Izhaja vsak Jetrtek. Cena mn jo r K na lotu. (Za Nemčijo 4 K, k a Ameriko in druge tuje državo 6 K). — 1'ooamezno fitevilko ostati tudi načelniki in odborniki po-lružnic, potem načelniki, oziroma pred-edniki gospodarskih in kmetijskih :adrug in društev za čas svoje poslovne lobe, in sicer ne glede na to, ali so astniki ali užitniki kakega zemljišča tli ne, dalje absolventje kmetijskih šol, ;i delujejo v deželi kot strokovni uči-elji ali kot gospodarski uslužbenci, in dednjič vsi živinozdravniki, razen vo-aških, dokler se dejansko pečajo z ži-/inozdravništvom. S tem je onemogočeno, da bi sc štulili v Kmetijsko Iružbo ljudje, ki nimajo s kmetijstvom .lobenega opravka. Nadalje se je sklenilo: Občni zbor ima pravico izpremeniti družbo / kak strokoven zastop kmetovalcev z stim delokrogom, kakor ga ima družba :e sedaj, in sicer na podstavi kakega leželnega, oziroma okvirnega državnega zakona. Občni zbor, ki sklene tako zpremembo družbe, s tem sklepom ta-!toj in brez druzega pooblasti glavni jdbor, da zvrši tako izpremembo dogovorno z dotičnimi zakonodajnimi či-uitelji. — S tem je zagotovljena možnost, da se C. kr. kmetijska družba iz-;>opolni kakor po drugih deželah, kjer »bstojajo takozvani deželni kulturni sveti. Končno se je določilo, da ima po-Iružnica pravico voliti podružnične zastopnike za družb. obč. zbor in sicer na a način, da podružnica voli za vsakih 10 udov enega zastopnika, pri čemer je nanjše število kakor 40 tedaj smatrati •.a polno, če dosega število 20. — Ta iz-;>rememba je tudi zelo umestna, da ne *>o treba hoditi vsakemu članu v Ljubljano k občnim zborom, s čimer se zamudi veliko časa in zapravi denar. Kmetijska družba je zdaj preosno-vana, pomlajena in poživljena. Danes ima nad 10.000 članov in 155 podružnic. Njeno blagonosno delovanje bo odslej pod vodstvom spretnih mož, ki poznajo kmečke potrebe in s sodelovanjem deželo in državo, ki sta obe za Kmetijsko družbo jako zavzeti in sta 3bc primerno izpremembo pravil želeli, še bolj živahno in bo še lepše sadove donašalo. Kranjski kmet je danes v resnici postal gospodar družbe, ki je zanj ustanovljena in zanj namenjena - kranjski kmet bo tudi skrbel, da se bo šc višje povzdignila! Volilno gibanje na Belokranjskem. Belokrajinskl volilci! V ponedeljek, 19. t. m., se je vršil shod zaupnikov S. L. S. iz cele Bele-krajine. Sklenil je izjavo,dastoji neomajno na stališču popolnega zaupanja do vodstva 3. L. S. in da zavrača vsako vtikanje liberalnega časopisja v zadeve S. L. S. Določitev kandidature za dopolnilno volitev v 2' deželni zbor je prepustil shod zaupnikov soglasno vodstvu S. L. S. Izvršilni odbor S. L. S. je nato v svoji seji v sredo, 21. t. m., izrekel svojim belokranjskim zaupnikom za njih zaupanje in za tako sijajni dokaz njihove moške zavednosti in njih zvestobe do stranke iskreno zahvalo in priznanje. Za kandidata je določen gospod KAREL DERMASTIA, profesor v Ljubljani. Volilci! Sedaj krepko na delo, da bo zmaga častna in si j a j n al XXX Shod S. L. S. sc je vršil v nedeljo, dne 25. t. m., v S t a r e m t r g u pri Ko.čevju. Po deseti maši se je zbralo v župnišču toliko mož volilcev, da je bil prostor premajhen. Shoda so se udeležili tudi župani iz okoliških občin. Otvoril in vodil je shod dolski župan M. Jonke; nato je poročal tajnik S. L. S. dr. M. B o ž i č o shodu zaupnikov S. L. S. v Črnomlju in o sklepu vodstva ter predstavil kandidata za dopolnilno volitev v deželni zbor prof. Karla Dermastia. Prof. Dcrmastia je nato razvil v krepkem in jedrnatem govoru, ki so ga često prekinili poslušalci z burnim odobravanjem, svoj program, program S. L. S. Govornik je podal verno sliko delovanja naše stranke v deželi za vse stanove, za trgovce, obrtnike, zlasti pa za kmečki stan, ki je temelj in vir vsega blagostanja in vsega reda. Pot, ki jo je ubrala S. L. S., je edino prava. Davkov ni mogoče odpraviti, pač pa jo treba kmeta podpirati, da z večjo izobrazbo in primernimi sredstvi izboljša svojo zemljo, izboljša svojo živino, da bo z večjimi dohodki lažje zmagoval rastoča bremena. V to se prirejajo podučni in gospodarski tečaji, se podpira živinoreja, gradijo ceste in vodovodi, se snujejo zadruge itd. Nato sc govornik dotakne perečih domačih zadev, zadev cesta v okolici in starotrškega vodovoda. Konča z izjavo, da hoče v tej smeri delovati kot deželni poslanec, čc bo izvoljen, delovati z isto vztrajnostjo in isto ljubeznijo do ljudstva, ki je lastna vsemu delu S. L. S. Volilci so z navdušenim odobravanjem vzeli kandidaturo prof. K. Dermastia na znanje in bodo storili 14. marca svojo dolžnost. Volilna shoda se vršita 3. marca dopoldne v Dragatušu, popoldne na Vinici. Na obeh govorita državni in deželni poslanec prof. J a r c in kandidat prof. K. Dermastia. XXX Belokranjcl! Dela na belokranjski železnici oddana! Dela so se oddala in je dobil gradnjo belokranj. železnice od Petrove vasi do Metlike znani podjetnik J. L On č ari č. Z delom se bo takoj pričelo in mora biti po oddajnih določilih želcznica gotova do 1. maja 1914, oaoaoaaaaaaaDaagn Političen pregled AVSTRIJA. Skupni finančni minister. Avstro-Ogrska ima za tiste zadeve ki tičejo obe državni polovici, tri skup,' ne ministre, vojnega, zunanjega in fii nančnega. Vojni ima skrb za skupno vojsko, zunanji obravnava zadeve z zu-nanjimi državami, in ker oba ta dva denar samo trošita, nič pa ne pridobi-, ta, mora zalagati skupni finančni mi. nister. Poleg vodstva financ pa mu jo poverjena uprava Bosne in Hercegovi-ne, ki sta skupni deželi, spadajoči ena, ko k Avstriji kakor k Ogrski. Ko je umrl Aehrenthal in bil ime« novan Berchtold zunanjim ministrom, podal je Buria/n, dosedanji skupni fi, nančni minister, demisijo, ker je navadno le en skupni minister Ogcr, Bcrclitold pa ima ogrsko državljanstvo. Na njegovo mesto je imenoval cc-< sar Poljaka Bilinskcga. Za njegovo imenovanje je bila odločilna cesarjevi* volja, kajti cesarju ugaja Bilinski radi smisla za vodstvo finančnih stvari. Bilinski je sedaj v 64. letu, in Jo znan strokovnjak v finančnih vedah, Bil je svojčas profesor v Lvovu, pozneje pa se je posvetil aktivni politiki. Le* ta 1892 je postal sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu, pod Badenijfcm pa že fin. minister. Pozneje je bil tudi ravnatelj avstro-ogrske banke. Pod Bienerthom je zopet prišel v ministrstvo kot finančni minister in je znan tudi Slovencem s svojim nastopom, ki je v prvi vrsti izzval obstrukcijo naših poslancev. Ko je moral Bienerth oditi, Šel je tudi Bilinski. Pri lanskih volitvah je prišel v državni zbor in postal vodja poljskega kluba. Časopisi njegovo imenovanje ob« Javljajo z različnimi opazkami. Marsikateri ga ostro napadajo in mu očitajo, da je vedno gledal le na svojo časti v politiki, malo pa da se je menil za ljudske potrebe. Mi bi od njega, ki jo Slovan, lahko pričakovali boljše bodočnosti za Bosno, zaradi njegovega prejš* njega delovanja proti Jugoslovanom pa fne moremo soditi, dokler nc vidimo de-, janj. češko-nemška pogajanja. »Narodna Politika« priobčuje poročilo o sedanjem stanju ncmško-čc-ških spravnih pogajanj. Pogajanja jo smatrati popolnoma za ponesrečena. Prišlo ni med nasprotnima taboroma do nobenega zbližanja, najmanj pa do kakega sporazuma. Sklep, pričeti zopet pogajanja v poznejšem času, ni drugega kot formalnost. — Vse govorjenje o češko-nemški spravi, ki so se začela lansko poletje in smo o njih večkrat govorili, je tedaj bila mlatva prazno Blame. če so ta poročila resnična, bo to tudi na državni zbor najbrž neugodno vplivalo. HRVATSKA. V sedanjem težkem položaju, ko bije cela Hrvatska najhujši boj proti Ma-žnroin in banu, igra hrvaško učiteljevo zelo žalostno vlogo. Da bi jih ban pridobil na svojo stran, obljubil je učiteljem začasno izboljšanje plač za 15 odstotkov. Iloče pa protiuslugo, da namreč učitelji agitirajo za bana. In to s0 začeli s tem, da mu na vse mogoče načine pojo slavo. V Sarajevu so se vršile, kakor tudi po drugih hrvaških mestih izven Banovine, velike demonstracije proti banu in za zjodinjenje hrvaških dežel, pri teh demonstracijah je bil na smrt obstreljen neki dijak. Ko je prišla ta demonstracija na razgovor v bosanskem saboru, so Srbi nastopili skupno z vlado proti Hrvatom. Iz tega se vidi, koliko morejo Hrvatje pričakovati od Srbov. Listi na Hrvaškem žo leta niso toliko trpeli, kakor odkar je ban sabor razpustil. Zaplenjeni so skoro vsak dan in kot neko izredno posebnost se je poročalo, da neki dan slučajno ni državni pravdnik nobenega lista zaplenil. Tudi število tožb proti listom od strani 'državnega pravdništva je ogromno. Samo za zadnji čas štejejo 480 tožb