kurjav nekod »li ste ne bo za jm namre Pri sti J* bile Plačal «t S' Staj kemič k tal v*nja i K- Hk Jejo, ( ne fe; Slov bani, ftoja: “nek "lična >je tak ''anja. Stal “Poza Prek Pristo "sem' nič o, tem “Pravi Z£ se bo njala < !“ (St 5, te dište. valci, l°bo( v, -llca Hb »dk, Ooo str S® * Ki ko vp Ali S Jiak o( Pi ../ir N Ne vedo, kako debela bo kuverta V marsikateri gospodarski organizaciji sploh ne v-ido, kakšna bo njihova bodočnost, in niti posebno ne razmišljajo, če bodo prvega dobili osebne dohodke Jugorje pričakuje borce V nedeljo obiščejo Belo krajino stari znanci — Kaj praviš na to, da na seji zbora združenega dela ni vedel noben delegat ničesar o načrtih (letnih, pedetnih) svoje delovne organizacije, z izjemo delegatke nižje glasbene šole? - Da delajo načrte v globoki ilegali ali pa kljub vsem priporočilom, sklepom in zahtevam odgovorni v vodstvih lepo spijo. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI CIRKUS PRI NAS - Čehoslo-vaška cirkuška skupina Kellner je od 9. do 11. junija spet gostovala v Ribnici Te tri dni so Ribničani videli razne trike in zanimivosti. Hkrati so si lahko ogledali premični zoološki vrt,/ki ga je cirkus pripeljal s seboj. DRAGO NA TRŽNICI - Vse je drago na tržnici in za ta letni čas tudi predrago. Tako je kratko poročilo z ribniške tržnice, ki je zdaj dobila še eno prodajalno. Tržnica je dobro založena s sadjem in zelenjavo, vendar je vse drago kot poper. PRIPRAVE ZA ASI ALT - Dolgo je bil parkirni prostor pri hotelu „Jelka“ v Ribnici neurejen oziroma včasih celo premajhen. Zdaj so ga uredili in razširili, kar daje slutiti, da bo kmalu tudi asfaltiran. DIJAKI NA PRAKSI - Te dni so bili na počitniški praksi v ribniškem Inlesu dijaki 3. letnika kočevske gimnazije, ki so doma iz ribniške občine. Taka desetdnevna počitniška praksa je običajna že več let. REŠETO Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 17. junija, so med drugim razpravljali tudi o gospodarjenju lani in predvidevanjih za letos. Ugotovili so, da je stvarni družbeni proizvod v preteklih petih letih naraščal po stopnji 6,3, lani pa je zaradi težjih pogojev gospodarjenja ostal na predlanski ravni. Tako tudi ne bo dosežena predvidena povprečna rast stvarnega družbenega proizvoda v naslednjih petih letih po načrtovani stopnji 6,7. Gospodarstvo tarejo nelikvidnost, pomanjkanje obratnih sredstev in zaloge, čemur botruje slaba kadrovska zasedba mest v vodstvih (T)OZD in nerazvitost služb za raziskavo tržišča, razvojnih oddelkov in organizacije dela. Tudi junija se položaj ni izboljšal. Zaradi vsega tega bo treba skrčiti tudi programe SIS. Ugotovljeno je tudi bilo, da marsikje sploh nimajo nobenih načrtov, kako bodo gospodarili v bo- SPET IZLET V počastitev dneva borcev in 30-lctnice osvoboditve ter 25-letnice obstoja društva upokojencev Ribnice, prirejamo v nedeljo, 4. julija, enodnevni avtobusni izlet na Ilovo goro, v Žužemberk in na Bazo 20. Kosilo bo v Dolenjskih Toplicah, kjer bo omogočeno tudi kopanje. Prevoz in kosilo veljata 130 din. Prijave sprejemata do 1. julija tajnik in blagajnik društva upokojencev Ribnica ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure z vplačilom 130 din. Če kosila ne želite, povejte pri prijavi. V. P. doče in kako sc bodo rešili iz težav. Pravega načrtovanja praktično ni nikjer, ker se vodilni premalo zavedajo pomena načrtovanja. Tako kolektivi z vodstvom vred marsikje niti ne vedo, ali bodo ob koncu meseca sploh dobili osebne dohodke in kako debela bo kuverta. j VSI IZDELALI Osmi razred ribniške osemletka so letos uspešno končali vsi učenci, če izvzamemo, da eden ni bil ocenjen, eden pa ima popravni izpit iz nemščine. Med njimi je 21 odličnjakov, od tega 15 Levstikovcev, se pravi takih, ki so vseh osem razredov izdelali z odličnim uspehom. To šolsko leto so učenci osmih razredov uspešno sodelovali pri raznih območnih. in republiških akcijah. Največji uspeh pa je dosegel I ranci Trobec iz 8.c, ki je starejši pionirski šahovski prvak Dolenjske. DIJAKI OBISKALI LIK 70 dijakov prvega letnika kočevske gimnazije je pred kratkim obiskalo LIK Kočevje. Ogled je organiziral Jože Novak, ki uči dijake predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Mladi so si ogledali OZD LIK zato, da spoznajo, kako poteka samoupravljanje v praksi. Pripravljalni odbor za organizacijo jugorskega krajevnega praznika (imajo ga 4. julija, letos pa ga bodo izjemoma praznovali sedem dni prej) ima te dni obilo dela, vendar, kot trdijo prizadevni organizatoiji, je za tradicionalno borčevsko srečanje domala vse nared. Tako bo v nedeljo, 27. junija, ob 14. uri proslavo začel s slavnostnim govorom Peter Badovinac mlajši. Medtem ko bo pozdravil obiskovalce in jih seznanil z nekaterimi uspehi skupnosti v minulem letu, bosta delegaciji krajevne skupnosti odšli z venci na jugorsko pokopališče in v vas Mačkovec. Na pokopališču bosta okrasili spominsko ploščo padlim partizanom in žrtvam fašizma, v Mačkovcu pa bodo položili venec na ploščo, posvečeno prvemu padlemu partizanu v metliški občini. Za slavnostnim govornikom bo o junaški zgodovini Belokranjcev in NOV govoril politkomisar XV. brigade Stane Klemenčič, borčevski prapor pa bo razvil in domačinom predal Niko Belopavlovič. Nato sc bodo s kratkim kulturno-umetni-škim programom predstavili domači mladinci, nakar bodo člani metliške godbe na pihala naznanili, da se lahko pred Badovinčevo gostilno začne tradicionalni borčevski zbor. Letos pričakujejo Jugorjani veliko gostov in zavoljo tega so med drugim pripravili tudi bogat srečelov. Obiskovalce razen kulinaričnih umetnosti čaka več kot 1000 dobitkov, ki so jih v počastitev jugorskega krajevnega praznika in dneva borcev prispevala podjetja iz vse republike. SPREJETA PREDNOSTNA LlS^ Enota za družbeno P01110!^ samoupravni stanovanjski s*“ nosti v Metliki je minuli P° ^ deljek dopoldan sprejela P*L nostno listo za razdelitev sou • nostnih stanovanj. Posam prosilci, ki so dobili stanov^, so se na listi zvrstili takole: M ja Malič (650 točk), Vlfl®^ Stekovič (581), Ana (575), Tončka Dular (-* ica Stanko Mušič (562), Škaljac (558), Terezija ^°% (535), Jožefa Pibernik y L Mara Balaban (438), Anica .. juk (399), Monika Vuk Vilma Slobodnik (330), , V^Vladič (313). < Se naprej - stabilizirati Seja OK ZKS: „Lahko bi bilo še veliko bolje" Lepa parada pionirjev Osrednja svečanost ob pohodu pioniijev na osvobojeno ozemlje je bila za ribniško občino 13. junija v gradu. Okoli 1000 pioniijev iz vse občine je obiskalo vse pomembnejše zgodovinske kraje v občini, kjer so jim borci pripovedovali o minulih dneh. Pohod je potekal na progi Ortnek-Slemena-Sodražica-Gora-Loški potok-Jelenov žlcb-Dolenja ■vas-Ribnica-Makoše in Jasnica, kjer so ribniški pionirji predali zastavico in torbico kočevskim. Zadnji pregled v Ribnici jo bil veličasten. Pionirji so se zbrali na stadionu, nato pa krenili skozi Ribnico do gradu. V paradi so bili tudi kadeti, pripadniki JLA, gasilci, člani teritorialne obrambe, civilne zaščite, lovci in drugi. Raport pohoda jc sprejel I ilip Tckavec-Gašper, komandir prve ribniške čete, kije mladim spregovoril o delu mladine pred vojno in med njo ter o dogodkih iz vojne, v katerih so sodelovali tudi pionirji. Govoril je še France Grivee, sekretar ZK: na mitingu pa so nastopili tudi učenci osnovne šole Ribnica, pevski zbor in KUD Dolenja vas. M. GLAVONJ1Č METLIKA: VPISALO VEG KOT POL ZAPOSLENIH Čeravno je končni rok za vpis cestnega posojila zadnji september, je akcija v metliški občini stekla zelo dobro. Po nekaterih tozdih javna razprava o posojilu sicer še ni stekla (v času, ko to pišemo, je verjetno razprava že končana), kljub temu pa je od 2600 delavcev posojilo vpisalo že 1872. Razveseljiv je predvsem podatek, da so akcijo v pretežni meri podprle vse vodstvene strukture, in sicer tako, da so vpisale celoten osebni dohodek. Tako so od 3,480.00 milijonov v metliški občini zbrali 2,751.00 ali 80 odstotkov. V1ATOR VODI ŽF. DALJ ČASA na posebno željo goste v zidanice, kjer se lahko počutijo res domače in sproščeno. S Kmetijsko zadrugo pa imajo tudi pogodbo za ogled vinske kleli in za poizkušnjo belokranjskih Na 11. seji občinske konference ZKS Metlika so člani ocenili gospodarska gibanja v metliški občini, in sicer na podlagi analize uspeha OZD in TOZD v minulem letu ter na podlagi podatkov iz obrazcev o poslovnem uspehu v prvih treh mesecih 1976, pogovaijali pa so se še o kmetijstvu in gozdarstvu v občini ter obravnavali družbeni dogovor o samozaščiti. Podatki so pokazali, da so organizacije v minulih treh mesecih dokaj dobro poslovale, to pa dokazuje tudi primerjava z lanskim obdobjem. Kljub temu so člani konference menili, da bi v marsikateri delovni organizaciji bili uspehi boljši, če bi se še naprej obnašali stabilizacijsko, če bi varčevali pri porabljenih sredstvih itd. Ko so se pogovarjali o stabilizaciji, so menili, da bi bilo prav, ko bi se razprava o boljšem gospodarjenju soočila z rezultati dela; spričo šibke rasti produktivnosti naj bi vse tozd se enkrat obvezno analizirale stabilizacijske programe, njihovo uresničevanje pa bodo poslej preverjale tudi osnovne organizacije ZK. Ko so raz-° zaključnih računih po I OZD, so ugotovili, da so bili v glavnem dobro opravljeni, po nekaterih podjetjih pa so delali po starem kopitu. Po razpravi o problematiki kmetijstva in gozdarstva je konferenca sprejela vrsto sklepov. Tako naj bi do konca leta zaživela kmetijska pospeševalna skupnost, pospeševalna . uj J služba pri Kmetijski zadrugi |/ rala dobiti kmetijskega * $0 njaka, v naslednjih mesecih W redili in sprejeli prostorski n? pr čine, s katerim bo zagotovijo’ metna poraba zemljišč ipd. ° . I so zadolžili Kmetijsko za4r ^api'-bo v okviru svoje službe se izvajala pospeševalne akcijc. PO METLIKI JUTRI, 25. junija, bo nas' ^ ob 20. uri v domu Partij oktetov, in sicer se bodoJ>te ief‘‘' vokalni oktet „Jožica Fjan?r^ Maribora, oktet Loka p« rntjc H mostu, oktet Boštanjski ,a > 9 Boštanja, Loški oktet oi iz- l°\ r Poljčanah ter Trboveljski 0^ '^ prireditev pridite vsi, ki )*| prireditev pridite vsi, slovensko pesem, kajti vam. Nastope oktetov je o m * Kulturna skupnost. MLADINSKI KLUB LJA za 3. julij Noč na Kolp1- ^ gramu bodo sodelovali: orkester, mladinska folklorna^ t na in tamburaški orkester, Komet z modno revijo, J*® gfi1 svojimi fanti, Marjana DerzM.^sK Koren, Tomaž Domicclj, ® W Mihelčič, napovedoval pa ,n Gašperič. Pričetek bo ob 1 jjp točke pa se bodo vrstile na na sredini Kolpe. it."0' V( A ^ vse h* ai da : N« Hi N S1 i h Ji" S Uv' *ri P v. S metliški tedfl’1; 18 DOLENJSKI LIST leptf ,0.1» dobje C ;odišii 1 Črno- milijo a deli itoBf iabral° i morr jsti **■ lčun«1 ncafr vsei ini'^ , sto? j zato tav^ e a# i» 5 inP^ ti koD" tpaH itva v nsTA oap" skup pon? pre> ker tam ogrevajo stano-l ^ 24 ur na dan, v Kočevju pa nekaj ur. Ob vsem tem pa ke-»'cna trdi, da prodaja za ogrebe odvečno paro (če ne bi bi-tako, bi morala biti cena ogre-^ Pod kontrolo). ^ovalci Kidričeve ulico z zaPisniki, ustno in L , r^opisja o tem problemu J; stojne organe že okoli 7 let. V n:.m tem času ni bilo ukrenjeno snr 0(“0.č'lnega, da bi se stanje Un 1m.e.n*)°. Zato stanovalci P^vičeno zahtevajo (to velja jza Kidričevo 1 in 3, verjetno .