LETO IL — Laško, julij — avgust 1968 — Številka 7—8 LAŠKO OB PRIPRAVAH NA OBČINSKI PRAZNIK Pivo in cvetje 196S Letošnje praznovanje občinskega praznika bo še posebej veličastno in pestro, ker bo združeno s proslavo dneva borca, dneva rudarjev ter povezano s celo vrsto kulturnih, športnih, folklornih in zabavnih nastopov sedaj že tradicionalne turistične prireditve »PIVO IN CVETJE«. Zato se je Laško praznično odelo v zastave in cvetje, zato je povsod čutiti zadnje mrzlične priprave na dni, ko se bo na vseh koncih in krajih občinskega središča odvijal bogat program prireditev. Začetek letošnjega programa »PIVO IN CVETJE 1968« bo 2. julija ob 17. uri — na občinski praznik občine Laško — 5 promenadnim koncertom godbe na pihala pred gostiščem »HUM« v T.ašPem Ta dan bo tudi otvoritev turističnega paviljona v Laškem, spominska komemoracija pred spomenikom NOV, nato pa še slavnostna akademija v domu »Dušana Poženela« v Laškem. Na praznik dneva borca — 4. julija — bo tekmovanje lovcev in strelskih družin, proslava rudarjev v Zgornji Rečici, popoldne piknik na starem gradu, v Radečah pa par- K PRAZNIKU OBČINE LAŠKO ČESTITAJO Skupščina občine Laško Upravni organi Uredništvo »NASE DELO« OBNOVLJEN OKROGLI STOLP STAREGA GRADU BO V VSEJ VELIČINI ZAŽAREL OB VELIČASTNEM OGNJEMETU, KI BO V SOBOTO, 6. JULIJA OB 21. URI NA SAVINJI IN NA STAREM GRADU V LAŠKEM. tizansko srečanje in bogat srečolov. V petek, 5. julija bo otvoritev razstave cvetja, lovske, turistične, likovne in filatelistične dejavnosti ter ekipno šahovsko tekmovanje, dočim bodo v soboto na vrsti športna tekmovanja, zvečer pa veličasten ognjemet na Savinji in na starem gradu v Laškem z vasovanjem na Starem trgu. Zaključni dan prireditve »PIVO IN CVETJE 1968« bo v nedeljo 7. julija, ko bo skozi mesto povorka cvetja, turistične in športne dejavnosti ter kmečke ohceti, šranganje na Starem trgu, nato pa svečana sklenitev zakonske zveze sodelujočih parov. Ta dan popoldne ob 15. uri bo nepreklicno tudi velika tombola, ki je morala biti doslej zaradi slabega vremena dvakrat preložena. Pokušnja piva in kave, bogat srečolov in številne družabne prireditve, ki so pripravljene na vseh zabaviščnih prostorih in gostinskih lokalih bodo poskrbele za dobro počutje, zabavo in prijetno razvedrilo slehernega obiskovalca letošnje velike turistične prireditve »PIVO IN CVETJE 1968«. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM O vprašanjih občanov * Na minulih zborih volivcev, ko so občani razpravljali o občin- i > skem proračunu za leto 1968, o problemih dela krajevnih skupil nosti in o drugih aktualnih vprašanjih, ki živo zanimajo naše ob- I» čane, so volivci postavili več vprašanj, na katera želijo slišati (I mnenja in odgovore za rešitev teh vprašanj. I» V zvezi s tem je uredništvo zaprosilo predsednika občinske (I skupščine tov. Miho Prosena, da odgovori na tista skupna vpra- I1 šanja, ki so zlasti stopala v ospredje in o katerih je tekla razprava l' na več zborih volivcev hkrati. I1 Našemu vabilu se je predsednik občinske skupščine Ijubez- (' nivo odzval in nam na ta vprašanja posredoval svoje odgovore, t katere danes v prvem delu objavljamo. Tovariš predsednik, preden bomo bolj konkretni o vprašanjih, ki so jih obravnavali zbori, samo dva splošna vprašanja: Kako ste bili zadovoljni z udeležbo na minulih zborih volivcev in kako z razpravo, predlogi in mnenji občanov? ODGOVOR: Glede udeležbe na zborih volivcev ne moremo biti zadovoljni, saj se giblje število udeležencev izpod povprečja, ki smo ga dosegli lani. Skupaj se je zborov udeležilo okoli 1.340 volivcev ali nekaj nad 11 %» vseh volilnih upravičencev. Sorazmerno se je zbora udeležilo največ volivcev v Jurkloštru, kjer je bilo navzočih kar 98 volivcev, najmanj pa v Velikih Go* reljcah, kjer je prišlo na zbor le 12 volivcev. Ne glede na udeležbo pa moram poudariti, da je bila sama razprava na zborih volivcev IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE • PIVO IN CVETJE 1968 • O VPRAŠANJIH Z MINULIH ZBOROV VOLIVCEV • OKOLJE BENCINSKE ČRPALKE V LAŠKEM BO UREJENO • OPOZORILO ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL • LES ZA DOMAČO UPORABO IN ZASEBNE ŽAGE • IZBOLJŠANA DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE • POMOČ NEZAPOSLENIM ČLANOM SINDIKATA • KOLESARSKI TEK UČENČEV OSNOVNE ŠOLE LAŠKO • O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU RAZVOJA ŠOLSTVA NOV ASFALT SKOZI LAŠKO PREPOVED GRADITVE NA DO-LOČENIH OBMOČJIH RADEČ, RIMSKIH TOPLIC IN LAŠKEGA • VSAK DRUGI DELAVEC BREZ DOKONČANE OSNOVNE ŠOLE • FLUOROGRAFSKA AKCIJA • SKLADIŠČE LESA V JURKLOŠTRU • ZAVAROVANJE IZVIROV VODA • NAŠI PLANINCI OB 75-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSTVA • UREJEVANJE ŽIKOVCE • NOVA ORGANIZACIJA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB • RAZNE OBJAVE • SLIKE: FOTO KINO KROŽEK LAŠKO • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ŠT. 5 veliko širša, zelo bogata ta polna predlogo, ta mnenj volivcev ta občanov, ki jih bodo morale tako občinska skupščina kot pristojne krajevne skupnosti pri svojem nadaljnjem delu upoštevati. VPRAŠANJE: Po mnenju občanov je v občinskem proračunu in v občinskem skladu za ceste razporejenih premalo sredstev za delovanje krajevnih skupnosti in za vzdrževanje cest IV. reda. Kaj sodite o teh pripombah, ali so upravičene, in če ne, zakaj ne? ODGOVOR: če primerjamo zahteve, ki so jih predložile naše krajevne skupnosti s svojimi programi dela za leto 1968 z dejansko dodeljenimi sredstvi iz proračuna, potem velja ugotovitev, da je razporejenih premalo sredstev. Naj omenim, da so vsi zahtevki naših krajevnih skupnosti znašali 2,388.205,00 dinarjev, dočim je v občinskem proračunu razporejenih le 554.300,00 din. Na prvi pogled je skrčenje teh zahtevkov za 1,833.905,00 din sicer vpadljivo, vendar vsem zahtevkom kljub najboljši volji in največji pripravljenosti ni bilo mogoče ugoditi. Naj poudarim, da so v letu 1967 dodeljena sredstva za delovanje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna znašala le 415.814,00 din, kar pomeni, da so letošnja sredstva za te dejavnosti večja kar za 13,5 %. To je sorazmerno več, kot pa znaša povečanje celotnega proračunskega potenciala, ki je letos večji le za 7,1 °/o. V letu 1967 je občinski sklad za ceste razporedil krajevnim skupnostim za vzdrževanje cest IV. reda 110.000,00 din, z letošnjim finančnim načrtom pa je razporejenih 130.000,00 din ali 18 «/o več kot lani. Naj še poudarim, da bo na razpolago za področje posameznih krajevnih skupnosti (Laško, Rimske Toplice in Radeče) od zbranih sredstev sklada za uporabo mestnega zemljišča 280.000,00 din, ki se bodo uporabila na omenjenih območjih za uresničitev nalog, ki so jih omenjene krajevne skupnosti planirale v svojih programih. Končno smo v programu o razporeditvi sredstev družbeno investicijskega sklada pri Kreditni banki Celje planirali potrebne kredite za financiranje rekonstrukcij nekaterih cest III. in IV. reda nadaljnjih 111.000,00 dinarjev. če vsa ta sredstva seštejemo, potem lahko ugotovimo, da bo za uresničitev nalog, ki so jih v svojih programih planirale krajevne skupnosti, na razpolago kar 1,075.300,00 din. To pa je nedvomno veliko več kot v letu 1967. Razen tega je v letošnjem proračunu razporejenih 20.000,00 din kot prispevek za začetek reševanja zelo perečega vprašanja otroškega varstva v Radečah in da računa- mo z udeležbo občine pri gradnji zdravstvene ambulante v Radečah v znesku 60.000,00 dinarjev. Skratka razporejena sredstva za delovanje krajevnih skupnosti so sorazmerno večja kot v letu 1967 in bodo omogočala, da se rešijo najbolj pereča vprašanja v posameznih krajih. VPRAŠANJE: Občani so poudarjali, da so predlagane stopnje prispevkov iz dohodka od kmetijske dejavnosti na splošno previsoke, predvsem pa sodijo, da so previsoke stopnje višjih družbeno političnih skupnosti. Kakšni razlogi opravičujejo povišanje stopenj? ODGOVOR: Glede prispevka lz dohodka od kmetijske dejavnosti je v proračunu planirano, da bodo znašali U dohodki 350.000,00 din. V letu 1967 smo planirali 250.000,00 din, realizacija pa je znašala nekaj nad 205.000,00 din ali 82 %. Takšno povečanje napovedujejo nove razvrstitve katastrskih občin, ker bodo odslej obstojale na celotnem območju naše občine le štiri glavne skupine. Za vsako od teh skupin veljajo na osnovi priporočila republiške skupščine SRS enotne stopnje, ki so od dosedanjih nekoliko višje. Za I. skupino 36 »/o, za II. skupino 21 •/», za III. skupino 13 “/o in za IV. skupino 6 “/o. V letu 1967 je ustrezen odlok občinske skupščine razporejal vse območje naše občine v pet skupin ta zanje določal naslednje stopnje: v I. skupini 30 •/», v II. skupini 25 "/o, v III. skupini 15 •/•, v IV. skupini 7 •/• ta v V. skupini 4 ’lo. že primerjava zgoraj navedenih skupin ta stopenj nam pove. da so z novo razporeditvijo katastrskih občin prizadeta območja, ki so iz bivše IV. skupine prešle sedaj v III. skupino, sama V. skupina, ki