proti urednikom listov. TURŠKO - ITALIJANSKA VOJNA. Italijanski parlament. Z velikansko napetostjo je pričakovala vsa Italija, pa tudi ostala Evropa otvoritve italijanskega parlamenta. ■Zbornica ima namreč odobriti postopali je vlade pri začetku vojne, odobriti s i roške in izreči, ali je z vladnimi odredbami zadovoljna ali nc. Posebno so je pričakovalo nastopa socialnih demokratov proti vladi. Ti so se že nekaj tednov silno napadali sami med seboj, '■i''ni so namreč za vojno, drugi, ki so v manjšini, pa nastopajo proti. Pri nezadovoljnosti, ki se je pojavila v Italiji radi neuspehov v vojni, so nasprotniki vojne pridobili na ugledu. Vendar pa so se ustrašili vlade in večine socialnih demokratov, ki drže z vlado. Od 508 poslanccv, ki jih šteje laška zbornica, je bilo navzočih pri otvoritvi 476. Drugi so bili zadržani. Ko je ministrski predsednik prebral kraljev dekret, ki proklamira suvereniteto na Tripolitanijo in Cirenajko, so vsi poslanci vstali ter klicali: Živela Italijal Dri seji so bili navzoči v svojih k*ah zastopniki velevlasti. Tudi senat — gosposka zbornica — je pritrdila kraljevemu dekretu, ki mu je bilo pridejano obširno poročilo o vzrokih, zakaj je 'Italija zavzela Tripolis. Na bojišču. Dočim doma Italijani proslavljajo ftneksijo afriških dežel, pa tam ne morejo za korak naprej. Sedaj se zopet plenijo o prodiranju v notranjost deže-Jox in so naročili v ta namen 200.000 "čal, da bi si vojaki varovali oči proti Pesku. — v Tunisu, ki je sosedna dežela Tripolitanije in jo v francoskih ro- kah, vlada med Arabci veliko navdušenje za boj proti Italiji. V večjem številu hodijo čez mejo svojim sobratom na pomoč. Francozi, ki se od zadnjih prepirov radi ladij z Lahi nič kaj lepo no gledajo,.vse to mirno trpe. Zanimivo jo, da Turki preko Tunisa dobe veliko municije, živeža in tudi topov. Bombardiranje pristanišča v Beirutu. Italijansko-turška vojna, ki je doslej ostala omejena le na afriško turško ozemlje, je zadobila vsled novega senzacionalnega dogodka nov značaj. V soboto ob 8. uri 40 minut ste pripluli v pristanišče Bcirut v Mali Aziji dve italijanski bojni ladji in poslali tamošnjemu turškemu va-liju poziv, naj preda topničarko »Avmi-lah« in neko turško torpedovko, ki ste bili v pristanišču. Medtem ko se je vali raz-govarjal s poveljnikom turške topničarke in pristaniškim prefektom, ste začeli italijanski bojni ladji pred dovoljenim rokom bombardirati ter ste potopili turško topničarko in torpedovko. Beirutski vali je o tem dogodku brzojavil carigrajski porti ter obenem sporočil, da so Italijani začeli bombardirati konak, ko jc bil še v njem. To poročilo je napravilo v krogih porte velik vtis. Panika med beirutskim prebivalstvom. Na obrežju je bila zbrana ob prihodu italijanskih oklopnic »Voltuno« in »Gari-baldi« velika množica. Ko so začeli Italijani bombardirati, je bilo veliko število oseb ubitih. Med prebivalstvom je nastala velika panika. Ubitih je bilo 60 oseb. Ker je prebivalstvo mislilo, da se bodo Italijani izkrcali, so ljudje hiteli k skladiščem orožja, da bi se oborožili. Le valijevi energiji se je posrečilo, pomiriti nekoliko ljudstvo. Italijanski križarici ste bombardirali tudi mesto in konak popolnoma razrušili. Vtis v Carigradu. Italija je 8 tem, da je bombardirala Bcirut, 1« je prosto pristaniško mesto, kršila mednarodno pravo in sodi o tem dogodku carigrajska porta kot poročajo nekatere vesti, popolnoma mirno. Malo manj mirno pa sodijo o tem diplomatični krogi, ker biva v Beirutu pretežno krščansko prebivalstvo in so evropske velevlasti v beirutski luki močno interesirane. Bcirut je tudi za avstro-ogrsld promet v Sirijo najvažnejša točka na tamošnji obali. Iz Beiruta se namreč preskrbuje Damask in tamkajšna precej obljudena pokrajina z živili in industrijskimi izdelki. Avstrija izvaža v Beirut zlasti sladkor, pa tudi druga živila, od industrijskih izdelkov pa v prvi vrsti manufakturno blago, svilo, stroje kakor tudi celo vrsto drugih produktov. Iz Beiruta se pa izvaža v Avstro-Ogrsko največ južno sadje. Iz Trsta odplove v Beirut redno vsak teden kak avstrijski parnik. Večina evropskih velevlasti ima trgovinske interese v Siriji. Največ jih ima Anglija, na drugem mestu je Nemčija, na tretjem Avstro-Ogrska. Tem državam slede Francoska, Italija in Belgija. Jasno je, da ne pomenja obstreljevanje beirutskega pristanišča velike škode le za trgovino in-teresiranih velevlasti, temveč tudi za Turško samo. ANGLEŠKA. V angleških premogovnikih v Wa-lesu grozi stavka, če do 1. marca podjetniki ne. ugode nekaterim delavskim zahtevam. Pa to ne bo navadna stavka, ampak stavka, ki pomeni za celo Angleško silno nesrečo. Angleška je namreč industrijska dežela in rabi v svojih tovarnah, dalje na železnicah, ladjah itd. milijone ton premoga. Če preneha delo v rudnikih lo za nekaj tednov, so udarjena vsa podjetja, ker bi morala ustaviti delo. S tem pa so oškodovani zopet milijoni drugih delavcev. Ako zmanjka premoga kak mesec, nihče ne more presoditi silnih posledic. Ves premog pa dobiva Angleška iz svojih rudnikov, in sicer v toliki množini, da zalaga tudi druge dežele, posebno v južni Evropi. Sploh so angleški premogovniki prvi za amerikanskimi. Za slučaj, da izbruhne stavka, se pogajajo nekatere družbe s premogovniki na Nemškem, Češkem itd., da bi v času stavke od tam dobili premoga. Zdi se pa, da to ne bo izpeljivo, posebno ker so premogokopi zmožni radi svoje strogo izpeljane organizacije in bogatih svojih blagajen vzdržati več tednov boj z lastniki premogovih žil. Kranjski dežela! zHor. Seja dne 9. februarja 1911. Deželni glavar naznani, da se vrSl dne 10. t. m. v cesarski hiši poroka hčere Njegove Visokosti nadvojvodo Friderika, nadvojvodinje Izabele Marije. Nasvetu je,' da'"deželni zbor Nadvojvodi Frideriku brzojavno čestita. (Bra-vo-klici in pritrjevanje od strani cele zbornice). Seje se udeležuje dr. Seidler, sekcijskl šef v kmetijskem ministrstvu, vitez dr. von Alter, ministerialni tajnik v kmetijskem ministrstvu in dr. Deutschmann, podtajnik v kmetijskem ministrstvu. Prisostvujejo seji, ker pride na vrsto važni vodopravni zakon. Deželni glavar naznani različne interpelacije, med njimi eno na deželnega predsednika glede razveljavljenja mandatov bivših poslancev lteisnerja in Ribnikarja. Vložene so razne interpelacije, med njimi interpelacija poslanca Demšarja radi pomanjkanja vode v vodovodu v Kranju. FODRŽAVLJENJE LJUBLJANSKE POLICIJE. Deželni glavar naznani, da mu Je došla vladna predloga glede podržavljenja ljubljanske policije, ki vsa opravila krajne policije v deželnem stolnem mestu Ljubljani in v selskih občinah Moste, Zgornja Šiška, Spodnja Šiška in Vič odkazuje posebnim cesarskim organom. Deželni glavar izroči predlogo upravnemu odseku. Nato pride na vrsto VODOPRAVNI ZAKON, ki ga je vlada deželnemu zboru predložila Id ki ga je pretresal upravni odsek. Dr. Lampe kot poročevalec odseka predlaga, naj deželni zbor načrtu vodopravnega zakona po vladni predlogi pritrdi in so deželnemu odboru naroča, da. izposluje načrtu Najvišjo sankcijo. — Poročevalec nato izvaja: Prvo načelo glede voda, ki tečejo skozi deželo, je, da privatna last ne sme segati tako daleč, da bi oškodoval« splošno blaginjo dežele. Voda Je del deželne kulture, prvo pravico ima do vode poljedelstvo Voda ima pa poleg oživljevalne lastnosU tudi motorno. Na tej podlagi se jc v novejšem času koiosalno razvila elektrotehnika in zlasti zato je bilo treba misliti na novo vodopravno postavodajo. V novem zakonu, ki ga vlada predlaga, so vsi stanovi upoštevani, vse obstoječe pravice so varjejo, a brani sc tudi slabejši proti močnejšemit. Upoštevane so zahteve veleindustrije in sicer precej, pa tudi kmetijske znhteve in želje niso zanemarjene, varuje se pa tudi mali obrtnik, ne da bi se ovirale obče-koristne velike vodne naprave. Zlasti pa jo ustreženo naši deželi. Naša dežela je bila ena prvih, ki je zahtevala razlastitev, kjer bi v splošnem interesu dežela nameravala v korist celemu prebivalstvu izvršiti vodno napravo. Vladna predloga našim intencijam popolnoma ne odgovarja, a se deželi daje vendarle velika prednost. Poljedelstvo, če novi zakon sprejme, gotovo nekaj žrtvuje. Sega v pravice posestva, toda razlastitev jo omejena: poljedelstvo dobi po novem zakonu prednost za vse naprave poljedelskega značaja, za melioracije, in kmetijski projekt ima vedno prednost pred indu-strialnim. kar pa jo največjo važnosti, poljedelstvo dobi pravno gotovost glede votle in svojih pravic do nje. To je največ vredno. Kar se tiče veleindustrije. se ji po novem zakonu omogočuje velilfc, razvoj, določeno