Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šffhtga
v. b. b
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Vprašanje jugoslovanskih nacionalnih manjšin v Avstriji je vsekakor nerešeno in pereče, sicer ne bi bilo moglo biti še pred nedavnim predmet resnih razgovorov ob obisku avstrijskega zunanjega ministra v Jugoslaviji.
LETNIK VIL
CELOVEC, SREDA, 24. SEPTEMBER 1952
ŠTEV, 66 (526)
Za prijateljstvo med narodi in
kolektivne varnosti
utrjevanje
Britanski zunanji minister Anthony Eden na šestdnevnem obisku v Jugoslaviji
Napovedani obisk britanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji je že nekaj tednov pred dejstvom samim bil predmet obširnih komentarjev, razmotrivanj in ugibanj po vsem svetu. Seveda je večina piscev tozadevnih člankov v časopisju odnosno radiokomentatorjev in drugih, ki so se že predhodno bavili s tem vsekakor važnkn političnim dogodkom, Edenov obisk v Jugoslaviji spravljala zgolj v zvezo z dozdevnim poizkusom pritegniti Jugoslavijo v kako vojaško zvezo in s tržaškim vprašanjem, ki je v zadnjem času bilo vsaj navidezno najbolj pereče v tem delu Evrope. Predvsem potem, ko je Eden že bil zapustil London, so se domneve, da je tržaško vprašanje prvenstveni vzrok njegovega potovanja v Jugoslavijo, še utrjevale, ker se je na tem potovanju britanski zunanji minister ustavil v Strassbourgu, kjer je med drugim razgovarjal tudi z italijanskim ministrskim predsednikom De Gasperijem, ki mu je, kakor pravi tozadevno uradno poročilo, -prikazal stališče Italije v tržaškem vprašanju".
Dejansko pa bi bilo popolnoma napačno tako zoževati smisel obiska britanskega zunanjega ministra. Program razgovorov pretekli teden v Beogradu in v ponedeljek na Bledu je bil — razumljivo — vse obsežnejši. Obsegal je splošno izmenjavo pogledov in stališč o vseh poglavitnih svetovnih in mednarodnih vprašanjih, še posebej pa problematiko utrditve sistema kolektivne varnosti, kajti Jugoslavija danes opravlja v tem delu Evrope vlogo opornika mednarodnega miru. Taki državi danes ni mogoče prinašati kakršnih koli ..gotovih rešitev" s te ali one strani, kar so napovedovali v zvezi z Edenovim obiskom glede perečih vprašanj, zlasti tržaškega; v takšni državi so ob katerem koli državniškem obisku mogoči le enakopravni razgovori. Taki pa so Edenovi razgovori z jugoslovanskimi državniki tudi bili.
Edenovi pozitivni odnosi do Jugoslavije
Diplomatska pot sedaj 55-letnega britanskega zunanjega ministra je vodila strmo navzgor. Ze kot 26-letnega in odtlej pri vsakih volitvah so ga volilci njegovega volilnega okraja izvolili v parlament, kjer je hitrp napredoval. Odlikovalo ga je vedno njegovo
Svoboda” iz Trbovelj je gostovala v Celovcu	'
Na povabilo kulturnega oddelka koroške deželne vlade so preteklo soboto v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Jugoslavijo prispeli na Koroško pevci in rudarska godba delavskega kulturnega društva »Svoboda iz Trbovelj, ki so v celovškem Mestnem gledališču gostovali z obširnim koncertnim programom. S »Svobodo" so potovali tudi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Ivan Regent, predsednik Glavnega odbora sindikatov Slovenije Janko Rudolf in sekretar Sveta za prosveto in kulturo Lev Modic.
Na državni meji na Jezerskem so goste pričakali člani in uradniki koroške deželne vlade z namestnikom dež. glav. Krassnigom na čelu. Med njihovim bivanjem na Koroškem so jim pokazali razne ustanove, znamenitosti in lepote dežele ter jim priredili tudi sprejeme, med drugim v slovenski vasi Hodišah.
D gostovanju, to je o koncertu samem, ki je bil v soboto zvečer, bomo še posebej prinesli Poročilo s posebne strani.
trdno stališče proti paktiranju s fašizmom, ki je nekajkrat prevladalo v bivših britanskih vladah. Znano je, da je Eden bil odločen nasprotnik popuščanja Mussoliniju za časa abesinske vojne. Takrat (leta 1935) je prvič postal zunanji minister. S tega mesta je odstopil leta 1938, ker ni soglašal s tedanjo proitalijan-sko politiko, ki je med drugim pripomogla tudi k znanemu in zloglasnemu Miinchen-skemu paktu, ki ga je Eden prav tako obsojal.
Med vojno je Eden večkrat, zlasti pa po konferenci v Teheranu izrazil svoje pozitivno stališče do narodnoosvobodilne borbe jugoslo-
vanskih narodov in bil eden izmed najvnetej-ših zagovornikov za pomoč partizanskemu po-kretu. Tudi po vojni, v času laburistične vlade, se je kot namestnik voditelja opozicije v britanskem parlamentu zavzemal za pomoč od moskovskih satelitskih držav ogroženi Jugoslaviji. Pomoč, ki jo Jugoslavija danes prejema od zapadnih sil, je torej do gotove mere brez dvoma tudi Edenova zasluga. Zato je maršal Tito ob prvem sprejemu v Beogradu tudi jasno poudaril, da »naši narodi ne bodo nikoli pozabili tistega, ki jim je stal ob strani v najtežjih časih kot zaveznik in soborec".
Razgovori in prireditve v Beogradu
V	Beograd je zunanji minister Anthony Eden prispel prejšnjo sredo popoldne s posebnim letalom. Na letališču ga je sprejel podpredsednik vlade FLRJ in zunanji minister Eduard Kardelj ob navzočnosti večjega števila visokih vladnih funkcionarjev in članov diplomatskega zbora. Prvi dan je bil Eden gost jugoslovanskega zunanjega ministra Kardelja, ki je njemu na čast priredil tudi večerjo.
V	četrtek predpoldne so se začeli razgovori v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu, ki so se ga udeležili z jugoslovanske strani zunanji minister Eduard Kardelj, njegov namestnik Vlahovič in pomočnik dr. Aleš Bebler ter drugi, z britanske strani pa zunanji minister Anthony Eden in njegovi spremljevalci ter britanski veleposlanik v Beogradu Ivo M a 1 e 11. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju.
Maršal Tito je opoldan priredil v Belem dvoru slovesno kosilo, na katerem sta on in britanski zunanji minister izmenjavala zdravice. V svoji zdravici je maršal Tito med drugim izjavil, da je sedanje sodelovanje med Jugoslavijo in Veliko Britanijo rezultat skupnega boja in sodelovanja v preteklosti, na drugi strani pa so skupne koristi zaradi ohranitve miru na svetu, ter izrazil svoje prepričanje, da bo imel ta obisk velik pomen za nadaljnji prijateljski razvoj in sodelovanje med obema državama.
V	svojem odgovoru je Eden poudaril, da
»razlike v glediščih, ki nedvomno obstajajo med nami v nekaterih vidikih političnega življenja, ne smejo preprečiti naraščajočega sodelovanja med nami... Pripravljeni smo navzlic našim lastnim problemom storiti vse kar je v naši moči, da bi pomagali Jugoslaviji zagotoviti mir in neodvisnost...“
Istega dne zvečer je bil še sprejem pri maršalu Titu, v petek pa v britanskem velenosla-
ništvu. Anthonya Edena je sprejel tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar. V petek popoldan je Eden priredil v angleški čitalnici tiskovno konferenco, pri kateri je po obširni izjavi tudi odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. Ni se pa spuščal v nobene podrobnosti, zlasti ne o tržaškem vprašanju, ki je nekatere novinarje najbolj zanimalo. Izjavil je le, da ni posredovalec, ampak je prispel v Jugoslavijo, da izmenja misli.
Maršal Tito povabljen v London
Kakor poroča telegrafska agencija Jugopres je Anthony Eden v imenu ministrskega predsednika Velike Britanije W. Churchilla povabil maršala Tita na uradni obisk v London. Po poročilih iz obveščenih beograjskih krogov je maršal Tito povabilo sprejel.
V soboto je britanski zunanji minister odpotoval v Dubrovnik, kjer se je zadržal dva dni, nato pa je spet odpotoval preko Ljubljane na Bled m se tam v ponedeljek ponovno sestal z maršalom Titom. Poročila tujih agencij pravijo, da je bilo tržaško vprašanje glavni predmet razgovorov ob priložnosti tega zadnjega srečanja med predsednikom vlade FLRJ in britanskim zunanjim ministrom.
Pismo tržaških Slovencev Edenu
Za časa bivanja britanskega zunanjega ministra Edena v Beogradu je predsednik Slo-vensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu !
katerem mu sporoča, da je anglo-ameriška vojaška uprava odklonila popravo škode, ki J so jo fašisti prizadejali tržaškim Slovencem in i njihovim ustanovam ter ga prosi, da se zavzame za enakopravnost Slovencev v angloame-I riški coni Trsta in za ugodno rešitev upravičenih zahtev slovenskih kulturnih ustanov, ki I jim vojaška uprava do danes še ni ugodila.
