'S. ts c.. V ^ —■■■■■ 11 ■ ■■ —1 v 3>o o 51 '^»X3ae'AteA GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 34 - leto XIII. - 21. september 1974 ISKRA—APARATI, LJUBLJANA V avgustu smo bili še marljivejši Proizvodni načrt za mesec avgust Po finančni vrednosti presegli za “’°7 %. s tem pa ^,0 bistveno popravili tudi kazalnik kumulativne ^polnitve dinamike, ki je ob koncu JJeseca dosegel vrednost 102,06. ačrtovane nižje zmogljivosti v mon-ažah zaradi letnih oddihov niso toli- 0 vplivale na nižjo finalizacijo, k dl 8110 to z načrtom ocenjevali. , jPustniško** avgustovsko . . ,j® Pa je odločilno vplivalo na 1 mo proizvodnje za izvoz, saj so v P osnem nižja definitivna naročila za ■ Ja tržišča v avgustu skoraj v celoti i 7ato smo za domače tržišče Polnili mesečno nalogo s kazalni-lOT^ 159,80, kar je dalo celo ,73 % v kumulativi, nasprotno pa v avgustu izpolnili komaj 39,49 % a rtovanih mesečnih izvoznih obvez-I "“‘L kar nam daje le 79,69 % dosega • Umulativi. Dejstvo, da so dejanska l?Zna naročila v zadnjem obdobju ontno manjša od načrtovanih, Ibarja tako tovarno kot izvozne šti k e’ morali v zadnjih lfl mesecih leta napeti vse sile, da jJ |Prav'j° zamujeno. Poseben pouda-, moramo dati predvsem izvozu na več1Vert^na tržišča, da si s tem v cl.em deležu zagotovimo potrebna ■ VlZna sredstva za uvoz reprodukcij-dročja ^ra^'Va S konvertibilnega po- izdJlv^* P° posameznih skupinah mi, . ®v smo mesečni načrt po dina-»uu dosegli oz. celo presegli. V vseh Prnah pa ugotavljamo izpade in a°stanke v proizvodnji za izvoz, i vn/ .vključitvijo tipkal TLC v proiz-dnjo smo pri stikalnih aparatih I dinamični načrt za domače temCe C*ose8li 8 kazalnikom 535,55. S u. smo dosegli na tem področju v ^ tdativj 100,09 % izpolnitev. Ker bomo s programom teh tipkal nadaljevali, v začetku septembra pa nam je' kooperant ESC iz DDR končno dobavil tudi dele za TLB, ocenjujemo, da bo nadaljnje izpolnjevanje načrta zelo uspešno in, da bomo v preostalih mesecih leta načrtovane vrednosti po dinamiki visoko presegli. V avgustu izvoz ni bil načrtovan, zaradi omenjenega pomanjkanja delov iz kooperacije, pa imamo v kumulativi zaostanek, saj je kazalnik le 56,71. V skupini industrijskih elektronskih naprav smo pri proizvodnji za jugoslovanske kupce dosegli dobdr uspeh. Mesečna naloga po dinamiki je bila opravljena s kazalnikom 148,45. V kumulativi pa je pri tej skupini še vedno zaostanek, saj je kazalnik obstal pri vrednosti 86,58. V izvozu je doseženi rezultat še slabši. V avgustu smo s proizvodnjo pokrili le 15,35 % načrta, v kumulativi pa dosegli samo 62,63 % predvidene osemmesečne finaliza-cije. Čeprav kazalniki trenutno niso ugodni, pa ocenjujemo v zadnjem obdobju leta precej boljše doseganje načrta, saj je to proizvodnja z dolgimi proizvodnimi čili, ki se zaključujejo prav v tem zadnjem obdobju. V najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav je bila izpolnitev načrta za domače kupce v avgustu prav tako uspešna, saj smo dinamični proizvodni načrt izpolnili s kazalnikom 143,45, zato je pozitivna tudi kumulativa, ki je dosegla vrednost 108,89. Nekoliko so k temu uspehu pripomogle spremenjene cene,' nekoliko pa tudi večja proizvodnja za domače kupce, kjer dosegamo višje cene kot v izvozu, vendar ob tem ne smemo zanemariti tudi naporov vseh članov kolektiva, ki so precej pripomogli k temu uspehu. Zato morajo ti Gtm>ni trg p Idriji Ob prazniku Idrije nik^8^ občina praznuje svoj praz- sicer ne bo, bodo pa sodelovali na n - • SCnt ATVi Iako ei n 11 O ♦ r"l r\r\ /N I rv l n°Vjty ‘ £ePtembra, na obletnico usta- proslavah po občini. ^>=A, le«,S Zanlmal0' kak0 Za praznik b„ cel splet prireditev i„ i. Oglasili „ '. , • c i - kakor običajno pregled uspehov in L”1” r *■» «■'-™ Tako 1», za p,a. Posebnih slovesnosti v tovarni (nadaljevanje na 2. strani) t ......IPIHI llllllillllillllFIlIBiiiillllll ..... °vame elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Spodnji Idriji. uspehi pomeniti trdno osnovo za nadaljnji polet, s katerim bomo s skupnimi napori v zadnjem obdobju leta dosegli še večje uspehe, kot smo jih v avgustu. Čeprav so pri tem prisotne določene težave, predvsem na področju zagotovitve potrebnih likvidnih finančnih sredstev in s tem tudi najnujnejšega reprodukcijsega gradiva, pa moramo poiskati oblike in načine, kako bomo te težave obvladali. Neposredni proizvajalci bodo zagotovo doprinesli vse, da bi letni proizvodni načrt ne samo dosegli, temveč v mejah možnosti tudi presegli. Zato bomo morali tudi v izvozu izboljšati sedanji položaj, ko smo v avgustu izpolnili le 43,21 % načrtovanih obveznosti, kar daje 83,87 % kumulative. V skupini rezervnih delov in uslugi smo v avgustu nadaljevali s dosedanjimi uspehi, saj smo mesečni dinamični načrt dosegli kar s 732,55 %, kar stalno povečuje tudi uspeh v kumulativi, kjer je ob koncu meseca avgusta kazalnik že 433,59, po absolutni vrednosti večji, kot je predvideval celotni načrt. Zato je tudi ta, po udeležbi v strukturi načrta sicer najmanjša skupina, prav v letošnjem letu v izpolnjevanju načrta bolj vplivna, kot smo predvidevali. Uspeh v avgustu ni samo naš ponos, ampak tudi obveznost, da letošnji proizvodni načrt dosežemo in presežemo! l Elektromehanska in Instrumenti odprti za javnost Elektromehanika bo 28. septembra že tretje leto zapovrstjo odprta za vse obiskovalce, ki si bodo želeli ogledati njene proizvodne prostore. Svojci zaposlenih so še posebej prisrčno vabljeni na ogled vseh TOZD Elektro-mehanike v stari produkciji, Stikalih, Telekomunikacijah na Laborah, Vegi v Ljubljani, Mehanizmih v Lipnici in obratu na Blejski Dobravi. Za javnost bodo odprte od 9. ure do 13.ure. Proizvodnja bo potekala normalno tako, da si bodo skupine obiskovalcev v spremstvu posebnih vodičev lahko ogledale celoten proizvodni proces. Vodiči bodo tudi odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Isti dan bo za javnost odprta tudi tovarna merilnih instrumentov v O toč ah. Na ogled še posebej opozarjamo in vabimo šole, saj se bodo lahko tako bodoči proizvajalci najbolj neposredno seznanili z življenjem v organizaciji združenega dela. V Iskri - Elektromehaniki je trenutno 7266 zaposlenih, njen bruto produkt znaša 138 milijonov dinarjev, vrednost izvoza pa 22 milijonov dolarjev. Povprečni osebni dohodek zaposlenega v Elektromehaniki znaša 2600 dinarjev. Proizvodni program zajema izde-Javo avtomatskih telefonskih central (crossbar), elektronskih avtomatskih telefonskih central, telefonskih aparatov, števcev električne energije, električnega ročnega orodja, stikal, optičnih in elektrooptičnih naprav idr V. B. R. Preteklo soboto je bilo v Bovcu prvo srečanje mladih SOZD Iskra in Gorenje. Temu pomembnemu dogodku posvečamo nekaj več prostora na 5. strani današnje številke. M:- ~ i < is; Predsednik republike s spremstvom na obisku v Kranjski gori. ^■VNZVNAZSZV^VNAZs^VN^VNAVNAAv^sAZVNZVN/s^ZVNZVNAZVNAZVNZVVVNrVNAV S s Inflacija in storilnost Med obiskom na Jesenicah se je predsednik Tito sestal tudi s tamkajšnjim političnim aktivom. V svojem govoru - potem ko so ga predstavniki Jesenic informirali o gospodarskih razmerah - se je med drugim ozrl na splošno gospodarsko stanje pri nas, zlasti pa še opozoril na probleme v zvezi z inflacijo in storilnostjo. Zaradi inflacije in povečanja cen zdaj leti precej kritike ne samo na zvezno, ampak tudi na republiško vlado, je najprej ugotovil predsednik Tito. Vendar pa po njegovem mnenju inflacija, zviševanje cen, zniževanje standarda itd. ni samo stvar centralne in republiških vlad, ampak vseh naših delovnih ljudi. Z navedbo konkretnih podatkov o letošnjih gospodarskih dosežkih je opredelil naš gospodarski trenutek v okviru mednarodne situacije. Navedel je rekordno žetev, ki bo lahko pokrila vse domače potrebe in zagotovila tudi ustrezne rezerve. Nadalje - število zaposlenih se je povečalo za 4 %, kar ni malo. Investicije pa kažejo zelo velik porast - za 41 %. Za vso Jugoslavijo so realni osebni dohodki zdaj višji za 8 %, toda življenjski stroški so medtem porastli kar za petino, to pa pomeni, da so cene močno poskočile. Vsa ta gibanja so nedvomno odraz inflacije, ki pustoši po svetu in ni mogoče, da ne bi zadela tudi nas, ker smo v izmenjavi blaga močno povezani s svetom, zlasti z zahodnim trgom. In tu se prav tako srečujejo z nenavadno visoko stopnjo inflacije in primanjkljajem v svojih bilancah. Samo zaradi podražitev nafte se je naš plačilni primanjkljaj povečal skoraj za 700 milijonov dolarjev, kar je seveda zelo velik izdatek za našo državo, je dejal predsednik Tito. Uvažamo pa kar 6 milijonov ton nafte, kar so pač nujne količine glede na celotni obseg porabe in na domače vire. Prav tako moramo uvoziti še precejšnje količine sladkorja, okrog 700 ton cementa, povečati bo treba uvoz jekla, uvažamo pa tudi še dokajšnje količine usnja, volne, aluminija itd. - vse to pa nas zelo veliko stane, kajti cene so strahovito narastle vsemu blagu na svetovnem trgu. Ta razmerja pa seveda prispevajo k inflaciji pri nas. Mislim, da smo zdaj v vsem obsegu začutili - če tako rečem - našo zanikrnost - je nadaljeval predsednik Tito. Po vojni nismo posvetili pozornosti proizvodnji lastnih surovin, po katerih bi se lahko razvijala naša domača industrija. Imamo pa veliko surovin, vendar jih malo uporabljamo. Izvozne cene teh surovin so se zdaj tudi povečale, tako da nam to nekoliko olajšuje položaj. '~ Povečanje uvoza za dvakrat bolj kot izvoza v zadnjem času, torej strahovita rast uvoza in stagnacije izvoza - to je inflacija. Povečujemo pa jo še s tem, je potem opozoril predsednik Tito, da ne varčujemo, da precej razsipavamo in da tudi še niso urejena vsa razmerja v blagovnem prometu. Zlasti je tu predsednik opozoril na nadzor nad trgovci, ki zvišujejo cene veliko bolj kot proizvajalci, ravnajo z blagom le za lastne koristi Vsa ta „dogajanja‘‘ povzročajo družbi velikansko škodo - in za zagotovitev ustrezne družbene discipline ne zadoščajo samo ukrepi vlade, na te stvari morajo paziti vsi delovni ljudje. Zdaj pospešeno gradimo in iščemo lastne surovinske vire, kar kaže, da so nas svetovne razmere vendarle spametovale. In pri vseh teh ravnanjih, je nadaljeval predsednik Tito, je torej treba upoštevati stanje v svetovnem gospodarstvu glede na inflatome krize, nerealna/ozmerja v valutah ipd. Tudi predsednik Tito je tokrat opozoril na nekaj vprašanj v zvezi s storilnostjo. Ponovno je omenil primerjavo, da naši delavci recimo v ZR Nemčiji dokaj dobro zaslužijo, več kot če bi delali v Jugoslaviji - toda tudi delajo drugače kot v Jugoslaviji Ko bi tako delali v Jugoslaviji -toda tudi pri tem gre do določene mere tudi za organizacijo dela - bi lahko ravno tako dobro zaslužili. Iz te primerjave je predsednik sklenil, da bi pač za večjo storilnost pri nas morali v podjetjih bolje organizirati delo, kar bi se nedvomno dalo doseči In tudi storilnost je skupaj z vsemi drugimi ukrepi za smotrnejše in boljše gospodarjenje zdravilo, in sredstvo v boju proti inflaciji V nedeljo pa se je na isti sklop vprašanj povrnil v svojem govoru v Pulju predsednik Z1S Džemal Bijedič. V opozorilu na vsa vprašanja v zvezi z naraščajočo inflacijo in vsemi posledicami ki jih le ta povzroča, je dejal - da nas povečanje cen in življenjskih stroškov po svojem obsegu obvezuje mnogo bolj k odločni protiinflacijski politiki. In prav gotovo bi bili naši rezultati na tem področju, v boju za gospodarsko stabilizacijo večji, če bi vsi v mejah svojih pristojnosti in odgovornosti opravili naloge, ki izhajajo iz dogovorjene politike. , ^^^VVVlA^VSA^VVVVVVVN^VVVVVVN^VVVV^evVVVr^VVV^^VVVVVVVV-VV^rvVVNrv S SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZP ISKRA Kako je poteklo prvo polletje Poslovni odbor ZP iskra je poslovne rezultate ZP Iskra v prvi polovici 1. 1974 ocenil kot zadovoljive - sprejel smernice za gospodarski plan 1975 - prevzel obveznosti, ki zadevajo izpolnitev sporazuma v zvezi z branžno organiziranostjo Iskrinih proizvodnih organizacij — mednarodno priznanje Ženevskega instituta Iskri. Poslovni odbor ZP Iskra je na svojem zasedanju 17/9-1974 obravnaval več izredno pomembnih poslovnih zadev in sprejel tudi ustrezne zaključke ter stališča, ki jih bo posredoval tudi skupščini ZP v potrditev in sklepanje. Poslovanje ZP Iskra v prvih 6 mesecih letošnjega leta je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, tako kar zadeva porast proizvodnje (120 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta), aku-mulativnosti (dobiček 176 % v primerjavi I.