je prišla v IV. skupino v celoti ta seveda I. skupina. Območja, ki so ostala v III. skupini pa so nekoliko na boljšem. OKOLJE BENCINSKE ČRPALKE BO KONČNO UREJENO Letos bo končno na vrsti tudi ureditev okolja bencinske črpalke v Laškem. Oba soinvestitorja INA iz Zagreba in občina Laško sta se dokončno sporazumela o financiranju del pri črpalki. Po temeljni pogodbi, sklenjeni pred začetkom graditve bencinske črpalke, je občina dolžna urediti odvodnjavanje in pripravo spodnjega ustroja z robniki, medtem ko plača izdelavo zgornjega ustroja INA. Skupni predračun vseh del znaša 105.980 dinarjev, od tega pa odpade na občino 44.008 dinarjev. Izvajalec del Splošne obrtne delavnice iz Laškega, ki so kot najugodnejši ponudnik dela prevzele, obljubljajo, da bodo dela končana do 15. julija letos. OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO z minulih zborov volivcev Ne bi hotel podajati ocene nove razvrstitve. Sem pa mnenja, da je bilo nujno potrebno pristopiti k enotni razvrstitvi in tako vsaj delno odpraviti velike razlike, ki so na področju obdavčenja naših kmetijskih proizvajalcev obstojale v naši republiki. Seveda pa bo celotna obremenitev še za 7 •/• večja in sicer za zvezni prispevek, ki znaša 6 % in vodni prispevek, ki znaša 1 •/# in je dohodek vodne skupnosti. VPRAŠANJE: Veliko kritike je bilo tudi na račun nedeljivosti posameznih katastrskih občin pri obdavčevanju dohodkov od kmetijstva. Kaj sodite o tem? ODGOVOR: Nedeljivost posameznih katastrskih občin je problem, o katerem imajo naši občani na vasi že več let kritične pripombe. Letošnji predpisi niso stanja na tem področju spremenili. Vendar moram poudariti, da kljub enotni stopnji oziroma nedeljivosti katastrskih občin pride do razlik v davčnih obveznostih posameznih gospodarstev zaradi nižjega katastrskega dohodka v višjih predelih. Naj še pripomnim, da je občinska skupščina upoštevala pripombe volivcev iz Rifen-gozda. Zg. Rečice, Paneč in širja ter naročila pristojni strokovni komisiji, da ponovno prouči razporeditve teh katastrskih občin v III. skupino. Komisija bo posredovala svoje mnenje skupščini na eni naslednjih sej. VPRAŠANJE: Ali ne razporeja občinski proračun sorazmerno velika sredstva za financiranje medobčinskih služb (sodišče, kataster, šolstvo II. stopnje ipd.)? ODGOVOR: V občinskem proračunu za leto 1968 Je za financiranje medobčinskih služb razporejenih skupaj 341.100,00 din. Od tega zneska odpade največ na občinsko sodišče v Celju in sicer 207.500,00 dinarjev. Naj takoj poudarim, da bi ta služba, če bi delovala v občini le za območje naše občine, zahtevala še večja sredstva. Ta ugotovitev sloni na konkretnih primerih, ki jih imamo v naši republiki, kjer imamo občine, ki so podobne naši po velikosti in številu prebivalstva in razporejajo za lastna občinska sodišča več sredstev. Lahko trdim, da podobna ugotovitev velja tudi za ostale medobčinske službe (kataster, občinsko javno tožilstvo, pravobranilstvo, center za zdravstveno varstvo, zavod za pravno pomoč itd.). S posebnim odlokom o določitvi stopenj občinskega prispevka za izobraževanje v letu 1968 Je občinska skupščina določila naslednje stopnje: — 1,86*/. od tistih osnov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja; — 55 % zbranih sredstev, ki ga plačujejo občani kot prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev, od avtorskih pravic in patentov itd. Med sredstva za izobraževanje se steka tudi 55 % občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno, izvzemvši davka na plačila za storitve. Te stopnje bodo omogočile, če bodo planirani dohodki realizirani 100 %, da se bo v teku leta 1968 zbralo za potrebe izobraževanja 2,683,800,00 dinarjev. Obveza naše izobraževalne skupnosti do šolstva II. stopnje znaša za leto 1968 400.000,00 din. Za zaključek naj podčrtam, da so obveznosti občine v letu 1968 do šolstva II. stopnje resnično previsoke in dejansko presegajo možnosti, s katerimi razpolagamo. VPRAŠANJE: Enako mnenje kakor o sredstvih za financiranje medobčinskih služb so imeli volivci tudi o sredstvih za delovanje družbeno političnih organizacij, društev in občinske uprave. Kako ocenjujete te pripombe in menite, da so sredstva razporejena v letošnjem proračunu za te namene res previsoka? ODGOVOR: Za delovanje družbeno političnih organizacij in društev je v proračunu za leto 1968 razporejenih 182.000,00 din. Največji del tega zneska odpade na občinsko konferenco SZDL in to 60.000,00 din, prav toliko na Združenje borcev NOV in 30.000,00 na zvezo mladine. V letu 1967 je bilo v proračunu za te potrošnike razporejenih skupaj 127.000,00 din. Ce upoštevamo, da smo v letu 1967 dodelili prav skromna sredstva za delovanje Zveze mladine (20.000,00 din) in da povečanje izdatkov za delovanje Občinskega združenja borcev NOV narekujejo naloge na področju strokovnega usposabljanja našega vojaškega rezervnega kadra, potem lahko trdimo, da dodeljena sredstva niso pretirana. Podobno ugotovitev oziroma mnenje bi izrazil glede sredstev za delovanje naše občinske uprave. Tej so se sredstva za osnovno dejavnost le minimalno povečala in gre to povečanje na račun nujnih novih namestitev in sicer socialnega delavca, ki ga zelo nujno potrebujemo ter finančnega davčnega inšpektorja, ki ga spričo novih nalog, ki jih imamo na tem področju, moramo imeti. Ostalo povečanje pa je povsem namensko in se bodo dodeljena sredstva uporabila za izboljšanje tehnične opremljenosti, katera Je pri nas na zelo nizki stopnji. Skratka dodeljena sredstva za dejavnost naše uprave v letu 1968 so minimalna in Jih bomo morali kar najbolj racionalno uporabiti. . Osebni dohodki zaposlenih se bodo pri takšni razporeditvi lahko povečali za največ 7 »/o v povprečju na osebne dohodke v letu 1967. Takšno povečanje osebnih dohodkov Je minimalno in še vedno ne bo v okviru planiranega povečanja osebnih dohodkov v drugih dejavnostih. VPRAŠANJE: Občani so zaskrbljujoče tudi spraševali, ali niso sorazmerno na celotni potencial občinskega proračuna za leto 1968 obveznosti za anuitete zelo visoke. Kakšno je vaše mnenje o tem in zakaj je prišlo do teh obveznosti? ODGOVOR: Celotni potencial oblčnskega proračuna za leto 1968, brez sredstev za izobraževanje znaša 4,912.200,00 din. V proračunu znašajo dospele anuitete 323.400,00 din ali nekaj manj kot 7 »/o. Pregled obveznosti iz dolgoročnih posojil, ki Jih Je v preteklosti najela naša občina, je zelo obsežen in ga zato ne bi prikazal v celoti po posameznih namenih. Omenil bi le, da bo proračun v letu 1968 moral poravnati zapadle anuitete kar za 59 vrst posojil. Naj omenim samo nekatere obveznosti oziroma letne anuitete: Stanovanjski blok prosvetnih delavcev v Radečah 24.742,00 din, za osemletko v Radečah moramo poravnati anuitete kar za 3 posojila v letnem znesku 17.282,000 din, za najeta posojila za elektrifikacijo in vodovode naselij 19.500,00 din itd. Razen tega pa še veliko število anuitet za posojila, ki jih je občina najela za razne namene od popravil raznih cest, škode po poplavah, urbanistične dokumentacije, stanovanjske gradnje, do opreme za naše gasilce (avtomobil, stolp) Itd. itd. V letu 1967 so anuitete znašale 285.899,14 din, kar pomeni, da se bistveno niso povečale v letu 1968. Osebno sem mnenja, da naše obveznosti za anuitete niso pretirane, ampak so bile tovrstne pripombe na zborih volivcev bolj posledica nezadostnega poznavanja dejanskega stanja. OPOZORILO za voznike motornih vozil Pravilnik o vozniških dovoljenjih, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 30 dne 12. julija 1967, določa, da vozniška dovoljenja, ki jim je potekla veljavnost pred uveljavitvijo novega pravilnika o vozniških dovoljenjih, to je pred 20. julijem 1967, morajo biti podaljšana v enem letu od dneva uveljavitve pravilnika, to Je najkasneje do 20. Julija 1968. Vozniška dovoljenja voznikov — amaterjev se podaljšajo z veljavnostjo 5 let, oziroma 2 leti, če je takšna omejitev navedena v zdravniškem spričevalu. Kdor je dopolnil 65 let starosti, dobi, oziroma se mu podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja za 2 leti. Ob podaljšanju mora predložiti zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen voziti motorno vozilo določene kategorije. Poklicnim voznikom bo odsek za občo upravo pri podaljšanju vozniških dovoljenj zamenjal dosedanje poklicno vozniško dovoljenje. Zato morajo ti predložiti še 2 fotografiji v velikosti 3.5 X 4.5 cm, vozniki »D« kategorije pa še zdravniško spričevalo, da so zmožni voziti motoma vozila »D* kategorije. Voznike motornih vozil še posebej opozarjamo na določilo 16. člena navedenega pravilnika, ki glasi: CE VOZNIK NE PROSI ZA PODALJŠANJE VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA V ENEM LETU OD DNEVA, KO MU JE IZTEKLA VELJAVNOST, SE DOVOLJENJE RAZVELJAVI. Odsek za občo upravo LES ZA DOMAČO UPORABO V PRVEM DELU TEGA ČLANKA, KI JE BIL OBJAVLJEN V JUNIJSKI ŠTEVILKI NAŠEGA‘GLASILA, JE AVTOR OBRAVNAVAL POJEM LESA NAMENJENEGA ZA