Anthony Eden v Avstriji
Po svojem obisku v Jugoslaviji je britanski j zunanji minister včeraj prispel na Dunaj, kjer | se bo razgovarjal s predstavniki avstrijske j vlade. To je drugi- obisk Edena v Avstriji po letu 1945. Prvi obisk septembra leta 1950 je bil privatnega značaja, tokrat je urade«.
Avstrijski vladni krogi gledajo .v obisku britanskega zunanjega ministra očividen znak, j da se zapadne sile vedno bolj zanimajo za j Avstrijo in za rešitev problema državne po- j godbe. To je tudi dobesedno i«'avil zunanji minister dr. Gruber jugoslovanskim novinar- j jem* ki jih je sprejel 16. t. m. Vsekakor zani- i mivo je dejstvo, da sta letos v kratkih presledkih obiskala zunanja ministra dveh zapad- !
nih velesil Avstrijo in so ti obiski zelo verjetno nekako med seboj v zvezi.
Avstrijske osebnosti v Zagrebu
Zadnjo sredo sta v spremstvu jugoslovan- •, skega konzula v Celovcu Mitje Vošnjaka obiskala zagrebški velesejem koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig in deželni svetnik Sa-gaischek. Kakor je nekaj dni pozneje sam izjavil gostom iz Trbovelj, je deželni glavar We-denig z velesejma odnesel najboljše vtise o uspehih pri izgradnji v Jugoslaviji.
Avstrijski minister za trgovino in obnovo Bbck-Greissau pa je prispel v Zagreb na uradni obisk velcsejrtia v ponedeljek.
K Figlovi izjavi
Ob robu letošnjega jesenskega velesejma na Dunaju se je pripetil nevsakdanji dogodek, ki ga pa je avstrijski tisk — čeravno je drugače raje le preveč klepetav — popolnoma zamolčal. Šele po ovinkih, preko jugoslovanskega tiska je širša javnost izvedela, da je v zadnjih dneh in po zaključku dunajskega velesejma večja skupina jugoslovanskih novinarjev po ogledu razstave obiskala tudi najvidnejše predstavnike avstrijske vlade, in sicer zveznega kanclerja ing. Figla, podkanclerja dr. Schiirfa in zunanjega ministra dr. Gruberja. Ob tej priložnosti so našteti avstrijski vladni funkcionarji dajali novinarjem različne izjave in ocene o najnovejšem razvoju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter o zunanje- in notranjepolitičnih vprašanjih, ki so trenutno pereča za Avstrijo. V tej zvezi sta najprej zvezni kancler Figi, nato pa tudi zunanji minister dr. Gruber poudarila, da se stiki med Avstrijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo in da so se odnosi med obema državama zadnja leta zelo popravili, kar se je videlo posebno ob obisku avstrijskega zunanjega ministra v Jugoslaviji, ob sklepanju sporazuma v Gleichenbergu, ob otvarjanju mosta v Radgoni, zlasti pa iz razvoja trgovinskih odnosov.
Kanclerju Figlu so jugoslovanski novinarji v teku razgovora postavili tudi vprašanje, kaj misli o jugoslovanskih manjšinah v Avstriji, na kar je kancler Figi — izgleda, da mirne duše — odgovoril: »Manjšine so pri nas že zaščitene s Saint Germainsko pogodbo, to pa je vsebovano tudi v predlagani državni pogodbi. Neznano nam je zapostavljanje nacionalnih manjšin. Tako je n. pr. deželni glavar Gradišča Hrvat, to dokazujeta pa tudi imeni članov deželne vlade Ferlič in Sagajšek. Vprašanje šol bo rešeno, pogajanja s slovensko manjšino pa so napovedana. Za nas so pripadniki nacionalnih manjšin državljani z istimi pravicami in dolžnostmi kot ostali. V njihovih krajih imamo napise v obeh jezikih, na sodišču in v uradnih izjavah pa je dovoljena uporaba njihovega jezika."
Jugoslovanski tisk — med njim tudi »Slovenski poročevalec" — je zadostil svoji novinarski dolžnosti, ko je po Tanjugovem poročilu objavil tudi to izjavo predsednika avstrijske vlade. Morda pa je prav s tem, da se je vzdržal slehernega komentarja, dovolj glasno izrazil, da mu je zmanjkalo primernih besed za oceno tolike neresnosti, ki jo je pokazal zvezni kancler v svoji izjavi o narodnostnem položaju v Avstriji.
Za naše razmere pa bo le umestno, če o stvareh, ki jih je v tako rožnatih barvah naslikal avstrijski kancler, vsaj na kratko povemo tufdi svoje mnenje.
Predvsem se čudimo kanclerjevi trditvi, da mu je neznano zapostavljanje nacionalnih manjšin. Nepoučen človek bi sklepal, da n. pr. različne delegacije koroških Slovencev, ki se že vsa leta od časa do časa oglašajo pri raznih ministrih in tudi pri samemu šefu avstrijske vlade, vozarijo na Dunaj za to, da bi izrazile svojo zahvalo za vzorno urejeno enakopravnost in za čudovito »manjšinsko zaščito", ki je zapisana v »Saint Germainski pogodbi" in „je vsebovana tudi v predlagani državni pogodbi", kakor je dobrodušno blagovolil pripomniti g. Figi. Gospod kancler in njegovi ministri pa vendar točno vedo, da se delegacije slovenskih organizacij oglašajo zato, ker obstojajo kljub vsej bivši in bodoči zaščiti na Koroškem danes še vedno državljani, ki imajo sicer iste dolžnosti, nimajo pa istih pravic kot ostali.
Neštete vloge in intervencije glede slovenske gimnazije in učiteljišča, slov, kmetijske šole, glede obrambe in izvajanja uredbe o dvojezičnih šolah, glede poprave gospodarske ško-
de itd. so neizpodbiten dementi neresnih in neopravičljivih kanclerjevih izjav. To neresnost je g. kancler nehote sam najbolj podčrtal z navajanjem imen članov deželne vlade Fer-litscha in Sagaischeka — dvojico izmed one trojice, ki se je pred nedavnim v koroškem deželnem zboru tako krčevito potegovala za obstoj — ne Slovencev, marveč čudne rase vindišarjev, ki je nekoč zrasla na zeljniku nemškega šovinizma in pozneje dobila blagoslov nacistov. Še čudno, da se g. kancler ni skliceval tudi na svojega prednika Schuschnig-ga, ko bi bil vendar imel tako čudovito priložnost za dokaz, da smo bili koroški Slovenci že v prvi republiki več kot enakopravni in da smo s „Slovencem“ Schuschniggom ustoličili celo avstrofašizem in udušili avstrijsko demokracijo.
Nič ne zamerimo, če je zvezni kancler morda res mnenja, da imamo na Koroškem, kjer živimo Slovenci, napise v obeh jezikih. Saj se še nikdar ni utegnil prav razgledati po naši zemlji, na celovških desetooktobrslcih ceremonijah ob starodavnem lintvemu pa tudi ni bilo časa za take malenkosti. Verjetno g. kancler še niti ni slišal o tem, da so morali pred poldrugim letom skupino novinarjev iz Slovenije voditi širom dežele po čudno vijugastih poteh, preden so visoko pod Košuto in globoko pod Peco končno le mogli radovednim gostom pokazati med 107 ..dvojezičnimi" šolami vsaj dvp, ki nosita tudi slovenski napis.
V vsej kanclerjevi izjavi se nam zdi še najbolj posrečen zadnji stavek, kjer je rečeno, da je „v uradnih izjavah dovoljena uporaba jezika pripadnikov nacionalnih manjšin". Kar je res je pa res, za Koroško to stoodstotno drži, gospod kancler! V uradnih izjavah smo zaščiteni s predvčerajšnjimi in pojutrišnjimi pogodbami, uradne izjave vedo povedati o vzorni rešitvi nacionalnega vprašanja na Koroškem, skratka, uradne izjave do neba povzdigujejo našo enakopravnost. Krona vsem tovrstnim uradnim izjavam pa je prav Vaša sedanja izjava, po kateri nimamo le enakopravnosti, marveč celo še Ferlitscha in Sagaischeka! Bojimo se le, da bo vprašanje šol slabo rešeno, če se boste posvetovali le z njima, zlasti pa nas zanima, če ste za napovedana pogajanja predvideli prav ta dva možakarja za predstavnika slovenske manjšine. Prav zares, difficile est satiram non seribere — težko je pisati ne da bi napisali satire.