-VI. 1973), pa tudi OD, ki so se gibale v skladu s sprejetimi smernicami in sporazumi. PO ZP pa je z vso resnostjo opozoril na — sicer trenutno v jugoslovanskem gospodarstvu splošni problem: poslabšanje likvidnosti. Obenem je nakazal poti kako premostiti obstoječe težave: poslovati skrajno varčno, proizvajati ekonomično za potrebe trga, pospešiti izvoz in uvoz spraviti v racionalne okvire ter pridobiti dodatna obratovalna sredstva. Skratka položaj zahteva veliko poslovno disciplino ter organiziranost, kar je predpogoj za kvalitetno gospodarjenje. „Če bodo v Iskri vsi spoštovali ta načela, potem ob zaključku leta lahko pričakujemo ustrezno dobre poslovne rezultate,“ je bil splošni zaključek razprave ob prvi točki dnevnega reda. Smernice za izdelavo gospodarskega plana za 1. 1975 vsebujejo naslednje pokazatelje (v primerjavi s planirano izvršitvijo gospodarskega načrta zal. 1974): povečanje proizvodnje povečanje števila delavcev povečanje produktivnosti povečani poprečni OD povečani uvoz povečani izvoz povečan celotni dohodek povečan dobiček 25% 6% 16% 20% 17% 40% 35% 55% Idrije (nadaljevanje s 1. strani) nik najprej delovna seja Občinske skupščine, nato pa slavnostna seja, na katero so povabili nekaj članov republiške skupščine in . izvršnega sveta. Povabljeni so tudi vodilni ljudje iz vseh podjetij v občini, zastopniki sosednjih občin, zastopniki družbenopolitičnih organizacij iz Idrije in od drugod. Centralna proslava bo v Idriji, kakor smo že rekli, bo pa več lokalnih slavij na vsem idrijskem področju po večjih krajih in šolah. Za občinski praznik bo otvoritev novih delovnih in poslovnih prostorov podjetja Čipka. Žal pa ni šla gradnja otroškega vrtca po planu in predvidene otvoritve te prepotrebne ustanove še ne bo za 26. september. Ob pogovoru smo se dotaknili pomanjkanja otroškovarstvenih ustanov, ki tarejo družine zlasti ob vse-večji zaposlenosti mater in žena. Marsikatera mati bi se še rada zaposlila, pa mora ostati doma, ker ne dobi varuhov za otroke. Z otvoritvijo vrtca se bo marsikaj zboljšalo. In kaj mislite o Iskri v Idriji, smo še povprašali Pohvalili so zlasti urejen odnos celotne Iskre, tako na gospodarskem^ izobraževalnem in družbenopolitičnem področju. Seveda pa mnogo in predvsem konkretno kon-taktirajo z idrijsko Iskro. S to TOZD mnogo sodelujejo v krajevnih in občinskih vprašanjih. Pohvalili so zlasti dober odnos vodje TOZD Toneta Rakovca do občinskih zadev. Rekli so, da se preko njega Iskra vključuje v vso dejavnost občine. Poleg tega pa je ta tovarna tudi resen gospodarski či-nitelj v občini, saj je z nekaj preko tristo zaposlenimi eno večjih podjetij. Gotovo so lahko v Idriji zadovoljni z zadnjim letom in bodo ob občinskem prazniku proslavili napredek na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Kp ISKRA „Ker Združeno podjetje Iskra predvideva precejšen porast dobička v 1. 1975 bo treba del teh sredstev zavestno vložiti v dolgoročne naložbe: v domači in zunanji trg, v znanstveno raziskovalno dejavnost in v novo tehnologijo!" je bil eden izmed zaključkov razprave k tej točki. Kar zadeva stroške za dejavnost bodoče »uprave ZP“ oz. skupnih služb ZP, pa je predlog samo orientacijski, in bo definitivni predračun možno izdelati šele ob koncu leta, vendar pred definitivnim sprejemanjem gospodarskega plana zal. 1975. Poslovni odbor ZP je najprej poslušal informacijo generalnega direktorja ZP Jožeta Hujsa o izvajanju sprejete naloge o branžni organiziranosti ZP Iskra, kot tudi obrazložitev E. Vrenka o sami organizacijski presnovi ter načinu izvedbe (postopki) ter akcij, ki so za to potrebne. (Celotno gradivo predloga ter shemo bodoče organiziranosti ZP, branž in skupnih služb bomo objavili v naslednji številki časopisa Iskra). Nato je sledila razprava in zaključek, s katerim so vsi člani PO ZP dolžni vložiti vse sile in znanje za izvedbo teh organizacijskih, poslovnih, kadrovskih in ekonomskih zahtev in sprememb, takoj, ko PO ZP dobi za te svoje akcije soglasje Skupščine ZP (njeno zasedanje bo predvidoma 27/9-74) ter vseh družbenopolitičnih organizacij ZP. (Sekretariat ZK ZP Iskra je 16/9-1974 že dal svoje pozitivno mnenje k predvidenim organizacijskim in kadrovskim rešitvam, o čemer bomo bralce „lskre“ seznanili v naslednji številki Glasila). Po obravnavi na Skupščini bo stekla široka akcija v vseh kolektivih (TOZD in OZD) za izvršitev sklepov, ob sodelovanju in pomoči vseh družbenopolitičnih organizaicj ter samoupravnih in upravnih organov. Ob zaključku je direktor področja za stike z javnostjo obvestil PO ZP, da je Iskra dobila mednarodno priznanje za svoje razvojne in poslovne uspehe za čas od 1965 — 1973, ki bo Iskri svečano izročeno 7/10-1974 (O tej nagradi bo še več govora naslednjič.) I.S. ■"■»■■F*****1 , i Bremenski župan g. Hans Koschnik, ugleden predstavnik zahodnonemške socm p uj demokratske stranke je 13. septembra obiskal našo tovarno telekomuniM polo na Laborah v Kranju. Foto: F. P. _ ___ žene V Sežani prizadevno odpravljajo posledice požara Že v prejšnji številki smo poročali o požaru, ki je izbruhnil v Sprejemnikih 7. septembra v zgodnjih jutranjih urah. Da ni prišlo še do hujšega, je preprečila neverjetna požrtvovalnost članov kolektiva in gasilske čete iz Sežane. Ker so hitro gorljive snovi sproščale visoko temperaturo in ker je gost čm dim onemogočal gašenje iz neposredne bližine, je torej preostala le še možnost gašenja skozi streho, ki jo je bilo treba prej prebiti. Takoj zatem so aktivirali štab civilne zaščite in imenovali 9 komisij z ozko določenimi nalogami. Ekipe so morale iz prostorov čimprej odstraniti gotove ali deloma izgotovljene polizdelke (transformatorje in transformatorska na-vitja), da bi na ta način čimbolj omejili zastoje v proizvodnji in normalizirali razmere. V času, ko to poročamo, je del strojev že očiščen, največji del zgorelih materialov odstranjen in transport- Ob prazniku Streho je treba očistiti debelega sloja saj in jo čimprej popraviti Foto: V.B.R. Čiščenje in preizkušanje strojev, če v požaru niso izgubili uporabnosti Foto: V.B.R. na pota prosta. Montirane stroje v strojni delavnici sistematsko čistijo ter posamično preizkušajo njihovo uporabnost. V navijalnici poteka provizorična proizvodnja z že usposobljenimi stroji. Trenutno so zadovoljni z rezultati svojega truda, saj je 60% strojnega parka v strojnem delu sposobnega za poskusno obratovanje' Iz oddelka za navijanje transformatorjev pa so evakuirali tiste navijalne stroje, ki so bili manj poškodovani, ter izvršili najnujnejšo obnovo z obstoječimi rezervnimi deli. Dve izmeni na že usposobljenih strojih že delata, tretja pa je v pripravi. Trenutno je še nerešen problem lokacije in usposobitve treh hidravličnih stiskalnic ter celotne delavnice za ročno obdelovanje polizdelkov (razna vrtanja, rezanje navojev itd.).Takoj je treba poudariti, da se je večje število OZD v ZP Iskra in na občinskem področju ponudilo s svojimi uslugami za pomoč pri najnujnejših delih. Nekatera že potekajo, za nekatera pa je treba omogočiti vse . E |Pou< mat« | miši iSO-l to: potrebne pogoje za ponovno usposv tore bitev tako električnih instalacij za skeg moč in razsvetljavo kot tudi gradbena naj dela itd. nasl< V okviru občine je bila imenovani pri j posebna komisija pri IS Občinski pa < skupščine Sežana, ki je sprejela vrst0|kons ukrepov za čimhitrejšo pomoč Sp'e' vseh jemnikom. Tudi v ZP Iskra so že raZ' post pravljali o sanaciji in solidarnostni*1 sode ukrepih. San2' Vse, kar je bilo storjenega z lastnj" mi silami kolektiva Sprejemnikov pa s strani drugih OZD, bo soraznie no hitro ublažilo posledice katastrov • Za vsako ceno želijo čimhitreje usp ^ ddelke za oroizV0(J' šobiti prizadete oddelke za p''oizvo Itak njo. dob; Žal pa se najde še tudi kak p0?! tudj meznik, ki mirno gleda napore ^^jjjjkot tovarišev pri odstranjevanju škode, ne ukrene nič na lastno Pr°c las novi] pobudo in le čaka, da ga nekdo ^cesu dolži tudi za najmanjšo malenkosti/ y drugi strani pa se je pokazala breztnoL^ (Nadaljevanje na 3.stran))vpra; ■■■•■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■•■■■••••■■■■■■■■i Za trdno življenjsko raven i STALIŠČA IN MNENJA Z DVEH SESTANKOV V ZVEZNI KONFERENCI SZDL' ‘ RAST ŽIVLJENJSKE RAVNI JE BISTVENI SESTAVNI DEL NAŠE STABlLlZA CIJSKE POLITIKE BEOGRAD, 13. sept. (Tanjug) - Na sestanku predstavnikov republiških in pokrajin stih konferenc SZDL in družbenopolitičnih organizacij in organov v federaciji ter n seji sekretariata zvezne konference SZDLJ, ki sta bila te dni, so razpravljali o dosedaOJ aktivnosti socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravinn organov pri uresničevanju družbeno-gospodarske politike na področju življenjski, standarda. Posebno pozornost so posvetili ukrepom, s katerimi naj bi zaščitili stanuj delavcev in drugih občanov po podražitvi osnovnih živil. . Iz sekretariata zvezne konference SZDLJ so danes poslali sporočilo, v katerem ■ navedena naslednja stališča in mnenja z obeh sestankov: 1. sestavni del politike stabilizacije je rast življenjskega standarda v skladh povečanjem dohodka in produktivnosti dela. Dinamična rast gospodarske dejavnosti) trden temelj za bolj dosledno uresničevanje takšne orientacije. Naglo zviševanj stroškov v preteklem obdobju pa je v letu 1974 neugodno vplivalo na življenj8 standard prebivalstva, zlasti delavcev in družin z nizkimi dohodki. Nedavna podraži osnovnih živih ti je bila gospodarsko nujna, je skupaj s korekcijami drugih cen vpliv ^ na zvišanje življenjskih stroškov in poslabšala standard nekaterih občanov. ^ socialistični zvezi so bili mnenja, da se je treba hkrati s sprejemanjem ukrepov spremembe cen lotiti konkretnih akcij, da bi zagotovili trden življenjski standard K bistveno komponento celotne stabilizacijske politike. ^ 2. Družbene akcije, ki smo se jih v tej smeri lotili julija in avgusta na pobudo sindikatov in drugih forumov v republikah, pokrajinah in občinah v samoupravnih skupnostih zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in v skiipn°8 za zaposlovanje (zvišanje minimalnih osebnih dohodkov, pokojnin, otroških dok ’ denarnih nadomestil, socialne pomoči in drugega), so omilile negativen učinek v*8 .___• ___ l , _ ... ..ctaVČ V stopnje inflacije, zlasti tam, kjer so te akcije uresničevali po zamisli nove ustave ^ razpoloženje delavcev sklepov X. kongresa ZKJ. Akcije so ugodno vplivale na ,________________---------- , občanov, ki so jih sprejeli kot nujno potrebno družbeno intervencijo. 9 upravičeno poudarjajo, da je potrebna širša, trajna in uskladena občedružb . poudarjajo, da je potrebna širša, trajna m usKiaaena ooucu>---dejavnost da bi z bolj uspešnim gospodarjenjem, povečanjem dohodka, z dolgoročni ukrepi gospodarskega sistema in tekoče politike zagotovili stabilno rast življenjsk ^ dela te( standarda nasploh, odvisno od gibanja dohodka in produktivnosti ueia — g dolgoročnih osnovah. Opustiti moramo »zaščitništvo" pri vprašanjih življenj8*^ standarda in administrativne metode pri reševanju teh vprašanj ter se bojevati, <* sami delavci v združenem delu odločali o celotnem dohodku. / ^ 3. Dejavnost pri uresničevanju politike življenjskega standarda kot ^ stabilizacijske politike je bila pomembna, a ne povsod usklajena. V TOZD te aktiv^j, niso dovolj povezovali z nadaljnjim razvojem samoupravnih odnosov na usta ^ načelih, z objektivnim vrednotenjem dela in deleža po kvaliteti in kvin opravljenega dela in uvajanju bolj stimulativnih odnosov pri delitvi osebnih doho kot pogoja za povečanje dohodkov in odpravljanje nizkih plač. V več temeljnih organizacijah združenega dela opažamo, da sredstva za delavcev z nižjimi plačami zagotavljajo zgolj s prerazdeljevanjem mase dohodkov in z linearnimi korekcijami, kar vodi do uravnilovke, destimulira ustvaraeiu. večjega dohodka in premalo spodbuja nosilce proizvodnje k bolj produktivnemu 4. V nadaljnjem prizadevanju za uveljavljanje politike življenjskega standarda jv | ^ imeti pred očmi obveznost vseh družbenih faktorjev, da se dosledno zavzema) ^ uresničevanje stabilizacijske politike in protiinflacijskem programu v celoti. v sklopu so posebno važne tele smernice dejavnosti: j^li hitrejše in doslednejše usposabljanje TOZD, preosnovanje družbenogospodai^ | ustavnih načel zreducirali samo na formalne spremembe; po - doslednejše izvajanje sprejete politike dohodka m delitve osebnih dohodk^^ 5 kvantiteti in kvaliteti dela ter nujne korekture sedanjih družbenih dogov • samoupravnih sporazumov in pravilnikov, tako da bi z njihovo izpopolnitvijo ! ustave zagotovili, da bodo dajali spodbudo za večje delovne rezultate, poslovne u r Številka 34 - 21. september 1974 provizorična proizvodnja že spet teče na usposobljenih strojih. Foto: V.B.R. dohodek - boj proti uravnilovki kot trajna naloga temeljnih organizacij združenega <*’-’ ^ vseh drugih subjektov v gospodarjenju z določanjem in uresničevanjem meril** je hitrejše naraščanje dohodka in produktivnosti dela najučinkovitejše sred s zatiranje inflacije, stabilizacijo gospodarskih tokov in uresničevanje P° življenjskega standarda; stal tež: eihi dru Pto tis« slcu naj doj del zaš cilj staj Pol bisi tisk ■n ti Ura jug svo skr Pot otg od, ob« dre Ure tet; obi «o za« zd« skt ek, ko: tav 1» Pr« ak, Položaj Iskra—EMO Celje v ZP ■ Pred dnevi smo se ponovno odpra-™i v Celje, v tovarno Iskra EMO. Med drugim smo se sešli tudi z direktorjem tega kolektiva, Mirom Jančigajem in I mu zastavili več vprašanj. Ves čas našega pogovora je bila prisotna misel 0 nujnosti branžne organiziranosti združenega podjetja. V zvezi s tem naj Povemo, da je EMO tako že organiziran in bo imel verjetno pri novi reorganizaciji najmanj težav, če lahko sploh govorimo o težavah. Direktor Jančigaj je na naša vpra-.anJJ vljudno odgovoril, opozoril pa Je> da bi še raje odgovarjal čez nekaj | mesecev, ko bomo dokončno organi->dJ p* ^S*cro P° branžnem principu. ...» , [vo vprašanje se je nanašalo na Položaj celjskega kolektiva v združenem podjetju Iskra. |* Direktor EMO je v zvezi s tem ' Podaril, daje razvoj o priključitvi dal I materialno bazo za kvalitetno raz-J^pje o prihodnosti EMO. Dalje za sle možnosti za izvajanje sanacij-„ e8a Programa, katerega realizacija n*11 bJ ?)'