so pa meje, da kapitalist ne moro zaviti vrata slabejšemu, ki ga bo varovala dežela in stanovska zastopstva. Dozdaj dežela ni imela pri vodopravnih obravnavah nič govoriti, sedaj pa. Pozdravljati je pa predvsem prednost, ki jo imajo po novem zakonu dežela in občino za svoje naprave. Kar zadeva malega obrtnika, zlasti Žagarja in mlinarja, se ni bati, da bi bil oškodovan po rnzlastivni pravici za večje projekte, ker bo dežela in bodo stanovske obrtno kor-peracije lahko protestirale, sicer pa opira dc-Eela na novi zakon svoje hidrotehnične naprave, ki bodo dajale ceno gonilno moč našim malim obrtnikom in je pričakovati, da se bo naša obrt. ki je do danes propadala, visoko povzdignila. — Zakon je tako v vse podrobnosti izdelan, da ni skoro mogoče drugače, kakor da se v celoti sprejme ali zavrže. Vprašanje je le. je 11 korist, ki jo zakon nuja, večja kakor škoda, ki bo iz te ali one določbe lahko nastala. Mi smo prepričani, da je korist zakona veliko večja. Zakon znači kompromis med zahtevami vseh stanov. Mi, ki zastopamo vso stanove, lahko z mirnim srcem za zakon glasujemo. — Zakon pomeni odločen korak, bo v blagor dežele, zato predlagam, da ga sprejmemo. (Veliko odobravanje in ploskanje od strani večine.) Sekcljskl Sel dr. Seidler povdarja, da more vlada z velikim zadovoljstvom konstatirati, da je kranjska dežela ena prvih, ki se zanima za novi zakon in ga jemlje v pretres, kar more služiti za zgled celi naši domovini, zlasti alpskim deželam, za katere (e izraba njihovih bogatih vodnih sil največjega pomena. — Govornik nato obširno razloži načela novega zakona: pravno varstvo posameznika, kar posebno koristi kmetovalcu zlasti glede talno vode, varstvo obstoječih pravic, tudi ribarstva, le voda sc ne sme onesnaževati, kar je jako velikega pomena; upoštevani so prav posebno splošni interesi, daje se prednost javnim korporacijam. — Govornik izraža upanje, da visoki deželni zbor zakon sprejme v blagoslov cele dežele. (Veliko odobravanje in ploskanje od strani večine.) Potem so k vodopravnemu zakonu govorili še dr. Novak, poslanec Gallč in iz kmečkega stališča poslanec Povše, ki je novi zakon toplo pozdravljal. V specialni debati so se vsi iz-preminjevalni predlogi odklonili, nato pa se je takonski načrt v vseh svojih paragrafih in v celoti soglasno sprejel ob odobravanju in ploskanju večine. Sprejelo so se šc nekatere resolucije poslanca Pibra in dr. Novaka, ki naj jih vlada v izvršilni naredbi k vodopravnemu zakonu vpošteva. Dr. Novak je namreč priporočal, da so vodni katastri pravilno in natančno vodijo, česar do sedaj ni; posl. Piber pa je predlagal, naj deželni odbor predloži v varstvo prirodnih lepot naše dežele, da industrijske družbe zlasti ne bodo mogle pokvariti Vlntgarja in Peričnfka. Potem je kranjski deželni zbor soglasno »prejel novi vladni načrt glede vodopravnega 41 zakona Načrt ima že predsankcijo in se uzakoni, kakor hitro izdela vlada izvršilno na-redbo. Novi vodopravni zakon jo velikanskega pomena za narodno gospodarski napredek našo dežele. Naša dežela in našo občine dobe prednost pri vodnih napravah, pa tudi industrija in obrt se bosta razcveteli v naši deželi m kmetijsko prebivalstvo dobi zdaj natančno določeno pravico glede vode. Naša dežela ho zdaj svojo veliko vodosilno akcijo na novi podlagi nadaljevala še bolj sigurno in odprl se ho nov vir deželnemu blagostanju, ki leži v naših bogatih vodnih močeh. Največ zaslug si jc pri tem pridobil dr. Lampe, kateremu so danes od vseh strani čestitali. Zastopnik vlade, sek-cijski šef poljedelskega ministrstva dr. Seidler je postavil našo deželo, ki je prva novi zakon sprejela, vsem drugim za zgled. Večina S. I.. S. jc zopet pokazala, kako smotreno nadaljuje svoje delo za povzdigo gospodarskega blagostanja našega ljudstva. Zvon vernin duš. (Konec.) Dobro uro pozneje je bil žc en pater na potu na kraljevi grad La Gra-nja, da ponese pismo frančiškanskega provinrijala, v katerem je ta nujno prosil kraljico popolnega pomiloščc-nja za k smrti obsojenega Fernana. Provincijal je bil kraljici doliro znan; zato jc ta zatrdno upal, da bo njegova prošnja uslišana. Toda žc prej je v vsej naglici odšel na La Granja drugi sel; seboj je imel list, na katerem se je glasilo: »Fernan ne sme bili pomi-loščen!« Kdo je bil odposlal tega sela? Nihče drugi, kakor dosedanji Ferna-novi prijatelji in tovariši. Izvedeli so namreč, da se je ta v ječi izpreobrnil; zato so ga od sedaj dalje smatrali kot odpadnika in izdajalca »svete stvari svobode in napredka«. Bali so se, da bi ne odkril njihovega skrivnega početja in njihovih hudobnih spletkarij, ako bi ga kraljica pomilostila; zato ga je bilo treba na vsak način spraviti s pota. Na dvoru, v neposredni bližini kraljice, je pa bilo m>kaj ljudi, ki so bili v zvezi s prostozidarji in progresisti: Ti so bili naprošeni naj brezpogojno onemogočijo Fernanovo pomiloščenje. Frančiškan je dospel srečno s svojim pismom, a ni dobil prilike, da bi ga osebno mogel izročiti kraljici; na vsa njegova vprašanja se jc glasil vedno isti odgovor: kraljica ga bo sprejela pozneje, sedaj imu nujnejše opravke. Cas je potekal, konečno jc vendar dobil dovoljenje, iti h kraljici in oddati pisanje. Regentinja je odprla pismo in ga naglo jirečitala; nato pa hipoma prebledi in vsa osupla in vznemirjena zakliče: »Pater, zakaj pridete šele sedaj? Prepozno je, obsodba je že podpisana. Danes zjutraj je z njo odšel sel v Madrid. Kedaj ste pa pravzaprav prišli sem ?« »Že včeraj,« odvrne redovnik s solzami v očeh, »a nisem dobil dovoljenja za avdijenco. O, milostna vlada- rica!« je zaprosil s povzdignjenimi ro, kami, «ukažite pomiloščenje, morda k! vendar še mogoče rešiti nesrečnika « »Tu imate pomiloščenje,« odvrne kraljica, »da vidite mojo dobro voljo« toda dvomim, da bi še kaj koristilo' Smrtna obsodba je morda že izvršena« »Ah, tedaj bo toga umorila ubo^o ženo Fernanovo,« jo mrmral redovnik sam pri sebi. »Ali je poročen?« »Da, kraljevska visokost,« je bil odgovor, »njegova soproga je pravi an, gol nedolžnosti in pobožnosti.« Kraljica pozvoni in ukaže vstopiv« šemu služabniku, vrgši mu naglo svoj beli žepni robec: »Takoj naj se osedla najboljši konj v hlevu; sel naj neinu, doma in kolikor mogoče hitro odjezdi proti Madridu, kjer naj pri vojnem so, dišču sporoči pomiloščenje in takojši nje osvobojenje Fernanovo!« Kakor veter je bil služabnik zunaj in sedaj sc jo začelo tekanje in dirja, nje v hlevu. Konjar je ukazal osedlati. iskrega žrebca, krasno žival; nato jo dobil v pisarni lastnoročno pismo re, gentinje in ravnokar sc jc vrnil v hlev, ko prinesejo skozi vrata ranjenca, ki je žalostno stokal in bil smrlno bled. »Po neprevidnosti je prišel konj't preblizu, zato je dobil s kopitom no buči,« se je, škodoželjno rogal hlape.-, Toda Bog je to bolje vedel. Dolž nik je bil eden izmed zarotnikov nrt dvoru. Hotel jo konju, ki jc bil naj< boljši in najvsirajnejši v lilevu, na Jci< ti zadati nevidno, a globoko rano, ki naj bi ga pri hoji ovirala; toda konj je bil urnojši od njega, poskočil, ko ju začutil dotikljaj in udaril zlobneža a tako silo, da se jc zvrnil vznak po tleli, predno sc je bodalo dotaknilo kože. Kakor bi mignil, je brzi hlapec zai sedel konja in bliskoma izginil v da-« ljavi. Plemenita žival je napela v.so svoje moči, in kakor bi vedela, kako važ.no novico nosi, je kakor veter dir-jala čez planjavo. Ali bo dospel sel še o pravem ča< Pred podobo žalostno Matere lloi žje v mali kapclici frančiškanske cerkve je klečala bleda žena v goreči nio-> litvi. Bila je žena nesrečnega Fernana. Odkar je bila zvedela, da je l>ro< vincijal prosil pomiloščenja za njenega soproga, je klečala pred Marijo; v nepretrgani molitvi je hotela ostati tu, dokler bi se nc odločila usoda njenega, moža, da si bo mogla reči, da je kot zvesta žena storila zanj vse, kar ji bilo mogoče. Počasi je minevala ura za uro. Zunaj za utrdbami se je pa ob večernem mraku odigrala bridka in .P1^ trcsljiva žaloigra. Na okopu je bil iz" kopan svež grob. Pred njim je bila nakopičena izkopana prst. Na njej jO imel stati zločinec, da se potem smrU no zadet od krogel zvrne v odprto jamo. Dvanajst mož jc že stalo pripravljenih. Njim kakor tudi njihovemu poveljniku, mlademu častniku, se jc bra' lo z obraza, da jim jc resno pri srcu. ^ zamolklim glasom je poveljeval Častnik: »Nabite puške 1« Vojaki so izvršili povelje in se udobno vstopili, pričakujoč nadaljnjih povelj. V ozadju zagrnjena od kordona vojakov jc napeto in brezglasno pričakovala nešteta množica krvavega prizora. Člani vojnega sodišča vstopijo; eden izmed njih nosi uradne papirje, na katerih jc bila spisana obsodba. Njihov načelnik potegne uro: »Še t)l minute,« izpregovori in namigne ortlonanci. Ta odbiti in izgine skozi mala, ozka trdnjavska vratica. V tem trenutku zadoni v urnih udarcih glasen zvonček: Zvon grešnikov. In sedaj 6o je od trdnjave sem začel pomikati Ealosten izprevod, peljali so nesrečnega Fernana. Spremljali so ga jetničar in test vojakov •/. nasajenimi bajoneti, ob strani sta šla dva frančiškana. Bled, a miren in samozavesten je stopal mladi mož. Obstali so pred sodniki. Predsednik ukaže še enkrat prebrati smrtno obsodbo in pristavi, da je potekel rok, ne da bi bila kraljica ob-tojenca pomilostila; zato naj pravici zadosti smrt. Ko jc končal — je počila črna palica in zlomljena v dveh kosih zletela pred obsojencem na zemljo. Jetničar in dva vojaka stopita k njemu, ki je z močnim glasom, da ga je mogla nvuti vsa okrog stoječa množica, govoril besede: »Radovoljno sprejmem iz rok božjih zasluženo kazen; spričo svojega kosanja prosim Boga milosti In usmiljenja zaradi zasluženja njegovega Sina in priprošnje njegovo deviške Matere in prosim in rotim vas, dragi someščani, odpustilo mi pohujšanje, ki sem vam ga dal in ostanite zvesti Bogu in njegovim svetim zapovedim !