Vseeno pa bi le lahko pričakovali od najvišjega funkcionarja avstrijske vlade, da bi se zavedal svojega odgovornega položaja tudi takrat, kadar pred tujimi mu novinarji govori o tako važnih stvareh kakor je odnos države do pripadnikov drugega naroda. Ta obveznost bi morala ostati v veljavi tudi še v času ko se spet bližajo parlamentarne volitve. Vprašanje jugoslovanskih nacionalnih manjšin v Avstriji je vsekakor nerešeno in pereče, sicer ne bi bilo moglo biti še pred nedavnim predmet resnih razgovorov ob obisku avstrijskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Med tem se še ni nič takega zgodilo in ničesar bistvenega spremenilo — vsaj ne na Koroškem — kar bi moglo upravičevati avstrijskega vladnega šefa, da skuša s poceni besedami zanikati to, kar je bilo v komunikeju o razgovorih med dr. Gruberjem in maršalom Titom izrecno poudarjeno: ,,V duhu prijateljskega sodelovanja so tudi izmenjali misli o potrebi zadovoljive rešitve vprašanj, ki sc tičejo jugoslovanskih manjšin v Avstriji."
Vedno več davkov v Ameriki
Odbor ameriške industrijske konference poroča, da je bilo breme ameriškega davkoplačevalca v proračunskem letu 1952 za 22%> težje kot v letu 1951.
Ameriška vlada je leta 1952 na vseh področjih pobrala skupno 86.500 milijonov dolarjev davkov, kar je za 16 milijard ali 22°/o več kot v proračunskem letu 1951, oziroma 25°/o več kot v letu pred izbruhom korejske vojne. To pomeni, da plačuje v Združenih državah vsak odrasli državljan in vsak otrok povprečno 557 dolarjev davkov, kar je 142 dolarjev več kot na vrhuncu druge svetovne vojne in 184 dolarjev več kot leta 1950, ko je bil dosežen vrhunec davčnega bremena v mirnem času.
V ZDA več hišnih lastnikov kakor najemnikov
V Združenih državah Amerike je letos število hišnih lastnikov prvič preseglo število stanovanjskih najemnikov, tako da ima sedaj 51 odstotkov prebivalstva v ZDA svoje lastne hiše dočim stanuje le še 49 odstotkov prebivalstva v najetih stanovanjih. V zadnjih šestih letih so v ZDA zgradili 7 milijonov stanovanj in družinskih hiš za 25 milijonov ljudi.
Dvomljivi uspehi dolgotrajnih pogajanj
Z izredno kratkim komunikejem je sovjetska uradna agencija TASS sporočila pretekli teden svetovni javnosti, da so se končala pogajanja med državniki Kitajske in Sovjetske zveze, ki so trajala več kot mesec dni. Sklenjen je bil sporazum, ki določa, da bo do konca tega leta sovjetska vlada vrnila Kitajski upravo in oblast nad takozvano čangčunsko železnico, ki teče skozi vso Mandžurijo, da pa sovjetske čete še nadalje ostanejo v pristanišču Fort Arthur, ki je skupno pomorsko oporišče sovjetske in kitajske vojne mornarice. Baje so predstavniki Kitajske sami zaprosili, naj Sovjeti preložijo umik svojih sil iz tega strateško važnega oporišča na čas, ko bosta sklenjeni sovjetsko-japonska in kita;sko-jeponska mirovna pogodba.
Skoraj ves svetovni tisk razlaga ta novi so-vjetsko-kitajski sporazum kot kapitulacijo Kitajske pred sovjetskimi zahtevami, še zlasti ker ne vsebuje ničesar niti o vprašanju Koreje, zaradi katerega so pred enim mesecem ba-
je Kitajci predvsem šli v Moskvo, niti o drugem kitajskem pristanišču, Dairenu, ki ga imajo tudi še zasedenega Rusi, čeprav bi ga že davno morali vrniti Kitajski.
Morda pa je le v interesu Kitajske, da ostanejo sovjetske čete v kitajskih pristaniščih; tedaj namreč, če drži domneva, da hočejo Sovjeti Kitajce zaplesti v čim obširnejšo vojno na Daljnjem vzodu, pri tem pa sami sebe držati „izven akcije", kar vsekakor ni brez vsega mogoče ob istočasni prisotnosti sovjetskih čet „na licu mesta". Tedaj pač ni moči govoriti o kapitulaciji Kitajske v omenjenem sporazumu, temveč je bil to morda njen uspeli, katerega učinek bo viden šele v bližnji ali daljši bodočnosti prav v zvezi s korejsko vojno.
Vsekakor si je težko ustvariti že sedaj jasno sliko o medsebojnih sovetsko-kitajskih in ki-tajsko-sovjetsldh odnosih. Zato je treba biti pri sodbah o tem vprašanju zaenkrat še več ali mani oprezen.
Libanon po egiptskih stopinjah
Kot v Egiptu general Naguib. tako je pretekli teden tudi vladna opozicija v mali republiki Srednjega vzhoda Libanonu strmoglavila vladajoči režim. Po tridnevni generalni stavki v glavnem mestu Beirutu je bil državni prezident K h u r y prisiljen podati ostavko. Imenoval je tričlanski komite, da vnaprej vodi vladne posle, dokler parlament ne bo izvolil novega prezidenta. S tem, da je na čelu omenjenega tričlanskega komiteja vrhovni poveljnik libanonske vojske general Fuad S e h a b, je praktično prav tako kot v Egiptu prevzela oblast vojska.
Združena fronta opozicionalnih strank in struj je pred generalno stavko zahtevala gotove reforme, predvsem na socialni plati, ker ji pa ni uspelo prodreti v parlamentu samem, je prišlo do generalne stavke in naposled do prevzema oblasti po generalu Sehabu. Opo-zicionalna fronta pa je sedaj spet začela razpadati.
Po zadnjih poročilih iz Beiruta ie general Šehab odklonil kandidaturo za predsednika republike, ki so mu jo ponujali. Libanonska skupščina se bo verjetno še ta teden sestala,
da izvede volitve novega državnega predsednika.
V skoraj vseh državah Srednjega vzhoda pozdravljajo preobrat v Libanonu. Neki list v Siriji piše, da bo s tein, da je general Šehab prevzel oblast, olajšano sodelovanje Libanona s Sirijo in Egiptom. S posebnim zanimanjem pa gleda:o na libanonske dogodke politični krogi, v Londonu, ki so prepričani, da bo Libanon ubral pot Egipta.
Arabci proti nemškim reparacijam Izraelu
Pomočnik generalnega tajnika Arabske lige Ahmed el Sukairi je izjavil na tiskovni konferenci, da bo misija Arabske lige obiskala čez nekaj dni Bonn, da bi „uničila“ sporazum o nemških reparacijah Izraelu. Trije člani te komisije se bodo v tem smislu razgovarjali s predstavniki zahodnonemške vlade, parlamenta, tiska in organizacij.
Šukairi je izrazil mnenje, da se je zahodno-nemška vlada ravnala pod pritiskom iz tujine, ko je privolila v to, da bo Izraelu plačala reparacije. Upamo, je pripomnil Šukairi, da bodo naši napori, da bi bil razveljavljen nem-ško-izraelski sporazum, delovali kot protiutež temu pritisku.
Italijanska vlada dela škodo lastnini državljanom
Tri tisoč ribičev v italijanskem obalnem mestecu Molfetti je pred nedavnim protestiralo proti temu, da italijanska vlada noče obnoviti pogodbe o ribarjenju v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ki je prenehala veijati 1. aprila t. 1. Predstavniki ribarskih združenj so obiskali župana in zahtevali od njega, naj zaščiti njihove koristi in razloži njihovo stališče predstavniku vlade. Združenje ribičev jc poslalo tudi brzojavke ministru za trgovsko mornarico, ministru za zunanje zadeve in notranjemu ministru, v katerih grozi, da bo 130 ribiških motornih ladij odpustilo v 40 urah vso posadko, če ne bodo privolili v podaljšanje pogodbe o ribarjenju z Jugoslavijo.
Protestom ribičev v Molfetti so se pridružili tudi ribiči drugih krajev na jadranski obali, ki so skoraj povsem brezposelni. Sodijo, da je kakih 300.000 ljudi le deloma zaposlenih
zaradi nepopustljivega stališča italijanske vlade.
Moderno suženjstvo v Italiji
Ponekod v južni Italiji je beda tako velika, da siromašne družine prodajajo svoje otroke veleposestnikom. Na letnem sejmu v Bene-ventu so nabolj iskani otroci od dvanajstega do šestnajstega leta. Veleposestniki plačujejo staršem za vsakega otroka od pet do šest tisoč lir, otrok pa mora za to ceno delati za veleposestnika leto dni. Oblasti tega mesta pravijo, da prodaja otrok ni protizakonita, ker dobijo starši otroke po enem letu nazaj.
Italijanski zakoni torej omogočajo še v dvajsotem stoletju nečloveško suženjstvo in trgovanje z nedoraslimi otroci. Pa pravijo, da je današnja Italija napredna in kulturna dežela.
Mallan vlada z bičem
V Južnoafriški Uniji, državi, ki spada v sklop britanskega imperija, so pred nedavnim uzakonili srednjeveško kazen bičanja. To kazen pa so uporabljali tudi že doslej. Iz podatkov, ki so znani, je razvidno, da so v letu 1948 bičali 2975 oseb, v letu 1949 pa celo 4029 ljudi. Prav posebno nečloveško trpinče-j nje je bičanje z ..devetrepnim bičem". S takim bičem so leta 1947 bičali 24 oseb, leta 1948 89 oseb, lansko leto pa celo že 132 oseb. To kazen uporabljajo predvsem za ustrahovanje črncev, ki so pod sedanjim dr. Mallano-vim režimom izpostavljeni hudemu preganjanju.
