lahko skrbijo za razvoj lastne kulture, vzgoje in sredstev javnega ob- veščanja ter razvijajo stike z matično državo v korist lastnega kulturnega in jezikovnega razvoja. Skupnosti enakopravno odločajo skupaj s pristoj- nimi občinskimi organi oziroma s pristojnimi interesnimi skupnostmi glede vseh vprašanj, ki zadevajo razvoj italijanske kulture, šolstva in vzgoje, tiska, sredstev obveščanja in založništva. Obstaja tudi pravica veta proti sklepom, ki bi bili v nasprotju z interesi in z razvojem na- rodnosti. Prof. Fusilli je nato ugotovil, da je kulturna dejavnost italijanske narodnosti raznolika in v nenehnem razvoju. Občinske skupščine fi- nančno podpirajo to kulturno dejavnost, kot tudi kulturne odnose z matično državo. Posebno važno vlogo ima v tej zvezi šola. Da bi omogo- čili razumevanje in ustvarili dvojezični ambient in mentaliteto, se že več let poučuje v italijanskih šolah narodnostno mešanih ozemelj slovenščina, medtem ko se v slovenskih šolah poučuje italijanščina. Študij drugega jezika je obvezen že v prvem razredu osnovne šole, vendar pa obveznost postopoma postaja zgolj formalnost, saj so tako starši kot učenci zain- teresirani za spoznavanje jezikov, ki so v rabi v vsakodnevnem življenju. Poročevalec je nato omenil sredstva javnega obveščanja. Poleg tiska v italijanščini, za katero skrbi založništvo EDIT iz Reke, razpolaga itali- janska narodnostna skupnost v Kopru z radijsko postajo in televizijskim studiom. Radio oddaja 13 ur programov v italijanščini, televiziji pa povprečno dve uri in pol dnevno. Na splošno lahko rečemo — je dejal poročevalec — da sta ti dve važni sredstvi obveščanja na razpolago itali- janski narodnostni skupnosti, ki se jih lahko svobodno poslužuje za za- doščevanje lastnih potreb kulturnega razvoja. Končno želim — je za- ključil svoje poročilo prof. Leo Fusilli — da bi iz naših dosedanjih po- zitivnih izkušenj lahko črpali nove energije in nove spodbude za še učin- kovitejše akcije, kajti družbenopolitični, gospodarski in kulturni razvoj terja vedno nove, boljše in bolj ustrezne rešitve, ki bi lahko zadovoljile pripadnike nacionalnih skupin. Ferenc Hajos DVOJEZIČNO ŠOLSTVO V SRS NA PODROČJU MADŽARSKE MANJŠINE Ferenc Hajos, predstavnik madžarske narodne manjšine, ki živi na območju SR Slovenije v občinah Lendava in Murska Sobota, je svoje poročilo posvetil dvojezičnemu šolstvu na tem območju, ki je bilo uve- deno z zakonom z dne 9. aprila 1962. Zakon je bil potreben zato, ker je dotlej okrog 50 odstotkov otrok madžarske narodnosti obiskovalo sloven- ske osnovne šole, kar ni bilo v skladu z ustavnim načelom o nemotenem razvoju madžarske narodne manjšine. Zakon o dvojezičnih šolah je dolo- čal, da morajo te šole ob doseganju splošnih, vzgojnih in izobraževalnih 130 smotrov prispevati še k svobodni uporabi in popolni enakopravnosti je- zika narodnosti z jeziki jugoslovanskih narodov, k spoznavanju kulture narodnosti in njihovega matičnega naroda, k organskemu razvoju na- rodne manjšine v duhu enakopravnosti in bratstva jugoslovanskih na- rodov in narodnosti ter k takim odnosom v šoli, da so narodnosti element prijateljskega zbliževanja med sosednjimi narodi in državami in spod- buda za tvorno mednarodno sožitje. Položaj madžarske narodnosti kot avtohtone skupnosti v SR Slo- veniji ureja tudi ustava SR Slovenije iz leta 1973, ki zagotavlja v po- sebnem poglavju enakopravnost madžarskega jezika na narodnostno me- šanem območju s slovenskim jezikom, možnost uporabe lastnega jezika, izražanje in razvijanje svoje kulture in v ta namen tudi ustanavljanje organizacij. Nadalje ustava določa, da SR Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih oblik kulturno-prosvetnega delovanja madžarske narod- nosti ter za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje po- ložaja in pravic narodnosti. SR Slovenija podpira tudi razvoj stikov z matičnim narodom zaradi pospeševanja jezikovnega in kulturnega raz- voja madžarske narodnosti. Enakopravnost in poseben položaj pripadnikov madžarske narodnosti na dvojezičnem območju obeh občin zagotavljajo tudi statuti občin Len- dava in Murska Sobota z vrsto določil, ki se nanašajo na enakopravnost obeh jezikov, kar prihaja do izraza v dvojezičnem poslovanju v upravi, sodstvu, podjetij in ustanovah. Hajos