DOMAČO UPORABO PRED IN PO UVELJAVITVI ZAKONA O GOZDOVIH, KI GA JE REPUBLIŠKA SKUPŠČINA SLOVENIJE SPREJELA V JESENI 1965. NAZORNO JE OBRAZLOŽIL, DA IMAJO PRAVICO DO LESA ZA DOMAČO UPORABO LE KMETJE OZIROMA KMEČKA GOSPODARSTVA, TOREJ LASTNIKI GOZDA, KI JIM JE KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO GLAVNI VIR DOHODKOV, DOCIM VSI DRUGI, CE SO POLEG KMETOVANJA ŠE ZAPOSLENI, TE PRAVICE NIMAJO. PRAVILNIK GOZDNEGA GOSPODARSTVA PA OMOGOČA IN DAJE TO PRAVICO TUDI TEJ SKUPINI GOZDNIH POSESTNIKOV POD POGOJEM, DA PLACA LASTNIK BIOLOŠKO AMORTIZACIJO ZA DOTIČNI LES IN MINIMALNE STROŠKE GOSPODARJENJA, KI JIH IMA GOZDNI OBRAT S TAKŠNIM LESOM. V PRIMERU, KADAR GRE ZA KAKŠNE DOTE ALI DRUGE PORAVNAVE MATERIALNEGA ZNAČAJA MED SORODNIKI, UBERE GOZDNI OBRAT POSEBNO POT. O TEM PA BO GOVORA V DANAŠNJEM NADALJEVANJU TEGA ČLANKA. Opravi se posebna finančna transakcija. Obdarovanec (sin, hči ali drug bližnji sorodnik) pa mora plačati gozdni sklad in minimalne stroške gospodarjenja. Kadar gre torej za takšne vrste dogovorov pri vas doma, naj vam ne bo žal časa, da se posvetujete z gozdarjem ali na gozdnem obratu. Izognete se vsem sitnostim, vaši bližnji pa bodo imeli še vedno les za 70 % cenejši, kot če bi ga kupili na trgu, kakor določa zakon. Seveda pa v vsakem od teh primerov velja tudi pogoj, da se odmera lesa za posek prilagaja gozdno gospodarskemu načrtu oz. zmogljivosti gozda. Kdo določa višino domače porabe? Skupščina občine Laško jo določa okvirno. To pomeni, da letno določi, koliko lahko gozdni obrat od celotne količine odkazanega lesa, razdeli posameznikom (lastnikom gozdov) za domačo uporabo. Vsa ostala količina mora na tržišče kot blago. Gozdni obrat ima torej v enem gospodarskem letu na voljo določeno količino iglavcev, ki jo lahko razdeli med posameznike. Da bi bilo to razdeljevanje pravično in objektivno, je Gozdno gospodarstvo Celje sprejelo poseben pravilnik, ki postavlja norme in okvirje za to drobno delitev. Ta pravilnik je sprejel delavski svet podjetja, v katerem so tudi predstavniki kmetov lastnikov gozdov. Vsebino tega pravilnika lahko zgostimo v naslednjih stavkih: Gozdni obrat ne sme v enem gospodarskem letu prekoračiti kvote lesa določenega za potrebe kmečkih gospodarstev, ki jo je določila občinska skupščina. Vsa ta količina se razdeli na dva dela in sicer na količino, ki je namenjena za redno domačo porabo (obnova korit in jasli v hlevu, po- dov, raznih oblog itd.) ter izredno domačo porabo. Izredna domača poraba se pojavi, če goznemu posestniku pogori domačija ali ga pri- MARKO KMECL, dipl. inž. gozd. zadene kakšna druga gospodarska nesreča. V tem primeru si mora gospodarsko poslopje obnoviti, postaviti nov kozolec ali podobno. Tak izredni dogodek ima posebne potre- ELEKTRO CELJE be po lesu v tem primeru pa govorimo o izredni domači porabi in o količini lesa, ki je namenjena za takšno porabo. Pravilnik vsebuje kriterije, po katerih se odmerja redna domača poraba. Po dolgih razpravah je bil sprejet sklep, da je merilo veličine posesti, ki jo ima kmet lastnik gozda. Tu je mišljena celotna posest: gozdna in kmetijska. Ali: veliko posestvo ima večje potrebe, manjše posestvo manjše. Posestvo do 4 ha ima možnost, da mu je odobreno do 1 ma lesa iglavcev za domačo porabo. Posestva med 4 in 8 ha lahko dobe do 1,5 m3 lesa iglavcev, posestva velika nad 8 ha pa 1—5 ms lesa za domačo porabo. Te količine lahko kmet lastnik gozda zahteva že ob odkazilu (seveda v razmerju na velikost posestva). Ta količina se vpiše v od-kazilni zapisnik, ki ga dobi kmet, ko mu gozdar odkazuje. Poznejše prošnje, pismene ali ustne so odveč. Kadar pa so zahteve kmeta lastnika gozda večje, kadar presegajo merila in okvirje, ki so navedeni za redno domačo porabo, pa govorimo o izredni domači porabi. Izredna domača poraba je že, če gre tudi samo za 2 ali 3 ms lesa iglavcev. Smatra se, da zahteva takšne količine že neka izredna potreba, ki pa jo je treba utemeljiti in dokumentirati. V takšnem primeru Že letos izboljšana dobava električne energije Obstoječe električno omrežje je ponekod že tako preobremenjeno, da pada napetost globoko izpod dovoljenih toleranc. Tako stanje je seveda razumljivo, saj obremenitve iz dneva v dan naraščajo. Številni občani se zato upravičeno pritožujejo, da nekaterih električnih aparatov skorajda ni več mogoče uporabljati. Elektro-Celje se je zato odločilo, da letos izvrši več izpopolnitev v svojem visoko in nizkonapetostnem omrežju ter zgradi nekaj transformatorskih postaj. Program za leto 1968, ki nam ga je poslalo Elektro-Celje, obsega zlasti naslednja dela: Za naselje Tabor je (Podhum) v Laškem bo izveden priključek 10 kV daljnovoda in zgrajena nova transformatorska postaja. Do Rimskih Toplic bo zgrajen nov 10 kV daljnovod s trafopostajami na Udmatu, v Šmarjeti in na Ogečah. Izvedena bosta odcepa daljnovoda 10 kV za Rečico in Hudo jamo. Prav tako bosta dokončana daljnovod Šmihel s trafopostajo in dokončana trafo- postaja v Rečici. Predvidena je izpopolnitev omrežja v Sp. in Zg. Rečici, Jagočah, Podhumu, Hudi jami, na Šmihelu, v Udmatu, na Otoku v Laškem, Ogečah in v Šmarjeti. Razen tega predvideva podjetje še nekatere preureditve transformatorskih postaj in popravilo obstoječih vodov. Vsa ta dela bodo veljala 1,076.287 novih dinarjev. Od tega gre 155.087 dinarjev iz obresti na poslovni sklad, ostalo pa iz amortizacije oziroma drugih skladov Elektro-Celje. Z realizacijo tega programa lahko računamo, da se bodo razmere v dobavi električne energije na teh območjih bistveno izboljšale. F. P. IN ZASEBNE ŽAGE mora gozdni posestnik na gozdnem obratu oddati prošnjo, ki ji mora kot dokazilo priložiti še gradbeno dovoljenje ali adaptacijsko dovoljenje ali odločbo o priglasitvi gradbenih del. Te prošnje rešuje Svet delovne enote in Svet kmetov lastnikov gozdov na obratu. Iz tega je razvidno, da avtomatične oprostitve za 4.000 S-din ali za 2 m3 iglavcev ni več. Ob odkazilu mora lastnik gozda zahtevati domačo porabo, seveda, če jo potrebuje. Nujno ni! Odobri pa se mu lahko le toliko, kolikor mu glede na velikost njegovega posestva pripada. Ta se takoj vnese v odkazil-ni zapisnik, ki ga prizadeti podpiše. Vse večje količine so izredna domača poraba. Postopek, kako uveljaviti te pravice, je tudi v prejšnjih vrsticah. Ves les namenjen za domačo porabo, mora biti od pristojnega gozdarja rdeče žigosan. To velja tudi za les, ki se doma steše ali kako drugače obdela in uporabi, ne pa samo za tistega, ki gre na žago. Okoli tega je precej nejasnosti, ki so jo nekateri posamezniki morali plačati s sitnostmi in določenimi stroški. Poleg žiga pa mora imeti les, ki gre na žago, tudi spremni dokument in žagarsko dovoljenje. Brez tega dovoljenja žagar lesa ne sme razžagati. Tudi ta dovoljenja izdajajo področni revirni gozdarji. Tesno v zvezi z domačo porabo lesa so tudi domače žage venicialke za razrez hlodovine. Tudi takšno domače žaganje urejuje zakon o gozdovih. Le-ta v 18. členu pravi takole: Žaganje hlodovine za neposredno domačo potrebo prebivalstva je dovoljeno zasebnim lastnikom in drugim imetnikom zasebnih žag, ki imajo dovoljenje na dan, ko začne veljati ta zakon. Takšnih žag je bilo ob sprejetju tega zakona malo. (Ocvirk v Lahovem grabnu, Štaut in Zimšek v Gračnici, Hrastnik v Tevčah, Zelič v Šmarjeti in Golouh v Rečici). Niti ena od ostalih zasebnih žag, ki jih je še 52, ni imela ob sprejetju tega zakona zahtevanih pogojev. V drugem odstavku istega člena zakonodajalec nadaljuje: Izjemoma je mogoče na novo dovoliti žaganje hlodovine za namene iz prejšnjega odstavka tudi lastnikom in drugim imetnikom zasebnih žag v hribovitih in drugih odročnih krajih, ki takega dovoljenja nimajo, pa je zaradi krajevnih potreb obratovanje takšne žage smotrno. Dovoljenje za žaganje hlodovine po drugem odstavku tega člena izda za gospodarstvo pristojni občin- ski upravni organ, potem ko je dobil mnenje tamkajšnje gozdno gospodarske organizacije in tamkajšnje lesno predelovalne industrije. Za žaganje lesa za neposredno domačo porabo lastnika ali imetnika žage ni potrebno dovoljenje. Les za domačo porabo mora biti posebej označen. Označenje opravi gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdom. Naša občinska skupščina je že izdala nekaterim posameznikom v odročnih predelih dovoljenje za razžagovanje hlodovine okoličanom za domačo porabo. To dovoljenje je lahko omejeno za nekaj mesecev v letu ali pa je stalno za vse leto. (Takšna dovoljenja so dobili: Zeme — Trobnidol, Zeme — M. Grahovše, Ferme — Rečica, Zalokar — Marof, itd.). Ti lahko poleg svojega lesa žagajo tudi za sosede. Voditi pa morajo knjige kot druge obrtne žage. Les, ki ga žagajo, mora biti pravilno žigosan (rdeče) in spremljan z žagarskim dovoljenjem. Ostali lastniki zasebnih žag, lahko na svojih žagah žagajo les, ki jim je bil odrejen za domačo uporabo. Tovrstne usluge sosedom niso dovoljene. Za takšno žaganje mora biti les tudi žigosan, vendar pa ni potrebno žagarsko dovoljenje. Občinska