LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
PMTEPED AS SfiCONn CT AC'S MATTER OCTOBER n. iqiq. AT POST OFF! CE AT CHICAGO.II L.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q
'J^tfesloga tlačij
ŠTEV. (No.) 113.
CHICAGO, ILL., TOREK 26. SEPTEMBRA—TUESDAY, SEPTEMBER, 26. 1922.
LETO (VoL) VIH
ZAVEZNIKI DOYOLIU TURKOM POYRAT V EVROPO.
SODNIK WILKERSON
Z DAUGHERTY-OM.
RAZNE NOVICE.
ZAVEZNIKI POKAZALI, DA SO FIGA MOŽJE.
Pariz, 25. sept. — Zadnjo soboto
popoldne so baje zavezniki pricinea-
!i s svojo čudno politiko, ki se tiče
bližnjega vzhoda in vzhodne Evro-
. .	, • •	, • le prosto gibanje
pe. k svojemu cilju, ki je za ves ci- .	...... . .
- - govorih in tisku, le sedaj potegnil veliko razočaranje. ^	J	J } 7
z sodnikom Daugherty-om m izjav-
TURKI PrJDRLx LJ MORJA.
Ca igrad. 25. sept. — Turška valerija broječa kakih 1 100 mož je dospela včeraj do morske obale v Dardanelskih ožinah. Angleži so jih
POROTA V HERRINU ZA KORIST KAPI-
IZ JUGOSLAVIJE.
1 , Nesreča v Kranju. Pri dohodu
TA LISTOV na Postai° Kranj je padla iz
' vlaka posestnica Lucija Drešar iz Medvod in se je močno poškodovala
Marion, III. — Zasledovanje pov- na roki.
-o-
Protest in zahteva za revizijo sodne prepovedi, ki jo je izdal sodnik j Daughertv proti štrajkujočim želez-'•ličarjem, roma od instance do instance in vsepovsod jo odrivajo od sebe. Wilkerson, ki je nekaj oblju-boval, da bo skušal modificirati vsaj tiste točke, ki so zabranjeva- j
železničarjev v gOLJŠEVIKI PONUJAJO AME- por. ne da bi zaslišali natančnejšo izvlekla iz vodnjaka. V levi roki je
ustavili in jim zagrozili z ognjem,	zročiteljev krvopreiitja v Herrinu akt) takoj ne stopijo nazaj za me o,	se še vedno nadaljuje. Porota, ki ie	Strašna smrt. 58-letni posestnik ki cleli nevtralno zorni v Dardanel-	izbrana je baje. tako sestavljena, da	Anton Pagne iz Krtine štev. 53 je skih ožinah. Turki so se takoj p >-	deluje za korist onih, ki so proti	23. avgusta 1922. ob 23. uri padel v idaJi in se umaknili n izaj.	delavstvu. Tako izjavlja zagovornik	vodnjak Janeza Lukmana in utonil -o--i>remogarjev, ki so jih utaknili v za-	v njem. Truplo sta dva posestnika
vilizirani svet
Zastopniki Anglije, Francije in Italije barantajo za tujo zemljo in isto
Ija, da ie bil Daugherty-ev odlok na
...	. , , , -1-1 mestu, ko se je odločil za sodno pre-
p-( dajajo nazaj krvolokom ! urkom.	...
Turkom so baje dovolili, da zasede-i
poved proti stavkarjem.
io nazaj vzhodno Tracijo in Drino- Wilkerson obljubuje, da bo sicer polje odkoder so jih izbrcaii leta izdal neko sodno prepoved, ki bo za-1918. isti zavezniki Angleži. Fran- branjevala zveznim oblastem vme-
RIKI KONCESIJE NA OLJ-	izpoved prizadetih. Vse izgleda, da	držal ponesrečenec škatljico vžiga -
NATEM POLJU.	ie mahinacija. ki vodi poroto pro-	lic, v desnici pa dve vžigalici. Na
Washington, D. C. 25. sept. —	ti premogarjem financirana od ka-	glavi je imel 10 cm dolgo rano. Vod-
Roljševiki so baje poslali posebne	pitalistov, ki hočejo na vsak način	njak. v katerem je Pagne utonil, ni
ponudbe amerikanskim zastopnikom	vtisniti ta madež na delavstvo, dasi	bil pokrit. Noč. v kateri se je zgo-
ki žele investirati v razna trgovska	so zaslužili, da bi se ga utisnilo	dila nesreča, je bila zelo temna,
podjetja na Ruskem. Dovoljujejo	njim. Generalni pravdnik Rrundage
jim izvanredne svoboščine na po-	države Illinois in tagovska zbornica
-o-
Zakaj se Pucelj tako trdno drži?
cozi in Italijani. Tedaj so proglaša- šavanje v konference med železni- Siju petrolejskih vrelcev. To je zna- v Chicagi delujejo roka v roki pro- Minister dobiva sedaj sledečo plačo: li Turke za krvoloke in kot take so čarskimi družbami in stavkarji. To čilno za boljševike. ki Rusijo in nje-iti premogarjem v Herrinu. Trgov- ministrsko plačo 120 kron, uradni-zapodili v Malo Azijo, da jih zagra- bo pa tudi vse za kolikor bo on o- no naravno bogastvo prodajajo 11a- ska zbornica je. kakor znano finan- ško doklado 360 kron, posebno do-
cirala sodnijsko zasledovanje. Za tr- klado 800 kron. poslanske dnevnice govsko zbornico pa gotovo stoje pe- 720 kron. Vse to dnevno, torej sku-
de z morjem od civilizirane Evrope,	lajšal Daughertvovo prepoved. Vse zaj kapitalizmu.
Danes pa, po preteku štirih let. isti	drugo pa bo baje ostalo postarem,	-----«>-
zavezniki vabijo nazaj te krvoloke,	to je, stavkarjem ni dovoljeno poziv- KITAJSKA VLADA V SKRBEH tični kapitalisti, ki hočejo na vsak paj na dan 2000 kron plače, na leto
ki so popili kristjanom že morja kr-	Ijati ali nagovarjati javno, delavce na RADI VPLIVA BOLJŠEVI- j način olepšati tiste, ki so v resnici 720.000 kron ali približno tričetrt
vi. S tem so si zavezniki vtisnili ne-	stavko. To se ne sme dovoliti radi1	KOV.	krivi in dali povod za krvoprelitje v milijona.
izbrisno znamenje na svoja čela, tega ne pravi Wilkerson, ker s teih Peking. 25. sept. — Vsled zadnje dri so tiga možje in izkoriščevalci ;je prizadeta država, vsled zakasnje- splošne železničarske stavke na Ki-malih narodov. Njim je ohranitev vanja pošte itd., katerim stvarem je tajskem, je vlada v resnih skrbeh, miru španska vas, kakor jim kaže treba ustreči s takojšnjo transporta- da se ne zanese v mase Kitajskega I oliši dobiček, tako delajo in vadla- ~ijo. To so stvari, ki zahtevajo svo- naroda uporni duh proti vladi. Po-jo z malimf narodi.	je discipline, pravi Wilkerson.	ročila poročajo, da so ruski boljše-
i ~ ................... ~ rhert '	preplavili celo Kitajsko s ra<»i-
" kalnimi agitatorji, ki hite širiti med Kitajci revolucijonarni duh..