Kljub tem srednjeveškim metodam vladanja, ki so jih odpravili celo že v najbolj za-| ostalih predelih sveta, pa se sedanji režim ba-| ha, da je Južnoafriška Unija „zelo napredna krščanska država". Sedanja britanska konzervativna vlada ni še ničesar podvzela za odpravo nečloveškega nasilja, ki ga izvajajo nad črnci v Južnoafriški Uniji. Pač pa namerava bivši predsednik laburistične vlade Clement
Atlee v kratkem na svojem potovanju v britanske kolonije obiskati tudi Južnoafriško Unijo. Pričakujejo, da bo Atleejev obisk vzpodbudil južnoafriške laburiste k ostrejšemu stališču do Mallanove vlade in njegove krščanske demokracije".
Bonn. — V nedeljo je prispel v glavno mesto Zapadne Nemčije italijanski ministrski predsednik Alcidc De Gasperi. S tem svojim obiskom, ki je istočasno prvi obisk ministrskega predsednika druge države v Zahodnoncm-ški zvezni republiki, De Gasperi vrača lanski Adenauerjev obisk v Italiji.
Vatikan. — Papež je na nedavnem kongresu redovniških prednic govoril o težki krizi ženskih redov, ki je nastala zaradi pomanjkanja naraščaja. Kot za to situacijo deloma odgovorne je obtožil duhovnike in laike, ki načelno dajejo prednost poroki pred devištvom za Kristusa.
Ljubljana. — Slovensko časopisje v zadnjem času mnogo piše o slučaju Ivana Pireč-nika, 12-letnega fanta, ki se nahaja pri neki družini bivšega S S-ovca v Nemčiji. Njegova mati se bori za vrnitev otroka, ki so ji ga v času okupacije ukradli, neko ameriško sodišče v Nemčiji pa je nedavno odločilo, naj otrok ostane pri njegovih sedanjih rediteljih, družini bivšega SS-ovca.
Ne\v York. — Predstavnik tuniške nacionalistične stranke „Neodestur“ Bahi L e d g a m, ki se mudi v Nevv Yorku, je poslal pismo generalnemu tajniku OZN Trygve Lieju, v katerem zahteva, naj bi komisije OZN za človečanske pravice posredovale, da bi prenehale aretacije Tunizijcev po francoskih oblasteh.
Vzhodnonemška episoda v Bonnu
Preteklo soboto je izročila posebna delegacija iz Vzhodne Nemčije predsedniku zapad-nonemškega parlamenta E h 1 e r s u spomenico o združitvi Nemčije. Ehlers jo delegacijo sprejel samo za celih 15 minut in se z njo ni razgovarjal o nobenih podrobnostih predmetnega vprašanja.
Delegacija je imela dovoljenje za bivanje v Zapadni Nemčiji samo za dva dni. Njeno dvakratno prošnjo za podaljšanje dovoljenja so zapadnonemške oblasti odbile.
Ob povratku v vzhodni Berlin je delegacija poročala o svoji misiji predsedniku Piecku, ki je to episodo vsodnonemške delegacije v Bonnu označil kot velik uspeh.
V Belgiji niso pozabili nacističnih zločinov
Ogorčenje, ki je zajelo Belgijo zaradi pomilostitve dveh belgijskih vojnih zločincev, je sredi septembra doseglo svoj višek na demonstrativnem pohodu v Bruselj. Množične demonstracije se je udeležilo nad sto tisoč ljudi iz vseh delov države. Po triurnem pohodu so bivši politični preganjanci in protifašistični borci, vojni ujetniki, invalidi in vdove na velikem zborovanju pred pravosodno palačo dali duška svoji nevolji in zahtevali, da vlada prekliče pomilostitev obsojenih vojnih zločincev. Govorniki so na zborovanju pozivali vlado, naj poskrbi za to, da bi bile pomilostitve vojnih zločincev v bodoče z zakonom prepovedane.
Zastopnice francoskih žena v Jugoslaviji
Na povabilo Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije so obiskale Jugoslavijo štiri članice ženske sekcije francoske socialistične stranke-Na svojem 8-dnevnem obisku so se seznanile z organizacijo in življenjem jugoslovanskih žena.
Francoske socialistke so v Beogradu obiskale več otroških ustanov, nekaj podjetij, i° se sešle z najvišjimi voditelji Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Sveta z® ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri zvezni vladi LR Srbije ter Sveta za prosveto, znanost in kulturo.
Predsednik avstrijskega parlamenta se poslavlja
Po poročilih iz OeVP-jevskih krogov se je zvedelo, da ima 1. predsednik avstrijskega parlamenta Leopold Kuntschak namen, položiti to svojo funkcijo 'na prvi seji jesenskega zasedanja parlamenta. Kuntschak je star 81 lel in od njega dejansko ni več pričakovati nobenih političnih podvigov. Saj je o njegovi zamenjavi bilo govora že tedaj, ko je OeVP zamenjala nekatere svoje ministre in hkrati že predvidevala to mesto za dr. Felixa Hurdesa kot nadomestilo za zgubljeni ministrski stolček. Ni torej izključeno, da je prav iz te strani prihajal celo „rahel pritisk" na starega očaka avstrijskega parlamenta, naj da svojo funk-
cijo na razpolago mlajšim trenutno brezposel nim figuram na OeVP-jevskem šahovskeii polju.
Zaradi korupcijskih zapletljajev, s katerim v zvezi je bilo že nekajkrat imenovano tud Hurdcsovo ime, pa nekateri krogi v OeVP n soglašajo z imenovanjem Hurdesa za noveg: 1. predsednika avstrijskega parlamenta, mar več bi na lem mestu raje videli sedanjeg 3. predsednika parlamenta dr. Gorbacha, ^ morda še bolj paše v reakcionarni koncef OeVP-jevskega vodstva za parlamentarno v zadnji dobi pred prihodnjimi volitvami-
del«
IBBDGBGOi
Težave ziljskih kmetov — in še kaj
Sreda, 24. september: Mar. Dev. reš. ujet.
Četrtek, 25. september: Kami! in tovariši Petek, 26. september: Ciprijan in Justina SPOMINSKI DNEVI
24.	9. 1862 — Umrl v Maribora Anton Martin
Slomšek — 1942 Začetek velike nem- J ške ofenzive proti primorskim partizanom — 1945 V Trstu in Julijski Krajini je stavkalo 200.000 delavcev.
25.	9. 1865 — Rojen skladatelj Ignacij Hladnik
— 1865 Konferenca slovenskih politikov v Mariboru zaradi Zedinjene Slovenije, o čemer je referiral Luka Sve-tec — 1906 Rojen ruski skladatelj Dimitrij Šostakovič — 1943 Partizanske sile razbile tri nemške športne vlake.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
VABILO
Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žita-ri vesi bo v nedeljo, dne 28. septembra 1952, <>b 15. uri ponovilo v Prosvetnem domu igro
„DIVJI LOVEC"
Sodelovali bodo domači pevci.
Vabimo, da si to priljubljeno ljudsko igro ogledate in pridete od blizu in daleč. Gledalci imajo po igri dovolj časa do večernih vlakov v Železno Kaplo in Sinčo ves, za kolesarje pa bo za shrambo koles preskrbljeno.
ŽITARA VES
Pri nas so, kakor smo že brali, obnovili cerkev. Stroški so znašali okoli 20.000 šilingov, katero vsoto je cerkveni odbor zbiral in so jo župljani polagamo po svojih močeh prispevali. ,,Denkmalamt" v Celovcu, ki jc dela vodil in samo ukazoval, ni prispeval ničesar. Dne 5. oktobra bodo ob priložnosti sejma cerkev blagoslovili.
Naši čebelarji se z letošnjim donosom medu ne morejo pohvaliti. Čebele so nabrale le toliko medu kot ga je potrebno za preživljanje t‘ez zimo. Vendar bodo čebelarji nekoliko medu le točili in krmili čebele s sladkorjem ker izkupijo za med več, kakor stane krmljenje s sladkorjem. Nekako tri kilograme sladkorja nadomešča en kilogram medu za krmljenje Čebel.
Na Miklavčevem prodajajo prostore otroškega vrtca. Vprašanje, na katero nas odgovor zanima je, zakaj za prodajo ne razpišejo javne dražbe. Pravijo, da bo objekt dobil Steina-cher, ki pa naj bi raje gledal, da ne bi ob tem občutnem pomanjkanju stanovanj razpadala njegova poslopja in ne bi postavljal delavcev na cesto.
Cesta iz Železne Kaple v Dobrlo ves je v tako slabem stanju, da je naravnost muka, če se voziš po njej bodisi z avtom ali kolesom. Lahko bi ti iztreslo dušo ob neštetih luknjah 'n jamicah, ki se jim ni mogoče ogniti. Kdaj bo cestna uprava začela uresničevati že projektirano prepotrebno asfaltizacijo to ceste? Pričakujemo, da bo prišlo kmalu od načrtov do dejanj.