skupščina je po dolgih razpravah, v katerih pa gozdarji, žal niso sodelovali, sprejela odlok o prispevku od zasebnih žag. Po tem določilu so vsi zasebni imetniki žag venicijank, ki razžagujejo les tudi za druge, obremenjeni z letnim prispevkom v višini 250,00 N-din, ki so ga dolžni plačati občini. To je nekaj suhoparnih stavkov, ki pojasnjujejo določila za zasebno žagarijo. To golo tolmačenje zakonskih prispevkov pa ne more opozoriti na nešteto materialnih in drugih gospodarskih dilem, ki se pojavljajo, kadar se zasebnik odloči, da bo kupil žago. V zadnjih dveh letih se je povzpelo število žag pri zasebnikih na področju gozdnega obrata Laško kar na 62. Ker imamo pregled nad to dejavnostjo in dovolj strokovnih izkušenj, naj nam bo dovoljeno povedati svoje mnenje. Vemo, da zdrava gospodarska rast temelji na neki materialni ali finančni osnovi. Vem, da si ne morem privoščiti zasebnega, lastnega kombajna. Prvič zato ne, ker ga bom silno težko kupil, drugič pa zato ne, ker nevem, če bom sploh imel delo zanj. Če ga bom vseeno kupil iz mode ali nepoučenosti, bom kmalu brez kruha, brez hlač, ker mi bo denar ležal v kombajnu, ki bo rjavel na dvorišču. Tako je z zasebnimi žagami. V zadnjih dveh letih so zrastle kot gobe po dežju. Vsaka je veljala 200.000—300.000 S-din. Povprečno vsaka razreže približno 3—4 m3 letno. Ali je takšna naložba pametna, ni težko odgovoriti. Razumljivo, da zavzetost za razne gospodarske novitete marsikoga prevzame, toda ob tolikšni investiciji bi moral vsakdo temeljito razmisliti. Naše ugotovitve, kako je večina teh žag ekonomsko nesmiselnih, nam potrjuje tudi dejstvo, da so skoraj vse te žage na področjih, kjer je najmanj iglavcev ali pa jih sploh ni. Takšno vlaganje sredstev je za lastnika čista izguba. Žaga mu stoji. Lastnik uživa v tem, da jo vsako jutro z očmi poboža, ko gre na polje, za večje praznike, ko je najbolj gotovo, da gozdarjev ni na terenu, pa razreže tudi kakšen hlod. Takšni užitki so predragi, ki se ne izplačajo niti po 40 letih. Denar leži zmrznjen, ne da se ga uporabiti, namesto, da bi bil vložen v kakšno bolj rentabilno gospodarsko akcijo. To ni izguba samo za lastnika. Pomislite, koliko teh sredstev leži neuporabnih že samo v vseh zasebnih žagah v naši občini. Ali si lahko zamislimo državo, ki bi si izmišljevala tovarne, ki ne bi imele surovin in denarja za obratovanje, pa bi morale stati. Takšna državna skupnost propade. Ali bomo kot delci naše slovenske gospodarske skupnosti dopustili, da bodo takšni nesmisli slabili našo zasebno in skupno ekonomsko čvrstost in rast? Razmislimo! OBČANI ŠMIHELA IN KURETNEGA OB POMOČI OBČINE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADIJO NOVO CESTO Pomoč občinskega sindikalnega sveta nezaposlenim članom sindikata Ena glavnih nalog vsake sindikalne organizacije je skrb za delavca in še posebej za člana sindikata. Tej nalogi se tudi jugoslovanski sindikati kljub razvitemu samoupravnemu mehanizmu niso mogli in se niso odrekli. Oblik skrbi za našega delovnega človeka je veliko, v tem sestavku pa bi želel opozoriti le na materialno pomoč, ki jo nudi sindikalna organizacija svojim člpiom takrat, ko se znajdejo za večino v najtežji situaciji — brez zaposlitve. Že sam statut ZSJ in pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij nalaga občinskim sindikalnim svetom, da morajo imeti posebne sklade za pomoč nezaposlenim in vanje odvajati določen del na svojem območju zbrane sindikalne članarine. Sredstva tega sklada se lahko uporabljajo samo za materialno pomoč nezaposlenim in sicer pod določenimi pogoji in na določen način. Občinski sindikalni svet Laško sredstev tega sklada dosedaj ni izkoriščal v večji meri. Razlogov za to je več; glavni pa so tile: 1. dosedaj na območju občine ni bilo večjega števila nezaposlenih in še zlasti ne tistih, ki bi izpolnjevali vsaj najosnovnejše pogoje za pridobitev pomoči; 2. občinski sindikalni svet je sicer tudi v preteklosti dodeljeval denarne pomoči nezaposlenim članom sindikata, vendar je šlo pri tem za enkratne pomoči, izplačane iz sredstev za redno dejavnost sveta; Ce sredstva sklada dosežejo 20 °/0 letnih dohodkov občinskega sindikalnega sveta, lahko predsedstvo odloči, da preneha obveza vlagati v sklad 2 % sindikalne članarine. Takšno določilo sicer omejuje sredstva sklada, je pa vsekakor umestno, ker dosedanja praksa kaže, da predstavlja 20% letnega proračuna sveta približno 35.000 dinarjev. To pa je pod pogoji, ki jih določa pravilnik, dovolj za pomoč znatno večjemu številu nezaposlenih članov, kot ga lahko pričakujemo na območju naše občine. Glede pravice do pomoči, pravilnik določa, da je nanjo upravičen vsak član ZSJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da mu je delo prenehalo zaradi: — ukinitve delovnega mesta; — trajnejšega zmanjšanja obsega dela oziroma poslovanja; — ugotovitve, da delovne sposobnosti ne zadovoljujejo zahtev delovnega mesta; — začetka postopka za likvidacijo delovne organizacije; — nastanka invalidnosti, ali stopnji in vrsti invalidnosti neustreznega delovnega mesta; 2. da je brez zaposlitve najmanj 1 mesec; 3. da je prijavljen pri pristojnem zavodu za zaposlovanje; 4. da je najmanj 11 mesecev član Kolesarski tek učenci sindikata in sicer ne glede na to, kje je plačeval članarino. Vsak, ki izpolnjuje prej navedene pogoje, lahko prejme denarno pomoč, ki je odvisna od višine vplačane članarine in dohodkov družinske skupnosti, v kateri upravičenec stalno živi. Pri tem se za dohodke družinske skupnosti štejejo vsi dohodki od dela, nadomestila osebnega dohodka, dohodki od kmetijske dejavnosti, štipendije, otroški dodatek in vsi drugi občasni ali stalni dohodki. Pravilnik nadalje določa, da tisti nezaposleni člani sindikata, katerih dohodki družinske skupnosti znašajo mesečno nad 500 din na družinskega člana, kljub temu, da izpolnjujejo vse pogoje pravilnika do pomoči iz tega sklada niso upravičeni. Vsi drugi, ki imajo dohodke na družinskega člana izpod 500 din mesečno, pa lahko prejmejo pomoč in sicer tisti, katerih dohodki znašajo mesečno na družinskega člana 350 din ali več, v enkratni višini vplačane članarine, tisti, ki imajo dohodke izpod tega zneska, pa v dvakratni višini. Pri tem je treba povedati, da daje pravilnik predsedstvu sveta pooblastilo, da lahko tistim upravičencem, katerih dohodek na družinskega člana znaša manj (Nadaljevanje na 7. strani) 10snovne šole Laško 3. občinski sindikalni svet ni imel posebnega akta, s katerim bi pravno uredil način uporabe sredstev omenjenega sklada; 4. člani, ki so bili nezaposleni in so izpolnjevali pogoje za pridobitev pomoči, niso te pomoči zahtevali. Letos je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sprejelo poseben pravilnik, s katerim določa način koriščenja sredstev sklada in tudi vsa druga vprašanja, kot so: Zagotavljanje sredstev in pogoji za dodeljevanje pomoči. Na tem mestu bi rad opozoril bralce samo na najbistvenejša določila pravilnika, z željo da se z njimi seznanijo, in tisti, ki so do pomoči upravičeni, pomoč tudi zahtevajo. Pravilnik o koriščenju sredstev sklada za pomoč nezaposlenim določa, da se sredstva sklada oblikujejo iz 2 % pri svetu zbrane sindikalne članarine, iz sredstev, ki jih dà občinski sindikalni svet po zaključnem računu in iz sredstev, ki jih dajo za te namene sindikalne podružnice ali drugi organi in organizacije. Vsa sredstva, ki ostanejo na koncu leta nepotrošena, se prenesejo za iste namene v naslednje leto. Za zaključek meseca varnosti v prometu in k dnevu »Otrok v prometu«, so učenci osnovne šole »Primoža Trubarja« v Laškem pripravili 17. junija spretnostno vožnjo s kolesi in se pomerili v znanju cestno prometnih predpisov. Taka vožnja je bila sedaj že tretja povrsti ob zaključku šolskega leta, in je kot prejšnja leta tudi letos povsem uspela. K organizaciji te vožnje je mnogo prispevala tudi organizacija Združenja šoferjev in avtomehanikov v Laškem, ki je zelo aktivna. PAD NEKAJ MISLI O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU RAZVOJA ŠOLSTVA Praksa zadnjih nekaj let, zlasti pa od ustanovitve izobraževalne skupnosti kaže, da so nadaljnja prizadevanja na področju organizacije šolstva v občini lahko uspešna le, če bodo potekala po določenem programu. Skladno s tem spoznanjem in pa z določbami zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16-115/67) je izvršni odbor naše izobraževalne skupnosti že konec preteklega leta ustanovil posebno komisijo, ki naj prouči sedanjo organizacijo šolske mreže na tej osnovi in na osnovi potreb, ki jih bodo pokazali podatki o gibanju števila učencev po posameznih šolah za naslednjih 6 do 7 let, izdela osnutek programa o nadaljnjem razvoju šolstva. Ob ustanavljanju te komisije in določanju njenega delokroga je izvršni odbor izhajal iz prepričanja, da bo program lahko Pomoč nezaposlenim članom sindikata (Nadaljevanje s prejšnje strani) kot 150 din mesečno, ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih upravičenec živi, zlasti pa premoženjskega stanja, številčnosti družine, njenega starostnega sestava in pridobitne sposobnosti upravičenca in njegovih družinskih članov, dodeli tudi večja pomoč. Za odločanje o višini pomoči se po pravilniku šteje samo članarina, ki jo je upravičenec vplačal NOV ASFALT SKOZI LAŠKO Obrtno podjetje Splošne obrtne delavnice je že pričelo z urejevanjem ceste skozi Laško, tako imenovane Marijagraške ceste. Razen nove prevleke v izvedbi asfalt betona — povprečna debelina 2,5 cm, bodo urejeni tudi nekateri pločniki, ki so dotrajani oziroma njihova linija ni skladna s cestiščem. Cestišče bo ponekod razširjeno ter zavarovano z robniki. Zakrpan in izravnan bo tudi asfalt na mostu, saj sedanje vbokline že kar preveč omogočajo neprostovoljno »tuširanje« pešcev. Razen osnovne terase bosta asfaltirana tudi priključek ceste pri Kmetijski zadrugi in prostor za šolo pred stavbo družbeno-političnih organizacij. Vsa ta dela bodo veljala 105.590 dinarjev, investitor pa je Sklad prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ureditev pločnikov bo financiralo Stanovanjsko podjetje Laško. Ker bo prilika ugodna, ne bi bilo narobe, če bi jo posamezni koristniki priključkov, odcepov ali dvorišč tudi izkoristili za pridobitev novih »črnih« površin. Franc Perše na območju občinskega sindikalnega sveta Laško. Vsak, ki izpolnjuje prej omenjene pogoje, vloži zahtevek za pomoč pri svetu in sicer pismeno ali ustno na zapisnik. K zahtevku mora priložiti odločbo delovne organizacije o prenehanju dela, potrdilo pristojnega zavoda za zaposlovanje, da je pri njem prijavljen in v katerem je naveden znesek, ki ga prejema kot nadomestilo osebnega dohodka in člansko izkaznico. O tako vloženem zahtevku odloča predsedstvo sindikalnega sveta potem, ko si še priskrbi vse podatke, ki so potrebni za presojo o upravičenosti in višini pomoči po navedenem pravilniku. Ob tem kaže posebej poudariti, da nezaposlenemu članu sindikata, ki ni vložil zahtevka za pomoč v' 6 mesecih od dneva prenehanja dela, pravica do pomoči zapade. Vsak, ki mu je bila pomoč dodeljena, prejme posebno odločbo. Na podlagi te odločbe se mu pomoč izplača: — če znaša do 250 din v enkratnem znesku; — če znaša od 250 do 500 din v dveh zneskih; — če znaša nad 500 din pa v zaokroženih mesečnih zneskih, ki niso manjši od 150 din. Upravičencem do pomoči preneha pravica do izplačila pomoči, če se ponovno zaposlijo, če se ne zaposlijo, pa bi se lahko, ali če pridobijo kakršenkoli stalni vir za preživljanje. To so glavne značilnosti pravilnika, ki si jih velja zapomniti vsem, kajti nihče ne ve, kdaj mu bodo potrebne. Vsem, ki so na žalost brez zaposlitve in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči pa priporočamo, da svoje pravice iz tega sklada čim-prej uveljavijo. Cvetko KNEZ realen mobilizator vseh sil samo, če bodo že pri njegovem snovanju sodelovali vsi, za področje vzgoje in izobraževanja najbolj zainteresirani dejavniki. Zato je v komisijo imenoval tri najodgovornejše predstavnike izobraževalne skupnosti, po enega predstavnika pa so imenovali zavod za prosvetno pedagoško službo, občinska skupščina in izvršni odbor občinske konference SZDL, dočim občinski komite ZKS tega dosedaj še ni storil. Čeprav komisija kot celota v času, ko to pišemo, še ni začela s svojim delom, pa nekateri njeni člani že resno razmišljajo o tem programu in pripravljajo njegove prve obrise. Ker je torej izdelava programa nadaljnjega razvoja šolstva v občini šele v začetku, je o njegovih rešitvah posameznih vprašanj v tem času še preuranjeno govoriti. Zaenkrat je jasno samo to, 4 kar nakazujejo tudi smernice ( občinske skupščine o razvoju Občine Laško v letu 1968 (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-16/68), namreč, da sedanja organizacija šolske mreže ne omogoča vsem učencem višjih razredov predmetnega pouka, in da bo program moral nakazati najboljšo rešitev tega problema. O tem, ali bo s programom predvidena kakršnakoli reorganizacija obstoječe šolske mreže, je danes težko reči. Verjetno bo, ker sedanji podatki o številu učencev na posameznih, zlasti okoliških šolah kažejo, da število učencev sicer počasi, vendar neprestano pada. To pa postavlja vprašanje, ali bodo te <1 šole z okrog 30 učenci še rentabilne in ali ne bi bilo smotrnejše in cenejše te učence prešolati na večje šole. Seveda I1 pa bo treba hkrati s tem proučiti tudi možnosti za prevoz teh učencev, kakor tudi učencev, ki naj bi na centralnih šolah obiskovali kvaliteten predmetni pouk. Iz vsega povedanega izhaja torej logičen zaključek, da je delo na izdelavi programa o nadaljnjem razvoju šolstva zapleteno in odgovorno, in da zahteva precej časa. Ko bodo znani vsi elementi programa, bomo v tem časopisu o tem več pisali. CVETKO KNEZ _________________Ì Ob prepovedi graditve in prepovedi Skupščina občine Laško je na predzadnji seji sprejela odlok o prepovedi graditve in o prepovedi parcelacije na zemljiščih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Neposredno pooblastilo za sprejetje takega predpisa daje občinskim skupščinam določba 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). Odlok je bil objavljen v 4. številki Uradnega vestnika občine Laško in je začel veljati 30. maja 1968. Območja, kjer gradnja in parcelacija zemljišč nista dovoljeni, so v odloku točno določena, razen tega pa so meje teh območij vrisane na geodetskih podlogah v merilu 1:1000 oziroma 1:2500, ki so sestavni del odloka. Namen odloka nikakor ni zaviranje gradnje nasploh, je pa vsekakor zaviranje ali bolje prepoved nenačrtne gradnje. Prostor, ki nam je na razpolago v naših urbanskih središčih, je preveč skromen, da bi ga lahko prepustili zasnovam »ljudske arhitekture«. Ima pa odlok tudi še drug pomen. Ko se s temeljno urbanistično dokumentacijo odločamo za namembnost posameznih zemljiških kompleksov, se hkrati — vsaj v urbanskih središčih — zavezujemo, da bo izgrajevanje teh kompleksov načrtno. Tak režim pa je mogoče doseči le z ustreznimi podrobnimi prostorskimi načrti, če bi torej gradnjo na takih zemljiščih dovoljevali, preden so izdelani taki načrti, bi utegnili napraviti neprecenljivo škodo za poznejše oblikovanje naselij. V takih primerih se pogosto zgodi, da nekdo postavi hišo ali kak drug objekt tja, kjer bi bilo najprimerneje za cesto, vodovod, kanalizacijo, električni vo.d in podobno. Načrtovalec mora torej načrt prilagajati takemu stanju in pogostokrat iskati dražje rešitve ali pa predvideti tak objekt za rušenje. Niti eno niti drugo ni racionalno. Svoje ekonomsko opravičilo ima odlok tudi v tem, da si ni mogoče privoščiti začetka gradenj na vseh kompleksih. Mreža naših komunalnih naprav je tako nepopolna in siromašna, da je res ne kaže na tak način obremenjevati. Cena improvizacij je predraga, saj vemo, kaj predstavljajo danes greznice itd. Da smo v teh letih ob pospešeni gradnji stanovanjskih in drugih objektov močno zanemarili izgradnjo komunalnih naprav, je najbrž več kot očitno. Zato bomo morali v prihodnje skrbeti za ustrezno spremljajočo komunalno izgradnjo, kar pa bo še ob tako načrtni graditvi zgradb komaj mogoče. Prepoved graditve in parcelacije JULIJ - AVGUST 1968 \ parcelacije na določenih zemljiščih na določenih območjih ima začasen pomen. Brž ko bodo namreč spre- jeti posamezni zazidalni načrti, bo na tistih območjih sproščena grad- nja, 'razumljivo, le ob pogojih zazidalnega načrta. Franc Perše Legged a* MB7A qpADBSfJB Karta z mejo gradbene zapore za Laško Lejema MIJA «ipACaS/J« ZApopt VSAK DRUGI DELAVEC BREZ DOKONČANE OSNOVNE ŠOLE Živimo v času hitrega, pospešenega gospodarskega razvoja, ki zahteva, da se proizvodnja veča predvsem na račun večje produktivnosti dela. Kdor hoče napredovati, mora iti v korak s tem pospešenim razvojem, storiti mora vse, da ne bo zaostal. Povečati produktivnost dela je možno na več načinov in je odvisno od mnogih pogojev. Eden je nedvomno ta, da delamo z modernimi stroji in na način, ki je najboljši. Pri vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti na človeka, na delavca, ki je eden od osnovnih elementov, kateri vplivajo na hiter razvoj gospodarstva in negospodarskih dejavnosti. Toda človek se od človeka razlikuje in rezulati dela dveh delavcev na istem delovnem mestu niso vselej enaki. Zato tudi ni vseeno, katerega delavca, s kakšno izobrazbo in kakšnim izkušnjami damo na posa--mezno delovno mesto. Osnova pri presoji in odločitvi bi morala biti šolska izobrazba. Pogoji sedanjega razvoja zahtevajo, da imajo delavci vsaj osnovno izobrazbo, to je dokončano osnovno šolo. Na delovnih mestih, kjer so zahteve večje, so potrebni delavci s srednjo, višjo ali visokošolsko izobrazbo. Idealne zasedbe delovnih mest pa praktično seveda ni mogoče doseči. Struktura zaposlenih v občini v družbenem sektorju ni najugodnejša in je precej odmaknjena od idealne. Tako je npr. 5 % vseh zaposlenih brez vsake šole ali pa imajo le enega do treh razredov osnovne šole; nadaljnjih 