®° pa tudi večina drugih strini k t0 zahtevo), da so pristoj-. stanovanjska skupnost, Kra-gj** skupnost, občinska skupka) dolžni ogrevanje Kidriče-“JJ^trajno pametno urediti. fedati .. Woke Jj^.toptot* da bodo stano-;r f1 Plačali res tisto toploto, ki 10 ^do dobili. . J. PRIMC finska skupsčina je dolžna V sv°je ° cer>i ogrevanja. ■ “0ke pa je treba namestiti tu- Po beli cesti proti Kolpi Osli na cesti — Cesta drsi v dolino Lepa in udobna je vožnja po novi cesti od Kočevja proti Brodu na Kolpi. Čeprav smo jo odprli že lani, nas presenetita že pred Stalcerji napisa, da cesto še gradijo in da bankine še niso utrjene. Vzrok je preprost, kot smo neuradno zvedeli: kot vedno je tudi tokrat za ceste na Kočevskem zmanjkalo denarja. Sicer pa je ob cesti kar precej prometnih znakov, med njimi tudi tisti s kravo, ki pomeni, da se je treba čuvati živine na cesti. Kdor pozna Kočevsko, ve, da mu zaradi tistih petih krav, ki jih rede še od Kočevja do Broda na Kolpi, ni treba biti posebno pozoren. Vendar se bo vsak, kdor tako misli, uštel. Krav res ne bo videl, pač pa naj se varuje oslov, ki jih je na Kočevskem vedno več. Že v Moravi se mi je tisto jutro na naši magistralni cesti postavil eden pred avto in se ni premaknil ne naprej ne nazaj. Vendar osli niso edina ovira na naši edini magistrali. V Banja Loki imajo včasih ženske sestanke AFŽ najraje kar sredi ceste. Avtomobilist mora dobro trobiti, da si pribori prostor na cesti. Pa tudi sicer, če boš tam kje pri Krkovem srečal štiri ženske, ne bodo šle druga za drugo, ampak vštric, da ti bodo zaprle vso tvojo polovico ceste. Sicer boš malo bentil, vendar jim boš še po nekaj deset metrih hva- ležen. Pri nekdanjem tunelu se nova cesta pogreza oziroma drsi v dolino. Le če boš počasi vozil, boš ohranil zdravje. Cestno podjetje ali morda graditelji ceste so to napako seveda opazili in storili svoje: postavili so table, da je uporabna le polovica cestišča, omejili hitrost na 30 km na uro, določili prednost in odšli... Zdaj te table že nekaj tednov ali morda mesecev stojijo in bodo še, dokler se menda cesta ne bo sama popravila. Tudi v Pirčah bodite previdni, ker ima tam nekdo navado, da svojega fička parkira kar sredi ceste in gre domov ah morda na obisk v bližnjo hišo. Sicer pa je previdnost potrebna tudi zaradi nekaj ostrih ovinkov, pa tudi zato, ker cesta le še ni dograjena, saj na nekaterih odsekih manjka na njej celo zgornja plast asfalta. Morda je to še sreča, saj bi ga sicer že uničili. Že se poznajo na primer uničujoče sledi gosenic delovnih strojev na spodnji plasti asfalta na testi pri nekdanjem tunelu in proti kamnolomu. Ko bo odprta cesta do Delnic, bo tu precej več prometa. Cesto bo treba do takrat bolje urediti. Tudi ljudje ob njej se bodo morali še marsičesa odvaditi, da ne bo preveč žrtev, seveda pa bodo morali tudi avtomobilisti pametno voziti. J. PRIMC Skrbeti tudi za kmete OSILNICA: kaj letos? „tlln dela krajevne skupnosti »a (i,c? v kočevski občini predvide-fiiS^do imeli letos 265.378 din ^v> izdatkov pa za nad kni st ul?' izdatki so predvi-toy 'r0sk] za popravila vaških po-Vjjj ^Pravilo stavbe KS, ureditev »a(fek^zacij0, igrišče, vodovod-■* 111 drugo. Izdelali so točne Manjka- Na nedavnem občnem zboru so člani Lovske družine Banja Loka kritično ocenili svoje delo v preteklem obdobju in nakazali naloge, ki jih bodo v sodelovanju z ostalimi dejavniki na območju krajevne skupnosti Vas-Fara in Banja Loka letos reševali. li, da divjad maloštevilnim kmetom na tem območju dela precejšno škodo. Zato so se zr.vzeli, da je potrebno škodo pravično oceniti. Le tako bodo uresničena ustavna določila in tudi določila osnutka zakona združenem delu, ki je sedaj v javni razpravi. Po oceni lovcev prihajajo v njihov revir pri Kužlju volkovi, ki delajo škodo. Menijo, da je v tej okolici tu- Poročilo je pokazalo, da so bili j di ris, ki je ob naselitvi na Kočevsko iri licnpcni Tineti nri i7ornrinii Inv- pOVZTOCu preCejŠen preplžih. Oačrt - -------- i°£i h 21 P°samezne vasi. upajo, bodo prispevali Hdo’ sestv0 Snežnik in morda lovci uspešni zlasti pri izgradnji lovskih naprav in pripravi hrane za divjad. Opravili so več sto prostovoljnih delovnih ur. Posebno so se izkazali v marcu, ko je izredno visok sneg močno ogrožal divjad. Načrt odstrela, ki ga je določil izvršni svet občinske skupščine Kočevje, so v glavnem uresničili. Ne glede na plan odstrela pa so ugotovi- Kralj dal največ posojila ze ves... V se je pretekli teden « 13 tudi v kočevski obči- PosoSla,-Za vpis PosoJila 23 “Sijanje cest in da je dan vpisal kolektiv ^ 9 dneh vpisali okoli 30 odst. posojila za ceste pevski občini je do 16. juni- 2,488.635 din posojila za ceste. V Pisalo 1.199 zaposlenih tej akciji naj bi skupaj okoli 6.000 ________ zaposlenih vpisalo 8,832.000 din posojila. Akcija se je komaj dobro začela, saj so prvi vpis zabeležili pri občinskem štabu šele 7. junija. V kočevski občini se je namreč vpis začel z zamudo, ker so prej izpeljali referendum za samoprispevek za usmerjeno šolstvo. Največje zneske so doslej vpisali tozd Govedoreja ZKGP 270.000 din ali 94 odstotkov svojega načrta, GG Pugled 149.000 din, Rudnik 220.000 din, Kočevski tisk 120.000 din, Zdravstveni dom 208.000 din, SDK 79.100 din, Kovinar 118.500 din itd. V OZD, ki imajo več tozdov, obratov ali predstavništev v občini in izven nje (Avto, Zidar itd.), na dan, ko to poročamo, še niso pričeli vpisovati. Več posameznikov je vpisalo kar precejšnje zneske posojila, vendar večina v več obrokih. Posebej pa naj omenimo kopača v jami na Rudniku Janeza Kralja, ki je takoj ob vpisu plačal 10.000 din (stari milijon) posojila. J. PRIMC J?skih družbenopoli- djj organizacij 46.800 P°s°jila ali skoraj pol ’ kot je bilo predvideno din-) za ta 14-član- „ olektiv? •da je bilo v Sloveniji kohg Oljenih (asfaltiranih) 0dst° ,!11‘nulega leta 59,5 °Ha]niki 2-219>90 km regi-<* , cest, razen tega pa ' Magistralne ceste? m, ‘ “a je v kočevski obči-^Posodobjjenih od 84,15 Itn, ,.®°nalnih cest le 6,95 lij ' °.3 odstotka (in seve-]aSn; , magistralna cesta ^°lpi)? eVie‘Brod na Wposojilo za ceste ni % -PrisPevek, ampak tudi *ai oblik varčevanja, l^od vsak denar z vtwenst?tn>mi obrestmi kj},') * w sicer v petih obro-1 ,. rvi obrok ho iznlačan obrok bo izplačan ,u . ^79, nato pa vsako doki- ‘ Ju*’ja naslednji obrok, vrn. ne bo posojilo v celo-nJeno. ja v'_ poteka vpis posoji-jtjo /Banizacijah, ki združu-jfaterju ? (podjetjih), po ne-(Ha krajevnih skupnostih % Ille.r Kočevje), krajev-%jLradih, poštah, službi iti 7 enega knjigovodstva povzročil precejšen preplah. Iz podatkov o izdatkih je razvidno, da so plačali precej za škodo, povzročeno po divjadi, in sicer: po medvedih 19.559 din, po jelenjadi 65.197 din, po divjih prašičih 39.118 din, srnjadi 6.519 din in po neznani divjadi 4.082 din, kar znese skupaj 134.476 din. Letos mineva 30 let, odkar je bila ustanovljena lovska družina, zato bodo ta jubilej nadvse svečano proslavili, in sicer tako, da bodo imenovali častne člane, izvedli več strelskih tekmovanj, priredili osrednjo proslavo, združeno s tovariškim srečanjem, organizirali razstavo lovskih trofej in obisk lovskega muzeja v Bistri. Sprejeli so tudi delovni program. Vanj so med drugim zapisali, da bodo posvetili več pozornosti in skrbi družbeni samozaščiti ter nalogam na področju splošnega ljudskega odpora. Ukrepali bodo tudi proti krivo-lovcem, ki se pojavljajo v jutranjih urah v posameznih predelih tega lovišča. GIBANJE PREBIVALSTVA V maju je bilo na območju matičnega urada Kočevje 9 porok. — Rodila sta se dva dečka. - Umrli so: Anton Kastelic, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 3, star 71 let; Marija Čmak, gospodinja iz Tržiča 3, stara 69 let; Katarina Srebot, gospodinja iz Kočevja, Cesta na stadion 16, stara 68 let; Peter Mavrin, gozdni delavec iz Primožev 2, star 39 let; Kocjan Progar, upokojenec iz Črnega potoka pri Kočevju 15, star 77 let, in Sladžanka Hudo-rovič, stara 4 mesece (mati ima stalno prebivališče v Leskovcu pri Krškem), umrla v Kočevju. i^EUS KE NOVICE ZABAVA ZA STARO IN MLADO - V Novem mestu se je nekaj dni mudil cirkus Gaertner. Točka, ki je najbolj pritegnila stare in mlade Novomeščane, je minila v znamenju slonov. Debelokožci so se res izkazali. (Foto; M. Klinc) Rezervni starešine potrdili znanje Organizacije ZRVS so si že ob sprejemanju letnih programov vzgoje zadale nalogo, da svoje člane kar najbolj poučijo o vojaških spretnostih. Zato je bila opravljena vrsta predavanj. Kot zaključek je bila 12. junija opravljena taktično-orientacijska vaja za člane ZRVS Center, „Majde Šilc", Stopiče in Žabja vas. Osnovni namen je bil preizkusiti znanje, pridobljeno na predavanjih in z osebnim študijem. Med pohodom je bilo poleg drugih vojaških nalog potrebno nuditi prvo pomoč ranjencem in njihov transport do prevezovali-šča za sprejem v bolnico. V vseh nalogah so člani pokazali veliko mero znanja, pa tudi udeležba je bila temu primerna. Vaje se je udeležilo kar 90 % članov. Ob zaključku (smer pohoda je bila do ene izmed vasi v podnožju partizanskih Gorjancev) so bila športna tekmovanja. M. PUREBER Praksa potrjuje osnutek zakona Razprava o ,.odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka tozda in delovne organizacije" je potekala ob konkretnih primerih v SGP „Pionir" Predstavniki družbenopolitičnih in organizacij združenega dela iz Novega mesta so 16. junija razpravljali o „odnosih pri pridobivanju in razporejanju dohodka tozda in delovne organizacije". Da bi bil prikaz omenjenih odnosov, ki jih opredeljuje osnutek zakona o združenem delu, kar najbolj nazoren, so jih po lastnih izkušnjah očrtali predstavniki SGP „Pionir“. „Pionir“, ki zaposluje okoli 3.100 delavcev (od tega blizu 60 odst iz drugih republik), je imel lani bruto realizacijo 11 milijonov dinarjev. Glavni direktor podjetja Ivan Kočevar, ki je razčlenil samoupravno organizirar ost podjetja in razporejanje dohodka, je med drugim poudaril, daje bil tak obseg poslovanja mogoč le zato, ker se „Pionir“ že dokaj let zaveda velikega pomena povezovanja posameznih gospodarskih panog. O izhodiščni temi razpravljanja je Janez Gabrijelčič dejal, da jo moramo obravnavati širše, zato je izčrpno orisal tudi socialistično blagovno proizvodnjo s samoupravno vsebino, plan in planiranje, konkurenco in delitev po delu. Socialistična blagovna proizvodnja je odraz samoupravnih prizadevanj našega gospodarstva in kot taka odraz naše stvarnosti Plaz oz. planiranje ni cilj, temveč pripomoček za pot v socializem. Pojma konkurence sicer ni za- slediti v ustavi in osnutku zakona o združenem delu, to pa ne pomeni, da smo ga docela izključili Pojavlja se le v novi „preobleki“, z drugimi besedami rečeno, obdržali smo tiste oblike gospodarskega tekmovanja, ki pospesujejo in krepijo pot v „no-vo družbo", in odpravili tiste, ki ustvarjajo anarhijo, nered in gospodarstvu neprimerne učinke. Po osnutku zakona je prvo ustvarjanje dohodka, ki se vrednostno kaže v obliki navadnega dohodka, posredno pa tudi v obliki po-trošnih dobrin in sredstvih vlaganja. Dohodek' je osnovni motiv dela in kot tak tudi osnova združevanja dela v tozdih ter osnova združevanja dela tozdov z drugimi organizacijami združenega dela. Dohodek je mehanizem, ki usklajuje medse-- bojne interese pa tudi nasprotja. Na omenjeni razpravi so predstavniki „Pionirja“ poudarili tudi novosti osnutka zakona o združenem delu, ki terjajo preureditev samoupravnih razmerij. V prvi vrsti gre za samoupravni sporazum o združevanju delavcev v tozdih, ki vsebuje osnove za statut in urejanje medsebojnih razmerij pri delu. V praksi bo moral zaživeti tudi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razdelitev sredstev za OD, enako tudi samoupravni sporazum o osnovah plana in planiranja ter pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. D. RUSTJA SLOVESNO PODPISOVANJE - Predstavniki Komunalnega podjetja, Vodovoda in Novograda podpisujejo samoupravni sporazum o združitvi v Komunalno in gradbeno podjetje Novograd. (Foto: S. Mikulan) Komunala na novi poti Samouprav.ii sporazum o združitvi so podpisali Komunalno podjetje. Vodovod in Novograd — Zatrli zastarelo mišljenje 8. junija so v Novem mestu podpisali samoupravni sporazum o združitvi Komunalnega podjetja, Vodovoda in Novograda v enotno gospodarsko organizacijo, ki se imenuje Komunalno in gradbeno podjetje Novograd, Novo mesto. TABORNIŠKA ZAOBLJUBA - Kočevski taborniki spet pridno delajo. Pred kratkim je pri njihovi koči za Mestnim vrhom priseglo in podpisalo zaobljubo 40 medvedkov in čebelic. (Foto: Primc) Združeno podjetje šteje več kot 300 delavcev in ima štiri tozde: gradbeništvo in stranske obrate, vodovod in kanalizacije, komunalne storitve, vrtnarstvo. Skupne službe bodo servis vseh štirih tozdov. V načrtu imajo, da bo „novi Novograd" letos ustvaril blizu 60 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Začetki razmišljanj o združitvi novomeških podjetij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, segajo tako rekoč v polpreteklost. Do združitve ni doslej prišlo predvsem zaradi nekaterih posameznikov, ki so menili, da je skupno delo nerealno in neuresničljivo. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da je velika večina novomeških komunalcev podprla skupno pot Komunalnega podjetja, Vodovoda in Novograda. To pomeni, da so zastarela miselnost ter vsi, ki so stali za njo, izgubili bitko. Ce zdaj pozabimo preteklost, je najbolj pomembno, da ima novomeška občina od 8. junija naprej združeno komunalo in da vse člane družine povezuje poleg enotnih pogledov na dolžnosti tudi velika tehnološka sorodnost. Ni torej vzroka, da v novomeški občini že v kratkem ne bi izpolnili vrzeli v komunalnih storitvah, ki so bile doslej (milo rečeno) razdrobljene, nerazvite in slabo organizirane. Komunalno podjetje, Vodovod in Novograd so storili korak, ki so ga prebivalci novomeške občine od njih pričakovali že včeraj. M. B. NOVO MESTO: PREVELIK DOLG DAVČNI UPRAVI Davki in druge obveznosti prebivalcev novomeške občine, ki jih od-meija in pobira davčna uprava, so bili lani odmerjeni v znesku dobrih 31 milijonov dinarjev, dolg iz preteklih let pa je bil okoli 9 milijonov dinarjev. Celotna obremenitev ie tako znašala blizu 41 milijonov, kar je 2 odstotka več od obremenitve v letu 1974. Občani so ob začetku letošnjega leta dolgovali davčni upravi skoraj 9 milijonov dinaijev, kar je v odstotkih sicer manj kotleta 1974, vendar je dolg še vedno previsok, saj predstavlja skoraj četrtino obveznosti. NovomcS^ kronika Čeprav najbrž ne bo nič zaleglo, je treba spet zapisati, da so ob sobotah v Novem mestu v pekarni in v prehrambnih trgovinah take vrste, kot jih pomnijo samo starejši Novomeščani. Kruha in hrane je za razliko od tistih časov seveda dovolj, ne ve pa se natančno, kaj mislijo o organizaciji mreže in odnosu do svojega ljubega potrošnika trgovci Da je treba čakati v vrsti, gotovo ni prevelika ljubeznivost DELAVCI SGP PIONIR so v soboto priredili športni dan. Pomerili so se v vseh mogočih športnih disciplinah, ena najbolj atraktivnih je bila seveda vlečenje vrvi. Zanimivo je, da pionirjevci prirejajo športne igre dvakrat na leto. Dober zgled drugim novomeških kolektivom. CENE NA TRŽNICI so bile v ponedeljek takele: kilogram krompirja je stal 12 do 15 din, cvetače 20, čebule 18, kumar 20, korenja 30, paprike in paradižnika 35 (fin, solate 12 do 15, jajca pa so bila po 1,60 do 1,70 din. Za kilogram češenj je bilo treba odšteti 20 do 25 din, hrušk 22, breskev 30, marelic 35, jagod 30 do 35, pomaranč pa 12 dinarjev. UMRLI SO: Ana Gačnik, družinska upokojenka iz Mej vrti 3 (81 let), in Martin Klančar, upokojenec z Drske 54 (72 let). Ena gospa je rekla, da Novomeščani in Novomeščanke najbrž vse premalo skačejo čez plot, sicer jim v kinu Krka ne bi ponovno predvajali „poučne“ nemške filmske sfiženke. HUej ** 24. junija 1976 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, brata in strica TONETA SIMONČIČA krojača iz Dol. Boštanja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, GD in OGZ Sevnica, KS Boštanj in OZD, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo duhovnikom za govor in opravljeni obred, govorniku društva upokojencev in RK Boštanj, oktetu Boštanjski fantje in cerkvenim pevcem. Žalujoči: žena Angela, sinovi Tone, Janez, Stane, Peter, hčerke Majda, Elka in Joža z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta ALOJZA JARCA iz Koštialove 3, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in gospodarskodružbenim organizacijam za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala govorniku za poslovilne besede in godbi. Posebno se zahvaljujemo družinam Penca-Birsa, Glavič in Hrastar za vso pomoč in zdravnikoma dr. Vodniku in dr. Šmigovcu za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Fani, sinova Lojzi in Stanko z družinama, bratje, vnuki in drugi sorodniki ZAHVALA Ob izgubi moža in našega očeta MIHAELA KORACINA iz Dol. Težke vode se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, kolektivu Zapori za podarjeni venec in stopiškim pevcem. Žalujoči: žena Micka in sin Ivan z družino ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža, očeta in starega očeta MARTINA KLANČARJA upokojenca, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nasv težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Bogomiru Vodniku, pljučnemu oddelku splošne bolnice, Opekarni Zalog, tovarni zdravil Krka iz Novega mesla in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Nežka, sinova Marjan in Jože z družino ter drugo sorodstvo OBVESTILO OBVESTILO- OBVESTILO* PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BREŽICE delovna enota Trgovina z reprodukcijskim materialom Brežice Obvestilo za uporabnike plina Na Čatežu ob Savi št. 69 je odprto novo, sodobno urejeno skladišče butan-propan plina. Skladišče opravlja maloprodajo plina samo ob določenih š dnevih v tednu, in sicer: s — ob torkih od 7. ure — 13.30 s — ob četrtkih od 7. ure — 15.30 s — ob sobotah od 7. ure — 11.30 s Skladišče ima na zalogi za prodajo: jeklenke po 35 kg, 10 s kg, in za zamenjavo po 5 kg in 2 kg. Trgovina z reprodukcijskim materialom Brežice. ŠTIPENDIJE OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Krško RAZPISUJE za šolsko leto 1976/77 17 kadrovskih štipendij za študente in dijake(-inje) srednje vzgojiteljske šole. Občinska izobraževalna skupnost bo štipendirala študente za študij deficitarnih predmetov na višjih šolah in na srednji vzgojiteljski šoli. Zato razpisuje naslednje štipendije na pedagoški akademiji: 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ MATEMATIKE - FIZIKE, 3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ TEHN. POUKA - FIZIKE, 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ LIKOVNI POUK - DRUGI PREDMET PO ŽELJI ŠTUDENTA, 4) 2 ŠTIPENDIJI ZA GLASBENI POUK, 5) 5 ŠTIPENDIJ ZA RAZREDNI POUK IN 6) 3 ŠTIPENDIJE ZA SREDNJO VZGOJI- TELJSKO ŠOLO. Prijave bo občinska izobraževalna skupnost sprejemala do 5. 7. 1976. Prošnja za štipendijo mora biti na obrazcu 1,65 in ji je treba priložiti: 1. overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu; 2. izjavo kandidata, da ne prejema druge štipendije, oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja; 3. mnenje srednje šole (pod tč. 6 osn. šole), organizacije ZSMS in ZKS na srednji šoli. Višina štipendij je določena z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Pri štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši uspeh. Po roku prispelih prijav z nepopolno dokumentacijo ali prijav, ki ne bodo v skladu z razpisom, komisija za štipendije ne bo upoštevala. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, ata, sina, brata, svaka in strica ANTONA UREKA iz Mihalovca se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje in vence, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena s hčerko, mama in sestra z družino Mihalovec, Krško, Novo mesto Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), v skladu s statutom krajevne skupnosti Dolenja vas, sklepi zborov občanov Dolenje vasi z dne 17. 3. 1975, Prigorice z dne 20. 3. 1975 in Lipovca z dne 19. 3. 1975 je zbor delegatov krajevne skupnosti Dolenja vas dne 3. 6. 1976 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za izvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest v Dolenji vasi, Prigorici in Lipovcu. I. Za del območja krajevne skupnosti Dolenja vas, ki zajema vasi Dolenja vas, Prigorica in Lipovec, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest skozi navedena naselja v skladu s sprejetim programom. Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku naselij, navedenih v I. točki tega sklepa. III. Referendum bo dne 27. 6. 1976 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Dolenja vas po načelih splošnih volitev. IV. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS GLASOVNICA Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest skozi naselje Dolenja vas se uvede za obdobje 3 mesecev od dneva uveljavitve sklepa o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva naselja Dolenja vas v višini 3.000.— din ali z dajatvijo 4 m3 obdelanega okroglega jelovega lesa, dostavljenega do najbližje kamionske ceste. Prispevek gospodinjstva, ki nima lastnega stanovanja v naselju Dolenja vas znaša 50 % navedenega zneska. Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest skozi naselje Prigorica se uvede za obdobje 3 mesecev z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva v naselju Prigorica po razporedu prispevka, sprejetega na zboru občanov dne 20. 3. 1975 in objavljenim na krajevno običajen način. Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste skozi naselje Lipovec se uvede za obdobje 3 mesecev z enkratnim prispevkom posameznega gospodinjstva naselja Lipovec v višini 3.000,— din ali z dajatvijo 4 m3 obdelanega okroglega jelovega lesa. Občani, ki so svojo obveznost že. izpolnili, niso obvezani po splošnem aktu o uvedbi samoprispevka. GLASUJEM ,PROTI" „ZA" Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo ..PROTI". V. Pred izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom tega sklepa. VI. Sredstva, zbrana iz tega samoprispevka, so strogo namenska in se stekajo na tekoči račun krajevne skupnosti Dolenja vas, evidentirana pa so za vsako naselje posebej. VII. Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija. Vlil. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Dolenja vas, dne 17. 6. 1976 Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dolenja vas: ALOJZ ZBAŠNIK, l.r. ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob nenadni smrti našega dobrega moža, očka, brata, nečaka, strica in svaka JOŽETA BLATNIKA upok. mesarskega mojstra, borca NOV iz Soteske št. 1 se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in se v tako velikem številu poslovili od pokojnega ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred in govor ter pevskemu zboru iz Dolenjskih Toplic. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, zlatega očeta, brata in strica SLAVKA BENClCA iz Črnomlja sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo tovarni Belt za organizacijo pogreba in vsestransko pomoč in skrb, tovarišu Pavlu Jermanu za tople poslovilne besede, pokojnikovim sodelavcem za številno spremstvo in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Kovinar in Belt, organizaciji ZB iz Črnomlja ter govorniku Stanetu Novaku. Žalujoči: žena Karlina, hčerka Sonja z Janezom, sin Slavko, brat Franc in sestra Anica z družinama ter drugo sorodstvo. OSNOVNA ŠOLA „29. OKTOBER" ŠMARJETA 68220 šmarješke Toplice razpisuje naslednja delovna mesta: a) za nedoločen čas: - UČITELJA ZA ZGODOVINO-ZEMLJE-PIS- PU ali P - UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK - PU ali P - učitelja za telesno vzgojo — PU ali P (ženske) za določen čas: - UČITELJA ZA RAZREDNI POUK Javi se lahko tudi absolvent PA — razredni pouk Rok za sprejem prošenj je 8 dni po objavi razpisa. 20 DOLENJSKI UST §1. 26 (1405) - 24. junija 1976 Hiter in cenen transport in razkladanje... GRADITELJI! Obveščamo vas: DA PRODAJAMO VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV NA POTROŠNIŠKI KREDIT, DA SO SE CENE OPEČNIH IZDELKOV g ZNI2ALE ZA 10,5 % TER DA OMOGOČAMO KUPCEM PREVOZ OPEKE FRANKO GRADBIŠČE, Z RAZKLADANJEM. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA OPEKARNA ZALOG • novo mesto p.o. TELEFON 21403. 22291 POSTNI PREDAL 10 TEK. RAČUN PRI SDK NOVO MESTO 52100«) 1-10082 INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TOVARNA OPREME, ČRNOMELJ razpisuje delovno mesto DIREKTORJA LICITACIJA! PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Avtomobil „Fiat 850 K" letnik 1970, izklicna cena 15.000 dinarjev 2. Avtomobil „Zastava 750 F" letnik 1971, izklicna cena 7.500 dinarjev 3. 8 mopedov (štirje v voznem stanju), izklicne cene od 500 do 2.000 dinarjev 4. Montažna električna plošča z varovalkami. Licitacija bo 5. julija ob 10. uri v PTT garažah, Cesta herojev 28 (Ločna). Na podlagi 6. in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TREBNJE razpisuje komisija za kreditiranje pri zboru delegatov enote za gradnjo Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje II. NATEČAJ za posojila iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj pri Ljubljanski banki - podružnici Novo mesto. RAZPISUJEMO DODATNO POSOJILO v znesku 2,400.000 din organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje, ki se trenutno izvaja na Mirni in v Trebnjem. Od zneska iz prejšnjega odstavka se 2,032.000 din nameni za posojila organizacijam, ki so se prijavile na I. natečaj, pa jim zaradi prenizkih razpisanih kreditov ni bilo mogoče pokriti zahtevkov za celoten obseg nameravanega nakupa stanovanj. Razliko v znesku 368.000 din lahko kot kredit po tem natečaju najamejo morebitni novi interesenti za nakup najemnih družbenih stanovanj, in sicer organizacije združenega dela in druge organizacije, če združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri LB-podružnici Novo mesto v skladu s 13. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj v okviru enote za gradnjo pri SSS Trebnje. Prednost pri najemanju posojila po tem razpisu imajo organizacije, ki kupujejo stanovanja v blokih, ki so že v gradnji na Mirni in v Trebnjem (Pavlinov hrib). Ostali razpisni pogoji so enaki kot ob I. natečaju tč. 1 (Skupščinski Dolenjski list št. 29/75). Vloge na ta natečaj je treba dostaviti v 15 dneh po objavi v Dolenjskem listu na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost Trebnje, Goliev trg 9, Trebnje. Vloge, ki bodo prispele po preteku razpisanega roka, se ne bodo upoštevale. LICITACIJA! AVTO-MOTO DRUŠTVO TREBNJE, Goliev trg 7/a, proda na javni dražbi v nedeljo, 27. junija, ob 8. uri zjutraj osebni avtomobil ZASTAVA 750, letnik marec 1973, prevoženih 42.000 km, za izklicno ceno 18.000,00 din. (osemnajst tisoč). MERCATOR LJUBLJANA, n.sub.o. TOZD STANDARD, NOVO MESTO, o.šub.o. razglaša licitacijo za prodajo dostavnega avtomobila FIAT 850, ki bo dne 28. 6. 1976 ob 8. uri v skladišču na Cesti Herojev 25 v Novem mestu. ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto, TOZD METLIKA, razpisuje licitacijo za odprodajo avtomobila Kombi IMV Sanitet. Licitacija bo dne 26. H. 1976 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor. Interesenti naj prinesejo gotovino ali inštrumente plačanja. POGOJI: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. Imeti mora visoko ali višjo šolsko izobrazbo lesnoindustrijske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. 2. Poleg strokovne usposobljenosti mora biti družbenopolitično razgledan, imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter organizacijsko vodstvene izkušnje in sposobnosti. Dvosobno stanovanje na razpolago. Poleg tega objavlja prosto delovno mesto POSLOVNEGA SEKRETARJA POGOJ: Višja šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri z nekajletnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih. Poleg strokovne usposobljenosti mora biti kandidat družbenopolitično razgledan in imeti ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi. VPIS V ŠOLO! CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE objavlja vpis v naslednje šole in tečaje: 1. 6., 7. in 8. razred osnovne šole 2. 1. letnik dvoletne dopisne poklicne administrativne šole 3. 1. letnik poklicne šole kovinarske stroke 4. 2. letnik triletne dopisne TSŠ strojne stroke 5. 1. letnik dopisne ESŠ 6. strojepisni tečaj 7. tečaj poslovne korespondence 8. seminar o varstvu pri delu 9. tečaj za pridobitev higienskega minimuma 10. tečaj nemškega jezika 11. gospodinjsko-krojni tečaj Vpisujemo vsak dan od 7. — 10. ure in od 13. ure — 15.30 do 1. avgusta, naknadni vpis od 15. do 30. avgusta. Ostale informacije po telefonu 83-183. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV PRODUKTIVNOST DELA, NOVO MESTO, Ulica talcev 3, telefon 21—319 ali 21—640 IN VABI K VPISU V ŠOLE IN K UDELEŽBI V DRUGIH OBLIKAH IZOBRAŽEVANJA, KI SO V PROGRAMU ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 1. TRILETNA TEHNIŠKA ŠOLA STROJNE STROKE ZA ZAPOSLENE, ki so končali poklicno šolo kovinarske stroke. 2. DVELETNA DELOVODSKA ŠOLA STROJNE IN AVTOMEHANSKE STROKE za kandidate, ki so dokončali poklicno šolo ustrezne stroke in so najmanj tri leta zaposleni v stroki. 3. ENOLETNA ŠOLA ZA VARUHINJE Pogoj za vpis je dokončana osemletka in zaposlenost na delovnem mestu varuhinje v ustanovi za otroško varstvo. 4. VISOKA EKONOMSKO—KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR 5. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA, KRANJ 6. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE — 5., 6., 7. in 8. razred 7. TEČAJI ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA po avdiovizualni metodi 8. DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE po naročilu 9. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE po naročilu: seminarji in preizkusi znanja iz varstva pri delu, izobraževanje za poklice ozkega profila, seminarji za pridobitev interne kvalifikacije in razne oblike funkcionalnega izobraževanja. Prijave in naročila sprejemamo do 15. avgusta 1976. Oddelke bomo odprli, če bo prijavljenih dovolj kandidatov. PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja delavcev KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA s p.o. razpisuje prosto delovno mesto VOZNIKA TOVORNEGA AVTOMOBILA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — Kvalificiran voznik z vozniškim izpitom C in E kategorije. — Za delovno mesto se zahteva poizkusno delo, ki traja 2 meseca. — Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v desetih dneh po dnevu objave. Zadruga trenutno ne razpolaga s stanovanjem. ajuiUMA/ ,2lTO" LJUBLJANA 'TOZD PEKARNE, DOLENJSKA ; NOVO MESTO, LOCNA 21 Razpisujemo delovna mesta: — kvalificiranih pekov, — delavcev, ki so delali v pekarnah JLA, — delavcev za priučitev za poklic industrijskega peka, — vajencev za poklic pek (dovršena osemletka) — dveletna učna doba). Ne sprejemamo delavcev, mlajših od 18 let. Pismene ponudbe sprejema Odbor za medsebojna razmerja Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško vabi k sodelovanju večje število DEŽURNIH KLJUČAVNIČARJEV z naslednjimi pogoji: 1. uspešno končana poklicna šola (ključavničarji ali mehaniki), 2. odslužen vojaški rok, 3. starost največ do 35 let. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. ŠTIPENDIJE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje kadrovske štipendije: 3 štipendije na višji šoli za medicinske sestre, II. ali III. letnik 4 Štipendije na zdravstveni srednji šoli — ambu-lantno-bolnična smer, III. ali IV. letnik. Kandidati naj vložijo prošnjo in zadnje šolsko spričevalo pri Odboru za medsebojna razmerja Splošne bolnišnice Brežice v roku 15 dni po objavi razpisa. St. 26 (1405) - 24. junija 1976 DOLENJSKI LIST 21 TEDENSft. Četrtek, 24. junija - Janez Petek, 25. junija - Viljem Sobota, 26. julija - Helena Nedelja, 27. iunija - D. samouprave Ponedeljek, 28. junija - Leon Torek, 29. junija - Peter Sreda, 30. junija - Emilijana Četrtek, 1. julija - Julija LUNINE MENE 27. junija ob 15.50 uri - mlaj BREŽICE: 25. in 26. 6. ameriški barvni film Pazi se, da ne bo gneče. 27. in 28. 6. ameriški barvni film Keril šerif USA. 29. in 30. 6. francoski barvni film Machbet.. KOSTANJEVICA: 26. 6. ameriški barvni film Sloterjeva bitka. 27. 6. amciiJki 'u.u>ni film Človek imenovan Polde. 30. 6. francoski barvni film Don Juan je bila ženska. KRŠKO: 26. in 27. 6. ameriški film Shamus. 30. 6. francoski film Lacombe Lucien. MIRNA: 26. in 27. 6. ameriški film Črni izziv. METLIKA: Od 24. do 27. 6. ameriški barvni film Hammersmith je pobegnil. Od 24. do 27. 6. špansko italijanski barvni film In na koncu ne ostane nihče. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 25. do 27. 6. francoski barvni film Piaf. 28. in 29. 6. ameriški barvni film Sedmerica jezdi. 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film Ljubezen brez obveznosti. RIBNICA: 26. in 27. 6. ameriški barvni film Doktor detektiv. SEVNICA: 26. in 27. 6. ameriški film Akcija za atentat. ŠENTJERNEJ: 26. in 27. 6. film Padalci prihajajo. TREBNJE: 26. in 27. 