-o-
in Daugl
Koliko krika bi dvignili zavezni- Sodnik Wilkerson ki, ko bi naprimer Jugoslavija zah- naj bi pri tem tudi malo pomislila, tevala od Italije nazaj slovensko Pri- na stanje ubogih delavcev, katere morje z Reko in Goriško, ko pa Tur- železniške družbe beraško plačuje-ki zahtevajo to, kar je zgodovinsko jo za njihovo delo. Na njih plače, dokazano, da ni njih, jim zavezniki od katerih je odvisen delavčev že-ustrežejo in prodajo tuje blago. Ta- lodec, ki tudi redno zahteva svoje l:o dela tribunal, ki je sestavljen od discipline naj pogledata gori ome-zaveznikov pod znano firmo Ligo njena sodnika in če je v njunih sr-narodov.	cih kaj pravicočutja, morata prizna-
, . . ,	. »	- ,ti, da se delavstvu godi krivica, ka-
Sedai pride na vrsto se vprašanje,!	„ - 15	.
1 i- u 11	tero povzroča trdovratnost in brez-
kaj bodo k temu porekli balkanci, i . ^ ,	v
Grki, Jugoslovani in Romunija. S
ZAMOREC SrKI PREMAGAL FRANCOSKEGA ROKOBORCA CARPENTI-ER-JA.
Pariz, 25. sept. — Včeraj popoldne je izgubil znani francoski rokoborec, ki je nosil prvenstvo roko
Herrinu.
Princ Jurij. Ker se princ Jurij ne
pokori dvornim odredbam in skle-
Zagovornik premogarjev A. W. Kerr v svoji izjavi temeljito biča. generalnega pravdnika in sploh celo Pom vIade' se ie l8" pešpolku. ki je poroto. Odločno tudi zahteva, da se posedaj nosil njegovo ime, to od-
sestavi novo poroto, ki pa mora biti vzel° ,n se >menuJe odsleJ Polk Su" sestavljena iz državljanov iz Wil- 'voborski. Obenem je Juri prenehal liamson County-a in ne drugih o- hiti rezervni podpolkovnik, seb. ki niti ne poznajo ne kraja, ne j	w v ^ .
zadeve o kateri se razpravlja sod ni ji.
na
tem da so zavezniki dovolili Turkom nazaj v Evropo so nastavili na Balkan novo žerjavico, da jo balkanski vojni vetrovi razpihajo v velik požar, ko pride nazaj Turek — če ga bodo balkanci sploh pustili — ko
srčnost kapitalistov.
o-
Mica Kovačeva. Naj nam "Slov. Narod" dovoli, da njegovo poročilo pod tem naslovom nekoliko izpopol-
Premogarska družba in trgovska nimo. Dne 15. avgusta zvečer so se-zbornica v Chicago in vsi njihovi deli sokoli v kroju okrog dveh miz pajdaši, ki gonijo zasledovanje pro- na vrtu hotela Union v Ljubljani, ti priprostim delavcem, naj obrne- Pili in jedli so po notah. Ko slu-jo prst, s katerim kažejo na ubogo čajno nobenega natakarja ni bilo borstva v Evropi, venec svoje sla- j delavstvo nazaj proti sebi. ali pa blizu, se gospodje bratje vzdignejo ve ko ie zamorec Senegalskega ' proti tistim, ki so namenoma i m por- in gredo. Plačilni natakar pa je še rodu premagal v šestem rokobor- i tirali skebe iz Chicage v Herrin. da dolgo iz svojega doplačeval to ga-skem spopadu v katerem je zamorec ' zanetijo prepir in javne škandale, lantnost in poštenost sokolskih bra-Siki udaril francoskega prvaka s ta- da bi tako omadeževali poštenje in tov v kroju. Zdravo!___
PRIJETI PONAREJEVALEC
DENARJA. ko sjiot da slednji ni prišel k popol-j čast delavstva v Herrinu. ♦ -Chicago, 111. 25. sept. — Kapitan 1» z*ve:sti cele tri ure. Siki je s tem---
rhomas I. Porter, načelnik tajnih Postal šampijon Evrope m pravijo.
. . detektivov v Chicago, je te dni od- da že kliče nri korajžo svetovnega bo zopet Jiotel ^abiti zemljo J>al-jknl	ponarejevalnico 20. do_ prvaka Jakoba Dempsey-a.
larskih bankovcev. Ponarejevalci so	0 "
imeli posebni tiskarski stroj, s ka- V SOFIJI PROGLAŠENO VOJ-
terim so bankovce tiskali tako umet-	NO STANJE,
no, da istih na bankah niso popolno- Carigrad, 25. sept. — Glasom po-
SIRITE LIST "EDINOST.'
ROJAKI PODPIRAJTE TRGOVCE, KI OGLAŠAJO V VAŠEM LISTU EDINOSTI!
kancem. Roj je neizogiben, če pride Turek nazaj v Evropo. Roj bo. pravimo. na Ralkanu bo zopet tekla kri. In kdo bo tega kriv? Zavezniki, ko dovoljujejo krvoločnemu Turči-nu povrat nazaj v Evropo. Njihova-vest bo nosila ta greh !
Iz Moskve poročajo zadnja poročila, da se je dvignila cela Mezopo-potamija v revolucijo proti angleškemu nadgospodstvu. Znani Sheik Seid in Sheik Aga oba voditelja ma-homedancev v Mezopotamiji sta na čelu revolucionarnega gibanja. Po vseh okrožjih se hiti oboroževati revolucionarje. kar pomeni pravo vojsko za Angleže v Mezopotamiji. Ta poročila so iz Moskve in se jih more seveda tudi tako vpoštevati.
SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠA TTE SVOJA PODJETJA v EDINOSTI!
ma nič razlikovali od pravih. V pro- ročil iz Rolgarskega kapitola je tam met so spravili že nekako za 200. nastal zanjo soboto pravcati ljudski 'tisoč dolarjev takih bankovcev. Ban- puč, kjer je bilo ubitih 15 oseb in
kovce so pričeli izmenjavati in jih nad sto ranjenih. Poboji so nastali] spravljati v promet nekako 1. juli- vsled političnih prepirov, ki so na-
.	o^nK mn.l nrvrnmf CM IFOITI 11 ti < Cti V
ja
t .1.
Ponarejevalcev je bilo več. In t-den izmed njih je postal nezvest in je na skrivaj obvestil policijo, katera je seveda takoj izročila celo preiskavo v roke tajnih detektivov. Iskali so dalj časa, teda šele zadnjo soboto popoldne so zasačili nekega Jožefa Kovick (ali mogoče Kovič). ki ,se je nahajal v hiši, kjer so imeli skriti tiskalni stroj. Detektivi so takoj aretirali Kovicka in zaplenili stroj, ki se je nahajal na malem tru-ku.	T-
stali med agrarci in komunisti. V mestu je proglašen preki sod.
-o-
RUSIJA ZAHTEVA SEDEŽ NA KONFERENCI GLEDE DARDANEL.
Moskva, 25. sept. — Ruska sovjetska vlada je obvestila zavezniške vlade, da ona ne bo nikdar vpošte-vala določb, ki jih nameravajo rešiti zavezniki glede Carigrada in Dardanelskih ožin brez njene prisotnosti.
_
_
(Dalje na 4- strani.)
_
DENARNE POSIUATYE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
VčerajSne cene »o bile:
Jugoslovanskim kronam:
500 kron ..............$ 2.20
1.000 kron ..............$ 4.25
5.000 kron ..............$20.50
10.000 kron ..............$41.00
Italijanskim Hram:
50	lir ...................$ 2.90
100	lir .................. 5-3°
500	lir ...................25 00
1000	lir .................. - 50 00

_
_
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-°0 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-oo računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljr\a nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadalina navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK West 22nd Street	Chicago, m.
She
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comoany.
1849 W. aand Street,	Chicago. IU.
Telephone: Canal 0098.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street. Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago. 111.
under the Act of March 3. 1879
Delavstvo, katero pot boš ubralo?