44% ima le 4—7 razredov osnovne šole, to se pravi nedokončano osnovno šoto. Brez dokončane osnovne šole je torej polovica vseh zaposlenih v občini, oziroma vsak drugi delavec popolne osnovnošolske izobrazbe. Takšno stanje pa seveda ni zadovoljivo, saj ne zagotavlja osnovnih pogojev, da bi lahko delavci s takšno izobrazbo dosegali primerne delovne uspehe. S popolno osnovno šoto je zaposlenih 22% delavcev, s srednjo šolo 26 %, (tu so vključene tudi vajeniške šoto, šole s praktičnim poukom, šoto za kvalificirane delavce idr.), z višjo šoto 1,6 % in s fakulteto 1,2 % delavcev. Visok se morda zdi odstotek zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, glede na to, da so v skupino uvrščene vse šole od osnovne šole dalje pa vse do vključno dokončane srednje šoto, odstotek niti ni visok. Zeto malo imamo zaposlenih z višjo šoto in s fakultetno izobrazbo. Zanimivo je, da so ženske glede šolske izobrazbe bolje podkovane kot moški. Tako je npr. 57 % moških brez osnovne šoto, žensk pa le 39%, dokončano osnovno šoto ima 17 % moških in 29% žensk, srednjo šoto pa 24 % moških in 29 % žensk. Velja torej ugotovitev, da je struktura zaposlenih žensk glede šolske izobrazbe dosti ugodnejša od strukture moških. Tudi strokovna izobrazba zapo-t slenih v občini ni ugodna. Nekvalificiranih delavcev imamo v družbenem sektorju dobro četrtino, t.j, 28%. Polkvalificiranih delavcev je 21 %, kvalificiranih 27 % in to 4 % predstavi j aj o visokokvalificirano delovno sito. Glede na zahteve delovnih mest takšna struktura zaposlenih ni zadovoljiva. Podatki za višjo, visoko in srednjo strokovno PAVEL AJDNIK izobrazbo prav tako dokazujejo, da strokovnemu izobraževanju delovne sito posvečamo premalo pozornosti in da bi bili lahko delovni uspehi nedvomno boljši, če bi se izboljšala struktura zaposlenih. Kakšne pa so potem zahteve delovnih mest, oziroma kakšna bi morala biti struktura zaposlenih, da bi bila primerna? Na delovnih mestih bi rabili to 10% nekvalificirane delovne sito, imamo jo pa 28 %. Dejansko stanje se nekje približuje zahtevam pri polkvalificiranih delavcih, kjer manjka to za 2 % delavcev s to kvalifikacijo in pri kvalificiranih delavcih, ki jih je premalo za 4 %» Večje razlike in večje nesorazmerje je pri visokokvalificiranem kadru, ki bi ga naj bito 14 %, dejansko pa so zaposleni s to kvalifikacijo to 4 % delavcev. Nekoliko preveč je delavcev z nižjo strokovno izobrazbo, medtem ko se število pri srednji strokovni izobrazbi skoraj ujema z zahtevami delovnih mest, saj je razlika to 2 %. Kadrov z višjo strokovno izobrazbo je premalo za skoraj 2,5 %, z visoko izobrazbo pa za 1 %. Razlike pri nekaterih vrstah strokovne izobrazbe so glede na zahteve delovnih mest torej kar precejšnje. če še pogledamo, koliko delavcev po strokovni izobrazbi odgovarja zahtevam delovnih mest, potem ugotovimo, da ima v gospodarstvu 78 % delavcev ustrezno strokovno izobrazbo, v negospodarstvu pa 68%. V občini kot celoti pa zadovoljuje zahtevam 79 % delavcev. Pri tem ne smemo pozabiti, da so odstopanja nekoliko večja, ker npr. vsi delavci s srednjo strokovno izobrazbo zopet nimajo potrebne smeri, ki jo delovna mesta zahtevajo. Podobna manjša odstopanja so seveda tudi pri ostalih skupinah strokovne izobrazbe. Teh nekaj podatkov o šolski in strokovni izobrazbi zaposlenih ter o potrebni strukturi zaposlenih nam verjetno dovolj zgovorno dokazuje, da v daljšem časovnem obdobju z obstoječo strukturo zaposlenih ne bo možno uspešno slediti družbenemu in gospodarskemu razvoju. Verjetno se danes tega premalo zavedamo, ker bi se sicer zaposleni delavci morali bolj prizadevati, da bi si pridobili potrebno šolsko in strokovno izobrazbo. Na drugi strani pa bi se tudi delovne in druge organizacije morale hitreje lotevati problemov v zvezi z izpopolnjevanjem izobrazbe svojih zaposlenih in se zavedati, da samo delavci, ki po izobrazbi odgovarjajo zahtevam delovnih mest, zagotavljajo takšne delovne rezultate, kakršne terja današnji gospodarski in družbeni razvoj. Zdravstveni dom Celje Teritorialna delovna enota Laško objavlja RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC JULIJ IN AVGUST 1968 V času od 1. julija do 31. avgusta 1968 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1968 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 7,- 7. 7. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 8. 7.—14. 7. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 15. 7,—21. 7. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 22. 7.-28. 7. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 29. 7,— 4. 8. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 5. 8,—11. 8. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga 12. 8,—15. 8. Velikonja dr. Tone Turin Elizabeta 16. 8.-22. 8. Dolanc dr. Jože Sološi Helena 23. 8.—31. 8. Pečar dr. Samo Vlastelica Olga Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan. SE O FLUOROGRAFSKI AKCIJI V lanskoletni 2. številki Našega dela je bil objavljen članek z naslovom »FLUORO-GRAFSKA AKCIJA JE USPELA«. Ker članek ne vsebuje vseh pomembnih rezultatov o zadnji fluorografski akciji, želimo bralce o teh seznaniti z današnjim prispevkom. Takrat je bila opisana le organizacija akcije, stroški akci- Ti kontrolni pregledi so občino stali še naknadnih 4.700 N-din ter je dokončni, strošek fltiorografske ak-cije znašal 45.560 N-din. V prvem članku, ko smo pisali tudi o udeležbi, je bilo med drugim rečeno, da se fluorografiranja neopravičeno ni udeležilo 191 občanov. Naknadno je ugotovljeno, da je dejansko neupravičeno izostalo samo 124 občanov, kar predstavlja vsega 1,1 % od skupnega števila 11.163 občanov, ki so bili poklicani na fluoro-grafiranje. Vsi neopravičeno izostali občani so predlagani sodniku za prekrške za kaznovanje zaradi storjenega prekrška. Od vseh predlaganih za kaznovanje je bilo 100 občanov kaznovano, za 18 občanov je postopek ustavljen, dočim je za 6 občanov postopek še v teku. Flùorografska akcija ni samo odkrila obolelih občanov, pač pa je dala tudi bogate izkušnje, ki so porok za boljšo organizacijo naslednje fluorografske akcije. Pri izvedbi naslednje fluorografske akcije bo zlasti treba skrbeti za njeno prilagajanje delovnemu času posameznih delovnih organizacij, da bi se predvsem izognili izostajanju od dela. Tudi evidentičarsko službo bo treba boljše pripraviti, da ne bi prišlo do neljubih pomot pri evidentiranju udeležbe. Končno bo nujno, pogovoriti se tudi z Inštitutom zaradi odnosa članov strokovne ekipe do občanov, ker nekateri člani pri zadnjem fluorografiranju niso imeli primernega odnosa. Naslednja flùorografska akcija bo verjetno 1971. leta. Občinska skupščina bo v ta namen vsako leto zagotavljala v proračunu finančna sredstva, katera bo nakazovala Inštitutu na račun bodoče akcije. Letos je za ta namen zagotovljeno 9.000 dinarjev. Občina bo tudi sklenila z Inštitutom pogodbo, v kateri bodo določene obojestranske dolžnosti za izvedbo fluorografiranja v letu 1971. Jože Kos ...in praksi Skladišče lesa v Jnrkloštrn - po teoriji... cMta-àssstn g «. i» j- t s»««** J> s S s « ai®»} t T mmi. ss 4«g«tok» m stesimessfc4 v Jmklvmsrn sta® 2 vsa «fei-swissòs« * s&iMtlas« m &«rš>ik, k« tak« »s, «tmfMurj* t inskimi t% nas**.« &i m$ gssatei jsaitž» »sms m mzUimmpiv* teaij« ms-a&m», 3* v*4*4aj*«* »& sfcìaktèSik **•4»* »d, k&Star k® •«Àtavage a »*#*#»*»4* rato »a iftMtiMli Slattar» laži Stfcaìw&i®» «api* ing. je in udeležba, ničesar pa ni bilo rečeno o končnem rezultatu fluorografiranja — to je o odkrivanju obolelih občanov, ker ob objavi omenjenega članka ti podatki še niso bili znani. Kakor je o tem bilo že pisano, se je fluorografiranja udeležilo 10.273 občanov. Med fluorografiranimi je bilo 554 oseb takih, za katere se je po posnetkih domnevalo, da so oboleli. Vsi ti občani so morali na kontrolni pregled (postfluorografira-nje). S kontrolnim pregledom je ugotovljeno, da je 387 oseb dejansko obolelih zaradi naslednjih bolezni: neaktivna pljučna TBC 160 oseb, aktivna pljučna TBC 37 oseb, vnetne spremembe 4 osebe, tumorji (benigni in maligni) 12 oseb, obolenje srca in velikih žil 93 oseb, anomalije in deformacije 7 oseb m druga obolenja 74 oseb. IZVIRI VODE ZAHTEVAJO ZAVAROVANJE Še pred desetletji je veljalo splošno mnenje, da je vode v naravi dovolj in da se nam ni treba bati omejenosti te »neekonomske dobrine«. Glasovi redkih strokovnjakov niso bili dovolj močni, da bi prodrli do tja, odkoder bi lahko z ukrepi odvrnili marsikatero nevarnost, ki danes resno ogroža naš vodni režim. Treba je bilo, da se je problem vodnega gospodarstva pojavil v vsej svoji kompleksnosti od obrambe voda do oskrbe z vodo. Ni torej naključje, da je danes o vodi v svetu toliko razprav kot še nikoli. Kompleksni vodnogospodarski problem močno zadeva tudi našo občino, vendar se bomo zaenkrat omejili le na del tega problema — oskrbo z zdravo vodo. Po podatkih, ki najbrž niso popolnoma točni, je kapaciteta vseh vodovodov v občini 105 