6. ameriški barvni kriminalni film Ropar. Og SLUŽBO DOBI FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto. DVA VAJENCA sprejmem takoj. Prvo leto 1.000,00 din na mesec, hrana in stanovanje preskrbljeno. Ključavničarstvo, Puščava 2, Mokronog; STAREJSO upokojenko iščemo za gospodinjstvo in nego dveh starejših zakoncev. Stefe, Trubarjeva 42, Ljubljana. SPREJMEM v uk več vajencev za so-boslikarsko in pleskarsko stroko. Ivan Bobič, Marjana Kozine 51, „ telefon 2J-115. IŠČEM POŠTENO dekle, ki je uspešno končala osemletko in bi bila pripravljena v dopoldanskem času paziti na otroka (4 in 6 let), popoldne pa ji damo možnost šolanja. Nudimo hrano, stanovanje in zaslužek. Naslov: ing. Marija Marinko, Uovški štradon 26, Ljubljana. V UK SPREJMEM žensko-frizersko učenko. Žensko-frizerski salon MILKA, Partizanska 3, Novo mesto. AVTOKLEPARSTVO Milan Žnidar, Otočec 35, sprejme v uk vajenca. STANOVANJA ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje z jedilnico v Črnomlju za enakovredno etažno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1881/76). ODDAM opremljeno sobo mirni ženski. Naslov v upravi lista INŽENIR, trenutno zaposlen pri izgradnji NE Krško, išče garsonjero ali ustrezno sobo v Krškem ali okolici, Kostanjevici, Brežicah, Čatežu. Anton Blatnik, dipl. ing., NE Krško. Hidromontaža/IMP NUJNO POTREBUJEM neopremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1913/76). IŠČEM opremljeno sobo kjerkoli v Novem mestu. Aloiz Srčič, ml. Radovlja 16,68220 Šmarješke Toplice. Motorna vozila REGISTRIRAN, vozen avto Avtounion 1000 S ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-656, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam fiat 850, letnik 1969. Naslov v upravi lista (1888/76). PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1972. Ogled od 15. ure dalje. Jože Hočevar, Dolnji Ajdovec, Dvor. PRODAM Z 101, letnik 1974. Ogled od 14. ure dalje. Franc Lukšič, Stranska vas 27. PRODAM VW karavan za 29.000,00 din. Naslov v upravi lista (1944/76). PRODAM OPEL rekord, letnik 1965 po zelo ugodni ceni. Ivan Vidmar, Šukljetova 25, Novo mesto. ZARADI ODHODA v vojsko prodam R 10, letnik 1965, metalno sive barve, platišče in gume 13 x 165 sempcnt Milan Krištof, Draga 32, Šentrupert. PRODAM traktor ursus, 35 KS. Jože Kos, Jablan 10, Mirna peč. PRODAM TAUNUS 12 M, letnik 1967, karamboliran, a v voznem stanju. Ogled po 15. uri na Kristanovi 28, stan. 20, Novo mesto. PRODAM Zastavo 750, rdeče barve, letnik 1965, široka platišča, gume Dunlopt, spredaj disk zavore 850, ali zamenjam za karamboliran 750, letnik 70-72. Brane Markelc, Vesela gora 32, Šentrupert. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1967, obnovljen in registriran do junija 1977. Ogled po 15. uri pri Ivanu Brulcu, Hrastulje, Škocjan. PRODAM ZASTAVO.600-750 po delih. Ivan Sterle, Hočevarjev trg 5 a, Krško. PRODAM PRODAM rabljen električni štedilnik in dve peči na olje. Rajko Eijavec, Nad mlini 43/6, Novo mesto. PRODAM spalnico. Mitrič, Zagrebška 8, Novo mesto. PRODAM 16-colski malo rabljen gumi voz. Alojz Stariha, Osojnik 8, Semič. PRODAM nov stroj za pomivanje posode 20 % ceneje, tudi na obroke. Naslov v upravi lista (1892/76). SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO bo dne 28. junija 1976 ob 9. uri odprodala rabljen inventar (postelje in drugo). Interesenti naj se zglasijo vekonomatu bolnišnice. PRODAM elektronsko harmoniko, ojačevalec Hohner z efekti in elektronske bobne. Špringer, Karlovška 17, Novo mesto. PRODAM mlatilnico s trosili in reto v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Alojz Mežan, Knežja vas 16, Dobrnič. PRODAM rabljen elektromotor 10 KM v brezhibnem stanju. Pavel Iskra, Ajdovec 15, Dvor. PRODAM kombajn za žito. Gor. Dobrava 1, Trebnje. PRODAM dvokrilna okna s polkni in avto Opel karavan, letnik 1966 ter fiat 750, letnik 1968. Naslov v upravi lista (1946/76). PLETILNI STROJ brez uteži, nov, prodam. Lahko tudi na obroke. Branka Jarh, Drska 46. F BAS (TUBA) in žensko kolo ugodno prodam. Pope, Brežicp, Gubčeva 8. VLEČNO KLJUKO za fiat 750 in škodo prodam. Telefon 23-355. NUJNO prodam televizor Panorama polux, star 3 mesece, po ugodni ceni. Darko Župan, Brezje 1, Šentjernej. KUPIM KAŠČO ali brunarico kupim. Ponudbe z opisom na naslov: Pavle Bernik, Pasterkova pot 2, 61231 Cmuče. ŠKOPNIKE kupim. Pavel Bernik, Pasterkova pot 2, 61231 Črnuče. KUPIM starejšo manjšo hišo pri Šentjerneju ali v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1907/76). KUPIM punte in plohe. Požgaj, Kosova 4, Novo mesto. POSEST PRODAM parcelo za vinograd v Va-jendolu pri Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1900/76). UGODNO prodam zidanico z vinogradom (približno 200 lepih trt). V zidanici je obnovljena soba in kuhinja, vinska klet in lepa terasa. Dostop z vsakim vozilom. Ogled od 24. do 27. junija 1976 ves dan. Vprašajte pri Cilki Brišar, Soteska 23, Straža ali Tonetu Šmalcu, Soteska 51, Straža, PRODAM gradbeno parcelo (15 arov) ob glavni cesti v Vel. Mra-ševem. Poizve se pri Jožetu Cizer-letu. Vel. Mraševo 29, 68312 Podbočje. PRODAM hišo z vrtom v Podzemlju. Ilija Dragešič, Podzemelj 26, Gradac. PRODAM posestvo (12 ha) na lepem kraju, zelo rodno, obdeluje se strojno, lep sadovnjak in vinograd, redi se 7 govedi in 10 svinj, lastni vodovod, cesta za vsako vozilo, elektrika v vseh prostorih. Poslopje je novejše, takoj vseljivo, bremen prosto. Ivan Krajnc, Metni vrh 24, Sevnica. PRODAM parcelo (36 a) z zidanico v dobrem stanju v Žagorici pri Mimi; primemo za gradnjo več vikendov. Lepa sončna lega, dostop z vsakim vozilom. Ana Dremelj, Škijanče 7, Mirna. PRODAM manjši vinograd v bližini Rake, primeren tudi za vikend. Voda in elektrika na parceli. Informacije na telefonu (061) 341-839. PRODAM dve parceli, po želji 5 do 15 arov, na zelo primernem kraju za vinograd in vikend, 2 km od asfalta v bližini Šentruperta na Dolenjskem. Podrobnejše informacije dobite na naslovu: Tone Odlazek, Slovenska vas, Šentrupert. Ogled parcele samo ob nedeljah dopoldne. PRODAM gozd, k.o. Gaborje, pare. št. 90/74 (54 arov 71 m2), v Zg. Suhadolu. Martin Dolinar, Ragov-ska 6, Novo mesto. PRODAM visokopritlično enodružinsko hišo, zgrajeno do 3 faze. na lepem mestu, blizu železniške postaje. Interesenti naj se zglasijo pri Milki Jerneje, Levstikova 3, Krško. RAZNO OBVESTI LA I IZDELUJEM po naročilu mizarske skobelne stroje - kombinirke. Pavle Zupančič, Dol. Ponikve 34, Trebnje, tel. 83-317. IZDELUJEM prikolice vseh vrst in gumi vozove Kovaštvo, Ivan Mušič, Loka - Na ulicah 15, Men- OBVEŠČAM, da bo brivsko-frizerski lokal zaradi dopusta zaprt od 5. julija do vključno 15. julija. Cenjene stranke prosim za razumevanje in se priporočam za nadaljnji obisk. Jože Novak, brivec-frizer, Novo mesto. VGRAJUJEM vse vrste rolet in žaluzij, kakor tudi aluminijaste karnise po meri. Lojze Medlej Roletar-stvo - Novo mesto, Žabja vas 4 7 (pri transformatorju). PRIPOROČAMO popravila Iskrinih televizorjev, tudi na domu. Brežice in okolica: ponedeljek in torek, Novo mesto: četrtek in petek. Naročila sprejemamo na naslov: Iskra servis, Prekopa, telefon 85-538. m ffMiirepi POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlataiju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! JKOJCNb TONE PUNGERČAR, Slakova 2, Novo mesto, prepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršnekoli škode po mojih parcelah v Grč vrhu pri Mimi peči. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE M1STER, Jama 2, Dvor, obžalujem in preklicujem, kar sem neresničnega trdil v januarju 1974 o Leopoldu Zoranu Stojanu Jakovljeviču, namreč, daje zasebni tožilec ustrelil dva srnjaka in si ju pridržal ter da sem mu enega pomagal nositi. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. FRANC ŽITNIK, delavec iz Sevne-ga št. 1, opozaijam Alojza Zupančiča, šoferja iz Sevnega ŠL 1 in njegove svojce, naj ne preganjajo mojih živali na skupnem dvorišču, ter naj puste v miru mene in mojo družino, ker bom sicer poiskal zaščito na sodišču. STANKO PIRNAR, Birčna vas 19, prepovedujem vsem sosedom hojo po mojem zemljišču, kjer ni vaške poti ali steze, in metanje mel-nikov ter pašo kokoši. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. DRUŽINA ČRČEK opozarja Leopolda Rajmera in njegovo ženo Frančiško, kakor tudi hčerko Bredo iz Prešernovega trga 4 v Novem mestu, naj prenehajo z nenehnim izzivanjem, žaljivkami in grožnjami. Zahtevamo miren izhod in prihod iz lastnega stanovanja. V kolikor ne bodo upoštevali opozorila, bodo sodno preganjana DRAGEMU možu in atu STANKU BARTOLJU iz Dolnje Straže ob njegovi 60-letnici kličejo še na mnoga zdrava leta žena Marija, sinovi Stanko, Ivan, Marjan in Jožko, ki služi vojaški rok v Banjaluki. Čestitki se pridružujejo družine Košir, Zaletelj in Urbanija. DRAGI teti MARIJI GAČNIK iz Podgore pri Straži za 91. rojstni dan iskreno čestitajo Mimi, Vika, Anica, Ivanka in Danica z družinami ter Ivan in Martina. LOJZETU GORENCU iz Strelaca pri Šmaijeti za god še mnogo zdravih let, ženi pa lep pozdrav nekdo, ki vedno misli nanju. DRAGEMU možu in očetu JOŽETU ŠEPICU iz Trebnjega za 70. rojstni dan želijo še mnogo zdravili in srečnih let v krogu svojih najdražjih žena Pepca, sinovi Jože, Nace in Stane z družinami. DRAGI ženi in mami VERI MASTNAK, roj. Kerin, stanujoči v Novem mestu, vse najboljše za njen 49. rojstni dan ter veliko zdravja, boljšega kot do sedaj in da bi bila še vnaprej tako dobra za njiju kot doslej, iz srca želita mož Franjo in hčerka Irena. 31UIKUJ Dne 30. maja nas je za vedno zapustil dragi oče, mož, brat, svak, stric in stari oče JOŽE NEMANIČ upokojenec in borec iz leta 1941 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje nam pomagali, ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem, ki so pokojnemu skušali rešiti življenje, KZ Metlika, podjetju Komet, TGP Metlika in drugim, zlasti kaplanu za lep govor in obred, govornikoma Martinu Plutu in Antonu Pezdircu za zelo lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Ivica in Stanka z družino, sinova Jože in Oto, bratje, sestre in drugo sorodstvo. Za vedno je odšla od nas naša ljubljena mama, sta:a mama, sestra m teta MARIJA POVŠE vdova po rudarju iz Zg. Vodal pri Tržišču Iskrena hvala vsem, ki ste počastili njen spomin, ji darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji potL Srčna hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, nevrološkemu oddelku bolnišnicc Novo mesto za nego, DU Tržišče za spremstvo s praporom, župniku za obred in Borisu Debelaku za izrečene besede slovesa. Za pozornost se zahvaljujemo kolektivom Avtoprometa Nova Gorica, podjetju za PTT promet Novo mesto in pošti Sevnica. Žalujoči: sinovi Jože, Darko z družinama, Tone, Franci, sestre Jožefa, Ivanka, Julka in drugo sorodstvo ZAHVALA 17. junija 1976 nas je tako nepričakovano za vedno zapustil naš dragi ata in stari ata MIHA MIKEC Vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, vsem, ki so počastili njegov spomin, ga zasuli s cvetjem in spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Iskre Žužemberk, Cestnega podjetja Novo mesto, Gorjancem Straža in Eurotransa Ribnica za podarjene vence in izrečeno sožalje ter tovarišu Fricu iz Cestnega podjetja za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE OŽBOLT iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom Nacetu Kamičniku, Petru Šobarju in Francu Obrču ter godbi in pevskemu zboru iz Kočevja. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo Dragu Grilu. Zahvala občinskemu odboru ZZB, SZDL, Krajevni skupnosti Kočevje in Društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoče družine OŽBOLT - TREURSIČ Kočevje, Ljubljana, Split, Škocjan ZAHVALA Umrl je naš dobri oče, stari oče, ded, tast, brat in stric FILIP SKEBE iz Hinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali k njegovemu zadnjemu domu, mu podarili vence in šopke, nam izrekli sožalje ter priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred, kolektivom PTT podjetja Novo mesto, Autocommerce Ljubljana, Opekami Zalog iz Novega mesta, Konusu iz Slov. Konjic, rudniku Kočevje in vsem, ki ste ga od daleč in blizu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerke Nežka, Fani, Angela, Marija z družinami, sinovi Franc, Filip, Tone in Ciril z družinami, sestri Antonija in Angela ter drugo sorodstvo V SPOMIN 30. junija bo minilo dve leti neizmerne žalosti, odkar je odšel brez pozdrava zaradi nepazljivosti motorista iz naše sredine naš dragi brat FRANCE JERMAN Ločka cesta 2, Črnomelj Niti slutil nisi, da se ne boš nikoli več vrnil v naš dom. Ne bomo te pozabili, čeprav počivaš v preranem in hladnem grobu. Hvala vsem, ki te niso pozabili Sestre ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame MARIJE KRAMAR roj. HOČEVAR iz Gornjih Ponikev 18 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, pritajeljem in vsem tistim, ki ste naši mami v najtežjih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo drr. Vilfanovi in Sitarjevi družini ter vsem vaščanom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, želez, kolektivu - PS Novo mesto in železniški postaji Radohova vas, prosvetnim delavcem OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane, GD Radohova vas, kolektivu tovarne Labod T.ebnje, društvu upokojencev Trebnje, dekanu za opravljeni obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru iz Trebnjega. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerki Milka in Mara z družino ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Koče\de, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Scv- nica in Trebnje. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marian Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Splichal(urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Ž.-leznik. Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107- 32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prcklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij »».c vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana. 22 DOLENJSKI LIST Št. 26 (1405) - 24. junija 1976 ZAHVALA Ob težki izgubi naše žene, mame, sestre, stare mame in tete ANTONIJE KASTELIC roj. SEVER iz Osojnika 26 ki nas ie zapustila po dolgotrajni bolezni v 56. letu starosti, se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ZB in kolektivu IMV Semič ter zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Jože, hčerki Marija, Tončka in sin Jože z družinami, brat Tone in drugo sorodstvo. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in tast JOŽE GORENC Otočec 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali na mrliškem odru, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravnikom kirurškega oddelka v Novem mestu ter osebju zdravstvenega doma za lajšanje bolečin. Zalivala duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji potu Žalujoči: žena Angelca, hčerke Angelca, Joža in Anica z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN 27. junija bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj, komaj v 25. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in nikdar pozabljeni mož, očka, sin in zet RUDI BERGANT iz Šentjerneja Čas beži, a ne celi ran. Te to vse globlje, žalost vse večja, a naša srca polna solz. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in še vedno prinašate cvetje in prižigate sveče na tako prezgodnjem grobu. Se enkrat vsem hvala. Neutolažljivi: domači in vsi, ki so ga imeli radi RADIO TELEVIZIJSKI BREŽICE SPORED ČETRTEK - 24. JUNIJ: 16.00 - 16.35 - Napoved programa -Kratka poročila - Nove plošče RTV Beograd - 16.35 - 16.45 -AKTUALNOST TEDNA: Zastavljene politične akcije moramo izvesti - 16.45 - 17.00 - Obvestila in reklame - 17.00 18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA 26. JUNIJ: 16.00 16.30 - Napoved programa -Sobotno kramljanje * Jugoton vam predstavlja - 16.30 - 16.40 -Radijska univerza: Mladi na razpotju - 16.40 — 17.00 — Iz naše polpretekle zgodovine - Kronika - 17.00 17.30 — Med mladimi ustvarjalci - Obvestila in reklame - 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m * NEDELJA - 27. JUNIJ: 10.30 - 12.00 - Napoved programa -Uvodnika Radia Brežice DOMAČE ZANIMIVOSTI IZ BREŽIŠKE OBČINE - Kulturna kronika - VESTI IZ KRŠKEGA -Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis - Obvestila in reklame - Pregled sporeda naših kinematografov - 12.00 - 15.00-OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK - 29. JUNIJ: 16.00 - 16.30 - Napoved programa -Kratka poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana - 16.30 - 17.00 -Novosti naše matične knjižnice -Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice SEVNICA NEDELJA, 27. JUNIJ: 10.30 Napoved in EPP I. del - 10.45 Ob 100-letnici telefona - 10.55 Zanimivosti iz znanosti in tehnike - 11.05 Po domače - 11.20 Kmetijski nasveti - 11.35 EPP II. del — 11.45 Osrednja tema (zakon o združenem delu - III) - 12.05 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa SREDA, 30. JUNIJ: 16.00 Napoved in EPP - 16.30 Tisoč in en nasvet - 16.30 Poročila - 16.40 Po domače — 16.50 Humoreska — 17.05 Disko klub brez imena — 17.30 Iz literarne zakladnice (Matej Bor) - 17.50 Deset minut za slovenske popevke — 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 3. JULIJ: 16.00 Sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) - 16.15 Smejmo se - lb.20 EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Svetujemo vam — 16.45 Narodnozabavna glasba — 16.57 Melodija za slovo ČETRTEK, 24. JUNIJA: 17.20 Cvetlične pravljice, 8. del barvne oddaje (Lj) - 17.35 Neven, barvna serija TV Beograd (Lj) - 18.05 Obbzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Ali si res želite dolgo živeti poljudno znanstveni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.10 V živo - ... Po poti nekega sporazuma (Lj) - .Poročila (Lj) PETEK, 25. JUNIJA: 17.05 Križem kraženi (Lj) - 17.15 Morda vas zanima: Borut Petrič (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Rock koncert: Richie Havens in Van Morrison, barvna oddaja (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Umetnost in'stvarnost: Renesansa, barvna oddaja (Lj) - 19.05 Nasveti za dom: Prehrana v samskem gospodinjstvu (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Kapetan Mikula mali -oddaja TV Zagreb (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Ribolov na Lofotih - barvni dok. film (Lj) - 21.10 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.15 Helena, sodobna ženska - serijski barvni film (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 26. JUNIJA: 16.10 Obzornik (Lj) - 16.25 Nogomet Rijeka:Dinamo - prenos (Zgb) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Veliki raziskovalci - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 TV žehtnik (Lj) - 20.30 Avto smrti - celovečerni film (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.20 625 (Lj) NEDELJA, 27. JUNIJA: 9.00 Poročila (Lj) - 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Trboveljski oktet (Lj) - 9.25 625 (Lj) - 10.05 Bitka za ranjence, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Mihec iz Loenneberga, Zgodbe o Poluhcu - barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bgd) - 12.15 Poročila (do 12.20) - Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima: Borut Petrič (Lj) Nastop vojaških orkestrov v Sarajevu (Lj) -Kolesarska dirka po Jugoslaviji (Bgd) - Mi smo mlada vojska Titova (Sk) - Veseli tobogan: Muenchen (Lj) - Poročila - TV žehtnik (Lj) - 18.00 Sumljiva oseba - celovečerni film (Lj) -.,19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Diklič: Salaš v malem ritu - barvna nadaljevanka TV Bgd (Lj) - 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Mesta: Zenica, barvna joddaja TV Beograd (Lj) - 21.35 Športni preeled (Bgd) - 22.10 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 28. JUNIJA: 17.05 Grdi raček - barvna oddaja (Li) - 17.25 Iz oči v oči - barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Mozaik (Li) - 18.10 Sladkovodno ribištvo, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Sa) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Li) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 B. Jonson: VOLPONE - predstava Drame SNG Ljubljana (Lj) - 22.05 Kulturne diagonale (Lj) - ... TV dnevnik (Lj) TOREK, 29. JUNIJA: 16.55 Zapojte z nami: F. Mendelssohn (Lj) - 17.20 Uganka silvereronskega gradu - serijski barvni film (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) 18.00 Vsearmadno športno prvenstvo v Ohridu(Sk) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Ne prezrite: Jurčičev Deseti brat (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) --19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Neuvrščeni in osvobajanje dela (Lj) — 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 H. Spring: Zanikrni tiger -barvna nadaljevanka (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) SREDA, 3. JULIJA: 16.00 Vsearmadno športno prvenstvo v Ohridu (Sk) - 16.45 Jubilej Janike Balaša - oddaja TV Novi Sad (Lj) - 17.15 M. Golar: Zgodbe o Veržencih - 4. del (Lj) - 17.30 Jugoslovanski naivci - barvni film (Lj) 17.55 Obzornik (Lj) - 1810. Od zore do mraka (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Gasbena oddaja (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Xala - impotenca - barvni film (Lj) - 22.15 Miniature: Odetta - II. del barvne oddaje (Lj) —22.20 TV dnevnik (Li) ČETRTEK, 1. JULIJA: 15.30 Vsearmadno prvenstvo v Ohridu -reportaža (Sk).- 16.05... -16.25 Nogomet Budučnost:ČZ - prenos (Ti) (Lj) - v odmoru OBZORNIK (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Ali si res želite dolgo živeti? film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D. Guardamagna: Puccini - barvna nadaljevanka (Lj) ZAHVALA V cvetu mladosti nas je nenadoma tragično zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, zaročenec, vnuk, nečak in bratranec JOŽKO GORENC iz Smolenje vasi, star komaj 22 let V neizmerni žalosti se zahvaljujemo kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, pokojnikovim sodelavcem iz Novoteksa, Industriji motornih vozil, hotelu Metropol, osnovni šoli Mali Slatnik, mladini iz Smolenje vasi in Malega Slatnika, nogometnemu društvu v Žabji vasi, duhovniku iz Novega mesta za spremstvo in obred, vsem prijateljem, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvalu vsem, ki so nam v tem najtežjem trenutku stali ob strani in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. V globoki žalosti neutolažljivi: očka, mamica, sestrica Lidija, zaročenka Zdenka ter drugo sorodstvo n! IVAN CANKAR Hlapec Jernej in njegova pravica „Kaj kradel? “ Jernej je vzravnal život in je položil roke na kolena. „Nisem kradel! Svoje pravice iščem in našel jo bom! Zaklenili so pravico razbojniki, tudi mene so zaklenili, ampak prišla bo ura in duri se bodo odprle!" Potepuh se ni več smejal na glas, samo v razrite brke se je smehljal, kakor se odrasel človek smeje otroku. ,,Pa so te zaklenili? Pa se duri odpro? “ „Pa se odpro!