Amerikansko delavstvo se pravkar nahaja na razpotju odkoder vodijo številna pota v vse smeri. Zbegano delavstvo od raznih prevar, ki jih je doživelo v preteklosti ne ve, katero pot bi u >ralo, da bi dcspelo <Jo svojega zaželjenega cilja, do boljšega življenja, do boljšega blagostanja, kakor ga pa uživa danes. Pravimo, prevare gi begajo, da ne ve katero pot bi ubralo, da bi ne bilo zopet prevarano, kakor je to bilo že .številnokrat v preteklosti, ko so se ga oklepali v takih slučajih razni radikalni kričači, toda, ko je prišel trenutek preizkušenj, tedaj so dezer-tirali in zapustili ubogega delavca na cedilu.
To pravimo so greVike preizkušnje, ki jih je delavst* •> doživelo. X č hujšega ni za človeško srce, kakor prevarnnje m to od tisle str-ni.
ri je preje zaupalo svojo srečo i .1 s\ > o usodo. Zato pa pošteno človeško srce nfč ne sovraži hujše, kakor izdajalce.
In takih izdajic je imelo amerikansko delavstvo med seboj že cele l;ompaniic. Alo Haywood. Foster itd. bili so delavski voditelji toliko č:;-sa. dokler se jim ni napolnil žep. Bili so za delavstvo toliko časa, dokler jim ni isto napolnilo žepe. Ko so se nabrali medu	so delavske vr-
ste zapustili in delavstvu obrnili hrbet. To so torej tista razočaranja, tiste prevare, katere pridigujejo amerikanskemu delavstvu na ves i;! »s. hodite previdni, komu sledite v bodočnosti!
Tudi slovensko delavstvo ni brez takih izkušenj. Delo znanega Kri stana, ki sedaj zoblje iz monarhističnega konta v Heog a 1u ?e < • v1 ■ turi' Ameriškemu slovenskemu delavstvu v nepozabnem spominu. Ta ja-ri klativitez, ki je reševal domovino in proletarijat pod krinko socializma, je sedaj obrnil hrbet temu delavstvu in se pajdaši z moaarhistt in kraljevaši po Beogradu. Na ameriško delavstvo se spomni še mogt če v
I!
m
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
S
Pekin, 111. — Cenjeno uredništvo: — Najprvo naznanjam, da sem se preselil in mi blagovolite izpreme-niti naslov. Zopet smo pričeli kopati črni premog, po dolgih petih mesecih neprostovoljnih počitnic. Se laj nas pa zopet tl°či to. ke~ ne morejo transpo* tirati premoga \ s-ed železničarske stavke. Tako. da nad delavci se zbirajo vedno črni oblaki. pa naj ho to že v kite eni-koli letnem času.
Z veliko zanimivostjo sem sledil Vašemu listu, ki je tekom premo-garske stavke tako junaško zastopal delavske interese. Posebno pa se mi je še dopaolo, da si jaz nisem pot eben kake podpore. vendar mnogi so pa le bili, ko ste zbirali j darove za uboge premogarje. S tem je list pokazal pravo sočustvovanje^ do trpinov delavcev, ki ne sega samo na papir in se tam končuje, kakor znajo to vršiti naši ta rdeči, ki se nikdar ne morajo dovolj pre>a-hati, kako veliki delavski prijatelji, da so. Tudi imamo druge liste, kakor kameleonski G. N. iz New Yorka. ki ne zna drugega, kakor iz-preminjati barve iz ene strani v drugo. Delavstvo je take liste podpira1" že desetletja, toda v času potrebe.' ko delavec se nahaja v stiski, tedaj
za u
»ocesra c 1 c-
kaki beograjski kavarni, ko za njegove (U lar e pre s mpanjc kava.irja.
Žalostna ie bila ta preizkušnja tudi za slovensko delavstvo, ko je tedaj, ko je nosil v korito teh nikdar sitih socialističnih piratov, mislilo la nosi na altar domovine svoje krvavo zaslužene dolarje, da bo z njimi kupilo domovini dragoceno svobodo in s tem tudi pomagalo zasužnjenemu proletarijatu. ki krvavi pod neznosnim pritiskom brezsrčnega kapitalizma. Da, marsikateri delavec, ki se spomni na te čase. mu leti kletev in hrepenenje po maščevanju. Delavstvo sedaj trpi in nosi hujše posledice, kot kdaj preje v zgodovini. Tistih, ki so farbali delavstvo preje, ni vec Tned njimi in jih tudi ne bo drugače, ako zopet pride čas, ko bodo potrebovali dolarje za svoje lačne žepe.	f
Ko se je delavstvo nahajalo v stiski tekom zadnje premogarske stav-] ke, ni bilo med nje niti enega našega socialističnega kričača, ki bi od-j pri svoja usta in ž njimi ustrajal do končne zmage. Klativitez Pogorelec se je motovilil med pennsvlvanskimi premogarji, dokler so imeli še kaj denarja, da so kupovali od njega rdečo literaturo in ko jim je zmanjkalo "S$$" tedaj jo je tudi Pogarelec ubral nazaj proti Chicagi. "Pro-sveta" je pisala za delavstvo, seveda mora. ker drugače bi začelo članstvo revoltirati. Vse nekako mrzlo je bilo do delavstva, tekom tega boja. Na papirju, ki rad vse prenese so Še napisali kako besedico in tam se je pa tudi končala vsa ljubezen do delavstva.
In sredi teh preizkušenj, kdo se je oglasil za pomoč delavcem? Kateri listi so kaj storili? Razun našega lista Edinosti in Glasila KSKJ. se ni oglasil nihče! Ta dva lista in sicer Edinost prva, pa je nesla med narod klic za pomoč za uboge premogarje. ki so krvaveli v svojih tren-Cih napram kapitalizmu. In delavstvo to vidi, ono spregleduje in začelo ie soditi s svojim lastnim razumom in svojo lastno pametjo.
Delavstvo stoji na razpotju. Ne ve kam bi krenilo, na katero pot, *'a bi dospelo k pravemu cilju. Gotovo je. da tako .blazno ne bo več sledilo radikalnim kričačem, kakor je dosedaj. Vsaka šola pravijo, nekaj -tane. In zlasti slovensko delavstvo je ta šola v zadnjih letih precej stala. Kristan je baje nabral za milijonski fond 60 tisoč dolarjev, o katerem ni sluha ne duha. razven v žepih teh rdečih voditeljev.
Delavstvo ena pot je, ki te bo pripeljala do sreče in ta pot je tista pot, ki jo je nam pokazal Veliki Nazarenec Kristus, ko je rekel: "Ljubile se med seboj !" Po tej poti pojdi delavstvo krepko naprej in na obzorju tvojega važnega vprašanja se bo pojavilo kmalu svetlejše solnce, kakor pa ti sije v današnjih dneh!
-o-
NADOMSETNO KURIVO.
Pasi je premogarska stavka končala, vendarle bomo to zimo precej v stiski radi premoga. Mnoge gospodinje bodo prisiljene rabiti nado-ir.estke mesto onega kuriva, na katero so bile navajene. To velja zlasti za -one, ki rabijo po navadi trdi premog (anthracite.)
Najboljši kurilni nadomestek, ki je na razpolago je koksa (coke.) Ker se izkopavanje mehkega premoga vrača zopet k normalriosti, bi po mnenju federalnega rudarskega urada moralo biti mnogo koksa na razpolago. Koks je najčistejše kurivo. Ne kadi se, ne osaja peči in posode, zahteva manj pažnje kot mehki premog in oddaja hiši enakomerno toploto. Potrebuje pa več prostora v kleti in več pažnje kot trdi premog.