*a realna gmotna osnova za 'Jon •'i6 *ta*® npr. urejevanje proizvodnega s«10,, ®e8a. in predvsem uveljavljanja p^cesu investicij v proizvodnem pro- . celotnem kompleksu vprašanj r-niivn’3®1!6. se je izkristaliziralo osnovno asanje^kaj je glavni program EMO in kje so smeri nadaljnjega razvoja. Izdelali so uvodne tržne raziskave, proučili tehnične možnosti proizvodnje posameznih že uveljavljenih proizvodnih programov, ocenili kakovostno raven izdelkov ipd. Odločili so se za pet osnovnih smeri: - kemijsko področje; razvoj in proizvodnja frit in tehnologija emajliranja — proizvodnja posode kot predstavnik področja izrazite široke potrošnje, ki v svojem spektru s primernim neprekinjenim razvojem v oblikah, izvedbah in z neprestanim dopolnjevanjem tehnološkega procesa lahko tudi v daljši perspektivi predstavlja stabilen, tržno vedno aktualen proizvodni program Glavni direktor Iskra Miro Jančigaj. EMO Celje - — področje ogrevanja in klimatizacije, ki je že v današnjem proizvodnem programu zastopano s proizvodnjo peči za individualno ogrevanje; kotli in radiatorji za centralno ogre- vanje. ■■■■■■■■■■■■■i Za trdno življenjsko raven | s. ~ Prebroditev in odpravljanje glavnih vzrokov inflacije z zaostritvijo boja za * unost stroškov poslovanja in cen, tako da bi predvsem na tej podlagi premagali ; ave v gospodarjenju, ne pa z dušenjem vplivov inflacije ali samo s prerazdelitvijo in ; miSljo; : ^' intenzivnejša akcija varčevanja in maksimalno izkoriščanje vseh rezerv v TOZD in 5 pto°lfl samoupravnih skupnostih. V ta namen je treba dopolniti stabilizacijske j n;_8rame m programe varčevanja oziroma sestaviti takšne programe povsod, kjer jih še : 80 sprejeli; sprejetje ekonomskih ukrepov v združenem delu in družbenopolitičnih j lam n0S-tih, <*a bi odpravili vzroke inflacije in preprečili verižno zviševanje cen. V ta ; (j0 en i,e treba proučiti sedanji sistem cen in vpeljati odgovornost za uresničevanje ; (jeja°Vorjene politike cen. Pri vsem tem je nujno treba zagotoviti udeležbo in odločanje : ^ cev v združenem delu, zlasti pri sprejemanju sklepov o zvišanju cen: tašč t S*edno uresničevanje že sprejetih družbenih dogovorov o ukrepih na področju S cilj ji6 *'vtienjskega standarda, tako da bi premagali razne odpore in tendence, katerih ^ > da se dogovorjena politika ne bi uresničevala; starid i^cpukijevanje samoupravno določenega mehanizma zaščite življenjskega Polivv^3 Posameznih kategorij prebivalstva kot elementa planiranja in ekonomske bistve ’• bi trajno deloval, zlasti kadar pride do podražitve proizvodov in storitev, ki _ ne'e vplivajo na stabilno naraščanje življenjskega standarda prebivalstva; U$ltla. Ovijanje skupne porabe z določanjem meril za njeno delitev na podlagi inteJ611.'*1 Programov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih Utav ^ib skupnosti ter premoščanje rešitev, ki tudi na to področje vnašajo logiko _ u°vke, ne meneč se za napore solidarnosti in vzajemnosti; jug0 |SPrejemanje ekonomskih in drugih ukrepov za dosledno uresničevanje enotnosti svob °Vanskega trga (zatiranje monopolov, tendence po zapiranju trga, zagotovitev slditi dogovor o mejah, do katerih je mogoče obremeniti gospodarstvo in ižogtijr s Pusameznimi prispevki, ter preprečevati poskuse, da bi se tej obveznosti 2agoto ’. teko da bodo sedanje oblike zajemanja dohodka zamenjale nove, hkrati pa ždrujeV|b’ da bo konstituiranje vseh obveznosti iz dohodka temeljilo na sklepih skupnone?a dela. V drugem polletju tega leta naj bi družbenopolitične in ekon„ S*' zagolovile, da bodo zakonske obveznosti ostale v" okvirih, pred politiko; kot bi PoP°lnjevanje socialne politike v njeni celoti in programov socialnega razvoja lavnem tVcne komponente politike življenjskega standarda in razvojne politike na vseh I975. ’ V 0*CV*IU zasnove dolgoročnega razvoja in priprave ekonomske politike za leto ptera(fSestransko proučevanje in pregled nad izpolnjevanjem dogovorjenih stališč o akcije ,aniu družbeno neupravičenih socialnih razlik ter uvajanje učinkovite družbene _ a‘a zatiranje teh razlik; ; dov^j.a lza o izpolnjevanju nalog na področju stanovanjske politike in politike zapo- j Podto,a bot posebno važnih komponent življenjskega standarda, tako da bi na teh • - r.J" sPrejeli nadaljnje družbene akcije in ukrepe; Pt>VeZu. prava o skupni politiki dolgoročnega razvoja države naj poteka vzporedno in se • VJ z vprašanji dolgoročnega razvoja življenjskega standarda; a^ni, vezn, konferenci SZDLJ naj se organizira razgovor zainteresiranih dejavnikov o • "'tvc 1 družbenega dogovora o politiki cen in družbenega dogovora o meji obrcmc- ; bi 1, °dka gospodarstva in osebnih dohodkov kakor tudi o odgovornosti tistih, ki ; S0cJjU Uresničili. Utesniftiina zveza bo z družbenoekonomskega in političnega vidika redno spremlja- • ,ariib s evanje politike življenjskega standarda in usmerjala dejavnost vseh organizi- • 89 2l(j j 0uPravnih socialističnih sil po poti doslednejšega izvajanja sklepov X. kongre- 5 smernic politike družbenoekonomskega razvoja na tem področju. interesne v' okvirih, predvidenih z Vsi ti uvedeni proizvodni procesi vsak sam za sebe nima tako izrazite vrednosti, kot jo imajo v kompleksni programdci usmerjenosti, ki jo tej že uvedeni osnovni programi omogočajo. - Sanitarne tehnike; izhajajoč iz proizvodnje kopalnih kadi, straniščnih izplakovalnikov, pomivalnih omaric ima to področje v primerjavi s svetovnim razvojem in potrebami trga izrazite komparativne prednosti. - Področje transporta, ki izhaja iz danes osvojenih proizvodnih procesov proizvodnje koles in ostalih vlečenih delov za TAM in proizvodnjo kontejnerjev ter ostale zahtevne transportne opreme in zahtevne transportne embalaže. Dnevni tisk je pred nekaj meseci zapisal, da v EMO niso najbolj zadovoljni s položajem, ki ga imajo v Iskri. Tov. Jančigaj je poudaril, da to pisanje ni bilo najbolj korektno. Dejal je, da je Silo v razpravi, ki je bila povzeta v kratki notici, jasno razloženo, na katerem področju v EMO niso dočakali pričakovanja. Po mnenju direktorja je bilo to področje kreiranja proizvodnega programa, vse pa se je zdaj že uredilo in poteka to delo popolnoma normalno. Glede združevalnega procesa med Iskro in Gorenjem je naš sogovornik dejal, da bo ta združitev pospešila proces aktivnega usklajevanja proizvodnih programov ter izrazil »pranje, da ne samo deklarativno, ampak tudi dejansko. S tem tudi vzpodbudno deluje na vključevanje intelektualnih sposobnosti v eni in drugi organizaciji. V tej sestavljeni organizaciji združenega dela bo že zaradi povsem usklajenega koncepta programa proizvodnje EMO v odnosu do Iskre in zaradi lokalne bližine z Gorenjem bo celjski kolektiv s svojim programom trdno in objektivno pogojeno prisoten kot nosilec razvoja enega dela proizvodnega programa. Pogovarjali smo se tudi o letošnjih poslovnih uspehih te velike delovne organizacije. Sama proizvodna realizacija je bila v primerjavi z lanskim letom boljša, ocene perspektive do konca leta pa dajejo možnosti, da bo EMO zaključil to poslovno leto uspešno. Nekaj težav imajo pri izvozu in to predvsem zaradi problemov na italijanskem trgu, ki pa jih bodo morali kompenzirati z izvozom v druge države. Kot zadnje vprašanje smo Miru Jančigaju zastavili o TOZD kontejnerji. Dejal je, da je položaj v okviru tega oddelka prišel tako daleč, da se pogodbeno vidi dejanska rešitev, ki pa bo rezultate pokazala šele prihodnje leto. Delo v tej TOZD se je začelo normalno odvijati in bodo že letos izdelali najmanj 300 kontejnerjev. D Glavni direktor IEZE - Vladimir Klavs govori na posvetovanju. 0 sodobnih anorganskih materialih V začetku septembra je bilo v Ljubljani posvetovanje, posvečeno pretežno sodobnim keramičnim materialom. Posvetovanja se je udeležilo preko 70 strokovnjakov iz cele države. Med udeleženci smo videli tudi več kolegov, ki se ukvarjajo s keramiko v elektroniki. Temu področju je bila llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Naš PPC vseljiv Te dni je posebna komisija opravila tehnični pregled Iskrine poslovne stavbe na Trgu revolucije v Ljubljani. Trinajstčlanska komisija je izredno pohvalno ocenila opravljeno delo. Razumljivo je, daje našla med tisoč in tisoč podrobnostmi tudi nekaj pomanjkljivosti, oziroma napak, ki pa so jih posebne skupine izvajalcev že odstranile. Ob tem naj zapišemo, kdo je gradil in opremil Iskrino poslovno hišo. Izvajalec gradbenih del je bilo GP Tehnika, izvajalca instalacijskih del sta bila IMP Ljubljana in Iskra Commerce za šibko toč ni del, izvajalca domače opreme kamniški Stol in ljubljanski Igo, izvajalci uvožene opreme pa so bili Karl Weiss, Italia, Striiver, Isel StutV .gart in Strat Wien. Iskrina stolpnica je tako vseljiva. Ob tem naj zapišemo, daje z njo naše veliko Združeno podjetje pridobilo še en nov objekt med mnogimi, ki jih je Iskra že zgradila ali pa jih še gradi. Za novo poslovno hišo lahko rečemo, da je izredno lepa in funkcionalna, hkrati pa tudi skromna. V njej KONGRESNO GRADIVO V ROKAH DELAVCEV Pred nedavnim je bila v Ljubljani razširjena plenarna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovehije. Seji je bilo že pred tem namenjeno pomembno mesto v pripravah na 8. kongres ZSS, Id bo oktobra v Celju. Najprej je morala dati odgovor na vprašanje, ali je gradivo za kongres dovolj prečiščeno in izpopolnjeno, d a,lahko gre v javno razpravo. Drugi korak je logična posledica prvega: plenum je sprejel soglasen sklep, da lahko gredo osnutki 17 sklepov - po dolgotrajnih razpravah je bilo prvotno število nekoliko skrčeno - v plebiscitarno presojo v osnovne celice sindikatov. Mimo lahko rečemo, da se je kongresno gradivo naposled znašlo v rokah delavcev, ki bodo odločili, ali sklepi res izražajo njihova osnovna življenjska, delovna in samoupravljavska hotenja ali ne. Če bo sklep sprejelo več kot dve tretjini vseh osnovnih organizacij slovenskih sindikatov, bo imel kongres pravico, da jih svečano razglasi. Na plenarni seji, ki jo je vodila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak, so sprejeli statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, pregledali in ocenili poročilo republiškega sveta za 8. kongres ZSS, opravili še zadnjo korekcijo osnutkov sklepov 8. kongresa in sprejeli odlok o delegatski sestavi in načinu izvolitve novega republiškega sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Slovenije. posvečena tudi večja skupina predavanj, ki so sprožila živahno razpravo. Posvetovanje sta pripravila institut J. Stefan in fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Med pokrovitelji posvetovanja je bila tudi ISKRA-IEZE, katere TOZDI že vrsto let uspešno sodelujejo z odsekom za keramiko instituta J. Stefan. Na svečani otvoritvi posvetovanja je udeležence in goste pozdravil tudi glavni direktor IEZE ing. Vladimir Klavs, kije poudaril pomen sodobnih keramičnih materialov pri izdelavi elementov in vezij v elektroniki. Povedal je, da strokovnjaki več TOZD IEZE, ki proizvajajo kondenzatorje, upore, ferite in druge elemente na osnovi keramike, z velikim zanimanjem spremljajo razvoj na tem področju in skupno s kolegi iz instituta in univerze razvijajo nove postopke in izdelke. Posvetovanja se je udeležila tudi vrsta strokovnjakov iz ISKRE. Gradivo posvetovanja (31 referatov) je organizator izdal v knjigi pod naslovom „Moderni anorganski materiali". ni nobenih nepotrebnih dragih stvari, *^)a naj bodo to oprema ali okraski, temveč seje investitor trudil, in to mu je tudi uspelo, da je novi objekt okusno, sodobno in hkrati skromno opremljen. Pri graditvi je Iskra Commerce pazil na vsak dinar, zato je PPC stal dosti manj kot pa bi lahko. Lad Sestanek Kluba štipendistov V torek, 10. 