“ Se bolj se je smejal potepuh; na stežaj je odpiral usta, ves život se mu je tresel, glasu pa ni bilo. ,,Zdaj ti verjamem, da res nisi kradel! Kdor zaupa v pravico, ni kradel ne ubijal. Ampak gorje tebi, ki nisi ne kradel ne ubijal in si vendar prišel s pravico navzkriž! Hud in samopašen gospodarje pravica, ne da si oporekati. Če ti je nedolžnemu natovorila uboj, tedaj si ubijal, pa konec besedi! Če ti je natovorila kradež, si kradel z obema rokama! Pa reci, da si nedolžen, pa reci, da nisi ubijal, nisi kradel - joj lebi! Zmerom je boljše, da prideneš kar na lepem še par ubojev in krade- žev, zakaj pokazal boš ponižno in skesano dušo. Pravici pa so prikupne take duše, pa če so vse ciganske in z grehi obložene; zakrknjenih src ne mara. po nedolžnosti ne vpraša. Mene poslušaj, po meni se ravnaj. Jaz izhajam z njo prav pošteno; kakor soseda sva, ki se časih malo sporečeta, drugače pa živita, kakor je Bog ukazal. Danes me ukani ona, jutri jo ukanim jaz, pa sva obadva zadovoljna. Kadar me zaloti po nekrivem, se ne cmerim in ne delam pustih obrazov, temveč grešim takoj in natanko v toliki meri, da je stvar poravnana. Tako izhajamo s pravico mi učenjaki in modrijani. Ne prerekaj se z njo, posebno če si nedolžen, se nikar ne prerekaj! — Razloži mi svojo pravdo, da ti priskočim s koristnim naukom!" Jernej mu je razložil svojo pravdo, potepuh pa se je smejal, da je bil ves solzen. Strmel je v Jerneja z debelimi očmi, kakor v zamorca na semnju, zibal se je v životu in se je tolkel z dlanmi po kolenih. „Kadar te izpuste, Jernej, kar z menoj! Razkazoval te bom po svetu, po semnjih te bom vodil, po žegnanjih bova hodila, pred cerkvijo te bom kazal. In dobro se namo bo godilo, Jernej! Morda se nama še pripeti, da srečava pravico, tisto, ki jo zalezuješ; tudi jaz bi jo rad videl. In kadar jo srečava, pojde z nama, na semenj in na žegnanje. Komedijantje bodo razdejali šotore, Talijan pojde z opico v tuje dežele, kamela bo osramočena, medved zaničevan. Ali mi trije, li, Jernej, tvoja pravica in jaz bomo živeli bolj veselo, kakor je živel sam Kurent!“ Jernej pa je gledal mrko in žalostno, nobena guba se ni zganila na njegovih licih. „Ne izkušaj Boga!" je rekel. „Hudo breme ti je naložil, da je tvoje srce omagalo in da govori bogokletno v svoji malodušnosti. Krivico si izkusil, nič pravice: in praviš, da ni pravice na svetu; kamen so ti dali namesto kruha: in praviš, da ni kruha na svetu. Bog je ustanovil postavo; božja beseda pa ni kakor dcžnica, ki jo do večera popije suha prst; živa je, kakor je bila prvi dan, in če je zaupanje v tebi, jo boš slišal in boš obilno poplačan za vse trpljenje!" Potepuh sc ni več smejal, pogledal je Jerneja z začudenimi očmi. „Ne bil bi rad v tvoji družbi, sosed; še ponoči se bom obrnil v steno, zakaj popotnik sem in vidim v temi. Tolažbe ni veliko v tvojih krščanskih besedah, pač pa - ali veš, sosed, kaj bi storil, če bi te tako poslušal in bi se tista tvoja vera izlila vame? Šel bi in bi najprej ubil sodnika in njegove pomočnike, nato še nekaj drugih ljudi, zakaj vsi so moji hudobni sodniki že od rojstva; naposled bi zažgal še to hišo, pa bi rekel: Glejte, Bog je poslal pravico na svet, jaz sem slišal njegovo besedo, pa sem napravil po njegovi zapovedi! - Tako bi rekel in tako bi storil, če bi bila tista vera v meni, kakor je v tebi. Ampak Bog me ni ustvaril za aposteljna, zato sem rajši berač. Pravica me tepe, jaz se ji smejem, pa je vse v redu. Lahko noč!“ ,,Tudi tebe se bo še usmilil Bog, tudi ti boš še klečal in jokal!" je rekel Jernej. „Zakaj bolj mirno je srce v joku nego v smehu; in solze umijejo ves greh in vso krivico!" Tako sta se pogovarjali potepuh in Jernej; in znočilo se je, obadva sta utihnila; potepuh je bil nejevoljen in se je obrnil v steno, Jernej je klečal pred posteljo in je molil dolgo molitev.. Truden je bil, breme ga je potisnilo nizko k tlom, vere njegove pa ni omajalo. XIV Komaj se je Jernej zbudil, so prišli in so ga gnali dalje, sam ni vedel kam. „Udari, apostelj, udari!" je zaklical potepuh za njim, ko so se zapirale duri. Jernej ga ni slišal, molčal je, povesil je glavo ter je šel, kamor so ukazali. ,,Kam me ženete? To povejte!" Molčali so vsi in so gledali mrko, kakor črni čuvarji Kristusovi. Jerneja ni bilo strah, ampak nemirno in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj tako se mu je zdelo, kakor da ne vidi več dobro in ne sliši več natanko; in kakor da je čez noč oslabela njegova pamet. Spoznati ni mogel, kaj je storil tujim razbojnikom, da ga gonijo od duri do duri; premisliti ni mogel, kod ga vlačijo tako molče in strahotno; ni mogel uganiti, kaj nameravajo z njim, pravice željnim. Kakor da je v mesto zablodil, koder ni hodil še nikoli, med ljudi, ki jim ni razumel ne govorice ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorih, pozdravi jih, pa ne bodo odzdra- vili; njih pravice ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog. „Potrebno‘je, Bog je ukazal, strma in kamnita je pot do pravice!" je rekel Jernej v svojem zaupanju in je povesil glavo in je šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom oči od svojih hlapcev. Vodili so ga in gonili, kakor nekoč Gospoda od velikega duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez srda in brez ošabnosti. Mnogo gospode je videl in mnogo biričev. Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri; Jernej pa ni kričal in ne grzil, zakaj čisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z bolnikom in kakor z otrokom; zaničevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni se rotil in ne pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je bebast otrok v svoji pameti. ,,Bog jih bo razsvetlil in jim bo odpustil!" je pomislil Jernej. „Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica, se bodo spogledali in bodo osramočeni spoznali svoj greh. Kakor ni Bog skril pravice, tako tudi resnice ni skril; in volja njegova je, da blodijo v temi pred jutrom spoznanja!" Zaupanja polno je bilo njegovo srce.; telo pa je * bilo staro in slabo in se je krivilo pod težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu širila; cule prej ni čutil, nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor so ga gonili in brez milosti zaklepali med potepuhe in rokovnjače. Pred neprijaznim sodnikom je stal, pred hudo-okim, čemernim starcem. „Zdaj hodite zbogom in se ne prikažite več!" je rekel sodnik. Jernej pa je stal pred njim in seje čudil in se ni prestopil. „Kaj to je konec te žalostne poti, kaj tako ste razsodili navsezadnje? “ je vprašal in glas se 11111 je tresel kakor grešniku pred Bogom. „Ce mu torej, o gospod - čemu vse to trpljenje, kaj ste počeli z menoj? " Napisal pionirsko himno „30.000 lir nagrade so Italijani razpisali za mojo glavo," je povedal France Ožbolt iz Kočevja, ko se je na nedavnem srečanju z brigadirji pogovarjal z mladimi. France Ožbolt je nosilec partizanske spomenice 1941. Že pred vojno, med vojno in po njej je bil mladinski funkcionar in med organizatorji vstaje na Kočevskem. Pred kratkim, 9. maja, je praznoval 50-letnico rojstva. Ponosen je bil, ker so mu ob tej priložnosti čestitali Matej Bor in iz republiškega vodstva ZZB NOV. Za NOB je delala vsa Ožboltova družina, trije otroci, med njimi France, pa so odšli v partizane. Francetov brat Jože je padel kot borec Cankarjeve brigade decembra 1942 pri napadu na Metliko. „ V Belo krajino in Kočevsko sem zaljubljen, Dolenjsko imam pa rad," pove France, ki je posvetil Beli krajini, Kočevju, Kočevski in Kolpi več pesmi. Občani, tudi njegovi znanci, ga ne poznajo dosti kot pesnika, mnogi niti ne vedo, da je prav on avtor pionirske himne „Mi smo slovenski pionirji". Je skromen, pošten in delaven. Iz vojnih dni se najraje spominja treh, ki jih je imel najraje, oziroma jih je najbolj spoštoval: ..Pekarek iz Novega mesta, ki je sodeloval tudi v burski vojni in v pohodu preko Albanije, je bil dober strateg Nikoli ni izgubil glave. Verjetno ni več živ, saj bi moral imeti že okoli 90 let. Tudi Ante Novak je bil dober in ga imam v lepem spominu. Posebno pa sem cenil Sama Nachtigala iz Ljubljane, ki je le malo. časa živel na Kočevskem, a je ogromno pripomogel pri njenem boju za osvoboditev. Nadaljeval je delo Šeška, Bravničarja in Videniča. Njegov duh se je čutil do konca vojne, čeprav je izgubil življenje že leta 1942." Po vojni je France spet delal na kulturnem področju, v mladinski organizaciji in drugod. Bil je med organizatorji mladinskih delovnih akcij. Sodeloval je pri gradnji proge Brčko-Banoviči, obnovi proge Otovac-Bubnjarci in delovnih akcijah doma. Rad se spominja del, ki jih je opravil skupaj s Paradižem, Smolom, Briškim, Bi žali, Kosi in drugimi „Delali smo kot črnci. Nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur sem opravil za skupnost. Bil sem menda prvi udarnik na Kočevskem. Rekli so mi ,Prmejduš‘, ker sem vedno rekel: „Fantje, za prmejduš, to moramo narediti!" in smo vedno tisto tudi naredili!" Po vojni je delal v mnogih organizacijah in organih. Vseh se tu ne da niti našteti zaradi skopo odmerjenega prostora. Tudi danes, ko je že upokojen, pridno dela v krajevni skupnosti in drugod. Za svoje dosedanje delo je prejel letos tudi najvišje priznanje krajevne skupnosti - „Bronasto jelko". J. PRIMC VSAK ČETRTEK DOLENJSKI LIST Podgane so žrle človeka Nečloveško reševanje človeških vprašanj — Bodo Marijo Kajfež požrli psi? „Sramota za nas vse, posebno še za krajevno skupnost Banja Loka, da je tu, v Novih selih, živel in umrl v povsem nečloveških okoliščinah 74-letni Andrej oziroma Andrija Glad. Kdaj je natančno umrl, se niti ne ve. Mrtvega so našli 25. maja. Sam sem videl, da je imel na sebi zelo razpadlo obleko, ki se mu je ponekod zažrla v meso, videl pa sem tudi, da mu je na nekaterih delih telesa manjkalo meso, ki so ga z njega požrle podgane, vendar se ne ve, če takrat, ko je bil še živ ali ko je bil že mrtev. Kaj tako žalostnega, surovega, nečloveškega nisem videl niti med vojno, čeprav sem videl dosti mrtvih, iznakaženih in ranjenih," je povedal na seji zbora krajevnih skupnosti občinske' skupščine Kočevje 21. junija delegat KS Kočevje Mile Opačič. Nekateri delegati so na seji ali kasneje v razgovorih menili, da je človek pač mrtev in je zadeva rešena, se pravi, daje ni treba pogrevati. Drugi so opozarjali, da je bil pokojnik po narodnosti Hrvat, doma iz Gladloke, občina Delnice, da ni bil stalno prijavljen v kočevski občini itd. Vendar je hkrati tudi res, da je tu po zatrdilih živel že 13, 20 ali se več let. Andrija Glad je bil tudi slep. Živet je prišel k Mariji Kajfež v Nova sela. Marija Kajfež pa se tudi ne obnaša popolnoma normalno. Tako trdijo vsi, ki jo poznajo, tej trditvi v prid pa govori tudi podatek, da stalno redi 16 do 25 psov (številka je odvisna od tega, koliko se jih skoti in pogine oziroma potepe). Zaradi psov je dostop do hiše otežen celo miličnikom. „POGORELKA, REVICA," V RESNICI PA .. . Na semiškem koncu se je 18. junija pojavila neznana ženska. Pri več hišah je zdeklamirala dolgo zgodbico: ,.Pogoreli smo, siromaki smo, otroke imam, nimajo kaj jesti...“ Prav v času, ko se je ta ženska motovilila po vaseh, pa je Kapševim v Potokih pri Rožnem dolu zmanjkalo 2.000 dinaijev. Domnevajo, da je denar odnesla dozdevna pogorelka. Do takih prosjakov naj bodo ljudje previdni, kajti večkrat ugotove, da je prosjačenje le pretveza ob iskanju priložnosti za krajo. KDO JE DOVOLIL OTROKU? Kaj sc lahko zgodi, čc 10-le-ten olrok vozi kolo z motorjem, je bilo videti 21. junija v Šmihelu pri Novem mestu. Avtomobilist Marjan Tomazin iz Novega mesta je dopoldne vozil po cesti Kandija-Smihel, kar je z dvorišča osnovne šole nenadoma zapeljal na cesto na kolesu z motorjem 10-letni Robi Zajc. Zadel je v avto, nakar je ranjen obležal na tleh. Poškodovanega fantiča so odpeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 10.000 dinarjev. UMRL ZARADI POŠKODB 18. junija je doma v Raztezu pri Brestanici umrl 74-letni Peter Slivšek. Ker so bile okoliščine ob smrti nenavadne, so odredili obdukcijo, ta pa je pokazala, daje Slivšek umrl za posledicami težkih telesnih poškodb. Sum je padel na pokojnikovo hčerko 49-letno Magdaleno Omerzel iz Razteza 25. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je za Omerzelovo odredil pripor. Psi „stanujejo“ in se klatijo v sobi oziroma kuhinji, Andrija Glad pa je spal v neki luknji nad hlevom. Nekateri trdijo, da dobi Marija Kajfež zanje nekje iz Ljubljane (verjetno od ljubiteljev živali) 1.000 din pomoči Shod tabornikov v Novem mestu V Novem mestu bo od 26. do 29. junija republiško srečanje tabornikov. V programu srečanja so republiški mnogoboji za vse starostne kategorije članov Zveze tabornikov: mume, medvedke in čebelice, tabornike in tabornice ter člane klubov. Zmagovalci področnih mnogobojev bodo tako še enkrat preverili svoje znanje in orientacije, premagovanja ovir, signalizacije, kurjenja ognjev, postavljanja šotorov, prve pomoči, streljanja z zračno puško in lokom ter iz drugih taborniških veščin. V načrtu je tudi ogled Baze 20 za vse udeležence srečanja. Slavnostni začetek republiškega srečanja tabornikov bo v soboto, 26. junija; k proslavi so vabljeni vsi občani Novega mesta in delovne organizacije, ki so podprle srečanje. na mesec (tako je povedal Mile Opačič). Andrija Glad pa je dobival na mesec 100 din pomoči. Psi so dobivali redno hrano, pa tudi Gladu je Kajfeževa postavila pred luknjo včasih skodelico mleka, in ko zadnje sumljivo dolgo ni spil, je dejala miličnikom, ki so prišli pogledat: „No-če več jesti, pa sem dala psom.“ Miličnik Peter Ješelnik je povedal, da je bil slepi Andrija Glad prijazen možiček. Miličniki so včasih prišli do njega, včasih pa tudi ne, če je Kajfeževa Marija spustila pse. Vso zadevo je milica raziskovala okoli 5 let in opozarjala skrbstvene, zdravstvene in druge organe v Kočevju, Delnicah in Ljubljani, da je treba Andreju Gladu pomagati in zadevo človeško, kot se za našo družbo spodobi, urediti. Miličniki so tudi pravilno napovedali, da je treba zadevo hitro rešiti, sicer bo za Andreja Glada prepozno. Zdaj je prepozno. Zadevo je rešila smrt. Vendar še ne čisto do konca. Nekateri namreč pravijo, da se še vedno kregajo, ali kot bi sodobneje rekli, „dogovarjajo“, kdo bo plačal pogrebne stroške. Zadeva ne sme v pozabo, čeprav bi nekateri želeli, da bi šla. Zdaj gre za pse in Marijo Kajfež. Vsakemu človeku je že danes jasno, kakšna bo njena usoda, če bo zbolela in nemočna obležala med sestradanimi psi. JOŽE PRIMC Slovenski plovčki na Krki V nedeljo je pomerilo srečo, znanje in previdno roko 138 ribičev — Najboljši mladinski ekipi pokal Dolenjskega lista Ribiška družina Novo mesto je v nedeljo priredila v Krono-vem, Strugi in Stranjah za člane, na potoku Radulja v Škocjanu pa za mladince meddružin-sko tekmovanje v lovu rib s plovcem. Udeležba je bila nadvse lepa, saj se je v ribičiji pomerilo kar 98 članov in 40 mladincev iz 24 slovenskih ribiških družin. Temu se ob dejstvu, da je Krka ena od redkih slovenskih rek, v kateri so še ribe in podatku, da je tekmovanje štelo za republiško prvenstvo, nihče ne čudi. Dolenjski list je (po stari tradiciji) prispeval enega od pokalov zmagovalcem. Tokrat ga je dobila najbolje uvrščena mladinska ekipa; sestavljali so jo Novomeščani Gorazd Bratož, Marko Šuštaršič in Ladi Luzar. Sicer pa so ribiška sreča, znanje in na gram natančna tehtnica določili naslednji vrstni red ..najboljših opazovalcev plovčkov". Med članskimi ekipami so zmagali predstavniki ribiške družine Črnomelj (Butala, Vidovič, Cop), drugi so bili Novomeščani (Bratož, Berger, Bračika), tretja pa spet črnomaljska ekipa (Šnelcr, Moljk, Cvijak). Med člani-posamezniki je zmagal Anton Buta- S HELIKOPTERJEM NAD KRŠILCE . . . 18. junija popoldne je na dolenjskem delu magistrale patruljiral helikopter in lovil kršilce cestnoprometnih predpisov. V razmeroma kratkem času preletavanja magistrale na območju UJV Novo mesto so s pomočjo helikopterja izločili iz prometa 8 vozil, 4 voznike so prijavili sodniku za prekrške, 6 pa jih je plačalo mandatno kazen. Napovedujejo, da bo v času turistične sezone helikopter še večkrat pomagal urejati promet na našem delu magistrale. Vsakič je kajpak precej opazovalcev, majhna senzacija pa je bila, ko je helikopter celo pristal na Otočcu. la, pa drugi je bil Matija Sneler, tretji Marjan Bračika. Druga najboljša mladinska ekipa je prišla na Krko iz Ljubljane (Zoršec, Kupljenik, Ropoša), tretji pa so bili Sobočani (Mirko Božič, Drago Božič in Bojan Božič). Med mladinci-posamezniki je zmagal Ladi Luzar iz Novega mesta, drugi je bil Drago Božič iz soboške triperesne deteljice Božičev, tretji pa Iztok Nekrep, član RD Mura-Sladki vrh. Tekmovanje je bilo - tako je mnenje vseh udeležencev - organizirano nadvse vzorno. Sicer pa je tudi to ena od novomeških ribiških tradicij. M. B. Mala novinarska „ribičiada” V soboto, 19. junija, je bilo ob ribniku v Podlehniku pri Ptuju tradicionalno tekmovanje novinarjev v lovljenju rib. Sodelovalo je več kot 40 predstavnikov sedme sile iz vse Slovenije ter ekipa „Kril armije“ iz Beograda. Pokazalo se je, da novinarji bolje ravnajo s peresom in beležnico kot pa z ribiško palico. Tistih nekaj rib, ki so jih ujeli, bi namreč komaj zadostovalo za obed malo večjega mucka. Novinarji se očitno bolj kot na ribe spoznajo na novinarske race. Seveda pa namen novinarskega srečanja v Podlehniku ni bil pomor rib, ampak srečanje s kolegi po peresu. Skratka: nekaj uric prijetnega oddiha. Prireditelj Radio-Tednik iz Ptuja je s pomočjo trgovskega podjetja Izbira iz Ptuja naredil prav vse, da je dan ob vznožju haloških gričev minil veselo in tovariško. Kar pa se ribje plati tiče, je stvar takale: ekipno je zmagalo moštvo radia Maribor, druga je bila prva ekipa RTV Ljubljana, tretja pa ženska (!!!) ekipa Radio-Tednik Ptuj. Najboljši posameznik je bil Danilo Utenkar (Delo), gostje iz Beograda pa so bili absolutni zmagovalci, vendar jim je prehodni pokal ušel, ker za to odličje lahko tekmujejo samo predstavniki slovenskih novinarskih hiš. No, pa so bili Beograjčani prav tako, ali pa še bolj zadovoljni z zltimi medaljami Barve Dolenjskega lista sta branila Jože Primc in Marjan Bauer. Kot večina kolegov sta ujela 0,00 grama rib in si tako ..priborila" leetovo medaljo v obliki ribe. SEVNICANI UČIJO CELJANE V nedeljo ob 15. uri bo na izstre-lišču sevniškega raketno-astronavti-čnega kluba „VEGA“ na Hrastih (nad posebno osnovno šolo) spet izstreljevanje raket, izdelkov članov kluba. Zanimivost prireditve bo gostovanje članov ARK Celje, ki so bili svoje čase vodilni v državi, sedaj pa se bodo učili od Sevničanov. S karjolo čez Gorjance 18-letni Janez Škrinjar je dobil nenavadno stavo: polno samokolnico gramoza je v dobrih šestih urah za 5.000 dinarjev pripeljal s Težke vode do Semiča Nemalo so se čudili avtomobilisti, ko so na cesti čez Gorjance prehitevali bosonogega mladeniča v kratkih hlačah, ki je ves preznojen rinil po cesti zvrhano naloženo karjolo gramoza. PRITOŽIL SE BOM. DA VESTE . „To so pravi norci!" je zamahnil z roko Jožič Repič, ko so predstavniki krajevne skupnosti Repičeva draga zapirali vrata njegove bajte. Obiskali so ga, mu razložili, da bodo postavili pod vasjo transformatorsko postajo, po hišah pa razpeljali boljši tok, da ne bodo stroji crkavali in da bodo imeli televizoiji sliko. „Za to imamo vendar občino! Saj plačujemo samoprispevek, mar ne? “ „Res je, Repič, toda še vedno zberemo premalo de-naija. Sam veš, da so potrebe velike, denaija pa ni. Urediti je treba ceste pa šole, otroške vrtce, napeljati pitno vodo, položiti cevi za kanalizacijo ...“ „Še zase nimam denatja, pa bom drugim dajal!" „Na sestanku smo se dogovorili, da bo prispevalo vsako gospodinjstvo sto petdeset dinaijev. Toliko boš zmogel." „Nič ne bom zmogel! Briga me vaša transformatorska postaja!“ „Tudi tvoja postaja je to, Repič. Tudi tvoja!" „Moje so njive pa krave, konji. Moj je vinograd in ta hiša, v kateri ste. Moja je žena in otroci so moji. Za drugo naj skrbi občina!" ..Poslušaj, Repič ...“ f ..Poslušajte vi trije in se poberite čez prag, ako vam je. cela glava draga! Ven! To je moja zadnja beseda." Ped vasjo je nekaj dni ril buldožer, nekaj tednov so Re-pičani kopali in zidali takole ob popoldnevih in končno so prišli elektrikaiji, ki jih je Jožič Repič posmehljivo gledal skozi napol zastrto okiio. Nedeljska veselica je naznanila, da so dela končana, in vriskanje se je odbijalo od Velike gore na zahodu. Hvala Repi-čanov na račun nove vaške pridobitve je prišla na uho tudi Jožiču Repiču, Iti je koračil do predsednika krajevne skupnosti Repičeva draga. „Nekaj te vprašam, Tonič: je vas, v kateri bivamo, Repičeva draga? “ „Seveda je, Jožič." „Torej živim v tej vasi tudi jaz.“ „Živiš, Jožič." ..Zakaj imajo potem vsi boljšo elektriko od mene? To te vprašam!" „Sam dobro veš, zakaj, Jožič!" „Ne poznaš me še, Tonič! Zapomni si, kaj ti bom zdajle rekel: pritožil se bom, da veš. Pritožil, pa če je treba tja do Beograda!" TONI GAŠPERlC Janez Škrinjar; „Za ta denar bi šel še enkrat." Janez Škrinjar, 18-letni vzdrževalec strojev v semiški Iskri, pa se ni prav nič oziral okoli, kajti pred njim je bila še dolga in naporna pot, na koncu katere ga je čakala bogata nagrada. „Vse je prišlo iz šale," pripoveduje Janez. „Pri sestri na Težki vodi smo kopali temelje za hišo, ko mi je nekdo od sorodnikov predlagal, naj peljem polno karjolo gramoza za tisočaka do doma v Kašči pri Semiču. Zasmejal sem sc in tovor res odpeljal do asfaltne ceste, tam pa sem se obrnil nazaj. Vsi so vedeli, kako rad bi si kupil fička, ki ga je nekdo prodajal za 5.000 dinarjev. Vseh osem se je do- govorilo in ponudili so mi ta denar, če karjolo z gramozom pripeljem do doma; od Težke vode do Kašče pri Semiču pa je več kot 20 kilometrov poti. Ura je bila tri popoldne, na cilj bi moral prispeti do polnoči, zahtevali pa so tudi, da pripeljem ves gramoz. Ce bi ga stresal, ne bi dobil denarja, pa se stroške za bencin .kontrolorjem1 bi moral povrniti." Pogoji so bili hudi, tovor težak čez sto kilogramov, vendar je Janez sprejel. ..Najtežje je bilo riniti v klanec do Vahte: krepko sem moral stiskati zobe, da nisem odnehal. V dolino sem moral paziti, da mi gramoz ni padal iz karjole, saj sicer z denarjem ne bi bilo nič." Štiri kilometre pred domom so Janezu rekli, naj kar strese, češ da si je denar že zaslužil. „Ce sem pripeljal do sem, bom tudi do doma, se ni dal Janez in karjolo z vsem gramozom nekaj minut pred deseto zvečer po šestili urah in pol pripeljal pred domačo hišo. „Denar sem dobil, tičko pa je bil že prodan. Čeprav nisem še nekaj dni čutil ne rok ne nog, se je splačalo," pravi Janez. ________________________________A B. TAT Z DOLGIM NOSOM 17. junija je nekdo skušal vlomiti v hišo znanega baletnega umetnika Pina Mlakarja na Cesti herojev v Novem mestu. Nekdo je splezal na balkon v visokem pritličju, odprl polk-no in skušal zlesti v hišo, vendar so vlomilcu železne rešetke nakano preprečile. Oditi je moral z dolgim nosom. m ' 45-LETNICA MATURE - Novomeško gimnazijo so minulo soboto obiskali „dijaki‘\ki so maturirali 1931. Na sliki: ini Franc Strojin, prof. Jože Krali, prof. Neli Gunde, prof. Joža Kerin, sodnik Karel Misjak, inž. Tone Knafelc, Mihael Mikec, Nande Trenz, mg. ph. Vera Karivan, Tone Valentinčič in direktor gimnazije Dušan Modic.