lit/sek. Razen gospodarskih in drugih dejavnosti se pred poplavami preko onesnaženja oskrbuje s to vodo nekaj nad 5000 DON NA ŠMOHORJU PRIJAZNA PLANINSKA POSTOJANKA Dom na Šmohorju je edina planinska postojanka na ožjem celjskem področju, katere okolje še ni zasmrajeno z izpušnimi plini in ga ne vznemirja hrup motornih vozil. Prav ta mir, svežina in lepota okolja so za goste izredno privlačni in jim nudijo prijeten nedeljski ali večdnevni oddih. Dom se nahaja na višini 733 m, med vrhovoma Mal čem in Gozdnikom, sredi obsežnih in bogatih lovišč rečiške lovske družine. Odprt je vse leto in ima na voljo 50 ležišč. Člani lahko prenočijo že za 400 starih dinarjev, dočim je cena nočnin za nečlane 700 starih dinarjev. Kljub precejšnjim prevoznim stroškom so cene hrani in pijači sorazmerno nizke, včasih celo nižje, kot jih imajo gostinski obrati v dolini. Cena dnevnega penziona za člane je 2.400 starih din in nečlane 2.800 din. V domu so na voljo gostom tudi ležalni stoli, na njihovo željo ogrevane sobe in v poletnih mesecih prha na prostem. V svoje prostore lahko sprejme do 100 ljudi. Dostop do doma je možen samo peš. Velik del poti pa si lahko olajšamo z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom in to v glavnem iz laske smeri. Pri zdravilišču v Laškem zavijemo na cesto proti Rečici, peljemo po nji do kraja asfaltnega cestišča ter tu zavijemo v desno. Za mlajše voznike, ki zlahka premagajo malo bolj strmo peš pot, bodo približno po prevoženih 200 m zavili v levo in po lepo speljani gozdni cesti prišli do vasi Slivno, tu pustili avtomobil in mimo Nahbergerja v pol ure zmerne hoje dosegli Šmohor. Za ostale voznike, ki pa Jim je ljubša položnejša pot bodo namesto v levo zavili v desno ter tu nadaljevali pot do kmeta Sona, v lepem in suhem vremenu pa celo do Malška. Od tu pelje lepa markirana pot — prava gorska promenada vse do doma, ki ga dosežemo v prvem primeru v eni uri in petnajst minut, v drugem pa tričetrt ure. Vse peš poti na Šmohor so lepo markirane. Celjani se prav radi poslužujejo poti, ki pelje iz Tremali j po severnem pobočju Maliča. Laško ima na Šmohor več izhodišč. Od zdravilišča Laško mimo Malška, od gostilne Guček mimo Nahbergerja ter letos po novo markirani poti od kmeta Jančiča (Korena) v Rečici mimo Perčiča po vzhodnem pobočju Tolsta na Šmohor. To je obenem tudi naj-bližja pot iz doline in jo je moč prehoditi v tričetrt ure. Dostop je možen tudi iz smeri Rimskih Toplic preko Sedraža mimo nove lovske koče v Govcah na Hudo jamo in od tu pri Završku na Šmohor. Markirane so tudi poti in povezava s kočo na Mrzlici in Kalu. Poleg gostinskih uslug, ki jih društvo nudi gostom v domu, so na Šmohorju tudi lepa smučišča, kakršna ima malokatera planinska postojanka. Idealni so prostori za taborenje in druge športne prireditve. Obiskovalcem Šmohorja se večkrat tudi ponudi videti pri nas zelo redko a sedaj na Šmohorju naseljeno in stalno divjad — muflone. Dejavnost planinskega društva Laško je v glavnem skrb za šmohor-sko planinsko postojanko ter skrb, vzbuditi že pri šolski mladini zanimanje in ljubezen do gora in planin. V ta namen je bil letos ustanovljen tudi mladinski planinski odsek, ki veliko obeta. Društvo je v velikih finančnih težavah, saj nam dohodek doma omogoča komaj redno vzdrževanje objekta, medtem ko sredstev za nekatere prepotrebne preureditve nimamo. Želeli bi, da bi bilo v bodoče boljše in več sodelovanja z organizacijami, drugimi društvi in občinsko skupščino, ker le tako bomo lahko reševali probleme in razvoj turizma na laškem področju. PD Laško prebivalcev, kar pomeni slabo tretjino prebivalstva v občini. Čeprav ne moremo trditi, da preostali dobri dve tretjini ljudi v celoti uporabljata neprimerno vodo, je slej ko prej gotovo, da uporabljata vodo, ki je nihče ne kontrolira. Očitno je, da čakajo družbeno skupnost še velike naloge na področju oskrbe z vodo. Predvsem bo treba zbrati podatke o še neizkoriščenih virih pitne vode. Taka evidenca bo služila za nadaljnje izgrajevanje vodovodnega omrežja. Nadaljnja naloga bo v zavarovanju zajemališč vode. Nevarnosti, ki groze našim vodnim rezervam, zahtevajo stroge in široke preventivne ukrepe za njih zavarovanje. Nekateri strokovnjaki menijo, naj bi zavarovanje območij zajemališč vode delili na 3 cone. Cona I. v vsakem primeru varuje zajemalno napravo (kaptaža ali vodnjak). V tej coni ne bi smelo nastati nobeno onesnaženje. Tudi sprememba tal ni dovoljena, zato je treba preprečevati erozijo in poplave. Izkopavanja in razstreljevanja niso dovoljena, razen v vodo-zbirne namene. Povprečni polmer te cone naj bi znašal 10 do 50 metrov od mesta zajemanja. Pri zavarovanju naravnih izvirov naj ima ta cona obliko krožnega izseka, ki leži v smeri dotoka podtalnice. Cona II. zajema zavarovanje pred bakteriološkim onesnaženjem. Trajno nevarnost v tej coni predstavljajo: poljedelstvo zaradi uporabe umetnih gnojil in insekticidov, industrija in obrt kakor tudi daljše zadrževanje ljudi (tudi camping ipd., če niso urejene sanitarne na-(Nadaljcvanje na 16. strani) Planinski dom na Šmohorju Naši planinci ob 75-letnici OBIŠČITE KOPITNIK Z letošnjo proslavo 75- letnice slovenskega planinstva sovpada tudi pomembna obletnica Planinskega društva Rimske Toplice. Avgusta letos bo namreč poteklo 15 let, odkar je bilo to društvo na pobudo peščice planincev iz Rimskih Toplic ustanovljeno. Od ustanovitve dalje je društvo preživljalo težke čase začetništva. Najbolj smo občutili pomanjkanje denarnih sredstev. In ko je društvo leta 1955 prevzelo razpadajočo »Tr-bežnikovo« domačijo, so se začele moreče skrbi. Obnova je bila nujna. Uspeli smo usposobiti to domačijo, kjer sedaj posluje Zavetišče na Ko-pitniku. Obnova zavetišča še traja in se bo zavlekla še v naslednje desetletje. Delamo po posebnem načrtu - v etapah. Večino sredstev priskrbimo sami — s svojim delom. Sedaj ima zavetišče kuhinjo, majhno spalnico s štirimi posteljami in velik, lep dnevni prostor (56 m2). Posluje ob sobotah popoldne in nedeljah ter državnih praznikih. Cene na zavetišču so zmerne, planinci pa imajo popust pri prenočninah. Na Kopitnik vodi gozdna cesta, ki je vzdrževana do Alaufove domačije. Ta je oddal ie-"a °d zavetišča za pol ure hoje. Do te domačije se lahko pripeljemo z avtom, želja društva Je, da bi ohranili okolico zavetišča prvobitno ter zagotovili mir obiskovalcem, zato društvo ne sega po reklami, ki bi dovedla preveč hrupne — motorizirane planince do samega zavetišča. Dobro označene — markirane poti vodijo na Kopitnik iz Zidanega mosta, Rimskih Toplic (Stara pošta) in šmarjete. Kočo doseže, planinec v eni url in pol, vrh Kopitnika je pa oddaljen od zavetišča za 20 minut hoje. Od zavetišča je markirana pot do doma na Gorah, s katerim upravlja PD Dol pri Hrastniku. Od zavetišča do Gor je 1 uro hoje. Kal je 4 ure oddaljen, nrav tako Lovrenc pod Velikim Kozjem, Lisca 5 ur, dočim pridemo do Gašperjeve koče pod Velikim Kozjem v dveh urah. Cesta na Kopitnik vodi od Mamega (kapela) preko Turja na Kopitnik. Zavetišče je vključeno v Zasavsko planinsko pot, ki začne v Kumrovcu, konča pa na Kumu. Prehojeno pot se dokaže z izkaznico, kjer morajo biti vsi kontrolni žigi te poti. Tudi na zavetišču je tak žig, ki je med tednom pri sosednjem kmetu, ob nedeljah pa v zavetišču. Kopitnik je nadvse lep spomladi, ko cveti gorsko cvetje. Več kot 15 cvetic, ki cvetijo na Kopitniku, je zaščiteno. Med njimi je naj- PLANINSKA POSTOJANKA NA KOPITNIKU, KI JO POČASI, VENDAR NACRTNO IN Z VSO ZAVZETOSTJO TER NESEBIČNO POŽRTVOVALNOSTJO SVOJIH ČLANOV - PLANINCEV UREJA IN VZDRŽUJE PLANINSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE KOPALNA SEZONA JE ZAČELA... — Čeprav je vreme v maju in juniju rado ponagajalo, so vneti kopalci izkoristili vsak sončni dan in poiskali razvedrilo na bazenu odprtega termalnega kopališča v Rimskih Toplicah lepši, redek, Blagajev volčin. Za zaščito gorske prvobitnosti in cvetja ima društvo bazo Gorske straže, z izprašanimi stražarji. To so najaktivnejši mladinci društva. Pozimi so na Kopitniku lepa smučišča, kar do-5ro vedo mladinci iz Rimskih Toplic, ki radi obiskujejo Kopitnik, ko je ta odet v debelo snežno odejo. Zelo aktiven je mladinski odsek, saj je'v društvu nad 50 % mladincev s pionirji. Mladi imajo osnovno planinsko šolo, ki jo vodi načelnik mladinskega odseka. Upravni odbor podpira delo mladine z izdatnimi denarnimi sredstvi. Če bi bilo društvo bolj pri denarju, bi še več sredstev namenili za delo mladine. Mladinski odsek in propagandna komisija izdajata glasilo »Odmevi iz naših planin in gora«. To glasilo izide občasno, prispevki pa so po večini iz vrst mladih. V planinskem jubilejnem letu želimo povečati število članstva od sedanjih 360 na vsaj 500 članov. Močno želimo nadaljevati uspehe z obnovo zavetišča po načrtu za drugo fazo obnove. Naše dosedanje uspehe bomo prikazali v planinskem tednu, ki ga pripravljamo za mesec julij. Zaključek planinskega tedna naj bi bil na Kopitniku, ko bomo