« Nato ga odpeljejo na okop in mu ukažejo stopiti na gomilo poleg odprtega groba. Mogočno so iz stolpov doneli gla- sovi zvonov in naznanjali šesto večerno uro; — ali je pač obsojenec čul njih glasove? Izpregovoril jo šo nekaj besedi s poleg stoječim patrom, poljubil križ, ki mu ga je duhovnik ponudil — še zadnji pozdrav svojcem, še en pogled proti nebu, duhovnik ga objame in stopi nazaj, medtem zavežejo nesrečnežu hitro oči. Izzvenel je zadnji udarec ure. Častnik dvigne sabljo, vojaki namerijo na čelo in prsi obsojenčeve. — Tu prelreso večerno ozračje milo-ben glas zvona. Zvoni »angelovo če-ščenje.« Vojaki spuste puške, še prodno je častnik po stari, v španski armadi sveti navadi poveljeval: k molitvi, in pazljivo postavijo nabito orožje na tla, se odkrijejo in molijo. Isto store tudi gospodje od vojnega sodišča; Rog ve, kako je vsak izmed njih molil; a na zunaj so storili, kakor je ukazoval predpis. In obsojenec tam na okopu je klečal na tleh in roke pobožno sklenjene molil svoje zadnje angelovo češčenje. Z njim in zanj moli tudi ljudstvo, od katerih bi ga večina rada videla pomiloščenega. Svečana tišina, lc zvonovi govore s svojimi nadzemskimi glasovi. Tretji »ave« je odzvenel. Kratek molk — in otožno zadoni sedaj še drugi zvon, r. rezkim, globokim glasom; zvoni in vabi k molitvi za uboge duše v vicah. Še eno — morda dve minuti. Ko izzveni zvonov zadnji udarec, tedaj — V tem trenutku — zvon vernih duš šc ni bil utihnil, zašumi med množico in začuje se zamolkel klic; čez hip se ponovi: »Milost!« zakliče nekdo. »Milost« zaori naenkrat iz tisoč grl. V sredi med množico se pojavi jezdec; kakor divji vihti v zraku bel robec, ljudstvo se mu umika na stran, da mu naredi prostor; na upehanem in penečem se konju pridirja na pozorišče glasno kličoč: »V imenu kraljice milost obsojenemu Fernanu!« Zvon vernih duš je utihnil. Gospodje vojnega sodišča pogledajo pisanje regentinje, poveljnik ukaže vojakom izprazniti puške, jetničar in duhovnik se pa trudita brezzavestne-ga spraviti k življenju. Kdo je ta onemogli? Fernan, poiniloščeni. Mirno in udano je zrl smrti v obraz — milost, ki mu je dala zopet življenje, ta ga je zmogla in podrla. Ginjeni zro častniki smrtncbledega moža, in ko ta zopet odpre oči, se predsednik nc more zdržati, da mu nc bi podal prijazno roke in mu povedal, da ga veseli, izredno veseli, da je bil pomiloščen. Njegova žena kleči še vedno pred altarjem Matere Rožje, zatopljena v pobožno molitev. Tu začuje za seboj drobne, tihe korake; njeno najstarejše dete je, ki ji tiho zasepeče na uho: | »Mamica, pojdi domov!« »Kdo te pošilja, dete,« vpraša s tresočim glasom. »Atek,« odvrne dete preprosto. ! Z glasnim krikom — brezmejna I radost, neizrekljiva hvaležnost je bila ' izražena v njem — obja.ne srečna žena •-, obema rokama altarjevo podnožje in poljubuje njegovo kamenje. »Tisočkrat in tisočkrat hvala, vse dni svojega življenja te bom hvalila in slavila, o, sveta Devica!« kliče v ognju južnega značaja; »in vas, ljube verne duše; ne pozabim nikdar, dokler bom živela; hvaležnega srca se bom spominjala, kaj sle mi storile, O, Rog, O, Rog, kako dober, kako mil in usmiljen si! Kako se ti s Fernanom izkaževa hvaležna, kako bova učila svojo deco, da Te bo ljubila z žarečo ljubeznijo do smrti! To obljubim gase in za Fernana in za nas vse!« In nato je odhitela iz cerkve domov, kjer jo je pričakoval zopet ji podarjeni in v milosti prerojeni soprog. Sedaj je bil prost, popolnoma prosit t M VMVMVMVMVMYMVMVMVMVMYMVWMVMVMYMVMVMYMVMVMVMVMVWM I RMZdLEP P© DOIIIOVI i. i YMYMYMYMY4V!V$ Vprašanje glede naših praznikov je rešilo v ljubljanski škofiji v soglasju z ostalimi škofijami goriške nadškofijc. Zadnji ljubljanski »Škofijski list« prinaša odločbo o praznovalo praznikov v ljubljanski školiji, ki Ko jo prebrali v nedeljo dne 25. t. m. P" vseh kranjskih cerkvah. Glede Praznikov: Svečnica, sv. Jožef, Marijino Oznanjenje, Velikonočni in Rinkoštni pone-''e 1 j« k , Marijino rojstvo in braznik svetega Štefana, se 'foLoča, da ostane te dni vsa slovesna jJ,«ja služba kakor dosedaj, vendar pa 110 ereši, kdor nc bi prišel k sveti ma- ši in bi morebiti opravljal hlapčevska dola. Praznik svetega Jožefa, ki pade na 19. marca, se bo pa odslej šc posebej slovesno praznoval na tretjo nedeljo po Veliki noči. Ker je torej pričakovati, da se v naši škofiji brez nujne potrebe tudi v bodoče nihče ne bo hotel odtegniti praznovanju omenjenih praznikov, bo v splošnem ostalo vse pri starem. Potrjen zakonski načrt. Cesar je potrdil 21. t. m. od kranjakega deželnega zbora sklenjen ffiakonski načrt, ki se tiče zgradb in vzdrževanja javnih, nedržavnih cest in potov. Naročniki, pazite na ovojni pas, . pod katerim Vam je došla današnja številka. Višnjev znak polog naslova kaže, da list šc ni plačan in da prihodnje desete številke ne bo, ako se nemudoma ne dopošlje naročnina. Uboj na sveti večer. Pred novomeškimi porotniki je bil radi uboja bratov Ant. in Jan. Zarna pri božični maši v podružnici na Gori pri Krškem oziroma na njunem domu obsojen na šestletno težko ječo komaj 28 let stari delavec Fr. Moke iz Gorice.pri Krškem. Pretep na pustno nedeljo. Pustno nedeljo so v Dobrničah na Dolenjskem fantje Rajer Anton iz Jordan - Kala in Jožef Kaplan iz Verbovca in drugi šli <=i pijančevat v gostilno. Pijani so se začeli prepirati. Prišlo je do rabuke. Jožef Kaplan je zadal Antonu Rajerju z nožem pet nevarnih ran, zaradi tega bo Jožefa Kaplana drugi trije fantje dobesedno razmesarili in razrezali po obrazu in raznih delih telesa spredaj in zadaj. Oba so nevarno ranjena pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Samomor blaznika. Te dni jc bil iz blaznice na Studencu odpuščen 36 let stari kajžar Martin Kurant iz Žleb pri Medvodah. Doma se je skregal s isvojo ženo. To je tako nanj vplivalo, da je splezal na smreko in skočil na tla. Ker sc je premalo poškodoval, da bi umrl, si je s koso prerezal vrat. Težkoranjenega so prepeljali v deželno bolnišnico. Za Ljudski sklad so nabrali novoizvoljeni obč. odborniki na Črnučah 80 K. Izrečeno jim bodi na tem mestu priznanje za njih strankarsko zavednost in požrtvovalnost! Naj tudi drugi slede njih zgledu, vsi občinski odbori najlepše proslave zmago S. L. S. na ta način, da se spomnijo Ljudskega skla-d a. Sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6 v Ljubljani. Razne nesreče. S konja je padel Ivan Lovša, posestnik v Zgornjem Kaš-Jju in se zelo nevarno poškodoval. Malo je upanja, da bi okreval. Imenovani je oče petero nedoraslih otrok. — Supančičev hlapec je na Viču povozil 70 let staro Marijo Frolih iz Podsmre-ke, ko je sla od maše. Zenici se je pri tem zlomila roka in noga. 151etni čevljarski vajenec Alojzij Štembcrger se je dne 21. t. m. na potu z Goč v Vipavo igral s samokresom, ki se mu je sprožil in kroglja ga je zadela v prsa. Ranjenega so prepeljali v Ljubljano. Neprevidena smrt je zadela 701etno vdovo Marijo Dienstmann iz Idrije. Na pcpclnico zvečer ob pol 8. uri je zašla na breg Idrijce in padla v vodo. Zjutraj lo jo našli v vodi ob žgalnici mrtvo. Med pridigo umrla. V nedeljo, dne 18. t. m. je med pridigo umrla v samostanski cerkvi v Slovenski Bistrici po-ecsctnica Ana Ugeršck. Zadel jo je najbrže mrtvoud. Srarlni padec. V petek, dne 10. t. m. je padel s kozolca v Sovodnji pri Celju mlad oženjen tesar Janez Pod-hosinik,"doma iz Lokrovca pri Celju ter sc tako