Ferenc je nato dejal, da bi vseh teh določil ne bilo mogoče uresničiti, če dvojezična šola ne bi vzgajala ustreznih kadrov z dvojezič- nim profilom. Kot je bilo pred uvedbo dvojezičnega šolstva število mad- žarskih izobražencev na mešanem področju relativno majhno, kar je povzročalo težave pri uresničitvi določenih pravic in položaja narodnosti, se je to stanje po uvedbi dvojezične šole naglo spremenilo in izboljšalo. Dvojezična šola pa izpolnjuje tudi poslanstvo poglabljanja bratstva med Slovenci in Madžari ter tudi poslanstvo pri poglabljanju dobrih so- sedskih odnosov z LR Madžarsko. Bilingvizem je tako za manjšino kot za večino: Madžar se nauči v šoli slovenski, Slovenec pa madžarski. Slo- venec in Madžar se seznanita tudi z madžarsko kulturo, kar prispeva k medsebojnemu spoštovanju. Osnovno pa je, da predstavnik večine ra- zume jezik manjšine. Ako ga ne razume, ne more sodelovati in je pri- rodno, da tako stanje povzroča pri predstavnikih večine najrazličnejše predsodke, ki nujno vodijo do konfliktov, ki prispevajo k pospešitvi asi- milacijskega procesa. Poročevalec je potem omenil spor v zvezi z uvedbo dvojezičnega šo- lanja, ki ga je skupina državljanov leta 1969 sprožila pred ustavnim so- diščem SR Slovenije za ugotovitev protiustavnosti zakona o uvedbi dvo- jezičnega šolstva. Ustavno sodišče SR Slovenije pa je v skladu z obstoječo politično voljo v SR Sloveniji, da se pravice narodnosti, ki jih zagotav- se 131 ljajo obstoj in nadaljnji razvoj, tudi dejansko uresničijo, odločilo, da je zakon o dvojezični šoli v skladu z ustavo. Še več, ob ugotovitvi, da je zakon o dvojezičnem šolstvu v skladu z ustavo, je ustavno sodišče dalo vrsto pomembnih predlogov za nadaljnji razvoj dvojezičnega šolstva in utrjevanja položaja madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Kontinuiteta poučevanja madžarskega jezika in s tem stik z madžarskim jezikom je, čeprav v ne popolnoma ustrezni meri, zagotovljen z izobraževanjem pe- dagoških kadrov za potrebe dvojezične šole na pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je lektorat za madžarski jezik, učenci pa imajo možnost dobiti štipendije za študij na visokih šolah v LR Madžarski na podlagi meddržavne konvencije. Janko Jeri BILATERALNI SPORAZUMI ZA ZAŠČITO NARODNIH MANJŠIN V ZAHODNI EVROPI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Dovolite mi uvodoma dve digresiji, ki sicer nista v neposredni zvezi s problematiko, ki jo nameravam kasneje razčleniti. Prva se tiče vse- binske metode dela na tej, po udeležbi tako široko zasnovani mednarodni konferenci. Ker sem že od začetka sodeloval pri pripravah za to srečanje, si lahko dovolim sodbo, da bo ta naš strokovni (čeravno včasih tudi nujno politični dialog) tem bolj konstruktiven, kolikor bo plodotvorno naravnan v prihodnost in ne bo, kolikor to ni nujno za zgodovinske vzporeditve, izgubljal časa s tistim, kar je bilo zgrešeno v komaj minulem razdobju, pri čemer mislim na prenekatere negativne izkušnje izza prve svetovne vojne. Sodim namreč, da si moramo, ko se lotevamo odprtih vprašanj sodobnega manjšinskega varstva, predvsem prizadevati, da torej v po- zitivnem smislu presežemo »klasične«, stare okvire če se lahko tako iz- razim. In druga digresija: pred dnevi sem se vrnil iz seminarja OZN o manj- šinah v Ohridu, za katerega sem skupaj s svojimi kolegi pripravil tudi temeljno gradivo (Background paper) glede druge točke dnevnega reda, ki je zajemala »Svetovno in mednarodno sodelovanje za izboljšanje za- ščite narodnih, etničnih in drugih manjšin«. Z raznimi odtenki so domala vsi udeleženci soglašali o pomembnosti ustrezne manjšinske zaščite za ohranitev miru v svetu, kar pa med drugim terja, to navajam kot važen vidik tega vprašanja, da se sleherni pri uresničevanju tega postulata od- reče uporabi sile in zahtev po spremembi obstoječih meja. Bistveno za ohranitev miru je torej dosledno spoštovanje nedotakljivosti obstoječih mejnih rešitev. Upoštevanje te realnosti pa olajšuje in omogoča manj- šinam pozitivno vlogo, da bodo aktiven subjekt v procesu medsebojnega zbliževanja in vsestranskega sodelovanja. Tudi v visoko civiliziranem srednjeevropskem prostoru namreč naletimo še danes na poizkuse za- nikanja temeljnih svoboščin nekaterim narodnim manjšinam. »Danes ni 132