Nekatere gospodinje, ki so rabile trdi premog, bodo pa našle potrebno da kurijo z mehkim premogom. Naj zanetijo vsakikrat male količine tega premoga. Ko se zasuje nov premog na žrjavico, treba paziti na to, da del žrjavice ostane vedno nepokrit, kajti drugače plini, ki jih vročina izganja iz premoga, izpuhtevajo v dimnik, ne da bi se vnemali.
V nekaterih krajih, zlasti na deželi, je polno drv, ki se lahko rabijo v pečeh in ognjiščih, urejenih za premog, ob mali preuredbi, ki jo je lahko izvršiti. Najbolj jednostaven način pa, kako naj se rabi drva v pečeh za premog, je ta, da se poleg drva stavi v peč tudi nekaj premoga. Ta način kurjave proizvaja izdatno vročino. Vsaka vrsta in oblika drv, in da gredo noter v peč, more se rabiti z dobrim uspehom, ako jih obdaš s premokom. Drv nikjer ne manjka, zlasti ne na vzhodu; raditega ni ni-kakega vzroka, zakaj bi kdo moral zmrzevati radi pomanjkanja premoga.
Kameno olje ali petrolej je le kurivo za silo in ga lahko rabimo le tam, kjer je mogoče postaviti posebno napravo, potrebno za kurjavo s to tekočino.
nima dobre besede lavca od katerega je on odvisen.; Debvstv ), ki p-nv kar leze iz sedanje krize, nni to malo prouči, in naj | pokaže tem njegovim izkoriščeval-« cem pet, ki> se bodo zopet priklati-j It 1 koli njegovega žepa, k<> bo lo slutili, da je zopet kaj v njem.
Tudi tukaj sni rojaki prav radi č:-. tajo list in se bodo tudi na njega naročili, kakor hitro se ma1> finančno opomorejo, ker dolgotrajna stav-i ka om ie v resnici izpraznila* žepe. Sedaj zopet delamo in upamo, da bomo zopet prišli nazaj na stari tir.
Pozdravljam vse naročnike in či-tatelje lista Edinosti in vsem kličem krepko na noge in širite list j Edinost, dp, postane dnevnik, ka-^ terega si vsi Ameriški Slovenci nestrpno želimo.
Matija P.
-o-
Detroit, Mich. — Sedaj, ko se je končala premogarska stavka, bomo pa mi doma Fordovi delavci. V soboto 16. sept. smo dobili naznanilo, da naj ostanemo doma za nedoločen čas do na dalj nega obvestila. Drugi teden-v torek in sredo so zaposlili nazaj nekaj delavcev, a drugi pa čakamo kdaj bo naVn stari Henry zopet pomikal s svojim prstom, da naj pridemo na delo. Ako naše počitnice ne bodo trajale predolgo, bo dobro, ker smo potrebni kak te den počitnic, ker delali smo stalno precej časa. Toda, če se bodo te naše počitnice razširile na mesece, potem bo pa drugače. Govori se da bomo v teku dveh tednov zopet vsi delali, seveda, vse je pa le še vedno odvisno od družbe same. Da se je tovarno zaprlo in delavce odslovilo, je seveda pripisovati po-| manjkanju premoga, kateri jim jej v resnici ves pošel. Stari Ford pravi. da ne bo plačeval premoga po sedanjih cenah pa magari če drži svoje tovarne zaprte celo zimo. Drugi pa zopet pravijo, ca je to le pretveza, pod katero hoče Ford o-slabiti finančno svoje delavstvo, da iim bo potem lahko dal nižje plače. Vse to so seveda samo govorice, ki pa znajo nazadnje tudi postati resnica.
1
Veliko začasnih odslovljenih delavcev je že zapustilo to mesto in se podalo v druge kraje za delom. Večina pa čaka na zopetni poklic, ki ga obljubljajo v teku dveh tednov, ker precej jih že dela'zopet nazaj v tovarni.
Chcago, 111. — Proletarčevce
.-'trršno t ode naša šola v oči. Stresli so svojo jezo. katero ne morejo več Sicriti. — Da bi ta presneti "Kazimir" res dosegel slovensko katoliško šolo \ Chicagi in sicer v tako kratkem času? Naka ! To je že kar "za It. ! o"e skočt" ali pa "za poet" — sami socialisti, niso še edini v tem, i bilo bolj prav. — Vedo tudi da bo ta "Kazimir", ako vsa zname-ne varajo in ako ostane še v Chicagi prihodnjo spomlad nadaljeval stavbo in dosegel še drugo nadstropje in še dvorano. In vendar "K"z:mir" ie osamljen v Chicagi(?) Nihče zanj ne mara! Samo par (ha, ha, ha!) starih ženic je še z njim, drugi so vsi proti njemu. — Pa vendar je celih $25.000 dolarjev nabral od teh "par starih ženic" cd lanskega leta do sedaj in izplačal za šolo, stavbišče in" sestersko hišo. — Vsa Chicaga je pa rdeča, je socialistična. Vse drvi za rdečimi voditelji, kakor trdijo, pa kaj so oni dosegli? Nad dvajset let že gospodarijo v Chicagi ti rdečkarji, nad dvajset let je že vsa Chicaga rdeča, nad dvajset let "vodijo" ( ?) narod ti možiceljni, pa nič! Nič nimaio! Se enegri narodnega domčka niso mogli skupaj skrpucati. Na Lawndale, kier ni nič pravih Slovencev, samo nekaj rdeč-karjev. imajo ( vt rano S. N. P. f. Pa še to jim je morala cela slovenska "rdeča" Amerika zidati. Baigali. kdo bi se ne jezil? Kdo bi "iz kože ne skočil" ali pa v>aj ne "počil". Ha-haha! Proletarček. le še se jezi! Sa-
mo to glej, da ti jezica ne bo škodi-la, da ne boš jetke dobil. Veš, jezica strašansko škodi tako nežnemu telescu, kakoršne imajo naši rdeči 'voditelji", ki so navajeni samo dobro pupcati pa dobro papcati za žulje svojih ubogih zaslepljenčkov. — Kaj1 pa so drugega že naredili dobrega? — Da, tinte so že veliko preli-li in veliko klobas izdali po raznih iflikah in flikcah. Vendar s tinto še nobena domovina ni bila rešena. In učenost (?) kake "Prosvete", ali celo Zajčkovega Pekletarca. ali celo učena modrost dražestne Mrs. Kon-da, je tudi precej po ceni, in tudi ni še enemu slovenskemu delavcu zvišala plače niti za ic. — Pa recite, da ni res?
DUHOVSKA VEST.
Rev. Father John Plazmik, naš blagi sotrudnik, je dobil svoje počitnice podaljšane za nedoločen čas. ker še vedno ni njegovo zdravje najboljše in šel se je zdravit v Harvey, 111., kjer bo stanoval pri ond t-nem duhovniku.
Nemški list "Wanderer*/ St. Paul Minn, ima sledečo notico: V Po~t-land. Oregon zbrana generalna konvencija protestantovske episko-palne cerkve je ostro obsodila vsako nadzorstvo porodov in je predpi-• sala za poročne ceremonije posebno j molitev v kateri izreka modernim Herodom najostrejšo obsodbo. — 1 Tudi pri protestantih se je začelo .J jasniti. Seveda naše brezversko časopisje bo še nadalje navduševalo j svoje backe k temu brezbožnemu početju. Ako pa kak propadli prote-stantovski "duhovnik," ki je toliko duhovnik kakor očka Zavrtnik, pomaga kakšnemu mori veti na drusri
1
svet. pa pobožno zavijajo oči. če^. takile so duhovniki. Ha. ha!