9., je bil prvi sestanek Kluba štipendistov Iskre v tem šolskem letu. V počitnicah se je nabralo toliko problemov, da se je moral klub sestati predčasno. Polna udeležba priča o zavzetosti članov 10 do dela, ki so ga sprejeli. Kot prva točka smo obravnavali finančno stanje. Dolgovi za jezikovne tečaje nas tarejo v tolikšni meri, daje ostala dejavnost malone zamrla. Upamo, da bomo dobili obljubljena sredstva, saj predstavljajo jezikovni tečaji izobraževalno dejavnost. Le ti pomenijo dodatno izobraževanje štipendistov. Spregovorili smo tudi o finančnem planu za naslednje šolsko leto. Dejavnosti, ki so nam prinašale uspeh, bomo letos razširili in jim namenili večja sredstva. Tu imamo v mislih jezikovne tečaje in ekskurzije. (Nadaljevanje na 4.strani) V Sežani (Nadaljevanje z 2.strani) na požrtvovalnost večine članov kolektiva, ki je privedla celo do popolne izčrpanosti nekaterih izmed njih, tako da so jih odpeljali v bolnišnico. Torej, ponovno seje pokazalo, kaj vse bo še treba ukreniti v pogledu družbene Vzgoje našega samouprav-Ijalca. Hkrati pa naj nam bo v vzgled in pobudo tovariška in nesebična pomoč vseh, ki se v odločilnih trenutkih niso spraševali, kaj je naše in kaj je vaše. V.B.R. ISKRA - EMO Celje - iz tovarne posode. ISKRA Številka 34 — 21. september 1974' Kaj obeta izvoz? Z našega razstavnega prostora na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Iskra na sejemskih prireditvah Sodelovanje ZP Iskra na večjih sejemskih prireditvah v Jugoslaviji lahko ocenimo kot izredno uspešno. Naše podjetje razstavlja svoje izdelke že od vsega začetka. Mirne duše lahko zapišemo, da prednjači v tovrstnem sodelovanju na domačem trgu, hkrati pa uspešno prikazuje tudi svoje izdelke z okusnimi aranžmaji, za kar smo dobili že več priznanj. Sejmov takoj po vojni ni bilo veliko. Predvsem je bila osrednja takšna prireditev Zagrebški mednarodni velesejem - letošnjega jesenskega so odprli minuli teden. Prva leta te najmočnejše razstavne prireditve v naši državi je imela Iskra lastni paviljon, zatem pa je razstavljala v različnih dvoranah, skupaj z domačimi proizvajalci. Iskrin proizvodni program se iz leta v leto širi, tako da bi morali tudi od prireditve do prireditve imeti več razstavnih prostorov. Seveda je to povezano z visokimi stroški, za katere pa se ne moremo pohvaliti, da imamo vsi v Iskri dosti razumevanja. Za ta sejemski denar je največ razumevanja med samimi komercialisti, nekatera podjetja pa pozabljajo na pomen teh prireditev, tako na komercialnem kot informativnem področju. Še na nekaj ne bi smeli pozabiti in to je, da je na sejmih pogosto slišati dosti pametnih predlogov pa tudi pripomb, vse to pa nam gotovo koristi pri oblikovanju, razvijanju in izboljšavah naših izdelkov. Iskra pa ni samo stalni razstavljalec izdelkov na večjih sejmih, temveč je šla precej naprej kot druge sorodne organizacije na domačem trgu. Ker pač naše podjetje vidi, da so takšne množične razstave izredno koristne za povečanje proizvodnje in za razširitev asortimana, se je odločilo za številne specializirane razstave. Takšne razstave je Iskra organizirala v okviru sejemskih ustanov, nekaj pa tudi čisto individualno. S priložnostnimi razstavami smo začeli leta 1966, in to s specializiranimi razstavami - enkrat široke potrošnje, drugič profesionalne tehnike, tretjič raznih elementov, aparatov, kot sta stikalna in merilna tehnika, elementov za avtomatiko, relejev itd. Te občasne razstave smo imeli predvsem v nesejemskih mestih kot so To je kratek pogled na sejemsko udejstvovanje Iskre, omeniti pa moramo še, da smo imeli v prejšnjih letih tako imenovane tedne Iskre. Te tedne smo morali prekiniti in to predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Strokovnjaki v Iskri ugotavljajo, takšno pa je tudi mnenje poslovnih partnerjev, da bi morali nadaljevati s tedni Iskre, saj so bili nadvse uspešni za reklamiranje naših izdelkov. Direktor Simon Primožič je med našim pogovorm opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti pri sodelovanju Iskre na sejmih. Predvsem gre za nerazumevanje nekaterih proizvodnih organizacij v zvezi s financiranjem takšnih prireditev. Na drugo mesto je postavil problem, da na naših sejmih pogrešamo udeležbo Iskrinih strokovnjakov iz neposredne proizvodnje, na tretjem mestu pa dejstvo, da sejmov ne smemo zanemariti predvsem ne zaradi vse večje konkurence na domačem trgu. Omenil je tudi neljube primere, ko smo na različnih sejmih prikazovali številne novosti, jih obljubljali kupcu, i redno proizvodnjo pa smo včasih Odlašali tudi po več let. Lad Z jesenjo in koncem leta se bliža čas, ko se tudi prodaja na tujih trgih vzpne v vrhunec — ta pa največkrat odloča, ali bomo izpolnili zastavljene naloge. Ob polovici leta so podatki o opravljenem izvozu kazali ugodno podobo; 44-odstotna izpolnitev letnega načrta, za 51 % več izvoza kot ob istem času lani, precej enakomerno izpolnjevanje načrta po tovarnah, ki največ izvažajo. Podatki so nadaljevanje dolgoletnega trenda, sajlskrin izvoz že poldrugo destletje raste vsako leto za okrog 40 % in se je v zadnjih destih letih povečal kar 253-krat. To je seveda velik uspeh, ki se mu naši partnerji in tekmeci v tujini čudijo mnogo bolj, kot mi sami. Skratka: če je šlo še vsako leto doslej, pojde tudi letos - kot vselej ob složnem naporu vseh, ki tvorimo Člene v verigi prodaje Iskrinih izdelkov na tuje, od razvoja preko proizvodnje in prodaje do financ. Po veljavnem in se zamude pri dobavah iz meseca v mesec množijo prav sedaj, ko kupci zaradi nižje konjunkture pričakujejo in zahtevajo nasprotno S tem pa smo že pri drugem pomembnejšem delu vplivov, ki lahko resneje ogrozijo uspešnost izvoza v naslednjih mesecih. Ti vplivi, čeprav deloma pogojeni z dogajanji v svetu, prihajajo iz naše države in gospodarstva. Med njimi so na prvem mestu tisti, ki ogrožajo redno proizvodnjo ^ redne dobave tujih kupcev. Poglavitno je seveda pomanjkanje likvidnih dinarskih sredstev za nemoteno opravljanje uvoza tistih materialov in sestavnm delov, brez katerih ni proizvodnje ne za izvoz in ne za domači trg. Na drugem mestu pa je dejstvo.s katerim se že dolgo nismo srečavali in se v Jugoslaviji, tako življenjsko odvisni od vključevanja v mednarodn I tržišče in delitev dela, tudi nikdar ne bi smeli: nekatereIslaine tovarne menda prvič v petnajstih letih marši- dogovorjenem načrtu naj bi letos izvo- kje odvračajo od izvoza, ker jim tako žili 48,5 milijona dolarjev blaga in sto- kaže gospodarski račun, zlasti tisti na ritev. Dobra polovica te naloge, dob- kratki rok rih 27 milijonov, odpade na drugo konjunktura na jugoslo- vanskem trgu je očitno nenormalna polletje. Izgledi pa niso najboljši. Ker gre v in zato ni prav nič razveseljivo dej izvoz več kot 20 % Iskrine proizvodnje, se moramo ob njih zamisliti. m in yiav m v- »i : stvo, da so Iskrina skladišča prav seč j Na nadaljnji potek izvoza bo vplival dokaj zapleten in nepregleden splet vplivov - domačih in tujih. Iz meseca v mesec postaja vse bolj jasno, da se položaj na mnogih zahodnih tržiščih in za mnoge izmed Iskrinih izdelkov nekoliko poslabšuje; to velja predvsem za celotno področje zabavne elektronike in bele tehnike, ki absorbira izdaten delež izvoza elektronskih in elektromehan skih sestavnih delov in podsestavov. Dokaj močno so nas na primer prizadele letošnje omejitve izvoza v Italijo. To zniževanje konjunkture bi bilo komaj zaskrbljujoče, če si Iskra predvsem s težavami pri pravočasnih dobavah marsikje, ne bi ustvarila ne najboljšega ugleda pri kupcih. Povrh pa tako prazna, kot že dolgo ne, kaJ. prodaja gre, da nikoli tega. Tak konjunkturi kajpak botruje Pre* merna inflacija. Vsekakor pa se več znova dogaja, da prodajamo doma kupcem na račun inozemskih, da ^ zamude pri dobavah za izvoz mnog krat večje, kot za domače tržišče. Ob slabi likvidnosti v državi ij-izvoz kajpak dobrodošel že zfv0-ja ...—, tega, ker zagotavlja mnogo mdn®) Iskrinega plačila, kot pa prodaja domačim kujf romehan- cem. To pa samo po sebi še ni dovoj- Izračuni Iskrinih tovarn kažejo, rastejo cene materialov - domačih še bolj uvoženih — za proizvodnj nasploh hitreje, kot pa uspevamo ts šati cene pri tujih kupcih, v času, , je konjunktura nizka in blaga na trg" dovolj. Zlasti pri izdelkih, kjer jc lastni ceni delež materiala večji, k° Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Split in delež dela, se je vzpodbuda tovarnam^ naj izvažajo, marsikje spremenila čisto nasprotje. Ne nazadnje nn : svoj vpliv tudi — po našem mišljenj ’ Sestanek Kluba štipendistov (Nadaljevanje s 3.strani) Kot tretja točka je sledila informacija o samoupravnem sporazumu o štipendiranju. Štipendisti, ki so podpisali stare pogodbe, imajo možnost dobiti štipendij* po starih lestvicah. To je vsekakor smiselno, saj so ti štipendisti podpisali stare pogodbe. To izgleda lepo in prav, če ne bi bilo še enega vprašanja. Štipendije po starem dogovoru zamrznejo in jih ne bodo poviševali, ker bo komisija, ki je za to pristojna, razpuščena. To pomeni, da bodo študentje, ki se odločajo za staro štipendijo, dobivali štipendije iz šolskega leta 1973/74. Vsi pa vemo, za koliko so se podražili osnovni življenjski stroški! Enotno mnenje je veljalo tudi misli, da se odbor ne strinja v celoti s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Prav tako ne more biti pobudnik, ali nosilec kakšne večine štipendistov. Sledila je ugotovitev, da nam je prav samoupravni sporazum pobral mnogo časa in to je tudi razlog, da so ostale dejavnosti slabše uspevale. Kot zadnje je Ludvik Dejak podal načrt ekskurzij v nadaljnjem delovanju. Poudarek je predvsem na ogledu tovarn, ki jih še nismo videli. Prav tako je letos ponovno v programu ogled tovarne Gorenje. Naslednji sestanek bo v začetku oktobra in bo namenjen pripravi skupščine. -SG - Reka. Tja smo vedno vabili predstav nike industrije in strokovnjake, predvsem projektante, da so se seznanili z našimi izdelki. Iskrini strokovnjaki so stremeli za tem, da te specializirane razstave ne bi bile le suhoparen prikaz naše proizvodnje, zato so povsod organizirali tudi predavanja in posvetovanja, pa najsi bo s potrošniki ali strokovnjaki. Direktor temeljne organizacije pri Iskra Commerce Simon Primožič je v zvezi s tem poudaril, da so te razstave dokazale njihovo upravičenost, saj so imele veliko večji učinek in boljše rezultate, kot pa razstave na večjih sejemskih prireditvah, kot sta npr. v Zagrebu in v Beogradu, le sejem elektronike v Ljubljani je izjema. Ta sejem na Gospodarskem razstavišču - letošnji bo oktobra - je za Iskro tako rekoč najbolj elitni sejem in ga lahko gotovo damo na prvo mesto po pomembnosti. Sejem elektronike pokaže Iskro v pravi luči, pokaže njen razvoj, njen napredek in dosežke, ki sojih Iskrini delavci dosegli v vseh teh letih obstoja. Iskra v Južni Ameriki V BRAZILIJI , VENEZUELI IN DELEŽE V NOVE TOVARNE EKVADORJU BO VLAGALA „Delo“ je 14. t.m. objavilo prispevek dopisnika Lada Stružnika, katerega smo v celoti ponatisnili v našem listu. KRANJ, 13. sept. - Iskrina tovarna Elektromehanike bo skupaj z domačimi partnerji v Braziliji, Venezueli in Ekvadorju ustanovila mešane družbe za proizvodnjo in prodajo izdelkov; S tem se bo vključila v razvoj gospodarstva Južne Amerike in osvojila del prostranega trga za prodajo svojih proizvodov. V Braziliji bodo ustanovili mešano družbo Christian Iskra, ki bo izdelovala in prodajala telefonske aparate, centrale in drugo opremo telefonske tehnike. V Ekvadorju bodo zgradili tovarno električnega ročnega orodja, firma Afericon v Venezueli pa se bo ukvaijala s proizvodnjo in prodajo števcev. Vsem trem mešanim družbam bo Iskra odstopila licenco in tako imenovani know-how oziroma vso dokumentacijo, ki je potrebna za proizvodnjo in njen razvoj, za kar bo dobila kot odškodnino del vrednosti proizvodnje. V nove tovarne bo vložila tudi svoj kapital in zanj dobivala del dobička. svuj vpliv iuui — p v naa^iu mnogokrat povedanem in dokumej1 ranem vsem pristojnim - ob zače leta odpravljena direktna vezava na izvoz. Tudi to izvoza kajpak spodbuja. sicd ta Mnogi izmed teh pojavov so ^ očitno kratkotrajni, vendar praV „ čas toliko močni, da lahko bistv vplivajo na izvoz Iskre do konca ^ - za seboj pa lahko pustijo tudi Pj\^ dice, ki jih bomo pri prodaji na tržiščih čutili še vrsto let. Delavski svet Elektromehanike je dal na današnji seji soglasje k tem načrtom. Ko bodo dobili še dovoljenje zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, bodo sklenili pogodbe in vplačali deleže ter pristopili k izgradnji tovarn in organiziranju proizvodnje. O vsem tem bo treba v Iskri misliti inustrezno ukrepati. Izvoz J . Iskro življenjska nujnost in eden nil ŠfiO5’ bistvenejših pogojev za rast, uspe- ^ in varnost v naslednjih letih. K^. mu grozi zastoj, pa čeprav samo sen, je to razlog za resno zaskr ^ nost. - ISKRA Številka 34 21. september 1974 Tak je bil (posebej) razstavni prostor Iskre—EMO Celje. ISKRA - TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA, Šmartinska 28 objavlja prosta delovna mesta: 1. KOVINOSTRUGARJA v obratu vzdrževanja - Ljubljana 2. MIZARJA v obratu vzdrževanja — Ljubljana 3. OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA v obratu Šentvid pri Stični 4. 