pripravili planinski tabor. Leopold Pavčnik ct&to slovenskega planinstva 3 postojanke Planinskega društva Radeče Planinsko društvo Radeče upravlja 3 planinske postojanke: Zasavsko kočo na Prehodavcih — Julijske alpe — 2050 m; Zavetišče Lovrenc pod Velikim Kozjem in Gašparjeva koča pod Vel. Kozjem. Zasavska koča na Prehodavcih Koča se nahaja nad prvim jezerom v dolini triglavskih jezer pod Vršacem. Dostop iz Trente, Bohinja, Kranjske gore in Mojstrane. Najkrajša pot je iz Trente ca. 5 ur, vse ostale poti so časovno precej daljše, ker so vmes še druge planinske postojanke. Koča razpolaga na skupnem ležišču z 22 posteljami (dvojne) in ravno s toliko zasilnimi — žimnicami. Iz vseh izhodiščnih točk se do koče lahko pride samo peš, ker je to visokogorska postojanka. Odprta je približno od 25. junija do 15. septembra. Odvisno od vremenskih prilik. V koči Planinsko društvo »-Lisca-« oskrbuje planinsko postojanko Tončkov dom na Lisci (947 m). Društvo se vsa leta trudi, da bi poleg gospodarske dejavnosti pospešilo tudi društveno dejavnost, predvsem izletništvo, delo z mladino in varstvo narave. V zadnjih dveh letih je društvo organiziralo več izletov. Največ uspeha je bilo prav pri izletu v inozemstvo. Skupnega izleta čez Avstrijo na Češko se je udeležilo 17 članov. Na Češkem so si udeleženci ogledali Visoke in Nizke Tatre in več zanimivih krajev na Slovaškem. S seboj so imeli šotore, da so bili stroški sedemdnevnega izleta čim manjši. Program za letošnje leto, ki je jubilejno leto za slovensko planinstvo, je precej obsežen. Program predvideva, da naj bi člani že ob koncu junija obiskali Pohorje, v juliju pa sta predvidena dva izleta: eden z mladino na Grintavec, za članstvo pa na Kanin. Glede na to, da letos naše društvo praznuje 20-letnico ustanovitve društva, bomo to obletnico proslavili z nekaterimi prireditvami v domu na Lisci. Tončkov dom na Lisci je bil zgrajen v letu 1952. Vsa ta leta si je vodstvo društva prizadevalo, da bi dom in okolico čimbolj prilagodilo potrebam obiskovalcev. Predvsem so se so na razpolago raznovrstna jedila, kakor tudi pijače. Cene so napram dolinskim zmerne. V koči na Prehodavcih nudimo vsem članom planinskih društev znižano nočnino, medtem ko je oskrbo-valnina za vse enaka. Za domače, kot tuje goste. Zavetišče Lovrenc Zavetišče se nahaja v hiši zasebnika — kmeta, kateri nudi po možnosti tudi hrano in okrepčilne pijače. Zavetišče je na Zasavski transverzali, kjer je tudi žig. Dohodi iz Radeč, Loke pri Zidanem mostu, Brega in Rimskih Toplic. Od vsepovsod ca. 2—3 ure. V sili bi se dobilo tudi prenočišče, če drugje ne, na seniku. Cene za usluge so zmerne, skoraj nižje kot v dolini. Zavetišče je odprto skozi vse leto. Gašperjeva koča Dostop iz Zidanega mosta. Možen želje in zahteve obiskovalcev spremenile, ko je bila zgrajena na Lisco cesta in je veliko takih, ki se pripeljejo z avtom in želijo pri prenočevanju več udobja, kot ga lahko nudi dom danes. Zaradi tega potrebe narekujejo, da bo nujno vsaj opremo izboljšati. je prevoz z avtomobilom do vasi Briše na levi strani Savinje. Iz Zidanega mosta peš hoje eno uro, od vasi Briše 20 do 30 minut Koča je oskrbnovana od 1. maja do 30. septembra in to ob nedeljah in praznikih od 7. ure zjutraj do 20. ure. Koča je bila letos obnovljena — povečana. Razpolaga z dvema sobama, 9 in 38 kvadratnih metrov. Okoli koče so postavljene klopi. Pozimi idealna smuka. DOPISUJTE V »NAŠE DELO« PIŠITE NAM O SVOJIH USPEHIH, DELU, AKCIJAH TER O PROBLEMIH IN RAZMERAH S SVOJEGA PODROČJA! Glavni problemi so finančna sredstva. Posebno še za kočo na Prehodavcih, ki je nujno potrebna popravil, da ne govorimo o razširitvi. Rudi Steblovnik BAZEN V RADEČAH PRI ZIDANEM MOSTU, KATEREGA JE PRED LETI ZGRADIL KOLEKTIV PAPIRNICE, JE S PRIJETNIM MIRNIM OKOLJEM IN PO SVOJI OPREMLJENOSTI PRIVLAČEN TURISTIČNI OBJEKT, KJER NAJDEJO V VROČIH POLETNIH DNEH OSVEŽITEV IN RAZVEDRILO MLADINA IN STAREJŠI Letos tudi obletnica PD »LISCA« Priprave za ureditev Zikovee Ne malo je bilo v preteklosti razprav o neurejenem potoku Žikovca. Že sam pojem, ki ga uporabljajo prebivalci Laškega — »šajsbah« — pove, da ta potok ne služi samo za pretok talne in meteorne vode, temveč je to prostor za odlaganje smeti, odpadkov ter fekalij, kar pospešuje razmnoževanje podgan in ostalih plazilcev. Kljub rednemu odvažanju smeti posamezni občani še vedno odlagajo odpadke v omenjeni potok. IZVIRI VODA (Nadaljevanje s 13. strani) prave in kanalizacija). Nevarnost onesnaženja lahko povzroči zazidava, izkopi različnih vrst, odstranitev krovnih zemeljskih plasti nad podtalnico in rudarjenje. V tej coni je treba preprečiti pašo, gnojenje z živalskim gnojem in umetnimi gnojili ter uničevanje škodljivcev s kemičnimi sredstvi, če so krovne plasti nad podtalnico pretanke. - Viri nevarnosti v III. coni so: stanovanjska naselja brez ustrezne kanalizacije (vodotesnost), uskladišče-nje pogonskih tekočih goriv in olj v večjih količinah, v rezervoarjih, deponije smeti in odpadkov, čistilne naprave, iztok fekalij in greznic, ponikanje vseh vrst odpadnih voda itd. Ta cona naj bi zajemala zlivno območje 2 km od kraja zajetja. Razumljivo je, da je pri določanju zavarovanega območja odločilna sestava tal in še nekatere druge posebnosti. Vendar bo treba nemudoma pristopiti k izdelavi predloga za sprejetje ustreznega akta, ki naj zavaruje vodo pred nevarnostjo onesnaženja. Tako zavarovanje vode ima svoj pravni temelj v zakonu o vodah, ki pooblašča občinske skupščine, da s posebnim predpisom uzakonijo te vrste varstvo voda. Franc Perše »Naše delo« izhaja mesečino — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 —Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do zadnjega v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Krajevna skupnost Laško si že skozi vsa leta prizadeva, da bi se problem potoka Žikovca dokončno rešil. Ker pa je ureditev potoka vezana na večja finančna sredstva, smo letos dobili zagotovilo, da so sredstva že zagotovljena. Kaj nameravamo storiti? Krajevna skupnost Laško je prevzela obvezo, da bo strugo potoka Žikovca temeljito očistila od navlake in ostale nesnage, takoj za tem pa bo Vodna skupnost Celje nadaljevala pričeta dela pri izlivu potoka. V okviru razpoložljivih sredstev Bo izvajalec popravil obok za hišo Her-lah, popravljeni bodo podporni zidovi ob potoku in prekrit bo potok od hiše Pasarič proti Ko-marickiju. In zakaj je to opravilo še večjega pomena? Celotno naselje na Taborju in Podgradom bo namreč priključilo odvod odplak in fekalij v potok, zato si je v starem delu mesta težko predstavljati, kako živeti občanu v takšni okolici, kakršna je danes. Janko Zdovc NOVA ORGANIZACIJA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB Skupščina občine Laško je na seji dne 29. marca 1968 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Laško. Bistvene spremembe se nanašajo na temeljno organizacijo občinskih upravnih organov. Ustanavlja se namreč nov temeljni upravni organ — oddelek za inšpekcijske službe. Dosedanja organizacija temeljnih upravnih organov ni predvidevala enotnega organa za inšpekcijske službe in so bile te razmetane po raznih temeljnih organih. Tako npr. je bila sanitarna inšpekcija v oddelku za družbene službe, požarno varnostna inšpekcija v oddelku za notranje zadeve, tržna, delovna in gradbena inšpekcija pa v oddelku za gospodarstvo. Razumljivo je, da zaradi takšne organizacije niso inšpekcijske službe mogle v polni meri zaživeti in učinkovito delovati. Nov oddelek za inšpekcijske službe združuje vse inšpekcije in sicer: gradbeno, urbanistično inšpekcijo, inšpekcijo cest, tržno, sanitarno, delovno, veterinarsko, živinorejsko, kmetijsko, gozdarsko in inšpekcijo dohodkov (davčno). S takšno združitvijo bo omogočena enotna politika, teamska obdelava in večja specializiranost za posamezna področja. Delovanje vseh inšpekcij bo pod enim nadzorstvom — načelnikom oddelka, kateri za pravilno delovanje tega organa odgovarja občinski skupščini. J. K. PREGLED o nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi ln Šolski Izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan 31. 5. 1968. POKLIC Šolska izobrazba M Spol Skupaj učitelj ekonomski tehnik matur, gimnazije krojač-ica vrtnar-ica prodajalec-ka mlekar-ica natakar kuhar-ica šivilja avtomehanik mizar ključavničar jamski kopač gradb. delovodja elektro mehanik čevljar livar elektro inštalater šofer nekvalificirani delavci invalidi kvalificirani srednja — 1 1 srednja — 1 srednja i 1 kvalificiran — 3 kvalificiran - — 1 1 kvalificiran — 2 2 kvalificiran — 1 1 kvalificiran — 1 1 kvalificiran — 2 2 kvalificiran — i 1 kvalificiran 2 — 2 kvalificiran 2 — 2 kvalificiran 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 kvalificiran 1 — 1 kvalificirana 1 — 1 brez poklica 61 71 132 5 2 7 i brez poklica 5 2 7 REKAPITULACIJA: Srednja Skupaj: 84 89 173 1 3 4 Kvalificirani 12 11 23 Nekvalificirani brez poklica 61 71 132 Invalidi 10 4 14 Skupaj: 84 89 173