Kakor povsod na Koroškem, je tudi pri nas ! napravila letošnja suša mnogo škode. Čeprav ji naši kraji zaradi višje lege niso tako izpostavljeni kakor druge doline, nam je le zelo prikrajšala že itak skopi pridelek.
Žito, ki je sprva lepo kazalo, že dolgo ni bilo tako slabo kakor letos. Saj smo mlatili res enkrat bolj prazno slamo. Toda še hujše je bilo ob košnji, ko si kosil in grabil cel dan ter moral ugotoviti, da se delo skoraj ni izplačalo. Posebno otava je dala izredno nizek pridelek. A vseeno smo pokosili le vse kar se je dalo, kajti pozimi se ne da kositi. Travnikom je razen suše zelo škodoval, bi rekel, naš sovražnik štev. 2 podjed. Ta škodljivec se je pri nas v zadnjih letih tako razpasel, da vidiš ponekod cele travnike rjave kakor njive. Cela ruša se loči, ker je vsako življenje uničeno in ne preostane ti drugega kakor cel travnik preorati. Zelo bi bilo na mestu, da se tukaj ukrene nekaj učinkovitega proti majskemu hrošču. Krompir je kazal celo leto dobro, kakšen bo pridelek, je pa v veliki meri odvisno od ! podjeda, ki mu gotovo ni prizanesel.
Koruza, katero je spomladi sicer slana malo poškodovala, se je kmalu opomogla in bo še kar dobro obrodila.
Koncem avgusta je bil na Bistrici konjski sejem — torej za ziljsko konjerejo pomemben dogodek. Cene so bile kakor običajno za kmečko blago zelo nizke. Kupovalo se je, kar je bilo sicer nenavadno, po kvantiteti in ne po kvaliteti. Kupci so bili večinoma mesarji iz Dunaja in Nižje Avstrije ter so plačevali žrebeta od 1200 do 2000 šilingov. Da je to za ogromno delo, ki ga imaš s konji, smešna vsota, bo vsak razumel. Ravno zadnji sejem je pokazal, da naša konjertva nazaduje, saj se res
RUDA
Kakor je že znano, so na Rudi zgradili no- l vo občinsko poslopje in ga letos izročili svoje- ' mu namenu. Občina Ruda leži na dvojezičnem ozemlju in prebivalstvo se v pretežni večini poslužuje slovenskega jezika. Zato bi moralo biti samoumevno, da bi dali pri nas primer enakopravnosti obeh jezikov tudi na zunaj in v praksi z dvojezičnim napisom na novi občinski hiši. Naš slovenski odbornik je /c na ' seji dne 29. junija stavil nujnostni predlog, v j katerem je zahteval, naj občina napravi na ; i občinskem poslopju dvo ezičen napis. Nuj- j nostnega predloga takrat niso sprejeli. Seje i dne 7. septembra se niso udeležili odborniki j OeVP-ja in VdU-ja. Predlog glede dvojezič- . nega napisa so potem spet obravnavali pri se- j ji dne 14. septembra.
Pri tej seji so se izgovarjali, da še nimamo državne pogodbe in da je treba vprašati deželno vodstvo in deželno vlado za mnenje Morda pa je res, kar je povedal občinski tajnik na seji dne 29. junija, da je deželna vlada i že dala točna navodila glede napisa, ker na j poslopje so že napravili napis Gemeindcamt ! Ruden. Na ugovor slovenskega zastopnika naj | bi občina v dejanju pokazala svojo pripravlje-
ne splača toliko truda za tako majhen zaslužek.
Pa preglejmo še kulturne dogodke v naših krajih. V nedeljo, 7. septembra, je pripravila bistriška Dorfgemeinschaft takozvano Lieder-tafel. V svoji gorečnosti do kulture so hoteli j nuditi Bistrici in okolici zopet lep kulturni užitek. Toda pričakovana množica, ki je men- i da najbolj potrebna, da napolni ti^to debelo denarnico z neštetimi jamami, iz katerih kar sami od sebe trosijo novce za tako potrebne izlete izbranih bratcev in sester. Morda so izbranci lahko prav zadnjič opazili, da ljudstvo nima več voljo biti plačilec raznih izletov in menda tudi zlate kapljice.
Da jim ni do ljudske kulture, so jasno po- j kazali ob žegnanju na Bistrici, ko so odpotovali celo v južni Bari. Toda nismo jih pogrešali prav nič. Žegen je še bolj uspel ter vaška konta se je prizadela, da je postal še bolj domač. Čeprav so mislili s vojo kontro, da bo žegen izpadel, so se bridko motili. Pokazali so našim ljudem še bolj svoje pravo lice. Na mestu bi pa mogoče bilo, če bi svoje ime, ki tako čudno zveni, malo izpremenili. Morda bi bilo bolj točno. Želimo naši Dorfgemeinschaft mnogo uspeha na poti kulturnega dela. V zadnjem času je nas obiskalo precej naših ljudi iz Amerike. Saj je znano, da se je iz Zilje izselilo mnogo ljudi v Ameriko in Kanado. Vsi naši ljudje so kljub temu, da nekateri 40 do 50 let niso videli domovine, ohranili naše lepo slovensko narečje. Naša govorica in pesem jim je tudi v tujini stalna spremljevalka. Pri nas pa najdeš ljudi, ki po dveh mesecih bivanja v mestu nočejo več znati slovensko, a se ne zas edajo, kako bedasti so. Naj nam bodo vedno naši ljudje v daljni tujini zgled kako je treba spoštovati svojo govorico.
nost upoštevanja enakopravnosti obeh jezikov, kar bi le podkrepilo letošnje razgovore avstrijskega zunanjega ministra Gruberja v Beogradu, kjer so tudi govorili o demokratičnih pravicah, ki pripadajo koroškim Slovencem in med temi so tudi dvojezični napisi v jezikovno mešanem ozemlju. Nato je župan nasvetoval o tem vprašanju ljudsko glasovanje, kar je slovenski zastopnik ovrgel s tem, da je naglasil, da so občinski odborniki itak od ljudstva izvoljeni zastopniki, ki odločajo v imenu ljudstva. Socialistični zastopnik, ki je še izjavil: ,,Jaz sem Slovenec in ostanem Slovenec in ’ bom tudi otroke vzgajal v slovenščini," je predlagal tajno glasovanje. Glasovanje je izpadlo negativno, ker miselnost OeVP-jevskih in VdU-jevskih, ter na žalost tudi socialističnih odbornikov, ker ob rezultatu glasovanja ni bilo razvidno, da bi bili v smislu navedene izjave njihovega zastopnika dosledni, se še ni povzpela iz preteklih časov, ko so Slovence smatrali za manjvredne in so jim po vsod kratili najosnovnejše, demokratične pravice.
PLIBERK
Pretekli četrtek zvečer se je primerila na ; progi blizu državne meje prometna nezgoda,
katere žrtev je bilo Hrustovo dveletno žrebe. Večerni pogonski vlak, ki je privozil iz Vol-šperka, je konja povozil in ga razmesaril. Konj je bil tudi ponoči zunaj na občinskem pašniku in je, ker je bila lesa na prehodu čez progo odprta, zašel na tir in prišel pod vlak. Hrust utrpi občutno škodo.
MOKRIJE — GRABALJA VES
Le malokdaj beremo v Slovenskem vestniku kakšne novice iz našega dobrloveškega kota. Ta naš molk hočemo prekiniti in bomo odslej večkrat kaj poročali, ker tudi pri nas je tu in tam kaj novega. Zaenkrat sporočamo dva prav razveseljiva življenjska dogodka.
V	ponedeljek namreč, dne 8. septembra t. 1., je dobila zavedna Cebnarjeva domačija v Mokrijah za stalno mlado moško moč, ki bo Cehnarjevi hčerki kot bodoči gospodarici v krepko pomoč. Cehnarjeva hčerka je poročila značajnega Vrečkovega sina in v Dobrli vesi so praznovali veselo domačo svatovščino. Ženin je brat zdravnika dr. Šturma.
V	nedeljo poprej, dne 7. septembra, pa je bila v Tinjah poroka Krasnika Jurija, uglednega mladega Ambroža iz Grabalje vesi, ki si je izbral za svojo življenjsko družico Anico Potočnikovo iz znane Brelihove hiše v Mokrijah. Oba novoporočenca sta zvesta in zavedna Slovenca in ni pozabljeno, da so pri Ambrožu našli med narodnoosvobodilno vojno naši junaki partizani vedno gostoljubno in zanesljivo zatočišče. Cerkvene poročne obrede je opravil gospod župnik Šturm iz Loge vesi.
Vsem novoporočencem iskreno čestitamo!