10 DELAVK V BATERIJSKI PROIZVODNJI v obratu Šentvid pri Stični Pogoji za zasedbo delovnih mest so: i Pod tč. 1. KV - kovinostrugar in 2 leti delovnih izkušenj, od tega ^ leto na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poizkusno delo traja meseca. 2. KV - mizar in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovn mestih. Poizkusno delo traja 2 meseca. . 3 3. KV - strojni ključavničar s spoznavanjem strugarskih opravil 1 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto na enakem ali podobnem delovn mestu. Poizkusno delo traja 2 meseca. 4. NK - delavka. Poizkusno delo traja 1 mesec. 0. Če želite postati naš sodelavec, vas prosimo, da čimprej pošljete v” nudbo na naš naslov v splošno kadrovski sektor. Prijave sprejemamo do vključno 23. septembra 1974. v >ci !jO ko v av tu, ar- sti, in aro iar- Sl ;,s ;kO no I ne se rsi-iko na slo- daj ajti :šni ko- Ino ;im so ig0- je )ljo ejša up- olj. , i in Injo zvi-, k° trgu ie v kot aru. a v ima njU' uti-:tkU oz3 ne jcet r ta en° leta )sle' ujil1 raz e z« nar no5' ačz bije- A Srečanje mladih Iskre v Bovcu GOVOR MARKA RAKUSČKA Drage mladinke in mladinci, dragi gostje, dragi udeleženci prvega mladinskega srečanja Iskre in Gorenja) Dovolite mi, da iskreno pozdravim vse, ki ste se danes zbrali na tem prvem srečanju. Še posebej pozdravljamo mlade iz Iskre v Sežani in jim želimo, da bi kar najhitreje ublažili posledice velike katastrofe, ki jih je pred kratkim prizadela. Dobrodošlico vam poklanjajo prireditelji tega srečanja: to je konferenca mladih delavcev Iskre — Avtoelektrike iz Nove Gorice, mladi iz naše TOZD -tovarna vžigalnih tuljav in druge opreme v Bovcu ter koordinacijska konferenca ZM ZP Iskra in Gorenje. Z zdmžitvijo Gorenja z Iskro smo tudi mladi veliko pridobili in prav to je bil povod, da smo se danes zbrali tukaj, kjer bomo utrdili prijateljske vezi, sklenili nova poznanstva, izmenjali si bomo izkušnje, predvsem pa, na se bomo tu imeli kar najlepše in da bo to srečanje ostalo vsem v prijetnem spominu. Verjetno da je želja nas vseh, da bi to srečanje postalo tradicionalno in, da bi se nas že prihodnje leto zbralo še več, kot nas je danes tukaj. Skušali smo vam pripraviti kar se da pester in zanimiv program, kolikor nam je to uspelo, pa boste presodili sami. Udeležence srečanja mladih je pozdravil v Bovcu v imenu mladine Avtoelektrike Marko Rakušček. Mladi iz Mehanizmov v Lipnici na srečanju mladih v BoVcu. Izkušnje današnjega dne pa nam bodo Gorenje, in niti ne zabave s plesom, ki vodilo za prihodnja srečanja. se bo pričel popoldne. Danes ne bo manjkalo tu ne za- Naj poudarim še enkrat — želimo bavnih iger, ne kulturnih točk, ki so vam kar najlepše počutje v Bovcu in Jih pripravili mladi iz ZP Iskra in prijetno zabavoi V imenu glavnega direktorja Iskre — Avtoelektrike je prisotne pozdravil ing. Peter Mivšek, direktor TOZD Generatorji in elektronike. Zaželel jim je obilo zabave in zadovoljstva ob srečanju. Program se je nadaljeval v veselem in sproščenem vzdušju. Posamezne ekipe so tekmovale v pihanju balončkov in podiranju lončkov, pomerile pa so se tudi v vlečenju vrvi — vsaka na svojo stran, kajpak. Pokal je osvojila ekipa Avtoelektrike iz Nove Gorice, ki je svojo zmago pripisala predvsem obutvi „Borovo“. Zmago so udeleženci zalili in hkrati „krstili“ osvojeni pokal s tem, da so iz njega nazdravili z rujno kapljico. Mladinci iz ZP Gorenje so s seboj pripeljali Šaleško folklorno skupino, ki jo vodita Neva in Miloš Trampuž. Njen nastop je bil res nepozabno doživetje. S folklornimi plesi Štajerske, Glamoča in Gorenjske so navdušili vse prisotne, med katerimi smo opazili tudi večje število nizozemskih in nemških turistov. Pohvalne besede izvajalcem je bilo slišati z vseh strani. Program ie povezoval z vesehmi glasbenimi vložki harmonikar iz Sežane Žarko Filipčič, napovedoval in vodil pa Marko Rakušček iz Nove Gorice. V nadaljevanju programa je sodeloval tudi Janko Hvastja iz Elektrome-hanike z recitacijo basni Krilova. Da ne bi slučamo komu postalo dolgčas — posluh! Pri prenašanju trdo kuhanega jajca z žlico, ki gaje bilo treba na koncu tako in tako pojesti, je zmagal Vaško Florjančič iz Iskra Commerce. Prisotni so zbadljivo pripomnili, da so pri Iskri Commercu vajeni velikih zalogajev ... Tudi za lakoto je bilo dobro poskrbljeno, da ne govorim o izsušenih grlih! Partizanski golaž, klobase, čevapčiči, kruh, sokovi, vino .. . V opoldanskem času je nekaj skupin odšlo z žičnico na Kanin, kjer smo najbolj navdušeni celo sopihali na vrh, da bi videli, kakšen je razgled „tam čez“. In ni nam bilo žal, saj je bil razgled.kljub oblakom veličasten. Medtem so v dolini že zaplesali ob veselih zvokih priznanega ansambla „Lapos“ iz ,.Salonita11 v Anhovem. Veselje se je nadaljevalo pozno v noč in nikomur ni bilo žal, da se je udeležil srečanja mladih Iskre in Gorenja. Saj je bilo res prijetno, za kar gre vsa pohvala organizatorjem - mladincem Iskre iz primorskega bazena! V.B.R. ISKRA - INSTRUMENTI, OTOČE Da za branžno organizacijo Kolektiv Iskre — Tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah se je • m 8. septembra na zborih delavcev odločil za branžno organizacijo na po-ročju merilno-regulacijske tehnike V okviru ZP Iskra že precej dolgo Potekajo priprave za ustanovitev bran-nih organizacij, kar določa tudi 16. *en Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v sestavljeno orga-dizacijo združenega dela ISKRO. V ta niunen je bila ustanovljena tudi meša-na komisija, ki je proučila celotno Problematiko na področju merilno-rogulacijske tehnike in izdelala tudi So potrebno dokumentacijo, ki temelju je ustanovitev branžne orga-■/^uije na tem proizvodnem področ-n ■ ^roževanje v branže naj bi Poneslo naslednje prednosti: načrtovanje programsko-raz-j®Ine usmeritve posameznih delov tegracijskega sistema in uporabe un s tv eno-tehniških dosežkov; kd~. Zniževanje naporov za plasman v ,e k°v in nabavo repromateriala, denje enotne politike v pogledu uvajanja in razvijanja tržišč; s- uvajanje sodobnih poslovnih stem^v in racionalne organizacije nnoloških procesov; ste~~ združevanje in pridobivanje sred-o v Zaradi krepitve ekonomske moči, van^0C*arne uPorak|e sredstev, zavaro-; Ie Poslovne stabilnosti in ustvar-re Je roaterialne osnove za razširjeno Produkcijo ter vlaganja sredstev v druge organizacije; n()st. zagotavljanje večje socialne var- dgl' razvijanje vseh oblik združenega tike enoten Princip kadrovske poli-v .’ °blike izobraževanja, nagraje-cik'h 'n razV'janja sodobnih organiza-J *h ter informacijskih sistemov. Zac ^ °k*‘kovanju branžnih organi-vat IJ *3a-*e k‘I° treba predvsem upošte-je !tU(Ii teritorialno povezanost. Zato °roisija pripravila predlog, naj se branža merilno-regulao^lče tehnike organizira v OZD Elektromehaniki v Kranju. Ta bo imela v svoji sestavi še branžo telekomunikacij in električnega ročnega orodja. Skupino merilno-regulacijske tehnike bodo torej sestavljale naslednje TOZD: ŠTEVCI, Kranj, INSTRUMENTI Otoče, MEHANIZMI Lipnica, del obrata MERILNIH NAPRAV iz Elektromehanike Kranj, STIKALA Kranj ter ELEKTRONIKA Horjul. O vseh navedenih vprašanjih je 29. avgusta razpravljal družbenopolitični aktiv Tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah .ter sprejel naslednja stališča: — da je potreba po oblikovanju take branžne organiziranosti v Elektromehaniki nesporna in da je treba nadaljevati postopek po sprejetem programu; — vse samoupravne akte je treba uskladiti z ustavo in zakoni; - skupna komisija mora izdelati teze za izdelavo samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev; - pripraviti je potrebno predlog ustreznih organizacijskih sprememb v Elektromehaniki ter Instrumentih. Povprašali smo predsednika delavskega sveta Instrumentov tov. Rajka Rozmana, kako so se glede branžne organiziranosti odločili delovni ljudje na zborih delavcev v Otočah. „Delovne ljudi smo sklicali predvsem zato, da slišijo in zvedo, kaj pravzaprav branžna organizacija pomeni in čemu služi. Strokovne službe Elektromehanike in Tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah so predhodno pripravile vso potrebno dokumentacijo in analize, ki ugotavljajo smotrnost take povezave med proizvodnimi programi posameznih TOZD. Ko so komisije pripravile svoje predloge in nekatere stvari še niso bile povsem razčiščene, se je sestal politični aktiv tovarne Instrumenti, ki so mu prisostvovali tudi generalni direktor ZP tov. Hujs, v.d. direktorja Elektromehanike tov. Mihev, vodja splošnega sektorja Elektromehanike tov. Cvar ter sekretar OZK Elektromehanike tov. Klemenčič. Na zborih delavcev so bila razložena tudi stališča, sprejeta na tem aktivu.11 „Kakšen je bil odziv delovnih ljudi? 11 „Bilo je nekaj vprašanj v zvezi z osebnimi dohodki, komercialnimi posli, samoupravnimi odnosi in družbenim standardom. Mnenje delovnih ljudi je bilo, da se moramo dogovoriti za skupne kriterije pri razreševanju vseh vprašanj.11 Mešana komisija za branžno organiziranje je že začela razpravljati o vseh pripombah ter izvajati program, sprejet na omenjenih zborih. Ta program obsega naslednje točke: 1) Obravnava elaborata in predlogov sklepov 2) Potrditev sklepov o organiziranju branžne organizacije ter o statusnih spremembah 3) Izdelava osnutkov: - sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti - sporazuma o združitvi delovnih organizacij Elektromehanike in Instrumentov - Statuta delovne organizacije - Statuta temeljnih organizacij 4) Izdelava predlogov za organizacijske spremembe 5) Vpis sprememb v sodni register Končni datum za izpeljavo vseh sprejetih nalog in obveznosti je' 15. 11. 1974. V.B.R. Mladi pred šotorom v Bovcu. Obilo smeha je vzbudilo napihovanje balončkov. ISKRA Tovarna električnih aparatov LJUBLJANA, Savska c. 3 objavlja naslednja prosta delovna mesta: # 1. RAZVIJALCA III na področju avtomatizacije varjenja 2. KONSTRUKTERJA za dopolnjevanje konstrukcije relejev 3. KNJIGOVODJO I za vodenje evidence in statistike delovnih nalogov 4. ORODJARJE IN STROJNE KLJUČAVNIČARJE za urejanje avtomatskih strojev POGOJI ZA SPREJEM: pod L: elektrotehnik - jaki tok z najmanj enoletnimi izkušnjami; pod 2.: strojni tehnik z najmanj enoletnimi izkušnjami; pod 3.: ekonomski tehnik z dveletnimi izkušnjami; pod 4.: orodjar ali strojni ključavničar s štiriletnimi izkušnjami. Kandidati naj vlože ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku tovarne najkasneje v desetih dneh po objavi. Pospešeno sodelovanje v razvoju Kazalci jugoslovanske zunanjetrgovinske dejavnosti so kar naprej v neravnovesju. Zavestno naj bi se vsi že lep čas trudili, da izravnamo razpete škarje zunanjetrgovinskih bilanc. Sploh ni več važno s kom. Vse po vrsti so namreč take, da pokazatelji izvoza močno zaostajajo za uvoznimi. Zato prenašamo tako hude očitke in izjave, kot so npr. tiste, da so vsi posledica neracionalnosti in jugoslovanske megalomanije. Zato tudi sprejemamo številne sistemske ukrepe, da bi se ti pokazatelji prevesili v pozitivnejše in razumnejše kazalce. Omenje-' no se nam dogaja kljub dejstvu, da na zveznih, republiških in drugih ravneh zdaj skrbi že ogromno institucij za tim. pospeševanje zunanjetrgovinskih dejavnosti. Priča smo izmenjavam zdaj te zdaj one jugoslovanske ali tuje gospodarske delegacije po vseh delih sveta. Z njimi se pogosto srečujemo tudi v „ Iskri". Ce človek - ni nujno da profesionalno - spremlja vso dogajanje in vse te skrbi, se ne more znebiti vtisa, da nas za prihodnost ne bi smela boleti glava in da bodo prej ali slej tudi omenjene bilance uravnovešene. Pa še zdaleč ni tako. Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja, v njem in z njim pa številke o tem poslovanju, ki niso spodbudne. nik v mnogih gospodarskih delegacijah zveznega nivoja, pa tudi kot izvozni operativec, torej neposredni raziskovalec tržišč Azije, Afrike, Latinske Amerike, Turčije, Grčije in še katerih. V. ogromnem kompleksu dežel torej, ki jih vse druži veliko skupnih lastnosti. Bolj ali manj so nam znane, saj opozarja nanje neverjetno veliko različnih dogajanja, ki izpopolnjujejo naše vsakdanjike. Tovariša CUDERMANA smo vljudno prosili, da nam in našim bralcem pojasni dileme, ki jih nizamo v nadaljevanju in ki se nanašajo tokrat zgolj na Brazilijo, Argentino in Urugvaj, kjer bo v nekaj naslednjih letih predvsem skrbel za plasman raznovrstnega asortimana in skoraj gotovo tudi znanja naših strokovnjakov. S državami še pomnite, tovariši? Peter Cuderman. Letos smo v našem glasilu nekajkrat pisali o Iskrini zunanjetrgovinski dejavnosti. Tako v deželah SEV, Grčiji in Turčiji ter v nekaterih latinskoameriških državah. Dosedanji prikaz bi ostal nedorečen, če ne bi nadaljevali in konkretizirali pisanja o perspektivah, ki smo jih samo površno omenjali. Zdaj namreč že vemo, da bo naš prvi stalni zastopnik v BRAZILIJI, skrbel pa bo tudi za tržišča Argentine, Urugvaja in še nekaterih v LA, strokovni sodelavec direkcije izvoza v TOZD zunanja trgovina, dipl. ing. Peter CUDERMAN. Do nedavna je bil ta naš dolgoletni Iskraš tudi vodja regiona za dežele v razvoju. V javnih virih obveščanja, npr. v „Slove-nija Paralele", mariborskem ,,Večeru" in drugod smo lahko prebrali nekaj novic o njem in njegovem obdelovanju tržišč DVR. Tam se je mudil kot naš predstav- tem pa tudi za dobro ime „Iskre" v tem oddaljenem svetu. Globalna orientacija izvoza bo (po izjavah direktorja TOZD zunanja trgovina) po srednjeročnih planih, postopno spremenila regionalno izvozno strukturo v korist izvoza v dežele v razvoju. Kaj pomeni ta orientacija njemu, ki nas bo v naštetih državah predstavljal, nas je zanimalo. Zanimalo nas je tudi, ali zdaj že utegne razmišljati o tako pomembnih ekonomskih kategorijah, kot so: večja ekonomičnost poslov, stabilnejši in dolgoročnejši plasman in drugo, saj je problematik'' našega povezovanja z njimi mo: podrobno in z več vidikov preučiti, ko se je odločal, da prevzame tako odgovorno nalogo za „Iskro“ Raziskal je najbrž tudi alternative naše proizvodne politike v teh deželah (proizvodno sodelovanje, pogodbeno vodenje, joint venture in druge). To raziskovanje poudarjamo zato, ker si težko predstavljamo odvisnost izvoznih operativcev od dragih tujih raziskovalnih projektov in študij v času, ko svet drvi v ekonomsko negotovost. Tehnični strokovnjaki pri nas zdaj več ne morejo uspevati na svojih delovnih mestih brez poznavanja specifike in vsak svoje metodologije preučevanja trženja v mednarodni menjavi. In še nekaj: zanimalo nas je tudi, če bi s plasmanom Iskrinega asortimana in tehnologije lahko zmanjšali porazne zunanjetrgovinske deficite, ki jih ima naša država s temi deželami. Menili smo tudi, da je tudi on kompetenten odgovoriti na vprašanje, če so naše presežne zmogljivosti res tolikšne, da bodo zadovoljni z nami vsi sodelujoči partnerji in na nek način odpravljena naša izvozna deficitarnost. Njegove odgovore na prednja vprašanja povzemamo v kar se da strnjeni obliki. Tovariš CUDERMAN je prepričan, da je pospeševanje hitrejše rasti izvoza v dežele v razvoju v primerjavi z rastjo izvoza v druga področja, popolnoma pravilno. Razlogov je več. Eden njih je prav gotovo možnost prispevati k blažitvi udarcev recesije v zapadnem svetu. Ta je vse bolj prizadet zaradi nujnega izvoza vse dražjih surovin iz DVR, z njim pa posredno mi, z našo tehnologijo dela. Tudi ugodno politično klimo, kot posledico jugoslovanske politike neuvrščenosti, je v DVR 1A/\A/VV>AyVVV>y%/V\AA/VVVV>A/VN/VVVVVXA/VV\AAA^\/VVX/V,VVVA/VV>ZV-V,VV>^/VVVVVVX Obisku v Parmi Po pobratenju mest Ljubljane in Parme že po tradiciji vzdržujeta najtesnejše medsebojne stike dve pomembni človekoljubni organizaciji in sicer A.V.I.S. iz Parme (organizacija prostovoljnih krvodajalcev) in Mestna organizacija RK Ljubljana. Za poglabljanje teh stikov je v času od 13.-15.9.1974 vrnila obisk v Parmi delegacija prostovoljnih krvodajalcev mesta Ljubljana. Delegacija je štela 42 krvodajalcev. Med njimi so bili kar 4 krvodajalci iz ISKRINIH delovnih organizacij,in sicer: Jereb Pavel iz IRI, ki je zastopal mestni sindikalni svet Ljubljana in RK občine Ljubljana Vič-Rudnik, Samarin Manica iz IRI, ki je zastopala RK občine Ljubljana Vič-Rudnik, Stubičar Anton iz IRI, ki je zastopal RK občine Ljubljana Šiška,in Zdešar Pavle iz TEMI - Horjul, ki je zastopal RK občine Ljubljana Vič-Rudnik. Vsi člani delegacije so v Parmi darovali kri, kot resničen simbol prijateljstva med obema mestoma in s tem pripomogli k utrjevanju medsebojnih vezi, ki temelji na osnovi bratstva, človečnosti in vsem tistem, kar združuje prijatelje in vse dobre ljudi. V programu tega obiska je delegacija, poleg krvodajalske akcije, tudi položila venec k spomeniku „Parti-zana" v Parmi in se udeležila sprejema v mestni skupščini in v skupščini province Parme. Tako kot v obeh skupščinah je bila tudi na družabnem večeru izražena želja, da bi medsebojne stike med obema mestoma razširili tudi na kulturno in športno področje ter poglobili stike z zvezo sindikatov. Poudariti moramo, da je bila celotna delegacija deležna izjemne pozornosti;, saj so tovariši iz Parme poleg izredne gostoljubnosti ob odhodu tudi vse obdarovali s spominki in praktičnimi izdelki njihove industrije. Zavedamo se, da bomo to gostoljubje njim ob srečanju v Ljubljani težko vrnili in bo zato potrebno veliko naporov in razumevanja pri tistih, ki bi pri tem organizatorje lahko finančno ali kako drugače treba izkoristiti, saj so v teh deželah naši predstavniki zelo upoštevani in so nam njihovi zunanjetrgovinski režimi naklonjeni. Posebej je poudaril, da to ni samo neke vrste poslovna demagogija, ampak resnica, ko meni, da bi se z znatno večjo angažiranostjo jugoslovanskih gospodarskih krogov (npr. bank s primernimi načini kreditiranja) lahko uravnovesila naša zunanjetrgovinska bilanca. " Razmišljanja o naštetih ekonomskih kategorijah, ki se jim takoj pridružijo še druge, mu pomenijo njegov vsakdanjik, ni pa jih mogel konkretizirati. Dosedanje komuniciranje s temi oddaljenimi deželami poglablja vizijo optimistov, da si tudi v tem delu sveta lahko „Iskra“ odreže lep kos kruha. Če so tam uspela številna druga, svetovno znana konkurenčna podjetja, je po njegovem mnenju prav, da se poskusimo v poslovnih veščinah z njimi še mi. To bo seveda v prvih fazah nastopanja zahtevalo neizmerno veliko angažmaja in sredstev. Klasičen izvoz v teh deželah je danes že preživela stvar. V njih so dobro usidrane močne svetovne firme, ki so svoj kapital primerno zaščitile z državnimi ukrepi vseh vrst. Naš trud bi zato morali nameniti sprovajanju modernejših oblik obdelave trga in vrstam proizvodnega povezovanja kot nadgradnji omenjenega klasičnega izvoza. Ta moment je po njegovem mnenju v teh deželah najbolj prisoten, saj so tudi 100 % zaščitne carine nekaj povsem normalnega. Doslej je bilo vzpostavljenih že nešteto poslovnih stikov s partnerji v teh treh deželah in dejanskega razmišljanja ter akcij za primerne oblike proizvodnega povezovanja, predvsem za področje telefonije in polprevodnikov. Zanj je nekaj povsem normalnega dejstvo, da želimo z vsako akcijo, ki se je lotevamo, povečati Iskrin izvoz in njen renome na tujem. Ker je v DVR moč dosegati ugodnejše ekonomske rezultate, je zdaj že večina naših tovarn pripravljena dati prednost tako usmerjenemu izvozu. Ne dvomi, da bomo uspeli z nekaterimi projekti prenosa tehnologije v DVR dolgoročno dobavljati sestavne dele tistih artiklov, ki bi jih tam proizvajali po naših tehnoloških procesih. Vzporedno bo mnogo laže dobavljati finalne izdelke kot dopolnilni program takim tovarnam in s tem bi „Iskra“, ki na teh tržiščih nastopa tudi ob podpori uradne gospodarske politike, gotovo prispevala pri sanacijah negativnih izvoznih rezultatov. T. R. Proizvodnja v avgustu V avgustu je podjetje doseglo 90.8 % planirane proizvodnje in smo ostali pod planom za 8,778.826 dinarjev. Plana še vedno ne dosegata tovarni ATC in TEA. Tovarna ATC je zaostala za 10,061.254 din, oz. za 26.9 % pod planom, tovarna TEA pa je zaostala za 1,9% pod planskimi zadolžitvami. Podjetje je v kumulativi za 35, 706.778 dinarjev pod planom, kar predstavlja 6,7 dni povprečne dnevne proizvodnje. V osmih mesecih smo izdelali 60 % letnega plana in pri tem izkoristili 66,6 % delovnega časa. Posamezne TOZD so takole izpol- nile eksterni plan: TOZD Plan ekst. proizv. % El. ročno orodje 15,334.670 102,1 Števci 7,501.750 115,7 Stikala 10,061.000 109,1 TEA 11,327.710 98,4 ATC 37,500.000 73,1 Mehanizmi 2,771.900 111,8 Storitve 377.170 229,9 Vega 4,088.545 102,5 SKUPAJ 95,824.695 90,8 podprli. Jereb Pavle Podjetje je doseglo v kumulativi 95,8 % planske obveznosti. Vidimq,da smo se v kumulativi za 0,7 % poslabšali glede na pretekli mesec. DANES I. POHOD PRIJATELJSTVA ISKRASEV V soboto, 21. t. m. bo I. pohod prijateljstva Iskrašev, za katerega seje prijavilo okrog 300 članov 64 ekip. Udeležba ni preveč vzpodbudna, zlasti s strani sodelavk, ki se jih je prijavilo zelo malo čeprav so v naših kolektivih tako številne. Danes je deveti september. Enaintrideset let je minilo od tistega dne, ko sem zvedav otrok postopal po vasi in radovedno ogledoval nenavadno nemirno tekanje Italijanov. Puške so ležale na kupih in revolverji so se valjali po vseh voglih. Mule so se pasle na vaškem pašniku in vojaške čutare, porcije in daljnogledi so se valjali okrog občinske kleti. Italijanski vojaki pa so brez orožja po dva po trije, po pet potepeno odhajali proti Ljubljani. Tak je moj dolenjski spomin na tisti dan, ko se je sesul „večni“ Musolinijev imperij. V Iskri v Železnikih sem vprašal nekaj tovarišev, kako so doživeli današnji dan. ŠMID MATEVŽ: Delal sem v LGW — kjer je danes Elektromehanika. Opoldne sem v gostilni med kosilom poslušal radio in zvedel: »Italija je kapitulirala". Kar zagorelo in zacvete- Anton Gaser. lo je v meni. Svoboda - mir - konec vojne. V tovarni pa je završalo. Vsi smo mislili: „To je začetek konca, kmalu bo." Žal smo se prezgodaj veselili. Naslednji dan opoldne je vodja tovarne sklical „apel“. Takole je zalajal v nas: »Vidim, da se vam svetijo oči, toda mi bomo na čelu s svojim frrerjem zmagali. Italija nas je izdala, toda mi smo močnejši kakor kdajkoli." V LGW sem delal po naročilu in preko zveze oddajal poročila v Jelovico in Dolomite. Z odporom sem aktivno sodeloval od dražgoške bitke dalje. Po devetem septembru pa so mi postala tla prevroča. Zapustil sem tovarno in odšel v edinico. SKOK JANEZ, doma iz Ljubljane, pa je takole doživel propad »rimskih nosilcev tisočletne kulture": Šele dvanajst let mi je bilo, ko so se skozi Ljubljano vsule dolge kolone nemških vojakov, tankov, kamionov in topov na italijansko fronto. Par dni po teh transportih pa so Italijani skoro ponoreli od veselja. Pili so, peli, govorili o miru, koncu in domu. Stanovali smo za Bežigradom, nasproti arzenala, kakor so takrat imenovali vojaške delavnice. Tako sem od blizu gledal vrvež Italijanov. Otroci smo stikali po zapuščenih iil Janez Skok. skladiščih hrane, orožja in opreme. Zdravil je bilo na kupe. Mladi so tiste dni, ko so se odprli »bloki1) odhajali v partizane. Gozdovi okoli Ljubljane so zaživeh, po mestu pa je šel šepet o upanju in zaupanju v »naše". Toda žal je mesto zaživelo le za dan, dva, potem pa nas je pritisnil nemški škorenj. Še leto in pol smo šepetaje gojili upanje in z zaupanjem gledali na Krim, Rašico in v Dolomite, kjer je grmenje naznanjalo umiranje nemške Hidre. GASER ANTON pa je bil takrat zaprt v zloglasnih Begunjah. Takoj tisti dan smo zvedeli, pripoveduje, da je Italija kapitulirala. 