S pozdravom
A
VABILO ..-MT
k gledališkima predstavama
"IZPOD BURKELJ''
Veseloigra v 6. dejanjih
/
A
in
u
fi


Naročnik.
KMET IN AUTOMAT"
Burka v dveh dejanjih
ki jih priredi
"SLOVENSKA PQDP. DR. SV. MOHORJA"
V	nedeljo, dne 1. oktobra 1922.
tečno ob 2:30 uri popoldne in ob 7:00 uri zvečer
V	CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA
NA LINCOLN IN 22nd PLACE.
Sedeži za odraščene: 50c. Za otroke popoldne 10c. zvečer 50c.
PROGRAM:
1.	GOVOR, govori............Rev. K. Zakrajšek.
2.	PETJE.
3.	IGRA "Izpod Burkelj."
IGRAJO SLEDEČE OSEBE:
Groga Butelj, kmet iz Babje-vasi Mr. Joe Fajfar.
Špela, njegova žena..........>...Miss Rosie Vahtar.
Joža Krive, gostilničar ......>...Mr. Silvo Hrastar.
Urša, njegova žena ..............Miss Katheryn Gregorich.
J................ .Mr. John Ovniček.
Mešetarji: -j....................Mr- john Prah
l....................Mr. Frank Auguštin.
f .....................Mr. John Ovniček.
Kmetje: . j.....................Mr. John Prah.
^^ .....................M. Frank Auguštin.
4.	IGRA "Kmet in Automat".
IGRAJO SLEDEČE OSEBE:
Peter, kmet iz Srednje vasi .... ...Mr. John Jerich.
Mihec, nagajivi deček ..........Mr. Viljem Bogolin.
Pismonoša ..................,...Mr. John Prah.
Uradnik .....'...................Mr. John Kaste^ic.
Policaj......................>.. .Mr. Frank Auguštin.
5. PO IGRI PROSTA ZABAVA.
Vse Slovence in Slovenke iz Chicago in okolice najuljudneje vabimo na te predstave. Obe igri ste nenavadno šaljive in smeha bo na cente. Kdor hoče viditi pristni slovenski humor, ta naj pride v nedeljo dne 1. oktobra na našo igro in dobil ga bo. Za obilno udeležbo se priporoča:
ODBOR
A
A
A
ji
y
si
6
p

s
č t
č ^
č A
t
'J
č A
t
/
S
V NEDELJO POPOLDNE.
. — O največji zapove
17 po bink. <di. Mat. 22.
Nedelja — Remigij, škof. Pondeljek — Angel j i Varuhi. Torek — Kandid, muč. Sreda — Frančišek, spoz. Četrtek — Placid in tovar. muč. Petek — Bruno, opat. Sobota — Rožnj venec B. D.*M.
SV. BIRMA.
POTREBA BIRME.
Sv. birma je drugi zakrament, in sitfer jo naštevamo kot drugi zakrament, ker se je .v prvih časih krščanstva sv. birma podeljevala takoj po sv. krstu, kar je v grško-ka-toliški cerkvi še dandanes navada. Sv. krst nam daje duhovno življenje, sv birma je utrjuje ; sv. krst rodi otroke božje, sv. birma povzroča, da rastejo, sv. birma napravi iz njih Tnože, vojake Jezusa Kristusa.
Sv. birma je zakrament, v katerem prejme človek vsled polaganja šk< fovih rok, maziljenjem s sv. krizmo in s klicanjem sv. Duha moč in silo (k sv. Duha, da bo trdno spoznaval svojo vero. ki jo je prejel pri sv. krstu.	•
škof mazili birmanca s sv. krizmo, ki je napravljena iz oljkinega olja in balzama; krizmo • pripravi škot. So tri vrste sv. olj, katere potrebujemo pri raznih zakramentih, in katere posvečuje škof na Veliki Četrtek: olje katehumenov. olje bolnikov in sv. krizmo za birmo.
Sv. birmo deli navadno škof. Z do-valjenjem sv. Očeta sme pa tudi kar se godi po misijonskih krajih, bir-mati tudi navaden duhoven.
škof najprej razprostre svoji roki nad birmanci in prosi sv. Difha, da bi prišel nad nje s svojimi seu-merimi darovi, potem jim mazili čeli s sv. krizmo v obliki križa in jih si-dnjič še enkrat blagoslovi.
Škof mazili birmanca s sv. krizmo v obliki križa v znamenje, da mora birmanec s^eto vero vedno javno spoznavati, po nji živeti, se je nikdar sramovati in raje umreti, kakoj jo pa zatajiti.
Ako hočemo birmo vredno prejeti, moramo biti v stauu*milosti božje, ker drugače bi storili božji rop. Stariši imajo dolžnost, da peljejo — BISTVO IN o priložnosti svoje otroke k sv. birmi, ne samo, ker prejme birmanec razne milosti in darove sv. Duha. ampak tudi, ker je vsak dolžan ta zakrament prejeti, če ima priložnost Kdo. prijatelji, ne potrebuje moči. posebno pa mladina? Kako boječi so bili apostoli po Vnebohodu Gospodovem, in kako so bili srčni in kako neustrašeno so oznanjevali Kristusov evangelij, ko so na Bin-košti prejeli sv. Duha! (Del. ap. 2.x -o-
PROPAGANDA BOLJŠE-
YIK0Y ¥ INDIJI.
(V. C. GEORGE.)
Indija je čudovita dežela, ki vsebuje neizmerna bogastva. Radi tega se Anglija vgnezduje vedno bolj in bolj v njej, kjer iz njenih naravnih bogastev črpa dobiček in korist. V Indiji leži še neizmerno polje nedotaknjenega naravnega bogastva, to vedo vsi Evropejci. Anglija je prišla tja prva, se hitro udomačila in ji zavladala. Tudi prejšni predvojni Nemčiji je dišala Indija in skušala je tja priti po suhem čez Balkan in Malo Azijo. Na vsak način je hotela imeti kontinentalno zvezo z Bagdadom, da bi od tam čr- to priliko je Anglija znala v pretek-
li o njerii. Bi bilo kmetsko deželno ljudstvo pograbilo za orožje, bi danes ne bilo v Indiji več angleškega naagospodstva. Indija šteje blizu 300 milijonov prebivalstva. V slučaju u-pora takih mas, bi vsa angleška vojska ne izdala nič. Angleži to vedo, zato pa znajo na tak način vladati indijce domačine, da mislijo slednji, da so Angleži v resnici njih varuhi in da gledajo na njih korist, kar je pa seveda ravno obratno.
Angleži so znali pridobiti indijske prince.
Noben narod na svetu ne ljubi bolj veličastnih ceremonij, ki se prirejajo raznim plemenitašem in kraljem. kakor indijci domačini. Tudi
APOLOGETIKA.
28. — Bog in vreme.
Ugovor: Bog more vendar le priti včasih v zadrego. T11 na primer molita dva farmerja obenem, e-den za lepo vreme, drugi za dež. Koga naj usliši?