BILCOVS
Slovenska kmečka zveza je posredovala, da je prišlo večje število študentov v počitnicah na Koroško. Prišli so, ne da bi tukaj uživali prosti čas kot letoviščarji, ampak da tukaj našim kmetom pomagajo pri kmečkem delu, saj delovne sile na kmetih v splošnem zelo primanjkuje. Tudi k nam v Bilčovs so prišli štirje absolventi in dve absolventki višjih kmetijskih šol. Povsod, kamor so prišli, so z veseljem in spretno prijeli za vsako delo in naši kmetje so bili z njimi nad vse zadovoljni. Po en mesec so ostali pri posameznih gospodi-I njah in res s svojo pridnostjo in sploh z vsem njihovim lepim in dostojnim obnašanjem pokazali, da hočejo postati v njih življenju dobri in zgledni člani našega slovenskega na-| roda, ki se ne bodo sramovali ali ogibali kmeč-1 kega dela. ki je vendar fundament obstanka vsakega naroda. Dne 10. IX. t. 1. so se poslo-; vili od nas in mi od njih. Lep je bil poslovilni j večer, ki bo vsem ostal v prijetnem spominu. Slovenski kmečki zvezi pa naša zahvala, da je poskrbela nam tako potrebne kmečke delovne moči.
BRANČA VES PRI BILČOVSL
Po daljši težki bolezni (rak v grlu) je umrl posestnik Janez Reichmann p. d. Kajžič v Branči vesi. Dne 15. septembra smo ga ob veliki udeležbi spremili na njegovi zadnji poti. Naš pevski zbor mu je zapel v slovo in g. župnik Stih mu je govoril lepe poslovilne besede. Naj v miru počiva! Vsem preostalim naše sožalje!
»Poslušajl Spustim se do Une, da napojim kanja, ti pa počakaj tu in straži džavra."
»Dobro, Ibrahim," odgovori Bošnjak, Ibrahim pa se odpravi. Sedem kraj pota. Juzuf pa ^koči s konja in reče: „Sem, džavr, da zve-Zem roke!"
Vtem vzame s konja jermen in stopi k meni. Ogledam si ga in si rečem: ,Ilija, močnejši si °d njega* in dober naklep mi šine v glavo. Oelam se, kakor da mu hočem prožiti roki, v te*n pa bliskoma sklonim glavo ko bik in se 0111 zaletim z vso močjo med noge. Jusuf se Prekopicne čezme, jaz pa se bliskoma obrnem, *nu pokleknem na ledja, mu iztrgam iz pasu in mu ga porinem v rebra, še preden se j® Prav zavedel, kaj bi se moglo zgoditi; more-je bil od mojega močnega zaleta ves orno-ten- Ibrahim je bil precej daleč doli na bregu 1,1 naju ni mogel ne videti ne slišati. Mrtvecu ^amem orožje, dolamo* in čalmo, vržem ,ruPlo za gost grm, posujem krvavi sled z Zemljo, sedem na konja in naglo uberem pot
l^olga prrpasana halja iz blaga.
na Kostajnico. Kar zaslišim, kako nekdo kriči za menoj: Jusuf, oj Jusuf, človek kam?* in vidim, kako dirja za mano Ibrahim. Ne bilo bi pametno, če bi mu kazal hrbet. Obrnem konja in dirjam njemu nasproti. Turčin vidi čalmo, vidi dolamo, vidi kopje, a ne vidi džavra, zakaj bil sem si hitro nataknil Jusufovo čalmo in si nadel njegovo dolamo. Bila sva namreč še daleč narazen.
„Kje je džavr?"
„Evo ga!" zavpijem in sprožim pištolo konju v glavo. Ta se zvali in pokrije konjenika. Še precej časa sem slišal, kako je Ibrahim na ves glas psoval, toda jaz sem jo naglo pobrisal v Kostajnico. Ko je knez Nikolaj slišal za to lepo šalo, mi je podaril deset cekinov in dve s srebrom okovani pištoli ter mi zapovedal, da morajo odslej služiti v njegovem polku. Služi! sem mu zvesto, junaka služiti je lahko, a Nikolaj, bratec, je junak, kakršnega ni med Dravo in Savo. Ob njegovi strani sem brani! Zrini, z njim sem marširal pred Pesto. Moj Bog, kakšno veselje, kadar smo se spoprijeli z janičarji! Mora so priznati, dobri vojaki so, prej se da ubiti, kakor pa da bi sc umaknil le za ped. Smešni pa so. Vsak ima za čepico zataknjeno žlico, čepice pa imajo velike ko vreče. Nekaj časa je vse dobro šlo in srečno so mi prizanašale vse lombarde, puščice, puške in sablje. Ali pregovor pravi: Nesreča ne miruje. Bilo jc tistega leta, ko je bil Nikolaj imenovan za bana. Mi smo v Zagrebu brusili sablje, ker pred Turkom nikoli nisi varen. Naveličal sem
se lenarjenja, bogve da res. Neke noči zatrobijo trobente na zbor. Moj gospodar, mizar, pri katerem sem bil nastanjen, se močno prestraši, a jaz sem zagrabil sabljo, kalpak in kopje ter mu rekel: .Lahko noč!* Sam ban nas je vodil. .Bogme,* sem mislil, .kadar Nikolaj zajaše konja, je konec šali.* Služil sem v banovi konjenici. Jezdili smo na sever, kakor da nas nosijo vime. Komaj smo imeli časa, da smo za silo nakrmili konje. Jezdili smo na Krapino.
Pri Zaprešiču se nam pridružijo štajerski konjeniki; vodil jih je dolgi Švaba s strašno dolgo brado. Na poti mi pove moj če to vod; a Mijo Kovačič, pošten Zagorec, da so Turki zasedli Moslavino, da so že prekoračili Križevec, zavzeli Sveti Ivan in da nameravajo udariti na Varaždin. Nedaleč od reke Krapine smo dospeli do mesteca Konjščine. Razpodelili smo se po ravnici, za nami je bil gozd. Semkaj, so rekli, bo prišel Turek, in bogme, da je res prišel. Vsi konjeniki, kopjenosci in štajerski železni možje* so sedeli mirno na svojih konjih, a mi konjeniki Zrinjskega ne! Bitka se še ni začela, toda mi smo se hoteli za šalo poigrati. Moja četa se je bližala Turkom s strani. V tej igri je marsikateri turban ostal brez glave. Ban nas je pred svojim svakom Tahijem, ki mu je bil ob strani, pohvalil, da smo junaki, toda igre bodi zdaj konec, ker da je s Turkom
* Štajerska konjenica je bila sestavljena iz jezdecev v težkih oklepih, tako imenovanih kirasir-
sklenil premirje. Hudič vzemi premirje, ko pa smo prišli, da se pomerimo! Moja četa je zložila kopja in privezala konje, fantje pa smo začeli junaško prazniti čutare zagorskega vin-ca. Za nami pa vsi drugi polki. Za Turke pa se žal nismo mnogo menili. Ti pesjani so stali v gozdu za nami. Ker sem bil jezen, sem legel v travo na trebuh zraven konjiča, ki sem ga prizeval ob grčasti gaber. Sonce mi je grelo ledja, jaz pa sem gledal v beli svet. Vtem, ko tako ležim, prihaja mimo mene ban. ,Ej,‘ mi klikne smeje, ,Ilija, kaj ti tu na trebuhu leže zijala prodajaš?* — ,VaSa milost, jezi me ‘da se ne smemo biti.* — ,Ne boj se,‘ odgovori ban, ,ne bo vojske še tako izlepa konec.* Ni bilo treba dolgo čakati. Namah se dvigne k nebu krik in vik, kakor da je nekdo hudiče iz pekla spustil. Turek nas je' prevaril in prekršil dogovor."
„Bog ga ubij!" zavpije Marko in udari po mizi, oči pa se mu zaiskrijo kakor divjemu mačku. ,,Ali ste mu pošteno vrnili?"
„Figo,“ nadaljuje llija, „on nas je nakresal. Ne vem prav, kako je do tega prišlo. Sam sem videl kako se je Turek usul iz gozda ko mravlje. Mrcina je sklenil premirje in se potuhnil, dokler mu ni prišla na pomoč velika vojska. Skočim na konja, zgrabim za kopje, kalpak mi pade z glave, ne zmenim se za to, pa udarim na Turka gologlav. Bliska se, praši, grmi; ničesar ne vidiš ko kopja, sablje in puščice — vse to se je motalo v klobčič, vtem ko so padala med nas železna jabolka in razprševala
Kako je bilo v Toplicah?
... tako vprašujejo mene in bržkone tudi druge, ki smo bili tako srečni, da smo doživeli proti vsakemu našemu pričakovanju in predstavam veličastni in nepozabni dan prireditve v Dolenjskih Toplicah. Ne vem, kje bi začel pripovedovati. Ali o vtisih in doživljajih v valujočem morju navdušenega slovenskega naroda, kajti Toplice so bile tisto nedeljo Slovenija cela in še več, ker v morju nad dvestopetdesettisočglave množice smo utonili tudi mi zamejski Slovenci iz Koroške, Gorice in Trsta. Zares, v pravem pomenu besede utonili in se vse do odhoda nismo več našli, kakor le tu in tam s katerim čisto slučajno. Vseh teh vtisov ni mogoče dopovedati, vse veliko je bilo treba doživeti in vsakemu je lahko žal, ki bi tudi imel priložnost udeležbe, pa je kolebal in ni šel zraven. Kako naj bi razložil nepopisne občutke radosti in zanosa, ko se je, za mnoge prvič, pojavil eno-dušno in spontano pozdravljen prvi veliki partizan-vodja, maršal Tito, v naši sredi, ko nam je govoril besede pomembne in tehtne.