60 nas je bilo stlačenih v eni sobi. Upali smo, da je to konec, svoboda. Pa so nas fanatičfli mladi policisti hitro z gumijavkami poučili, da je še daleč do tja. Toda občutek sem imel, da policija besni v if lili -M I Matevž Šmid. onemogli jezi, ker vidi v propadu »imperija" napoved bodočnosti »tisočletnega rajha". Po nekaj zašli; šanjih so me po petih mesecih spustili domov. Takoj, januarja sem šel v partizane. V mraz, zimo in borbo, samo da ne bi nikoli več prišel v kremplje Nemcem. Takole smo se pogovarjali ob enaintridesetletnici propada fašizma. Pa je pripomnil nekdo: »Naj kar poizkusijo še enkrat .. “ kF ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ Razglaša prosti delovni mesti: 1. SAMOSTOJNI KONTROLOR v tehnični kontroli TOZD VEGA 2. FOTOGRAF SPECIALIST v oddelku foto obdelave TOZD ATC POGOJI: Ad L: Triletna poklicna šola kovinske stroke ter 4 leta prakse; Ad 2.: Triletna poklicna šola fotografske stroke ter 8 let prakse. Pismene prijave pošljite do 28. septembra 1974 na kadrovski oddelek naše tovarne. Interesentom za izredni študij na FE Morebitne kandidate, ki se zanimajo za izredni študij I. stopnje na Fakulteti za elektrotehniko, opozarjamo, daje rok za prijavo podaljšan do 15. oktobra 1974. Po tem datumu ne sprejemamo več prijav, ker se v drugi polovici oktobra že začenja pripravljalni tečaj. O pogojih in programu študija smo več pisali IS. junija v 22. številki časopisa Iskra, bolj izčrpne informacije pa lahko dobite na Referatu za izobraževanje in štipendiranje ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel. 55-021, int. 302. Prijave pošljite na zgornji naslov. Kandidati, ki so se že prijavili, dobijo obvestilo na dom, oz. v delovno organizacijo, v kolikor niso predložili naslova. ISKRA - NAPRAVE, LJUBLJANA AVTOMOBILSKI IZLET i Upokojenci na izletu Dne 31.8.1974 ob dogovorjenem času smo se zbrali v tovarni, vsi veseli polni pričakovanja, kaj nam bo nudil tisti dan. Bilo nas je lepo število, četudi se vabilu niso vsi odzvali. V prijetni sindikalni sobi, polni diplom in raznih odlikovanj) smo se malo okrepčali. Direktor Franc Dobnikar nam je prav na kratko opisal plan dela in povedal o uspehih pri delu ter nam zaželel veliko lepega na izletu in v privatnem življenju. Po ogledu montaže, ki je v kratkem času zelo napredovala. so nam pokazali tudi nov izdelek. Ogledali smo si tudi strojno delavnico. Zadovoljni nad dosežkom tovarne, oz. kolektiva smo zapustili delavnice. Še en posnetek skupaj pred vhodom v tovarno in že smo se odpeljali v neznano, kakor so nam rekli. Peljali smo se po Gorenjski magistrali, zavili na desno v Begunje.v kraj, kjer je bilo med vojno zloglasno taborišče. Ogledali smo si celice smrti. Deset celic, tisoč smrti, mučenja, gorja in groze, so kakor živ spomenik zanamcem, da se kaj takega ne bi nikdar, več ponovilo. Pogledali smo tudi grobove ustreljenih v parku in se ob številkah globoko zamislili. Kako majhen narod smo Slovenci in koliko smo žrtvovali. Prav tako nam pričajo neme gomile znanih in neznanih borcev v Dragi ne daleč od Begunj, kaj vse se je tam dogajalo. Naprej od Drage smo se ustavili pri gostišču ter si pogasili žejo. Pogled na čudovite skale, že vzklikne nekdo, Poglejte gamsa,kako ponosno stoji in nas gleda. Saj vas tudi bo, ta se ne Premakne, ker je iz jekla, de hudo- mušno Vinko. Prisrčno smo se nasmejali šali in odrinili nazaj v Begunje k Joževcu, kjer nas je čakalo kosilo. Med potjo smo se še ustavili ob razvalinah gradu „Kamen“, ki kakor nema priča pripoveduje o nekdanjem go-spodstvu graščakov. Šli smo prav do vrha, seveda je šlo bolj težavno s tolikimi kilami, je pa zato šlo nazaj mnogo bolje. Pri Joževcu so nas lepo postregli, nasitili lačne želodce, pa tudi odžejali smo se po mili volji. Ker je bil lep in sončen dan,smo bili vsi dobre volje in z nageljčkbm v gumbnici kakor svatje. Mnogi so mislili, kaj neki proslavljamo. Še kratka pot in že smo bili na Bledu, oz. Blejskem gradu. Tam smo si ogledali muzej. Premišljevala sem, kako lepo je bilo nekoč tam. Grad stoji na visokih skalah, od koder je čudovit razgled po vsej dolini. Še posebno lepa je gladina jezera, kakor biser vtkana med hišami in hoteli. S kakšnim zanimanjem so si ta naš otok razgledovali tujci, ki jih je bilo na gradu vse polno. Fotografski aparati in filmske kamere so brnele; vsak je hotel odnesti s seboj domov čimveč, saj slika je res enkratna. Počasi se nam je iztekal dan in kar prekmalu smo se peljali proti domu veseli, zadovoljni in polni čudovitih vtisov. V imenu vseh udeležencev se najlepše zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali, nas tako lepo in toplo sprejeli. Še posebej zahvala tov. Marici in res zelo, zelo prijetnim voznikom. Upam, da ta izlet ni bil zadnji. Želimo, da bi se še večkrat srkali- \Fani Škrlin lllllllllllllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, Sklepi 9 seje PO Poslovni odbor je obravnaval predlog ekonomsko finančnega področja o aajetju kredita in garancij za izgradnjo 11- faze proizvodnih prostorov ATC Labore. Poslovni odbor predlaga delavskemu svetu v odobritev najetje kreditov za financiranje razvojne naloge in investicijskega programa za osvojitev tehnologije MOŠ v skupni vrednosti 5,000.000 din. Naloga bo investirana iz investicijskega kredita v vrednosti 2,000.000 din; iz sklada Borisa Kidriča v višini 1.250.000 din in iz lastnih sredstev 1.750.000 din. Poslovni odbor je obravnaval Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske za del vodnega območja »ave. Poslovni odbor se z osnutkom strinja in odobrava pristop k temu sporazumu. Za delegata v skupščini skupnosti sta imenovana Slabe Jože in Sajovic Pavel. Poslovni odboi je odobril plačilo °preme za dve počitniški hišici v Bineti, ki sta bili letos zgrajeni za leto-vanje članov ZB podjetja. j Poslovni odbor je obravnaval pred-°g tovarne ATC za naslednja pogodbena dela: fc l) za izdelavo PCB plošč za hPABX 300 — izdelava tehniške dokumentacije in klišejnih risb za 39 'riičnih enot. Nosilca naloge sta Vrabec Rudi in Dežman Marjan ter 13 sodelavcev. Skupna pogodbena vsota 153.411,00 din. 2) za razvoj in preizkus kontrolnika registrov za Reg. 7 L, II. III.faze. zdelava osnutka in realizacija posameznih podsestavov za kontrolnik re-eKtrov IV, V. in VI. faza: izdelava *kalne dokumentacije in preizkus Prototipa. , Nosilec naloge je Košir Franc; so-elavci: Kni Jože, Milojevič Mihajlo te Zubič Savo. Skupna pogodbena Vsota znaša 146.000,00 din. 2) za raZvoj, preizkus in izdelavo azvojne dokumentacije za enote brezžičnega manualnega posredovanja za M-C: SCT, SHS, HSK, NP. , Nosilec naloge je Šlibar Ivan; sode-2Žca: Sitar Franc in Sodnik Jože. ^kupna pogodbena vsota je 42.000,00 Navedene naloge bodo kontrolirali: P^o Kern Janez, drugo Erzin Maks in tte9o UnkMiha. Poslovni odbor predlaga delavske-. u svetu tovarne ATC, naj ta pogod; bena dela zaradi nujnosti in kratkih rokov dokončno odobri. Poslovni odbor je odobril naslednja službena potovanja v inozemstvo: - Valant Milan, višji razvijalec 11 in - Kern Rajko, višji razvijalec II iz tovarne TEA, potujeta v Švico, Zurich — UIT Laboratorij z nalogo: subjektivne meritve telefonskega aparata ATA 22 B za Brazilijo v primerjavi v NOSFER in telefonskega aparata z SL-5 kot mikrofonom. Potovanje traja 7 dni. V ta namen dobita vsak 7 70 % dnevnic v pripadajoči valuti, 550 SFr akontacije za prenočišča in medmestne prevoze in plačilo avionskih stroškov. - Zelič Karel, vodja razvojne skupine v ATC, potuje v Belgijo k firmi BTM, Antvverpen, z nalogo: kvalifikacija komponent jugoslovanskih proizvajalcev za sistem M 10 C, proučevanje stanja mikroelektronike pri BTM, zbiranje informacij o smernicah glede uporabe novih komponent pri novem razvoju in pilotski proizvodnji. Potovanje traja 13 dni. V ta namen dobi Zelič 13 100% dnevnic v pripadajoči valuti, 1000 BFr akontacije za medmestni prevoz in plačilo avionskih stroškov. Poslovni odbor je odobril Smučarskemu klubu Triglav Kranj kinoprojektor 8 mm kot nagrado za smučarske skakalce na mednarodnem tekmovanju na plastični skakalnici na Gorenji Savi. Poslovni odbor je odobril Zvezi civilnih žrtev vojne Kranj 1.000 din prispevka za kritje stroškov tovariškega srečanja invalidov vojne, ki je bila 4. julija na Urhu pri Ljubljani. ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike (Razvoj) Ljubljana-Šiška, Gubčeva 23 takoj sprejme: KURJAČA za določen čas SNAŽILKO za čiščenje poslovnih prostorov. Delo v popoldanskem času - delno lahko tudi dopoldan Prednost imajo interesenti iz Spodnje Šiške Pismene vloge sprejema kadrovska služba Ljubljana. Stegne 17,v 15 dneh po objavi razglasa. Ljubljana — Celje Iz Ljubljane krenemo proti severu, prekoračimo pri Ježici Savo in nadaljujemo vožnjo do Trzina (11 km). Tukaj zavijemo na levo in se skozi Mengeš ter Duplico pripeljemo v Kamnik (11 km). Zanimivosti: Mali grad na skalnem griču sredi mesta, del zidovja, romanska cerkvica iž 13. stol. v dve nadstropji; župna cerkev na Šutni z Jelovškovimi in Mencingerjevimi slikami; Mestni muzej v gradu Zaprice in Sodnikarjeva muzejska zbirka (Šutna 21), ter abstraktno umetniški spomenik NOV. Iz Kamnika nadaljujemo pot še 5 km proti severu, do Stahovice, kjer se odcepi na levo cesta v Kamniško Bistrico. Tukaj se obrnemo proti vzhodu v ozko dolino Črne. Mimo rudnika kaolina in letoviške gostilne v Smrečju nadaljujemo pot po vedno bolj napeti cesti, ki se končno v nekaj zavojih vzpne na 902 m visok prelaz Črnivec (9 km). Z vrha uživamo lep razgled. -Od tod je najlažji dostop na Menino planino (1508 m). Vožnjo nadaljujemo ob lepem pogledu na dolino Drete. Spustimo se mimo Nove Štifte po Zadrečki dolini v Gornji grad (14 km). Kraj leži v višini 434 m in je znan kot eno izmed naših najlepših letovišč. Znamenitosti: ostanek graščine; mogočna baročna cerkev iz 18. stol. z dragocenimi slikami Kremser -Schmidta; spomenik NOV; kopališče in več prikupnih letoviških hišic. Po levi cesti, ki pripelje v Radomlje, Ljubno in Solčavo, se pripelješ v Logarsko dolino (34 km). Iz Gornjega grada nadaljujemo vožnjo proti vzhodu, po dolini Drete, skozi Bočno in Šmartin v Nazarje. Zanimivosti: grad Vrbovec na izlivu Drete v Savinjo in spomenik NOV. Prečkamo Savinjo in nadaljujemo ob njej vožnjo do Mozirja (16 km). Nato še 3 km dalje po dolini do razpotja. Tu zavijemo na levo in se čez nižji prevoj, porasel s smrekovimi gozdovi, spustimo v dolino Pake. Ob tej rečici seneljemo nato proti severovzhodu v Šoštanj (11 km). Zanimivosti: grad Turn iz 16. stol.; razvalina Pustega gradu iz I. 1200; rojstna hiša pesnika Kajuha; spominska soba kiparja Ivana Napotnika: spomenik NOV. Tukaj se ozka dolina Pake razširi. Nadaljujemo vožnjo proti vzhodu po širnem polju, mimo termoelektrarne, v Velenje (6 km). Zanimivosti: Stara vas, ki obstaja od 14. stol., nad njo grad iz 13: stol., v njem premogovniška muzejska zbirka; turistično naselje ob Velenjskem jezeru in spomenik NOV. Nadaljujemo pot 8 km proti jugovzhodu. Zavijemo na levo v zdravilišče Dobrno, ki leži v lepi gozdnati dolini, pod Paškim Kozjakom. Zdravilišče (voda vrelca ima 35 stopinj) je znano zaradi zdravega podnebja in tudi kot klimatski turistični kraj. V Dobrni je graščina Nova hiša in spomenik NOV. Pot drži naprej proti jugovzhodu, do priključka na asfaltno cesto Maribor—Celje. Skozi Vojnik (10 km) pridemo v Celje (9 km). Zanimivosti: grofija, renesančna stavba iz 16. stol. z iluzionističnimi stropnimi slikami, v njej je nastanjen mestni muzej; muzej revolucije v obnovljenem starem magistratu; nekdanji spodnji grad Celjskih grofov, sedaj Šlandrova vojašnica; opatijska cerkev z romanskim jedrom iz 12. stol. in gotsko kapelo iz 14. ter 15. stol.; Marijina cerkev iz 13 ’stol.; Stari pisker — zapori in mučilnica med NOV. Po 9 km se pripeljemo v Žalec, središče hmeljarstva. Le 4 km od Žalca je Šempeter, kjer je rimska metropola iz 2. stol., to so grobnice dostojanstvenikov iz davne Celeie, ki so imeli v okolici posestva; okrašene so s podobami pokopanih in z mitološkimi motivi, posebno lepe so grobnice Ennijev, Priscianov in Secundianov. Nekaj kilometrov severno od Šempetra se vreže v hribe dolinica Peklenšči-ca, ki se kmalu zatrepno konča pod navpično skalnato steno. Pod njo je prostorni vhod v kraško jamo Pekel Nadaljujemo vožnjo, na desni, nekoliko stran od ceste ostane Vransko (8 km). Na prevalu Trojane (609 m) je gostilna ,,Pri Konjšku11, znana po krofih. Dalje teče cesta mimo razgledne Limbarske gore in skozi Blagovico, Krašnjo, Lukovico, Dob in Vir do Domžal (25 km). V Trzinu sklenemo krog in se vrnemo skozi Črnuče v Ljubljano (14 km). Ivan Razboršek ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. 2 PROGRAMERJA 2. 2 ORGANIZATORJA 3. 3 OPERATERJE na recordeijih MDS, luknjačice Pogoji: Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1. Visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri. Samostojno programiranje v programskem jeziku COBOL. Znanje angleškega jezika. Pred nastopom se zahtevajo reference o dosedanjem delu. ad 2. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri. Praksa v proizvodni delovni organizaciji. Poznavanje AOP. Znanje enega svetovnega jezika. Pred nastopom se zahtevajo reference o dosedanjem delu. ad 3. Nižja šolska izobrazba in eno ali več let prakse. Pred nastopom se opravi ustrezni test. Delo je dvoizmensko. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, 61001 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2 - najpozneje 10 (deset) dni po objavi Velenp>^obrna Troictne -609 ISKRA - ANTENE, VRHNIKA Problem novih delavcev Pred dnevi so objavili polletno poročilo v Tovarni antenskih naprav na Vrhniki. Objavljamo ga skrajšano ter s kratkim komentarjem direktorja te organizacije Franca Feferja. Prvo polletje so v vrhniški Iskri zaključili kar zadovoljivo. Index celotnega dohodka je bil v primerjavi s prvim polletjem lani 173, dohodka 154, dobička 264 in osebnega dohodka 118. Vse to so dosegli pri indeksu zaposlenih 103. Na takšno realizacijo so vplivale tudi nove cene izdelkov te stroke. Točnih podatkov še nimajo, ocenjujejo pa, da se jim je realizacija povečala za 35 % na račun cen, ostalo pa na račun večje proizvodnje. Porabljeni osnovni material je na 100 din realizacije znašal lani 37,33 din, letos pa že 47,04 din. To je tudi eden od glavnih vzrokov, da je indeks dohodka le 154, ker se je pač dohodek nižal zaradi porasta materialnih stroškov. V tovarni imajo najnižje osebne dohodke, tako v občini, bolj na repu pa so tudi v Združenem podjetju Iskra. V prvem polletju so prešli na bruto osebne dohodke, zaradi česar so naredili obračun prispevkov za vse izplačane osebne dohodke v letošnjih prvih šestih mesecih. Iz obračuna, ki smo ga imeli pred seboj, ko smo pripravljali te sestave, se tudi vidi, da so se prispevki iz osebnega dohodka znižali, nasprotno temu pa so se prispevki na osebne dohodke povišali. Po preučitvi vseh analiz o poslovanju so ugotovili, da je bilo leto uspešno, zato je delavski svet sklenil izplačati na račun stimulacije za I. polletje še 8 % ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telckomunikaeije, clektrome-lianiko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, Lnt. 2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PR A VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana od osnove osebnih dohodkov, kar je približno polovica celotnega mesečnega osebnega dohodka. Če primerjamo dosežene rezultate s planom, vidimo, da so realizacijo dosegli s 95 %,dohodek s 83 % in dobiček s 86 %. Ker je bilo število delavcev manjše,kot so predvidevali, lahko kljub temu trdimo, da je bil procent realizacije zadovoljiv ter da se je kolektivnost zvišala. Zaloge nedokončane proizvodnje polizdelkov in gotovih izdelkov vodijo po vrednosti odnosnega materiala, vse druge stroške pa zaračunajo z rezultatom. To je razlog, daje vrednost zalog dne 30.6.1974 občutno padla. Proizvodnja na uro v primerjavi s predhodnim letom pa je bila dosežena s 164%. Ta analiza je upoštevala le prednostno proizvodnjo, ki je bila tudi višja zaradi podražitve surovin. Čeprav so zaloge surovin in materiala v tovarni antenskih naprav višje kot 30.6. lani, je bil koeficient obračanja višji, tako da so zaloge surovin na dan 30. junija lani ležale 104 dni, istega dne letos pa le 93 dni. Kot osnovo za izračun dni so upoštevali dejansko vrednost zalog v primerjavi s porabljenim materialom na kontu 400. Hitreje se obračajo tudi nedokončana proizvodnja in gotovi izdelki. Teijatve od kupcev so sicer višje kot lani, toda zaradi višje realizacije se obračajo hitreje. Zaradi zvišanja zalog in terjatev od kupcev v Antenah niso imeli večjih težav in so svoje obveznosti lahko plačevali pravočasno. V letošnjem prvem polletju niso imeli blokiranega žiro računa. Direk-toija Franca Fefeija smo tudi povprašali,. kako je z izvozom in uvozom. Dejal je, da Antene ne izvažajo, ker bi na tujem trgu prodajale pod vsako normalno ceno. Ugotovili so namreč, da bi morali izvažati za približno 18 % od cene, ki jo dosegajo na domačem trgu. Opozoril pa nas je na precejšnje težave, ki jih ima ta majhni kolektiv z nabavo materiala. Te težave pri nakupu so se pokazale ptedvsem letos, nikakor pa sijih ne znajo razložiti, saj je bilo minula leta vse v redu, letos pa se precej zatika. lad ISKRA 7 Številka 34-21. september 1974 W Iskraši na poti prijateljstva Planinska zveza §{ovenije, Club Alpino Italiano in Osterreichischer Alpenverein so lani izdali „Dnevnik vzponov11 z naslovom POT PRIJATELJSTVA. V okviru tega je treba opraviti po deset vzponov v gorah Slovenije, Furlanije — Julijske Benečije in Koroške. Namen poti prijateljstva je spoznavanje sosednjih dežel, njihovih gora in gojitev medsebojnega tovarištva. Kdor s tem namenom opravi v vsakem od treh gorskih predelov po pet izbranih vrhov, dobi poseben znak, za vseh trideset predpisanih vzponov pa dobi znak in diplomo. Med planinci Iskre je veliko takih, ki želijo prehoditi navedeno transverzalo. Zato se je razpisanega vzpona na Bavški Grintavec, visok 2344 m, ki tudi spada v transverzalo poti prijateljstva, udeležilo lepo število planincev. Vodstvo je prevzel že poznani vodja številnih Iskrinih izletov Dušan Vuk-mirovič iz IRI. V soboto okrog osme ure smo že bili v Zadnji Trenti. V najlepšem vremenu smo se po prijazni gorski stezici skozi macesnov gozd podali proti našemu cilju. Po nekaj urah hoda smo dospeli do Planine Zapotok. Po dobrem zajtrku in krajšem sončenju smo morali dalje. Sonce je vedno bolj pripekalo, pot po melišču ni bila lahka. S težavo smo premagovali zadnje metre pred pravo steno. Tu so morali nekateri manj izkušeni planinci obrniti, kajti pot je bila kljub železnim vrvem zelo naporna in nevarna. skupina si je pot skrajšala in jo mahnila po težji, nemarkirani poti proti Planini Zapotok. Ob mraku so tudi zadnji že prispeli v dolino. Prva skupina se je odpeljala proti domu skozi Bovec, druga pa preko Vršiča. Zaradi izredno lepega vremena je nekaj naših planincev ostalo na Vršiču, da so še v nedeljo lahko uživali v naših lepih gorah. ML Planinski izlet na Stol in Veliko Vrtačo Planinsko društvo Iskra prireja enodnevni izlet na Stol in Veliko Vrtačo v soboto^dne 5. oktobra 1974. Odhod udeležencev bo ob 6. zjutraj s Trga revolucije (izpred Univerze) in iz Kranja od 6,30 uri izpred Creine. Udeleženci se bodo peljali do Žirovnice (Završnica) in nato peš nadaljevali pot do Valvasorjevega doma, (možnost žiga transverzale), nato do Prešernove koče na Stolu in do vrha. (Hoje je okrog 3 ure.). Iz Stola bodo nadaljevali pot na Vrtačo in nato čez Zelenico nadaljevali pot na Ljubelj, kjer bo čakal avtobus. Vkolikor nam bo čas dopuščal, si bomo ogledali kočo šolskega centra na Zelenici. Izletniki na vrhu Bovškega Grintovca. Na račun so prišli le tisti, ki radi plezajo. Po dobrih petih urah hoda in plezanja smo bili na vrhu. Zaradi čudovitega razgleda na vse naše najvišje vrhove in doline in lepega sonca smo se zadržali kar dve uri. Pošteno smo se okrepčali, fotografirali in nasončili. Nato smo sestopili. Pot navzdol se vedno vleče. Tudi nam se je. Ena FOTO - KINOKLUB „JANEZ PUHAR11 FOTO - KINOSEKCIJA „ISKRA“ KRANJ PRIREJATA I. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA DRUŽINSKEGA FILMA na temo „DRUŽ1NA“ z namenom, da se filmski amateiji v ZP ISKRA spoznajo in prikažejo svoje stvaritve javnosti in prenesejo svoje izkušnje drugim. I. POGOJI ZA SODELOVANJE: Festivala se lahko udeležijo vsi kinoamateiji zaposleni v ZP ISKRA. Kinoamaterji lahko na festivalu konkurirajo s filmi formata 8 mm in super v čmo-beli ali barvni tehniki z največjo dolžino filma do 15 minut. Filmi so lahko opremljeni z magnetskim tonom ali magnetofonskim trakom hitrosti 9,5 cm/sek. II. PRIJAVA: Prijavnica mora biti izpolnjena v celoti in čitljivo. Vsak film mora biti na posebnem kolutu z blankom na začetku in koncu traku. Ton na magnetofonskem traku mora biti za vsak film na posebnem kolutu in označen s podatki. Začetek tona mora biti označen z belim lepilnim trakom. Neopremljeni filmi ne bodo konkurirali. Prireditelj zagotavlja varnost filmov, ne odgovaija pa za škodo, ki bi nastala pri transportu. Zadnji rok pošiljanja filmov je 10. november 1974. Filme bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo predlaga Foto kinoklub Janeza Puharja Kranj. Nagrade za najboljše filme bodo: - zlata medalja - bronasta medalja - 3 diplome Filmi in ostali spremni material bo vrnjen najkasneje v 15 dneh po zaključku festivala. Filme oddajte vodstvu sekcije „!SKRA“ ali pajih pošljite priporočeno na naslov: Sindikalna organizacija Foto - kinosekcija „iskra“ Savska loka 1 64000 Kranj ISKRA - ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI Vzpon na Grossglockner Prejšnji teden je šlo 6 remontarjev iz Elektromotorjev na „Veliki Klek11. Z njimi je bil tudi predsednik Centralnega delavskega sveta. Vsekakor podjetno vodstvo tovarne! Potovanje je šlo kakor po maslu na dveh prenapolnjenih avtomobilih. Bila sta tako naložena, da sta „trebuhe“ vlekla skoro po tleh. Po lepi cesti (za drago cestnino) so se pripeljali visoko pod ledenik Pasterza (2400 m) in ob vodi pod njim so razvili svojo grozljivo zastavo. Baje pa je Grossglockner to preizkušnjo dobro prestal, še stresel se ni od strahu. Zjutraj ob petih so odšli iz koče Pri Francu Jožefu v strmino. Vodil je izkušeni planinec in alpinist Marjan Tolar, ki je bil tu drugič. Vreme je bilo čudovito, planine in vrhovi so vstajali pred njimi kakor v pravljici. Žal pa je začelo vreme nagajati, pripo-dile so se megle v močnem vetru. Vendar sta navezi preko malega vrha ob 11. uri zavzeli za 10 minut vrh Grossglocknerja. Vso pot so slikali, dvobarvno, v barvah in diapozitive. Škoda bi bilo, da bi tak podvig ne bil ovekovečen. Proti pričakovanju in zaradi lepega vremena jim je šla pot tako „od rok11, da so namesto v dveh dneh vzpon opravili v enem dnevu. Ne smemo pozabiti povedati, da so bili veseli ljudi, ki so jih srečevali. Planinske pozdrave, nasvete in misli o vremenu so izmenjavali ob srečanjih. Vzpon je za njimi, ostali pa so spomini, nepozabni, kakršni so lahko le planinski. j^p Sedmo pismo mladih iz Oldhama London, London, London! Mesto, ki je ena sama velika vas, velemesto z majhnim centrom, romarsko mesto svetovnih potnikov, mesto znamenitosti in študentov z vseh vetrov. Na poti domov smo. Še štiri dni! Vražje prav, kajti v denarnici imam samo še pol funta. Snubim vse sotrpine po vrsti, toda nihče nima več kot en funt in zares ne more posoditi niti penija. Razlike ni: če nima, nima, če pa ima,pa pravi, da nima. Voda je sicer pitna, vendar nihče ne more zagotoviti, da boš drugi dan še zdrav, če jo piješ. Naselili so nas v ..mladinskem hotelu11. Ta stara, predpotopna stavba vražje malo spominja na hotel. Prostori so zanemarjeni, pleskano ni bilo že od pamtiveka. Sobe niso ravno velike, imajo pa visok strop. Prostorje res racionalno izkoriščen. Postelje so ozke (da jih je lahko več v sobi), narejene pa tako, da jih je mogoče postaviti eno nad drugo. Spali smo v nadstropjih. Moje ..truplo11 je (mimogrede povedano) ponoči (več ali manj) počivalo v prvem nadstropju. Tam je lepši razgled po sobi in kolegih pod mano. Ta sistem je do pičice podoben vojaškemu v kasarnah. Tudi tam smo imeli vojaške ..zakonske11 postelje, ki niso bile ena ob drugi, ampak ena na drugi. Kar čakal sem, kdaj se bo od nekod pojavil dežurni čete in ukazal: „Noge na pregled11. . . Ker se ni nič podobnega zgodilo, sem celo zaspal. Prosili smo drug drugega, naj se obračamo čim manj. Postelje namreč ni delal mizar, ampak verjetno kak ključavničarski vajenec (bile so namreč železne) in nekajkrat mi je že v polsnu prišlo na misel, kako lepo bi bilo, če bi se kdo žrtvoval, odnesel eno posteljo ven, jo prodal, kupil olje in namazal ostale, da ne hi tako ..ubrano11 cvilile. Zjutraj smo pri zajtrku videli, da nismo sami. Bili smo pod eno streho s španskimi, nemškimi, francoskimi in švedskimi mladimi popotniki, ki pa imajo vsi nekaj skupnega: mršave denarnice in željo, da bi videli London. Nekateri od naših so si že včeraj ogledali znameniti Oxford-Streeet in še bolj znani Soho. Jaz osebno sem se zadovoljil z Baker-Streetom, kjer je bil njega dni doma sam Sherlock Holmes. Kočije so zamenjali avtomobili, namesto Holmesovega skromnega stanovanja v tej ulici pa stoji na Na vrhu Grossglocknerja. Tudi značilni „grb " remontarjev m manjkat. Izlet na Grossglockner Planinska sekcija Iskre - Elektromehanike organizira za svoje člane vzpon na Grossglockner (3798 m) v Avstriji. Odhod bo v soboto, 28. septembra 19747ob 6. uri izpred kina ,.Center11 v Kranju. Povratek bo v nedeljo. Vsak udeleženec mora vzeti s seboj planinsko opremo - dereze, visokogorska očala, rokavice itd., nekaj hrane in veljaven potni list. Ker je vzpon namenjen le kondicijsko dobro pripravljenim in izkušenim planincem, in ker varnost postavljamo na prvo mesto, si pridržujemo pravico odkloniti neprimerne kandidate. V primeru slabega vremena^in morebitnih drugih ovir, bomo vzpon preložili na kasnejši termin. . . Prijave sprejema Mrak Štefka GPP ERO,tel. 29-53 do 24. septembra. Prispevek k stroškom prevoza je 50,00 N din in ga je treba vplačati ob prijavi. Sestanek vseh prijavljenih kandidatov bo v torek, 24. septembra, ob 18. uri v sindikalni dvorani Elektromehanike (nad restavracijo) in je obvezen. Vodja vzpona je Brane Jaklič, tel. 32-41. istem mestu hotel, ki se imenuje po. . . No, če ne uganete vsaj v tretje, dobite malo popusta in lahko ugibate še enkrat, če pa.ne, pa za kazen ne bom povedal, da je to Holmes -hotel. Za danes bi končal, hitim namreč pogledat še druge zanimivosti velemesta na obeh straneh Temze, za kar je Dremalo en mesec, kaj šele tri dni! P.S.: Pozdrava ne vidite, ker je napisan z nevidnim črnilom, ki so m1 ga prijazno posodili v Holmesoverfl hotelu in je menda še njegova za' puščina. (Ravno na koncu pisanja 56 mi je namreč izrabil flomaster in da več niti „glasu“ od sebe). Recepf kako črnilo postane vidno, pa se je ^ tolikih letih - žal - nekje izgubi*-Prosim za razumevanje! JožePerk0 m Moja malenkost pred britanskim parlamentom. Desno zadaj: znameniti Big^e •