Odgovor: To, kar stori na primer pametna vlada, če ji je treba rešiti« več različnih prošenj. Ozira se na splošni blagor. Bog pa premore še veliko več. On vidi že naprej vse molitve in lahko vreme v celoti tako uredi, da se bo do izpolnile končno prošnje vseh, da bo vsestransko dobra letina, in to je bil glavni namen prosilce v< Od prave ureditve snovi in sil zifvisi pač ves razvoj vesolj-stva. — P»og lahko izpolni pa tu-!® " di enemu prosilcu prošnjo, da mu da časne darove, drugemu, da mu da nadnaravne darove. Zato pa vedno dodenimo če molimo in prosimo: "Če je tvoja sveta volja in če je naši duši v korist."
pala iz zakladov v Indiji. Toda pri svojem poizkusu je naletela na smolo. Anglija pa je ostala gospodarica v Indiji. Toda Anglija se pa ni znebila še vseh tekmecev, ki tudi poželjivo gledajo na vrtec bogate Indije
losti dobro izrabiti. Vse indijske tnlajše prince je povabila na svoje Anglijo. Tam so
stroške v šole
močjo lojalnih indijskih glavarjev. Neugodna tla za ideje boljševizma.
takimi okoliščinami niso boljševiški agitatorji ničesar opravili s svojimi propagandami, da bi razširili duh revolucije. Ker indijsko prebivalstvo je nespremljivo za take nauke zlasti še, dokler je zvesto svojim princem in glavarjem. Boljševiški komisarji so se sicer razkropili v velikem številu po kontinentu,, toda njih delo je bilo brezplodno. Zlasti je še Indija nedostopna za take ideje, zaradi razdelitve ljudstva v kaste in ker ni nikjer pojma o kaki enotni narodnosti. Dokler pa ni formirana enotnost narodnega duha je zastonj govoriti o kakem odporu proti nadvladi tujcev, kakor so to mislili zanetiti boljševiki med domačini Indijci proti Angliji.
Temperament Indijcev domačinov
jim stregli par let ali manj in jih Je antiboljševiški. zlasti jih drži proč negovali, kot izvoljence. Princi v oc* idealov boljševikov, zasebna last-
takih okoliščinah so dobili neizbris- nma in vpoštevanje ženske zvesto-V zadnjih letih so bili najhujši tek-j ne vtise v svoja srca, da je Anglija v zakonu do svojega soproga, meci ruski boljševiki, ker sedanji njih dobra mati, katera brez prime- ^ se to Je v krvi indijskega značaia. ruski vladi je zaprta pot v svet sko- j re skrbi za nje. Ko prihajajo nazaj Vsledtega je boljševiškim nakanam zi Evropo, vsledtega so pričeli mis- v domovino in ko pridejo do politic-	za enkrat spodletelo. Seveda, da
liti na ofenzivno gibanje v Indiji, ne moči med domačini, so taki prin \ edoč. da se poizkus z mečem ne bi ei najzvestejši elementi, ki si jih An
glija more želeti na indijskih tleh
obnesel za enkrat, zato so boljševi-
bi se posrečilo boljševikom izpodriniti angleški vpliv v Indiji, bi bila to za Rusijo velika prihodnjost.
ki voditelji mobilizirali dobršni del To delo vrši Anglija spretno vedno Bogastvo Indije bi padlo v roke ruskega kapitala in z istim poslali naprej, ker dobro pozna dušo if^iij
revolucijonarne apostole med indij- skega naroda, zato tudi ve. kje ga sko domače prebivalstvo, da bi se more pogladiti. da bo zadovoljen, propagandnim potom vprizorilo u- Med priprostim ljudstvom Anglija
boljševikom in s tem bi boljševiki veliko pridobili. Evropa bi postala odvisna od Rusije in kadarkoli bi hotela bi izolirala ostali svet z goto-
por proti Angliji. V vsakem takem sicer nastopa surov
o in
jih izkori- vo surovino, katere ni dobiti drug-
slučaju bi ruski boljševiki nudili in- šča. kjerkoli jih pač more. Toda radijskim domačinom moralno, gmot- vrvi pa ima one, kateri bi ii lahko no in materijalno pomoč proti Angli- politično škodovali, ji. Kot so pronašli Angleži je baje Vdik (lc, sveta na indij-ski pen;su.
nad 500 revolucionarnih agitatorjev	V] je i/vcn vsa-ke kontroie ;n je An_ i prišlo iz Rusije v Indijo z namenom.
a podžgo v srcih domačinov sovraštvo in upor do Angležev.
Indijsko ljudstvo je pa kliti!> temu po večini le še vedno vdano svo-iim nadgospodarjem Angležem. An-de ž i so se tudi znali prikupiti doma-
čiji tudi skoro nedostopen, da bi vladala tem krajem. Toda. ker je znala pridobiti indijske prince, ji i.<ti sedaj vladajo te dele in ž njimi nima Anglija pri upravi nikakih osebnih stroškov. Po teh krajih so nastanjeni po večini ljudje domačini
JUGOSLOVANSKA KVOTA.
New York. — Od 1. julija 1922. 1 30. junija 1923. sme priti v Zdru-
d
žene Države iz Jugoslavije kvečjemu 6,426 priseljencev. V vsakem poedinem mesecu pa ne sme priti
več kot petina te letne kvote. Me-, , .	ni-	. ..v-
J	. ,	. lagal, predlagala je ona! .Ne,
j-azne lorde, n. pr. lansko leto je po-Ni imel izhoda iz zagate.	j setil Indijo sam Waleski princ na-
Sodnik mlademu fantu, ki je bil slednik angleškega kraljevega pre-obtožen od nekega dekleta, da ji je!stola. Take običaje pa indijski doma-
I obljubil, da jo poroči: "Ako jo nisi čini posebno ljubijo in si štejejo v : ljubil, pa bi ji ne bil predlagal veliko čast. S temi poseti, so si An-zaročitve ! Zakaj jf pa nisi rekel ne?" gleži pridobili srce in lojalnost d )-Fant: "Saj vendar nisem jaz pre 1- mačinov. Zato tudi vsa revolucija-
ji nama podpihovali j a raznih agita-
1 pa nisem mogel reči. ker je stavila toriev niso prav nič pomagala, j dva predloga in sicer tako le: Ali V Delhi so se sicer pripetili re-Dosedaj niso priseljenci iz Jugo-, me boš poročil? Ali imaš kak zadr- volucijonarni izbruhi, kateri so biii si a vi je izčrpali niti enkrat mesečne žek ali ugovor? vidite, v tem sluča- pa samo lokalnega pomena in so bi-
secna kvota za torej 1,285.
Jugoslavijo znaša
činom s tem. da so pošiljali med nje Nizamskega jn Haiderbadskega rodu. Njih zemeljska površina je skoro dvakrat tolika, kakor je zemeljska površina francoskega kontinenta v Evropi. Vsi ti kraji, dasi nima z njimi Anglija niti ficka stroškov pri j upravi, nosijo njej lepe dobičke z razno divjačino in drugim naravnim i bogastvom, ki ga domačini ne znajo vporabiti. Delo ji po večini opravljajo za neznatno plačo domačini, pod nadzorstvom Angležev.
Ta duh lojalnosti se je pričel ši-
kvote. Meseca julija je bil dovoljen ju če hi bi, rcke, <<ne» ali pa
vstop v Združene Države 860 priseljencem. rojenim v Jugoslaviji, in v, mesecu avgustu 1.003. Prišlo jih je toraj od začetka fiskalnega leta do
Ja
bi bil zapadel v vsakem slučaju!"
Sodnik: "Potem bi ti ne smel od- delavstvom, ki je kakor Calcuti Ab-
medbad, Nagpur in Madras indu-
, .. .	1 -1 • riti med domačini še le po nedavni
li tudi hitro zatrti po anglezki vo-	. . 1 .
. ... .. -	, .i , t • anglo-indijski vojni, kier ie Aneli-
jaski sili. To se je dogodilo le med,. *	/	} J JC »
ja zmagala ne sama. ampak s po-
je. kakor edino v Indiji.