poškodoval, da jc še tisto dopoldne umrl. Ped viak je po neprevidnosti prišel železniški čuvaj Vincenc Kocmur v Beljaku, ki jc bil dne 1. februarja na lastno prošnjo prestavljen v Beljak. Stroj mu je odtrgal glavo. Nesrečnež zapušča tri otroke. Smrl v vodnjaku. V studencc jc skočila, ker se z zetom ni mogla pogoditi, Zofija Logar v Celju. Celih osem dni so jo pogrešali, dne 19. februarja so jo pa potegnili iz domačega sludcn-ca mrtvo. Vse te dni so zajemali pitno in kuhinjsko vodo. — Enake smrti je .umrl posestnik Alojzij Bissin v Sv. Križu pri Trstu. Dne 21. februarja so ga potegnili iz vodnjaka Franceta Košute. Pogrešali so ga nad mesec dni. — Iz vodnjaka pri Logarju v Čretu pri Celju so dne 19. februarja potegnili domačo poscstnico. Vsled suma so zaprli moža in hčer. Mrtvega so našli na železnični progi blizu Maribora dragonca Bogo-mirja Kranerja iz Gačnika. Stroj mu je odtrgal desno roko, zdrobil glavo in jo skoraj popolnoma odtrgal od telesa. — V petek, dne 16. februarja so našli mrtvega v travniški grapi blizu Šmarja pri Jelšah mešetarja Jakoba Cerov-šek po domače Začek. V četrtek zvečer je bil še popolnoma zdrav in dobre volje. — V Št. Janžu na Drav. polju so našli v Dravi mrtvo natakarico Matildo Herko iz Maribora, ki je dne 4. novembra lani skočila v vodo, malo pozneje pa truplo trgovskega vajenca Jos. Detička iz Maribora, ki jc dne 21. decembra 1911 izginil neznano kam. — V potoku Bistrica pri Kozjem so v nedeljo, dne 18. februarja našli pijan-ca-berača Alojzija Kranža. Žalosten konec pustne zabave. Na pustno nedeljo so imeli v Kosovi gostilni v Gabrju pri Celju pustno zabavo. Ob 3. uri zjutraj so našli gostilni-čarko Kos pred vrati njene sobe mrtvo. Smrt je morala nastopiti žc okrog polnoči. Ker ga jc rada pila, jo ie gotovo zadel mrtvoud. Pri prc.cpu ubit. Pri nekem pretepu v trbiški občini na Koroškem je bil dne 21. t. m. zaboden rudar Puclier, ki se je poročil pred štirinajstimi dnevi. Našli so ga nekaj ur po pretepu mrtvega. Morilec rudar Janez Oster-mann je že v rokah pravico. Nesreča. V Štanijelu na Krasu je v nedeljo, dne 18. t. m. 481ctni posestnik Jožef Jamšck grede iz gostilne padel v 6 metrov globoko jamo na »sejmišču«, kjer kopljejo nov vodnjak. Revež je celo noč ostal onesveščen v jami, dokler ga ni v ponedeljek zjutraj zagledala neka žena. Potegnili so ga iz jame ter videli, da ima večjo krvavečo rano na glavi. Bil je brez zavesti. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Zahvala. Dne 13. m. m. pogorel mi je kozolec, katerega sem imel zavarovanega pri „ Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani. Skoda se je cenila takoj in tudi cela zavarovana svota nemudoma izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod vsakemu, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočati. Zdenskavas, 16. februarja 1912. 548 Franc Žniclaršič, l. r. V Ameriki umrli Slovenci. V Ely, Minn., jc umrl Slovenec Anton Oblak. Doma je bil iz Dolgega polja pri Laščah. — Istotam je umrl Ignacij Plut. Pokojni je bil doma iz Sodražice pri Ribnici. — V Calumetu je umrla Mari- ja Puliek, rojena Kocjan. Rajnka je bi* la rojena pred 31 leti v Dragatušu na Belokranjskem ter je bivala na Caiu. metu kakih dvajset let. — V Jolietu jo umrl 191etni Franc Papež. — V Durbi-nu., W. Va., je umrl 381etni Jakob Ber-nik, doma iz Smlednika. — V Bivubi-ku se je ponesrečil v rudniku Fran Borštnar. Predčasno se jc vžgala mina. Poškodovalo ga jc na obrazu, na/ rokah in nogah, da jo naslednji dan' umrl. Slovenske poroko v Ameriki, v, Aurori III., se jc poročil Gašper Abu-čič, doma iz Dupljan pri Kranju z Antonijo Fajfar, doma iz Orehka pri Kranju in Vincenc šušteršič, doma iz Hitenj pri Kranju s Katarino Vrhovnik, doma ravnotam. — V Barbetonu, Ohio, sc je poročil Anton Pečnik z Marjeto Šega. Ženin je doma iz Ljubnega, Gorenjsko, nevesta je doma iz Grahovega pri Cerknici. Ravnotam se je poročil Anton .Torina z Nežo Zgonc. Ženin jo doma iz Iškelokc, fara Ig pri Ljubljani; nevesta je doma istotam. — V jolietu sc je poročil Josip Kuhar, doma iz Dupelj pri Tržiču z Marijo Križ Osilnice na Dolenjskem. Javno pre "tavanje v Rokodelskem domu v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. marca, točno ob pol 11. uri dopoldne, bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskoga ulica, št. 12, g. profesor dr. Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja, o u m e t n o s t i , t e h-niki in obrti. Vstop k zanimivemu, zlasti za vsakega obrtnika prevaž-iicniu predavanju je vsakemu prost. Na Brezovici pri Ljubljani bodo obhajali od 3. do 10. marca sv. misijon, Imeli ga bodo čč. oo. lazaristi iz Ljubljane. Kdor želi za leti 400.000 frankov ta naj či ta današnji inserat »Srečke v; korist »Slovenske Slaržc«. ' ioj 20 mj j m Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V2% brez kakega odbitka. Uradne ert b( B. ziBtrai io i. Glej inserat! oggaauuaannauunnD i Gorenfslte nouice § DI________ aaaapnnaoaaaaaaDO g Iz špitaliča okraj Kamnik. Naša ohClna jo dobila po posredovanju na-i5jh vrl i 11 državnih poslancev 6200 kg krme za prašičerejce; denarne podpore v znesku 1800 K pa za one, ki so vsled loče v velikem pomanjkanju. — Na pustni večer je prišlo nekaj fantov napravljenih v maškare v hišo Janeza Šuštar v Kozjem hrbtu. Ko spijejo nekaj žganja, začel jih je hišni gospodar ven goniti. Ker se mu je fant Peter Ba-!oh Uprl ter pretil z nožem, ga je trikrat ustrelil z revolverjem, dvakrat brflrtnonevarno. Umrl je čez pol ure. g Iz Motnlka. Na pustno nedeljo fino se pošteno nasmejali našim fantom, ki so nam prav dobro predstavljali šaloigro »Občinski tepček«. Ti mladeniči, ki so navdušeni za vse lepo, snujejo tudi Orla in se prav pridno urijo v telovadbi. — Od liberalcev se učimo požrtvovalnosti! Celih pet ur daleč je prišel kamniški lekarnar dr. Karba po glasovnice za trgovsko in olirtno zbornico; seveda je odšel z dolgim nosom. Naj hodijo k njemu v lekarno liberalci, mi bomo pa naročali zdravila iz Celja. — Že letos borno pili Iz novega vodovoda, kakor sc nas je zagotovilo pri zadnjem uradnem ogledu dno 17. februarja. Veliko hvaležnost smo dolžni našim deželnim poslancem in sedanjemu deželnemu odboru, ki je zadevo tako hitro rešil. Tudi mi smo eni izmed tistih, ki ležimo liberalcem v želodcu, ker prošnjo za vodovod smo Vložili že pred 20 leti. g Tržiške novice. V nedeljo jc ime-Jugoslovanska skupina občni zbor, na katerem je poročal načelnik tovariš ividic o delovanju taiste. Iz poročila načelnika, tajnika in blagajnika smo nvidfeli, 5 v času patriarhov, naših očakov Abrahama in Izaka, ko so lc v pridelkih plačevali. Kdo bode v modernem času na žito navezan? so ponavljali na shodih in zastopih. Tega se je ministrstvo naveličalo, pa jim je vso plačo v denarju naklonilo, saj je za njega vse eno, ko mora žito in celo drva kupiti, preden ga rudarju izroči. Sad tacega hujskanja pa občuti rudar vsake stranke, prosili bodo, naj šc žito in drva ostanejo, a najbrž brez uspeha. Kar sle hoteli, to smo vam dali, bodo odgovorili. n Idrija. Prihodnjo nedeljo dno 3. marca sc vrši v prostorih Kršč. gosp. društva ob -i. uri popoldne redni občni zbor Ljudske posojilnice v Idriji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjen je letnega računa za leto 1911. •i. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. — Člani sc najuljudnejc vabijo k polnoStevilni udeležbi. Načelstvo. n Iz Loža. Po vsebini nekega otročjega dopisa v nekem novorojenem nasprotnem listu je soditi, da so naši napredni možje, odkar so pri zadnjih občinskih volitvah s par glasovi večine zmagali, prišli vendarle do prepričanja, da so jim dnevi njihovo komande v naši občini že sešteti. Kajti takih podlih osebnih napadov na poštene može poslužujejo se edino propalice ali pa ljudje, kateri so se v skrajni sili pri-morani boriti za svojo politično eksistenco s takimi sredstvi, a pametni, trezni politikarji ne. Svetujemo dobro znanemu dopisunu in tovarišem: lc tako naprej, ako vam nc bo šlo na škodo, nam šc manj. Seveda vam ni prav, kaj ne, ker ste žc tako opešali, da vam je moralo par naših figa-mož pripomoči do tako žalostne zmage pri občinskih volitvah. Druga je pa ta, da jc neki visoki uradnik zagazil deloma po svoji, doloma po krivdi par hujskačev v tako občutno nesrečo. Pomagajte, pomagajte, ako imate kaj vesti, prispevati k tožbenim stroškom, ki znašajo nad 800 kron, pa no kovati take dopise, to bo človekoljubnejše. Onemu dopisunu pa, ki je zajemal svoj čas vso omiko iz tržaškega »Picola«, svetujemo: le mirno in trezno, pa vsaj bolj stvarno naprej, siccr so vam bo vaša ognjevita kri tako razburila, da boste dobili prav lahko tisto nesrečno bolezen, ki ji zdravniki pravijo »dclirium alcoliolikum«. Pa porabite svoj prosti čas raje v to, kar bo v korist in blagor občine! n Črni vrh nad Idrijo. Toliko l judi v tako kratkem času pa gotovo še nikoli pri nas ni umrlo kot letos. Od Novega leta imamo že 25 mrličev. Zelo nam je nagajala letos škrlatinka in komai, ko- '2 maj smo jo odpravili. Sola je bila pol-drug mesec zaprta in šc sedaj ni vse, kakor bi moralo biti. — Naročnike »Domoljuba«, ki letos še niso plačali naročnine, prosimo, da to še store, sicer smo napredovali — morda je k temu pripomogel kaj tudi tisti majhen pre-pirček v »Domoljubu« — še bolje pa bo, da vsi stari naročniki zvesti ostanejo. Kaj pa nam je za tri kronice, ko imamo denar! Korajža veljal oEinEnanEanaannaag □ □ Društveni »eslnik □ D oaaaaacaaaaaaapaao NAPOVEDANE PRIREDITVE: Št. Jernej. Prihodnjo nedeljo dno 3. marca bo v društveni dvorani občni zbor slov. katol. izobraževalnega društva. Pridite v obilnem števihi vsi prijatelji in prijateljice društva! Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo pripravlja za dan 10. marca t. 1. veliko in prekrasno igro ;>V znamenju križa«, pri kateri bo nastopilo blizu 50 oseb. Igra je polna življenja in pretresljivih dogodkov. Godi se za i*asa krutega rimskega cesarja Nerona, ki je hotel zadušiti krščanstvo v krvi mučencev. Kakor senca in solnce se menjajo prizori iz propalega poganstva ter svitlega krščanstva, ki je mogočno nastopalo pod vidnim vplivom božje pomoči. Med spridenim poganskim žen-stvom se nam zdi krščanska deklica Mercija kakor podoba iz svitlili nebes. S svoio milino in junaštvom si osvoji srce plemenitega rimskega pretorja Marka, ki sc pod vplivom te nebeške prikazni spreobrne h krščanstvu. Oba obsodi Noro k smrti na križu. Igro je vprizo-rilo že ljubljansko gledališče, ponavljati so jo morali večkrat tudi v Mariboru, kjer je napravila globok vtis. Zato dne 10. marca popoldne v Mekinje, kjer se vam bo nudil izreden užitek! POROČILA O PRIREDITVAH: Izobraževalno društvo v Črnem vrhu je Imelo v nedeljo občni zbor. Udeležba je bila povoljna. Želeli bi, da bi bila zlasti predavanja malo boljo obiskaoa. Z veseljem pa moramo povdariti. da je število naročnikov naših listov letos poskočilo. Samo »Domoljuba« imamo čez 120. Stadeno pri Postojni. V prostorih tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva so igrali naši fantje šaloigro: »Zamujeni vlak«. Nastopili so prvič. Svojo nalogo so rešili častno, nismo tega pričakovali. Le tako naprej! Bilo je tudi par deklamacij. Zapeli so tudi nekaj pesmi pod vodstvom domačega organista gospoda Al. Debevea. Vso prireditev smo ponovili. Iz Tržišča na Dolenjskem. Dne 18. svečana se je po društveni veselici vršil občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva. Iz posameznih poročil posnamemo sledeče: Društvo je imelo v preteklem letu 10'J članov. Društveni odbor je imel 10 sej, na društvo je došlo 30. odposlalo se je 35 dopisov. Veselic je imelo društvo pet, predavanja tri in sicer o društvenem življenju, o časopisju in o svobo-domiselstvu. Dne 25. marca se je vršil krasno uspeli mladeniški shod in 19. marca enodneven gospodarsko poučen tečaj. Društvena knjižnica je izposodila 720 knjig. Knjižnica šteje sedaj 280 večinoma vezanih knjig. Dohodkov je imelo društvo 332 K 70 vin., stroškov pa 816 K 19 vin. Društveni inventar je vreden nad 750 K. Kljub nasprotovanju raznih ljudi, naše društvo lepo deluje. Opaža se premalo predavanj, a teh lansko leto nismo toliko priredili, ker je bilo vsled volitev burno leto in tudi več političnih shodov. Društvo je prevzelo v svojo režiio tudi »Domoljub«, ki se je letos pomnožil na i05 naročnikovi Takega števila še ni bilo v Tržišču. Kljub vsem oviram gremo naprej, za liberalne zabavljače se pa ne brigamo, ker vemo: Da najslabši sad ni, kiiterega se sršeni lotijo. o Dobre tonfige ° n----'u »Ne v Amerlkol« Nobena krvava vojska in nobena kužna bolezen bi ne mogla pobrati slovenski domovini toliko ljudi in tako število naj krepke jših moči, kakor izseljevalna strast. — Zato je novi, 16. zvezek, Ljudske knjižnice, ki obsega po resničnih dogodkih spisano Alešovčevo povest »Ne v Ameriko!« za naše čase zelo primeren. Ale-šovec je spisal to povest na tisti mični, domači in živahni način, ki je le njemu lasten. Zato ni dvoma, da se bo ta povest brala povsod z največjim zanimanjem in se bo zlasti naši mladini globoko v srce vtisnil zlati nauk: »Ljubo doma, kdor ga ima«. — Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 40 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. P. Angelik Hribar: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor so prav kar izšli v zalogi Katoliške Bukvam« v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih je Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom, ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem času. Partitura stano 2 K, glasovi so po 50 vin. Šmarnice za leto 1912. šmarnice arskega župnika, ki smo jih že naznanili, so ravnokar izšle v zalogi Katoliške Bukvarne. Cena za vezan izvod 2 kroni. " -;<] 0| ni — 23. mednarodni evharistični kongres se bo vršil od 12 .do 15. septembra 1912 na Dunaju. Na takozvanem »ilelden-platzu« bo ob priliki velike evharistične procesije daroval kardinal, knez in nadškof dunajski slovesno sveto mašo ob navzočnosti cesarja samega, nadvojvod, nad-vojvodinj in vseh visokih oseb dunajskega dvora, zastopnikov vlade, uradnišlva in vojaštva. Kot glavna slavnostna cerkev je določena cerkev sv. Štefana, paralelna zborovanja pa se bodo vršila tudi v drugih cerkvah. Papeža bo zastopal pri evhari-stičnem kongresu poseben delegat. Žalostna statistika. Lansko leto so je od junija do oktobra ponesrečilo na morju 108 ladij z 114.231 tonami. Mod temi je bilo 43 parnikov in 65 jadrnic. 12 ladij se je potopilo, 5 je bilo popolno-' ma uničenih, 6 jih je zgorelo, 14 so jih vrgli viharji na obal. Angležka je izgu. bila 12 ladij, Amerika 13, Švedska 21 Norveška 10, Nemška 2. Spomin je izgubila. V Marzilji so ja te dni oglasila pri tamošnji policiji neka dama, ki spada gotovo med boljše kroge, in ki je izpovedala, da jc iz, gubila svoj spomin in da se ne moro več spominjati, kako se piše, vendar pa misli, da je soproga nekega angle-škega plemenitaša. Doslej se še ni po, srečilo, razjasniti to skrivnost. Damo, ki je stara okoli 55 let in ki govori francosko in angleško, so oddali v umobolnico. Tam so ji dali papir ter prosili, naj zapiše svojo ime. PmVia je pisati »Jeanina de Whitt . . . «, toda naenkrat je spustila svinčnik prestrašena iz rok. Bolnica ne joka, niti ne kaže kakih histeričnih znakov. Videti je zelo zmešana ter ni vstanu, zbrati svojih misli. Ker nima ničesar pri sebi kot dežnik, ki je bil kupljen v Nizzi, bo težko dognati, kdo da je. Pevka na akcije. Neka mlada Av. stralka je imela krasen sopranov glas, močen in zvonek. Nudil se ji je gotov uspeh, toda bila jo revna in se je morala odreči vzgoji, ki bi ji uravnala pot do slave. Nekega dne jo je slišal peti iznajdljiv trgovec, ko je šel s prijateljem mirno njenega stanovanja. Ta ima zlato v grlu!« je vzkliknil. »Zlato, ki bi se pa moralo izkoristiti,« je pristavil prijatelj. »Kako bi bilo z ustanovitvijo akcijske družbe za izkoriščanje lepega glasu uboge deklice?« — »S 25.000 franki bi sc pač dalo priti do cilja. Poslati bi jo bilo treba v Pariz, da se izobrazi. Ko se vrne, bi ji bili na razpolago najsijajnejši engagemeuti in nam akcijonarjem bi bile zagotovljene velike dividende!« Rečeno, storjeno! Razpisanih je bilo 1000 delnic po 25 frankov, ki so bile v kratkem razprodane. Mlada Avstralka je končala svojo študije v Parizu s sijajnim uspehom; gledališča v domovini so se kar pulila zanjo. Akcije so hitro narastle in danes notirajo akcije po 25 frankov na borzi v Melbourneju po 87-45 frankov. V motornem čolnu preko Atlantskega oceana. Listi poročajo, da jo 28. decembra 1911 odplulo šest Angležev iz Weyrnoutha z motornim čolnom »Lingueta«, ki je imel 30 konjskih sil, ter končalo svojo vožnjo 31. januarja v pristanišču Pernambucco v Braziliji. V svojem 20 metrov dolgem čolnu so v tem času prevozili nič manj kot 4500 milj, na dan približno 140 milj. Namen te vožnje je bil, preizkusiti novo motorno konstrukcijo, ki se jo je pri »Lin-gueti« prvič uporabilo. Vaše zdravje postane zdravo. Vaša Dvanaiatorica ooskušnjo 5 kron franko. ijdelnie"WLkma^Tv! Feller v StuMci. Elsatr« 10 (Hrvatsko). Ml postane Zc,ravo. VaSa dot„°potatnt » ^ nvannistm.,-™ „ k u___,_______ t \ ;rn VlK0 vpordblj ate pristni Feller-jev fluid s znamko _Elsafluid . 