Ali naj pripovedujem o krasnem sončnem dnevu, ki ga nam je nebo naklonilo kakor nalašč za ta izlet po tedne trajajočem deževju. Vožnja preko Ljubeljskega prelaza, po vrtoglavih vijugah in vzpetinah, je bila ta sončni popoldne krasna, romantična. Res je, da je nekaterim, ob strmi cesti na jugoslovanski strani Ljubelja srce utripalo burneje v rahli bojazni, da ne bi šofer zavozil preveč na obcestni rob in ne bi strmoglavili. Ta prijetni nemir v srcu je tudi svojevrstno doživetje, ker tudi drzna nevarnost je lepa, posebno, če se vse gladko izteče, kakor so mojstrovali tudi naši dobri šoferji vse klance in serpentine in že smo zdrveli po asfaltirani cesti lepe gorenjske ravni med polji, travniki, sadnimi vrtovi in drevoredi od Kranja do metropole Ljubljane.
Iskrena želja vseh koroških izletnikov, da bi noč prebili v Ljubljani, se je uresničila in ustavili smo se v „Unionu‘\ kjer nam je izborna večerja in dobra kapljica prav dobro teknila, ker dolgotrajna vožnja je le pretresla naše želodce. Po večerji pa je vsak imel svoje poti, po večini vsi so se dvignili na čarobno razsvetljeni -nebotičnik, v kavarno, kjer se je drenjalo ljudi in še višje, v bar, kjer so cene znatnejše a je godba vSpodbujala h plesu in kaj kmalu se je med vrtečimi se pari znašla tudi naša mlajša koroška generacija. Prehitro so potekale urice, toda na spanje je bržkone le malokateri mislil. Kamor koli si zašel, povsod si našel natlačeno polno ljudi pri vinski kapljici, razigrane in Židane volje. O polnoči je bilo pri Šestici še polno gostov in v kavarni Evropa nisi našel prostora. Med množico ljudi v Ljubljani je bilo na tisoče onih, katerih cilj so bile v nedeljo Dolenjske Toplice.
Megleno-rosnega nedeljskega jutra ob petih smo se zbirali pred „Unionom“, da se odpeljemo dalje. Spanja je bilo malo, nekateri pa
sploh niso spali, vsakemu pa si lahko čital iz obraza nekaj prazničnega in pričakovanja polnega. In zdrveli so naši trije avtobusi po lahno valovitem dolenjskem svetu, kjer smo se polagoma uvrstili v nepregledno množico avtomobilov in drugih tovornih vozil, ki so hiteli proti cilju. Vedno več je bilo vrvenja in vedno lepši je postajala podoba zemlje in ljudi. Dolenjska se je odela v praznik in najlepše oblačilo, ob cesti so kipeli vitki mlaji, bočili so se s smrečjem opleteni slavoloki s pozdravnimi napisi in zastave so vihrale v lahnem jutranjem vetru. V vsakem našem avtobusu, in brez dvoma tudi v neštetih tisočih drugih, pa je kipela pesem, pogumna in prekipevajoča.
Končno smo se prerili do Vavte vesi, kjer smo parkirali in po kakšnih 2 kilometrih peš-hoje prispeli na slavnostni prostor, kamor so se z vseh strani zgrinjale množice, nepregledne in silne. Mogočni vtisi so se množili, poglabljali. V ogromni masi si bil kakor kapljica v morju, skupina se je razgubila, a vsak je čutil, da se je nahajal med brati in sestrami velike v Toplicah zbrane slovenske družine in v eno samo jekleno gmoto se je zlila volja vsega naroda ob govoru maršala in nepremakljivem sklepu: nikoli več se ne bomo podredili tujcu. Prekipevajoče navdušenje ljudstva jc zaorilo kot nezadržan orkan ploskanja in
vsklikanja, ki je vedno znova in znova naraščal.
Po končanem govoru se množice nikakor niso razšle marveč so prisostvovale različnim kulturnim in drugim prireditvam, ki pa si jih posameznik nisi mogel ogledati. Hodil si ves dan med ljudstvom in lahko opazoval nepozabna srečanja in ganljiva svidenja starih borcev, videl si solze veselja in ponosa v očeh ljudi, ki so bili in so pripravljeni drug za drugega vedno žrtvovati tudi življenje. Vedno znova so si segali ljudje v roke in se objemali. Obujali so nepozabne spomine na dni, ko se je ustvarjala ljudska vojska in gradila nova ob-
; last.
i Pri brigadah pa so igrale godbe, mladi cvetoči slovenski rod se je poveselil v ljudskem rajanju, rod krepkih slovenskih deklet in fantov, garant lepe in srečne bodočnosti slovenskega naroda. V neštetih zgradbicah pa si se lahko oskrbel z jedjo in dobro domačo kapljico. Organizacija ogromne prireditve je bila odlična.
Bajen je bil prizor v večernih urah, ko so se nepretrgane kolone razsvetljenih motornih vozil vračale na vse strani z veličastne prireditve, h kateri smo majhen delček doprinesli tudi mi koroški Slovenci. Vrnili smo se s prireditve, kakršne še nismo doživeli in je verjetno v kratkem tudi ne bomo.
RADIO-PROGRAN
RADIO CELOVEC Sreda, 24. september:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
7.15	Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušaloey — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Portret: A. Eden, britanski zunanji minister — Zborovske pesmi — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 Oddaja Titze A. G. — 20.15 Koncert velikega orkestra Alpenland.
Četrtek, 25. septemlrer:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
8.30	Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —
10.15	Šolska oddaja —	10.45 Mali koncert —
11.00	Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto
in deželo —	11.45 Za podeželsko ljudstvo —
14.30	Poročila. Objave. Poje Miro Kernjak —
15.00	Šolska oddaja — 15.30 Za gospodinjo —
17.10	Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 „Šlagertombola“ — 21.00 Kriminalna uganka.
Petek, 26. september:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
8.30	Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite —
14.30	Poročila. Objave. Komentarji. Sodobna vprašanja: Britanska kom. stranka — 15.00 Šolska oddaja — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Koncertna ura — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 Radijski oder.
RADIO LJUBLJANA
Sreda, 24. september:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Opoldanski koncert —	12.40 Zabavna glasba — 13.00
Po različnih plateh o raznih stvareh — 13.20 fantje po polj gredo ... — 15.10 Zabavna glasba, vmes objave — 18.30 Igrajo Veseli godci — 19.00 Partizanski spomini — 20.00 30 minut z Zabavnim orkestrom Radia Ljubljana — 21.30 Vedre operne melodije.
Četrtek, 25. september:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Poslušajte znane zabavne melodije — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana —	14.40 Slovenske zborovske
skladbe izvaja povskp društvo ,klavec" — 18.30 Valčki Johanna Straussa — 19.00 Oddaja za žene — 10.40 Zabavna glasba, vmes objave — 20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Koroška oboet in prleško gostiivaje. Poje zbor SKUD „Tone Tomšič" pod vodstvom Radovana Gobca.
Petek, 26. september:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Za pionirje — 13.20 Baletna glaSba — 14.00 Kulturni pregled — 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 15.10 Zabavna glasba, vmes objave — 18.30 Lahka orkestralna glasba — 19.00 Radijska univerza — 19.15 Narodne pesmi poje Branka Strgarjeva, na harmoniko spremlja A. Stanko — 19.40 Zabavna glasba, vmes objave — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zu-nanje-politični komentar — 20.15 Skladbe štirih italijanskih mojstrov — 21.00 Svet v satiri in humorju — 21.30 Novosti iz arhiva modeme plesne glasbe.
URADNE OBJAVE
URŠLJI SEJEM V CELOVCU
| Celovški mestni magistrat razglaša, da ho ! letošnji jesenski sejem (Uršlji sejem) dne 27.
| oktobra 1952. Kramarski sejem bo na Novem trgu, v Poštni ulici in na vzhodni cesti Benediktinskega trga. Z dovoljenjem deželne vlade (veterinarski oddelek) bo isti dan na Geyer-schiittu živinski sejem. Prijave za kramarski trg morejo biti predložene najpozneje do četrtka, 23. oktobra mestnemu sejmskemu uradu, Schlachthofstrasse 7. Razdelitev prostorov bo v nedeljo dne 6. oktobra ob 17. uri na Novem trgu. O nezavzetih prostorih razpolaga samo sejmski urad.