Boljševiki so poizkusili vse, kar je bilo sploh v njih moči dosedaj. V Thaksendu so otvorili posebno šolo, kamor so privabili več bolj odličnih domačinov in jih začeli tranirati v svojem duhu. da bi jih potem razposlali po Indiji, da bi raznesli duh revolucije proti Angliji. Toda vse to se jim ni obneslo in sedaj uvide-vajo, da bo potreba vporabiti vse druge metode za ta namen, ako hočejo doseči kake vspelie v tem ozi-ru. Boljševiki so brez vspeha v tem oziru. a Anglija na drugi strani pridobiva vedno več zaupanja med domačini. Boljševiki doživljajo razočaranja. doživeli so ga. ko so mislili, da bo njih duh revolucije šel. kakor blisk po Evropi proti zapadu, pa doživeli so ga tudi v Indiji. Njih ideje so za družbo, kakor strup /a zdravo človeško telo in zato ni čuda. če se ga vsak otepa, pa bodisi neuk ali intelegent.
OGLASI V EDINOSTI SO NAJCENEJŠI IN RODIJO VELIKE VSPEHE!
govoriti V*
Fant: "Saj nisem! Toda. ko sem	strijski okraj, med katerimi je po-
1. septembra skupaj 1.863. °d ^ molčal je ona rekla: "Kdor molči ta	mešanih tudi več tujcev evropejcev.
septembra t. 1. do konca prihodnje- pritrjuje" in afera je bila zaključe-	P° deželi pa uporni duh ni šel.
na.
& & &
£ .s
ga junija sme priti torej se 4.534 priseljencev iz Jugoslavije.
-o-
OGLASI ŠVINDLERSKE TVRD-KE RAZNIH IMEN.
New York. — Poštna uprava misli, da je prišla na sled največjemu prekrševalcu v svetovni zgodo-j ^ vini.
Dotični "bistroum" živi v Montre-alu. Canada, in njegov posel je iz-žemati dolarčke iz ljudi v Združe-) nih Državah s tem, da oglaša v časopisih neke uganke, češ kdo jih reši pravilno, dobi neke dragulje in zlatnino kot dobitek.
Že pred par meseci je poštna u-prava izdala tiralnico proti temu švindlerjtt. ki je oglašal pod imenom Crown Silverware Company. Od tedaj pa je nič manj kot petin-dvajsetkrat spremenil ime svoje "tvrdke" in seveda nadaljeval oglašanje vedno ped kakim novim imenom. Poštna uprava je zopet prepovedala ponatiskanje njegovih o-glasov. ali riotičnik takoj pride na površino s kakim novim imenom. Zadnjič je nastopil pod imenom U-nited Silverware Company, potem Radiant Diamond Company. Naslov pa je vedno v Montrealu.
Ljudje naj se pazijo pred tem švindlerjem.
.kmetje domačini še čuti niso hote-
Sr
It
t*
fm
^ 1
M
&
& & & &
A &
BENJ. EICHHOLZER
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om. kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
t?
t*
t*
Sf
i?
S-
ISs' &
K'
it
ts>
Ir9
ac-
r?
v
T	*>
Prodati se mora ta teden
Prodati se mora ta teden lota na 22. Place, pol bloka ^ slovenske cerkve.
Za podnizn^ ceno $550.0?* "glasite or
FRANK KOSMAČU z Emil Basener, 2116 West 22. Str. Telefon: Canal 2138.


V VASO KORIST BO!
Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite
Vašega lastnega delavskega podjetja
"BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI"
KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO
IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE
DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU.
V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne
urade prejemnikov brez vsakega odbitka.
"LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI"
NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja.
DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih.
NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje.

4
A A /
OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo.
ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno
na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje!
S


"EDINOST'*
LAKOMNIK.
Ksaver Meško.
■V* — 1 ^^	■ ^ '"tT-EI kako je zaškripala postelja, ko je planil gospodar iz nje.
I "Naša bajta! Črešnikova !"
"Ah!" — je zaječalo v sobi s polpridušenim glasom, in hlapec je -lisa!, kako je zaropotal stol, ki ga je podrl gospodar, ko je planil k oknu. .
Ko so prihiteli s Trate čez sedlo hriba in so zagledali gorečo bajto,, so vkieli ob ognju že ljudi. Bili so sosedi ^ druge rebri hriba. Ti so . pazili ogenj prej. nego na Trati. V vsej naglici so bili prihiteli pravkar in so se takoj lotili gašenja. Seve, težko delo, ker ni bilo vode. In
. hiša je bila že vsa v plamenu. Na vse strani je letelo veliko goreče pe-Ko je šel opoldne cerkvenik Andreja zvonit, je videl starca sedeti rin-c jn iskre so pržde {z njega -n ]etalc kakor velikan^ke kresnice v oz-
ob svežem grobu ženinem. Mirno ga je pustil tam in ga m motil. Iz- račju_ povesma slame, da cele male snope je trgala vročina iz strehe, lrušnje dolgega življenja in žalostna njegova služba so ga izučile, da dvi^ala in metala jih visoko proti vedremu nočnemu nebu, kakor bi se je najboljše zdravilo za srca. ki se tako težko ločijo o<I dragega sorod-|silne nevidne roke poredno iskale z njimi. Žho goreči, le še napol tle-nega srca, mir in samoten pokoj. Vsiljiva tolažba jim pekočo rano 'e ^ -e dsto URasli ogorki SQ v velikih lokih v nerednem metežu padali razširi. Zato je pustil Crešnika pri miru.	\xz višine doli po hribu, molčečem v nemi grozi, doli proti mračnemu
Popoldne je prišel Andreja še nekajkrat na pokopališče — tik poko-	strmečemu v veličastni kres na hribu v čudni tesnobi, kakor da
pališča je stala njegova bajta. In se je čudil, ko je videl žalujočega star-	nesrcča in smrt tudi njegovemu življenju.
Razne novice.
(Nadaljevanje s i. strani.)
ca še na istem mestu, vsega sključenega in slabotnega, kakor tla se ze tudi pripravlja na smrt. kakor da že leze in se že pogreza v grob. Ogovoril ga je s prijazno besedo:
"Oče Črešnik, ali ostanete do večera tukaj ?"
Med gasilci se je sukal tudi stari Črešnik. Smejal se je zdaj poltiho
|kakor otrok, ki je nenadoma zagledal sijajno lepoto in se zasmeji od
j globoke srčne sreče, zdaj se je zakrohotal glasno, kratko in ostro, ka-
111 *	da je udarilo jeklo ob kremen. Ves zadovoljen si je zdaj mel suhe
Starec se je zdrznil. Zacuoen je dvignil glavo in pogledal cerkven;-	. ... . , . . , .
. .. , , , \ ? • ■ 1 1 m i- 1 1 • •	roke. a glej. ze hip nato se je pograbil za glavo in je nenadoma onemel
ka s praznim, tuiim pogledom. kakor da ga ni videl nikoli doslej 111 se	. . 111, T,
1 J ..	in odrevenel, kakor da se je domislil nečesa strasnega. Kmalu zatem je
spet prijazno ogovarjal gasilce in jih prosil: "Pustite, možje, naj gori!
čudi, kaj ga ogovarja neznan človek. Zamrmral je kratek, nerazumljiv odgovor in je spet povesil glavo.
"Siromak, ves je izgubljen." ga je v mislih pomiloval Andreja in ga jep0!
Saj tak») ne rešite. Na štirih krajih sem podnetil. Kako lepo gori, ka
ni dalje nadlegoval.
Ko ie šel zvonit večernico, je našel starca še na istem mestu. Z ro-j-. , ,„ .	.	. jz'galec!
kami si je zakrival obraz in sedel na nizki gomili povsem nepregiben,
kakor bi spal ali bi bil povsem odrevenel.
Andreja je odzvonil, zaklenil cerkev in krenil h grobu.
"Črešnik, zdaj pa bo res čas, da pojdete domu. Mrači se že, in do
doma ne pridete v pol ure, in najsi dobro stopate."