52 premetena sleparlca z dragimi k mni. pariška in londonska policija fasleduje dve elegantni dami, ki ste osleparili nekega pariškega zlatarja na rafiniran način za briljante in navit v vrednosti nad pol milijona frankov. Pred nekaj časom je namreč prišla neka elegantno oblečena dama k nekemu pariškemu trgovcu ter kupila sra več tisočev biserov. Kupnino je dama plačala takoj ter namignila, da kupuje jh) naročilu londonskih in ameriških dam drage kamne. Kmalu jc dama zopet prišla, kupila zopet razne dragocenosti in jih tudi to pot plačala. Ko je prišla vnovič, je dama pripovedovala, da mora odpotovati v London ter da bo za zopet nakupljene dragocenosti denar od tamkaj poslala. Zlatar ji jc verjel in kmalu je nato dospela iz Londona menica za 200.000 frankov, ki pa je bila tudi na dan zapadlosti točno Izplačana. Od tega časa so se množila naročila ter so bile zanje izdane menite vedno ob določenem roku izplačane. ao pa je po neki novi pošiljatvi denar izostal, se je peljal zlatar v London ter vzel s seboj dragoceno briljante in na-kite. V Londonu je dobil omenjeno damo v družbi neke druge. Obe ste zatrjevali, da še ni dospel iz New Yorka denar, kar so bo pa brezdvomno zgodilo v prihodnjih par dneh. Zlatar je storil to neprevidnost, da je damama sedaj izročil proti novi menici tudi s seboj prineseno dragocenosti. Od tega časa pa ni nobenega sledu o teh damah. Zlatar ima škode več kot pol milijona. 'Nove skladbe za tamburaše! Koncem marca izide skladba: »Na vasi«. Po narodnih pesmih priredil Marko II a j u k. S tem sc začenja vrsla skladb, ki bodo izhajale v zvezkih približno vsakih šest tednov po ena. Cena je določena skrajno nizko, tako da jili lahko naroči vsak tamburaški zbor, ki mu je mar napredek, namreč 1 K 20 vin. zvezek; posamezni glasovi po 20 vinarjev. — Drugi zvezek bo obsegal 2 skladbi: »Danici« in »Dolenjska«. Prepričani smo, da posežejo vsi tamburaški zbori po teh že davno potrebnih in težko pričakovanih domačih skladbah. Ker sc stkladbe tiskajo le v omejenem številu, prosimo, naj nam takoj naznanijo vsi tamburaški zbori, koliko i z t i s o v naj se jim p o š-Je. Naročila sprejema Ivan Vrečko, LJubljana, Katoliška tiskarna. SoapaancnciaacsaactD čas ste ovinliIh- Sodnik: »Gospodična, koliko - Sodno!" ~ 0na: "Se sramujem povedati!« fel rodili ?''n moram vendar vedeti. To-leti?«' knliko »te bila stara pred desetimi - i^Z,''-'O^odifna (vesela): »Tri la dvajset Kospod sodnik!« «edyi°vkrl10" (insPa Kospodu, ki je zaradi njo voz tretjega razreda: »Gospod doktor. pa so vendar zavoljo mene no bosto vozili v tretjem razredu?« — On: »O gosjm, zaradi va-8e druščine ln se vozil tudi v živinskem vozu!« Zadavil se. Mati: »Pomagajte, pomagajte, Zane je požrl dvajsetico!« — Oče: »Moj Bog! Pa tudi vpiješ, Kakor da bi bil požrl dvajset kron!« Zahvala. Vinotržec: »Vi sto v svojem listu moje vino pohvalili. Ali Vam ga pošljem nekaj steklenic?« — Časnikar: »Denar bi mi bil ljubši, ker potlej lahko pijem vino, ki ne potrebuje priporočila!« Slutnja. Gospa: »Ali pojdo Vaš sin res k mornarjem?« — Soseda: »On si je v glavo vte-pel, da mora na vsak način mornar biti!« — Gospa: »No, ali Vam nisem rekla precej, ko je bil na svet prišel, da ima vodo v glavi!« Slab Izgovor. Logar: »Ti kajon, ali sem te vendar enkrat zasačil! Kaj delaš s puško v gozdu?« — Lovski tat: »Oh gospod logar, meni so tako hudo godi — in sedaj sem se hotel ustreliti!« Dvonmno. Zagovornik: »Gospodje porotniki! Včasih se primeri, da priče pred obravnavo na korajžo pijejo. 2e meni so je to pripetilo!« Dober otrok. Tujec: »Zakaj pa jokaš?« — Tinče: »Hlače sem strgal, pa se bojim očeta, — tako rad tepe!« — Tujec: »Pa mu reci, da te je že mati natepla!« —■ Tinče: »Ja, potlej bi bila pa še mati tepena!« Dozdevni vzrok. Učitelj: »Lojze, zakaj to ni bilo včeraj v šolo?« — Lojze (bojazljivo): »Saj sem bil že blizo; pa sem videl, da so so na plotu sušile hlače gospoda učitelja — ia sem mislil, da ne bo šole!« Pijančevanja se odvadil. A.: »Tebe ni več v gostilno! Kako je to?« — I!.: »Sem se odvadil popivati. Ko sem bil zadnjič prišel domov, sem ženo .topelt' videl — in to me je spametovalo!« Modrijan. A.: »Ta mož, ki gre mimo. je modrijan!« — 1!.: »Kako poznaš?« — A.: »Ker molči!« Nedolžna žalost. Mojster: »France, zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu?« — Vajenec: »Oh ne, mojster! Lc zato jokam, ker so za tako majhen košček mesa, kakor ga imam na krožniku, vola ubili!« Mnenje gospoda dr. Iv. D r a -gomiroff-a Sofija. Gospod J. Serravallo Trst. Poznam Vaše Serravallovo Kina-vino z železom; mnogokrat ga priporočam v svoji praksi in mnogi bolniki so bili z njim zadovoljni. Priporočam ga slabotnim in nervoznim osebam, bolnim vsled pomanjkljive hranitbe, malokrvnim in linfatičnim, bolnim na prehlajenju in oniin, ki jim ne diši nobena hrana. Podal sem ga neki so-rodnici, ki je bila malokrvna, živčno-slabolna, bolna na griži ter nespanju, in ki ni mogla ničesar jesti. Bila je letos tri mesece na deželi in je porabila v tem času štiri buteljke Vašega Serravallovega Kina-vina z železom, Goriimenovane bolezni so izginile, telesna teža se je pomnožila za štiri kilograme, hranitev in splošno notranje delovanje sta se uredila. Druge posebne uspehe sem dosegel pri dveh slabih, bledih in linfatičnih dečkih v starosti sedmih in štirinajstih let, ki sta — ne da bi šla na deželo — porabila sedem buteljk V a -šega v i n a in pri katerih se je teža pomnožila, in siccr pri prvem za tri kilograme, pri drugem pa za tri in pol, in to v času treh mesecev, in sedaj sta dobre kon-stitucije. Sofija, 18. oktobra 1909. Dr, Iv. DragomirofL Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani. Cena 2 K 20 vin., vezana 2 K 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjske izobrazbe. To izobrazbo si pridobi naše ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja naša dekleta in žene v vse panogo gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako pripomore k rasti in sreči doma. J in modno blareza gospode In gosne prip. Izvozna hI;a PROKOP SIRKI in Sil v Humpolcu ra Češkem. Vzorci nn z ihtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo Izgotov.mtuka) gosposke obleke. 2S4 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 21. febr.: 90, 89, 16, 3, 46. Trst, 24. febr.: 4, 8, 3, 14, 24. Line, 24. febr.: 22, 32, 16, 18, 78. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 27. februarja 1912. Deželni pridelki: PSenlca . . . . Rž...... Ajda..... Ječmen . . . . Oves . . . . . Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova . I.efa..... Grah..... Laneno seme Graštca .... Di.niaCa detelja . Gorenjska repa . Fi.ol Ribnifan . Fižol 1'repelicar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže Zelje kislo soda Repa sveža Kepa kisla sod.i Brinje..... Kumna .... Orehi..... Gobe sulic. • . ježice..... Želod..... Smrekovi storži Seno..... Slama .... Stelja..... Cena K 23 1 80 19 | mi 22 40 19 | 00 20 I eo brez brez Zlvira, meso živa vaga: Goveda pitana . Teleta težsa . . Teleta mata . . Prašiči .... Kcširuni . . . Kuretninafn drugo: od Maslo kuhano K 2<10- do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina sveža' Speli) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Loj....... lajca 100 komadov išanci , Golobi . Raca . . Gos . . Kolonlja'no hlago na dotelo: R ž Rangon od K 27 - do . . . Kava Santos od K 280 — . . . . Sladkor..... Petrolej..... Cena «0 109 102, 130. los j£0 "520 t63: 163, 11« 4 K t M lo« lOi 40 (0 Preklic 2 Vse žalitve, ki sem jih govoril zoper Antonijo Dolenc, obžalujem in izjavljam da nisem govoril resnice; govoril sem vse le v razburjenosti. Jakob Novak, 600 posestnik na Lesnem Brdu li Mero! Več sc izve pri meni. Jožef Novak, Rožemberk Stev. 7. pošta Trebnje. Dolenjsko. 601 M Preklic! rodpisani preklicujera, kar sem govoril Eoper A. Valila rja proti Neži Verhovnilc. Mihael Verhovnik, Meugeš. Naročila na vsakovrstno pošiljajte na naslov: IVAN MILAVEC, izdelovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica. Inženerska akademija vir- Zo »trojne In e ektr. Inže- Wismar, Oslsee. jerje, stavb, Inienerje.te- ometre In urhltekte. — Zelezobetonska gradnja in kulturna tclmik . Novi laboratoriji. Absolventi višjih obrtnili 8ot se sprejemajo. • « oslovski M. naduho In tudi zasmrsie pljučne katare s zdravimo z uspehom s tek vzbujajočim in prijetno dišečim sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razno vrste odej in pnov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino I. KgsSgvc. tlnbljana. Sv. Petra cssia 4. Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579 Najcenejše ln najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! najboljšim sredstvom proti jetiki, Sirolin „l!oclio" okrepčuje pljuča ter razkraja in razkužujo ZahtevaHe v lekarnah Sirolin i. ,M tfie". ~ U^pf^v v! 7a moško in volneno za žen-i;o BfflifiEj« H obleke zadnje modo razpošilja g Ja najceneje Jufjoslov. razpošiljal a ™.#v.. R. STERMECK! v Celja št. 305. Vzorci na zalitcvo poštn. prosto. „pri SV. Leopoldu" I gaHiti1? I Dunal, PlanUengasse B. Zalogo v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah. Razširjajte Domoljuba Lastna profokoliRiia tovarn Vsak eitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvruko Moja št 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, ši500zsekund.kazalcem K5-50 »ar Dve leti garancije. „TITANIA" brzoparilniki za živinsko krmo i odpiraJočJm so plaščem, popolno iz kovanega teleza !n kovinasto pločevine so zajamčeno nc-poruSni. — Najmanjša poraba kuriva, najhitrejši razvoj plina, najkrajšo parjenje. Malovredna krma postane potom pare v Titania" brzoparilnikih za živinsko krmo topet vporabna in sposobna za krmljenje. projekti, cenili laitoij. Platoje ie lahko oa ohroke. Mi-VA Wels 166 (Zgor. Avstr.) Specialna tvornlca za brzopa-rlloike za ilvlnsko krmo, mle-t!ie centrifuge, zelalne stro;c, »enene grabile, brzoparilnlke, stroje za pranje In mencanje, liplahovainlkr,aparate zaosve-fcenje zraka Itd. CIiiod ias op. za Iti enKo In Kranjsko FRAH AStH. 6radec, Marien$asse22. GROZNO neprijetno je, ako neprijetno diši iz ust inteligentnega, omikanega človeka. Naglo in zanesljivo morete temu odpomoči, M vsako jutro vporabite nekaj kapljic LYS0F0RM S POPROVO METO kot desinfekcijsko sredstvo v kozarcu mlačne vode. Ohranja tudi zobovje. Izvirna steklenica K H-6P v vsaki lekarni in drožeriji. Poskusite! Zadošča za tri mesece. Za nego rok in obraza se priporoča lysofotm milo, ker je antiseptiško in mila Kos K !•— se dogi povsod. Leposlovni mesečnik in te" 3tane za celo leto K tO'— Naroča se t /Jublianl. iKT P0P0FF najboljši ko* čaj is a svetu. ajdove luske fino mlete, namesto ajdovih plev. Cena 6 Kron za 100 kg z vrečami vred. Priporoča Franc Kalan, mlinar, Škofja Loka. Tovarna štedilniku N. Krloseus, Wels, Zg. Avstrijsko. Po dobroti ln kakovosti neprenosljiv Jileznl, emajllranl, porcelanasti Štedilniki krkor tudi Iz majolikcza gospodinjstvo, I otele, restavracije I ; K; a puhom 24 K; posamezne pernloe tu K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K SO, 1 K; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, K 13, 14 K 70, 17 K&>, 21 K: blatlae Vocm dolge,70 cm Široke, 4K 50, 5K20, 5K 70; spodnje pernloe iz močnega, pasasteaa gradla. 180 cm dolge, 1 lo cm Stroke, 12 K 8o, 14 K m. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamenadovollena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj la franko. 2410 S. BENISCH, v Dešenici Stev. 71, čeSko. mmnt^ivaif JVlotorJI na surovo ol|t MUlOril. In z močnim pritiskom rn, od 1( do 20 H P. Obratni slroSkl t—1'/• vliiar|a na uro za konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol: od 1—60 HP, kakor tudi lokomobli od 2- 20 HP. Obratni slroSkl 5—6 vinarjev na uro za konjsko silo. L \VARC1IAL0WSKI Dunn), III., Pan nsansse 3. — BudapeSta, VI., V4'ct-k0rut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki In obiski odjemalcev zasloni. CL!MAX niotori na peirsiej NaiceneiSI obrat. I Bsc' rlth & Eo. ! tovarna za motoric j DUNAJ XIX;C. j * ~ HeilioenstSdterstras. 8j!J«. IUJitarej!a Specialna (»varra monarhije 2a dvotaktne mo- j lorje na surovo olje. i IIIIIlSElBIlIBSRflBICCB^RSDB' AGENTI na vseh krajih monarhije dobe visok zaslužek • prodajo izdelkov bruno*, izd iov lnicc lesenih zastiral in zatvornic Hollmann & Msrke! Brunov 52, Češko. Krasne novosti vezenih in tkanih zastiral. M** draginja ie vedrin večja, laslu-žek pa majhen Ako hočete brez truda, garantirano 15 do 30 K ra Ia t; • ■ Ponudbe pod: „Weltflrma 9 6" na anončno pisarno M. Dukes Nacltf. Dunaj 11. »38I. Narav. nakup Ustanovi]. IHTO. Zaslužek!; 7—4 K na dan in stalno s pre- j vzetlem lahke pletenine doma tdino moi stroi za hitro ple- , tenje .Patenthebcl" ima iz- ] kuiene jiklene dele, p'ete za- j nesljivo nogavice, niojnc in i športne izdelke. Predznanje : nepotrebno Poduk zastonj. J Od dalenostneškoduie Troški maii. Pisni, goranc. t ajne flui-be. Neodvisna ckaiilenca. Prospekt za'.ton| Ped eije za pospeševanje domačega deli, trgov. sodn protokol. Kart Wolf, Dunaj, Mariahllf, Nel-kengassc l/00 i39j Hractmrp rlocVp p° 3cm debcle p°ij«'>- LilaOlUVC UCOftC ne dolžino in širjave kupuje proti takojšnjemu plačilu Ivan Šiška, parketna tovarna, LJubljana, Metelkova ulica štev. i. 217 C—1 (peršutov) posušenih, po zmerni ceni. Naslov pove upravništvo „Dontoljuba" pod »Stev. 594«. Krojača pomočnika sprejme takoj Franc Rcberšek, krojaški mojster v Motniku. o'J2 da se prepričate o potrebi in dobroti. 2e 40 let Str je Izkazalo mcClluo vlatno mazilo tako-zvano praSKo dotnafe mazilo, kot zanesljivo sredstvo zn obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetia la belecine, hladi in pospešuje zaceljcnje. U-i~ Razpošilja se vsak dan. TEB t puSIca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 1 pu-Sice, za K7'— pa 10 puslc poštnine prosto tia vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. 8 Glavna zaloga sia» B.FMGlii,G.iDl(r.(ivorDi(ioMei] lekarna »Pri črnem orlu« Prana, Mala slraiiS, vogal Narodove ulica št 213. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V LJubljani: Dr. a. Plccoll, Jos. Citmat, Rlh. SuSnlk. 1» Izdaja konzorcij ..Domoljuba". Na deželi, tik državne cesto, blizu ccntruma r,seg«eekra- kmat ki bi prevzel vodstvo Hlljallto, t. j. gostilno in trgovino. Obenem bi lahko izvrševal za svoj račun svojo obrt. Trgovina in gostilna se odda jtroti proviziji. Stanovanje prosto. Kavcija od K 2000-— bodisi v gotovini ali s hranilno knjižico ali proti menici z dobrim girantom je potrebna. Cel sodni okraj nima ura rja in dobrega krojača. Ponudite tvrdki Jenko, Podgrad-Isira. loden in modno blngo z« gospodo, iu ilanio tovarna sukiui KAREL KO GI AN v Humpolcu, Češko. Vzorci franko. Tovarn, cone. V korist 0;r. Selške malice. 003 popolne obleke vs btijejo moji 40 matrov dgitl ostanki za 20 K. ;n -irei :' I moderna obleka iz i.i-evi . mi iistra. 1 prak-tiina Obleka za hiAna oprovila in I krasna poletna obleka. Ostali ostanki te lahko r 'talijo za | redjias-ntke, bluze iui m ..JSsS . popoln^ti srajc vsebujejo tr.oj 40 metrov dolgi rusnburški o-tanki tkanine lepo, dobro bi.igo 7a 22 K. Ostali ostanki so ptipravni za njboljše opreme Razpošilja sc po povzet|u. Prvovrstna tovarniška razpošiljalnlca josin Frankenslein, jaromer 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseli drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci se morajo vrniti. i l«j sivesta skiibljenega K 2--, boljšepa K » • 7 -, belega finega K 10-—, prsnega pulia M; _ od'„' kg naprej franko. Do?rže!?e napolnjene post^lfe iz (losienn, trpežnega, rndcCegn modrega au beiena initi ......kino) blucia. t pernica lm cm dolfla, l2ucm Srok« z 2 vzfrlavnlcama, vsaka ca. mo cm doli a, (iu cin šlrokn zadostno napolnjena z novim sivini, puhastim in Iroej,,.,.' postellnlm perjem K , s pol puhom K ju 5 „uh porlent 21— Posamezno pernico K ur— i. ' u" iu -. Posamezna vzgtavnlce K i —, 3-50, -. pčrnlor ;ik) Krat Ho cm veliko K i:t , ,5--, ik , lo- • Vz^lavnlce tio 7 1 cin vel ke K iTiii, .','-, 5'50. Spod. pornico iz naiboii 'tradla za postelje i«« 11 c cm velike k i:i- jn i;_ raz_ poš Ija proti povzetju ali rirprej vp ačilu Maks Bergcr Dešenica št. 412 a Češki les. NiHak riz.ko, ker se znm njavn dovoli ah denar vun ilofjiiti ilusir. cciillii vsega postclnega Jjliuia zas'on!. .1:; Najcenejša iu najhitrejša vožnja JL e r i " k: a . je s cesarskimi brzoparniki i , Ktonprin essin CScina" ..Kaiser Wilheim II." ..Kionprinz Wilhelm" t« ..Kalser W Ihelm det Cros«e". Podrobna pojastiila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica 5t. 35, nasproti stari Tišlerjcvi gos'l!nl. Mor potrebuje za spomlad plug ali travniško brano J .i;1.!, naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino izdelane Slajershe pluge za lahko, in močnejšo za težko zemljo, doujne hribooske pJua® (Sackov sistem), vseli vrst frauRŠShih Ibran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri Karal Kaušeha naslednikih Schneider ft Ueroušeh trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16. Zahtevajte brezplačni cenik. 550 Zahtevajte brezplačni cenik- Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.