JAVEN RAZPIS
Oddelek 25 (gradnja mostov in statjka) P1'
I uradu koroške deželne vlade razpisuje grad-j bena dela za preizgradnjo železniškega pre' voznega mostu pri Tinjah—Kamenu na Klo' pinjski deželni cesti. Podlage za ponudbe se bodo dobile od torka dne 22. septembra proti vplačilu 30.— šilingov pri oddelku 25 urada koroške deželne vlade, Khevenhrillerstrasse 29, soba 29. Ponudbe bodo odprli dne 30. I^ > pozneje dospelih ponudb ne bodo upoštevali'
PRODAJA POSESTVA
Kmetijsko veleposestvo VVallersberg v Št' Petru na Vašinjah, vložna štev. 567, je naprodaj. Posestvo obsega 93,04,60 ha, med tem 28,75,94 ha gozda ter stanovanjsko in gospo-darsko poslopje in nekaj inventarja v skupni sedanji vrednosti 371.540 šilingov. Pismene ponudbe je predložiti pri Uradu koroške deželne vlade, oddelek za premoženjsko upravo, Celovec, Paradaisergasse 7, Burg 2. nadstropje, soba 35, do 30. septembra.

VELIKOVEC 24. in 25. septembra:
Hehl der Praric Od 26. do 28. septembra:
Der blaue Engel
OSEMDESET UR V POLEDENELI SKALNATI STENI
Trije beljaški hribolazci in sicer 19 le11’! knjigotržki pomočnik Helmut Bauer, 19 lctnl bogoslovec Wolfgang Folcher in 18 letni mizarski vajenec Herbert Radischnig so se v nedeljo, dne 14. septembra napotili v Julijs^ Alpe. Jčo se niso vrnili je rešilno moštvo pr*‘ čelo z reševalno akcijo in šele v četrtek minulega tedna okoli 17. ure so j'h zasledili in iz poledenele skalnate stene rešili. Mladi tu' risti so se nahajali 80 ur v poledeneli steni' deževalo je in so prebili noči brez odej. Posla jim je tudi hrana, ki so je vzeli samo za e11 dan seboj. Ko jih je rešilno moštvo planinska reševalne službe našlo, so bili fantje kljoh prestanim naporom, vremenskih neprilik i” brez hrane ter negotovosti svoje usode še dovolj pri moči in so se polni hvaležnosti srečno rešitev vrnili v Beljak.
te gomile. Banova sablja je sijala in ubijala ko blisk. Pobesnim. Izprva se ti koža malo ježi, ko se greš igrat za svojo glavo, a potem postaneš zver. Naši konjeniki so dirjali preko grmovja, mrtvih ljudi in konj ko vragovi, a Šte-jerci so mlatili Turka, da je odmevalo od gora. Kar vidim — bilo mi je na jok — da naši jješci beže pred Turki ko splašeni golobi. Strahopetci! Ubij jih strela z neba! Metali so stran puške, patrone, torbe in šleme, kakor da bi sejali. Z golo sabljo smo jih pognali nazaj in na svoje oči sem videl, kako je ban arkebu-zirju* razklal butico. Zaman! Strahopetljivci beže in beže v gozd in vlečejo s seboj še nas. Turek pa navali na nas od spredaj, z desne in z leve. Bilo ga je ko peska. Pobil nas je, pe-sjan, s prevaro."
„Kaj pa ti?"
„Tudi jaz sem se umikal z drugimi vred skozi gozd. Gotovo bi se bil rešil, da ne bi bila v nepravi čas krogla zadela mojega konja. Zvalim se. udarim ob panj in padem v nezavest. Ko se ovem, vidim, da so me Turki ujeli. Na zdravje, Ilija! Nisem imel časa razmišljati o nesreči. Gnali so nas okovane ko živino v Dubico, Banjaluko, Drinopolje in naposled v Carigrad, kjer stoluje turški cesar. Na poti so nas slekli do srajce, tolkli z bičem, nam postiljali na kamnu pod vedrim nebom in hranili z mrvo trdega črnega hleba. Okovi
* Arkebuza je bila posebne vrste velik lok, ki so ga arkebuzirji napenjali in sproževali kleče.
so nas ogrlili do krvi. polovica nas je poginila na poti. Moj Bog, koliko zemlje sem prepotoval, a nisem videl ničesar, ko samo svojo bedo. Toda temu še ni bilo konca. V Carigradu so nas stlačili v smrdljivo luknjo, kjer so nas mislili porazdeliti na galeje,* da prikovani veslamo do smrti. Temno mi je prihajalo pred očmi. Prišel je dan, ko so nas zbudili, ] da odkorakamo na ladje. Peljejo nas na dvo- j rišče. Tu počepnem, se zvijam in stokam ko Lazar. Pa stopi k meni starec Turek, oficir ali ! kaj je že bil, pa me vpraša hrvaško: ,Kaj javkaš, strahopetec?* Kakor da me je ošinila strela. Kaj neki, ko med tujim lajanjem zaslišiš domačo besedo. ,Hude bolečine so me napadle, gospod,* odgovorim Turku, .kolje me in zvija, da se ne morem držati na nogah.* — ,Od kod pa si, džavr?* — .Hrvat sem, dobri aga, iz frankopanskega posestva/ Turek se zamisli, me ogleduje, stopi k stražarju in mu prišepne nekaj turških besed. Ne vem, kaj je bilo, toda stražar me, ko so drugi odkorakali na pristanišče, proti večeru odvede iz dvorišča na cesto in skozi ozke ulice do visokega dvorca. Tu ploskne z rokami, prikaže se črnec vratar, ta pa me povede v zgornje sobane do gospodarja. Bil je to tisti stari Turek, ki me je nagovoril v moji materinščini. .Poslušaj džavr/ mi reče, ,ne boš veslal na galeji, delal boš pri meni na vrtu/ Pomislite, ka-
ko sem bil srečen! Pozabim na svoje težke okove, pozabim, da stojim pred svojim gospodarjem in ker mi je srce zaigralo, vprašam starca: ,Ali si ti, spoštovani aga, našega rodu in naše zemlje sin?* Starec prebledi, nato zardi., obrne glavo in mi mahne z roko: .Pojdi!* Od takrat ga nisem več videl; preživljal sem svoje dni od enega jutra do drugega med visokimi zidovi vrta, polival cvetje in ruval plevel. Moj Bog, ali je to delo za junaka. Od nejevolje in dolgega časa sem večkrat rožam sekal glave, predstavljaje si, da so Turki. — Sužnji smo večkrat z upravnikom hodili v mesto na bazar kupovat razne stvari za gospodarja. Tu sem se seznanil z beneškim mornarjem, ki je govoril hrvaško, ker je bil doma iz Dalmacije. Povedal sem mu, kakšna nesreča me je doletela. On nato: ,Temu se da odpomoči, prijatelj/ — ,Kako?‘ — ,Tu premore denar vse. Premišljeval bom o stvari/ Čez nekaj dni ga spet srečam, on pa mi pravi:	,Na, to je steklenica raki je, ki jo je
žgal sam vrag. Pogosti z njo vratarja in vrtnarja, dokler se ne bpsta zvrnila ko mrtva, pred vrati pa te bom čakal jaz/ Tako je tudi bilo. Napojim črna pijanca. Rakija jih vrže, a jaz zgrabim sekiro in hitim k vratom, ki jih s silo odprem. Dalmatinec je držal besedo. V mraku pohitiva do njegove trabakule,* rano zjutraj drugega dne pa nas veter jadrno nosi do naših obal. Ko so me moji ljudje opazili.
* Ladja jadrnica, ki so io obenem veslali .zločinci ali vojni ujetniki, prikovani na klopi.
* Mala jadrnica z enim ali dvema jamboroma.
se jim je zdelo, da je vstal iz groba mrtvec-Pregovor pravi: .Trikrat Bog pomaga, v te-trtič pa hudič/ Zato sem dal vojaščini slovo-a od tistega časa so mi vzdali ljudje pridevek .Prebeg*, ker sem trikrat iz turškega robstva bežal."
,,Bogme, junak si, večji od mene," r£*c Marko in s spoštljivim začudenjem gleda l*j, jo, „škoda, da si puško stran vrgel; ne r°° mati vsak dan takega človeka. Kako imenih0 bi bilo, če bi se vrnil v soldaški stan!"
„Kaj mi zapeljuješ moža, Marko!" se duje Katarina in se prime moža za roko-„Ne boj se, dušica," se nasmeje Ilija, dosti sem se namučil v življenju, sedaj zc 1 živeti v miru s svojimi dragimi."
Uskok skloni glavo in se zamisli. „Da. če naposled, „človek je plutovina, ki plava vodi. Voda jo meče zdaj sem, zdaj tja. Sree^J kdor splava na breg. Ali ni tako, častiti očt' ..Človek snuje, a Bog boguje," odgo'’0^ župnik Ivan Babič. ,,Njegova milost je v’e ka in ne zapusti dobrega človeka."
„Pa kako da si prispel semkaj?" vPra Ilijo Marko.
(Dalje)
' Izdajatelj, lastnik in založnik lista; Dr. J iag,_
\ Petek. Velikovec. Uredništvo m uprava; 1° Gasometergasse 10 Telefon 1624/4 Za v*® j;, odgovarja: Rado lanežič Tiska KSrntner D ^ mrd Veriagsgesellschalt m b. H.. Klagenrur • , Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klager.r.n PostschliefJfach 17.
te-
na