Starec je dvignil glavo, po strani pogledal Andreja. Hihitajoče se
je nasmejal, a vstal ni.
"Počajte, oče, pa vam jaz pomorem pokoncu."
Napol dvignil ga je. Starček je mirno pustil. Rekel ni ničesar, le spet
"Ti si, satan, ti?" je zabesnel tedaj Tratar. "V ogenj s teboj, po-
V divjem srdu se je zagnal proti starcu.
"S teboi v ogenj, ropar in morilec, s teboj!" je hropel Črešnik, ki -e ves oživel in se razvnel, ko je-zagledal Tratarja. Tudi on je planil preti rušitelju svoje sreče. Oc vseh strani so mirili.
"Bodi pameten. Tratar! Saj vidiš, da se je revežu zmešalo." Komaj so ju ločili.
"Lepo sem ti zakuril, kaj, ti goljuf?" — ie kričal starec in se je sme
. . .. .. , , i z naP°l srečnim, napol blaznim smehom. S pogledom, polnim pekove je čudno hihital, kakor majhen otrok, ali vsa otročja brezzoba stara	^„,,.«.„ __•
^ J.	J	J	t eg.i smrtnega sovrastva, je meril nasprotnika . . .
.	- ,	.	,	, , . I Ko sta drugi dan gnala orožnika starega Črešnika mimo Trate, je
lako. sva ze pokoncu. Zdaj vas pa malo spremljam, doli do pes- Ma, Tratar ^ na tratj nad hi-o
]>oti. lam imate bliže ... A saj komaj stopate. No. čudno ni, ko pa ste :doi
posivel v lice je z mračnim pogle-
ves dan presedeli na grobu in niste ničesar jedli. Tukajle imam steklenico žganja, požrite! Sem pravkar kupil pri Marinu. jutri pojdem za-rana v gozd na delo. Le še požrite! Vas segreje in malo vam poživi; zastalo kri."
Starec je ubogal kakor pohleven otrok.
"Tako, oče, tukaj, glejte, je pešpot. Zdaj že pridete sami, sodim. Hodili ste tukaj že tolikokrat, da je pač tudi ponoči ne boste izgre- ! šili. Lahko noč, oče Črešnik."
"Bog daj !" je mrmral starček. In v hipu se je spet zahihital povsem otročje in pritrdil : "'Ž*; pridem sam, že pridem."
Xe da bi cerkvenika zahvalil za pomoč, je počasi odhajal po stezi 1 proti gozdu.
Andreja je zrl za njim, da mu je utonil v noči in v temi.
"Menda pa vendar najde domu. Tako čuden je danes. Čisto ga je potrla smrt žene, siromaka. Ni čudo, ko sta tako dolgo živela skupaj."
Počasi se je vračal gori proti mežnariji.
* * *
Proti polnoči je udaril hlapec na Trati z vso močjo na vezna vrata, takoj nato je glasno trkal ob okno.
"Ogenj! — Gori!"
"Kje?" — ja zavpil v sobi. Tratar. Hlapec je slišal vun pred okno.
!
«
1 1

-V-

D*

>111 strmel tja na obronek hriba, iznad katerega se je dvigal počasen, vijugast dim. Še je tlelo na Črešnikovini.
VSO ODPRAVO
OD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke. najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke »spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
STAVKA FRANCOSKIH POMORŠČAKOV SE ŠIRI.
Brest, 25. sept. — Stavka pomorščakov, ki se je pričela pred par tedni v Havrah se nadaljuje in se širi v vsa pomorska mesta na francoskem. Zadnjo soboto je odšlo več tisoč pomorščakov na stavko v Brestu. Francoska vlada je ojačila vojaško posadko v Brestu za slučaj puča, ki zna nastati vsak trenutek.
-o-
BOJ MED STAVKOKAZI IN STAVKARJI.
Knoxville, Tenn. 25. sept. — V tukajšnjih delavnicah Južne železnice je prišlo do pobojev med stav-kokazi in stavkarji. Ranjenih je nekako 22 oseb. Družba je naprosila za vojaško pomoč.
-o-
NOVA PREDLOGA ZA BONUS.
Washington, 1). C. 25. sept. — Se-rr'tor Bu sum. republikanec. je predvčerajšnih predložil nov* predlogo za vojaški bonus, kjer zahteva, da se jjlača vsem dosluženim vojakom. ki so služili v armadi od 5. <x-prila 1917. in do 1. julija 1919. po $20. za vsaki mesec službovanja. Novo slepomišenje drugega nič!
-o-
STARA GARDA BI SE RADA BAHALA.
Washington, D. C. 25. sept. — Republikanska stranka je pričela razpošiljati po deželi agitatorje, da agitirajo za njo. Agitatorjem se je naročilo, naj narodu dokažejo, koliko dobrega je storila stara garda, za povrat v normalnost. Stara garda se 'naj baha, kolikor hoče. mi vemo in vse delavstvo zna za njene vrline, ki seveda niso bile v korist delavcu^ ampak kapitalistom. Vse zavedna delavstvo bo stari gardi obrnilo hrbet. ker t<> je zaslužila.
1	_o_
john Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
v
M
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
J
eK
FOTOGRAF1ST
*• 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III
Phone: Canal 3534.
4


i
KNJIGE!
SLEDEČE KNJIGE DOBITE DO 30. SEPTEMBRA PO POSEBNO ZNIŽANI CENI.
ANGLEŠČINA brez učitelja v slovenskem jeziku. Sveta Genovefa, Spolnuj zapovedi 400 strani.
Vse tri knjige dobite za $1.00
0**0**0
SVETO pismo, Sveta ura.
Sprejemnica društva krščanskih mater.
Vse tri knjige s poštnino $1.25
0**0**0
ŽIVLJENJE našega Gospoda Jezusa Kristusa, Nebeška krona, Prst božji, Sveta Germana,
Vse štiri knjige s poštnino $1.25
0**0**0
DVE sliki, Rev, Meško,	y
Franc Pire, Friderik Baraga, Prilike patra Bonaventure.
Vse štiri knjige s poštnino $1.25
0**0**0
PRIJATELJI poštenega berila požurite se in naročite te knjige. — Naročnino pošiljajte na:
AVE MARIA 1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.

US

t
KONJ UBIL FARMARJA.
Denison, I a. — Tukaj je umrl Robert Criag, farmar na poškodbah, ki jih je zadobil od konjskega udarca.. Udarec je bil tako hud. da je ponesrečeni na mestu obležal mrtev.
-o-
NIZOZEMSKI KONZULAT
UMRL V KANSAS CITY.
Kansas City, Mo. 25. sept. — Henry Vischer nizozemski konzul v Kansas City, ki je bil obenem tudi blagajnik Kansas City Southern železnice je umrl zadnji četrtek v tem mestu.
-o-
FORD PRAVI, POČAKAJTE S KUPOVANJEM PREMOGA; BO CENEJE.
Detroit. Mich. — Henry Ford je ibjavil v svojem listu dolg članek, kjer poživlja publiko, da naj ne hiti s kupovanjem premoga, ker bo v kratkem ceneje, kakor je sedaj. Ravno to. ker povročamo tak navil na trg premoga, daje ošabnost operatorjem, da isti draže premog po snmopoljubnih cenah.
Sredi morja.
Na parniku, kateremu je pretil velik vihar, da ga preobrne in potopi. Neki potnik prihiti h kapitanu in vpraša:
"Ali se je mogoče rešiti na kak način ?"
Kapitan : "Ne vidim nobenega načina !"
Potnik: "Kako daleč je do najbližje zemlje?"
Kapitan: "Dve milje!"
Potnik je bil že vesel, misleč, do tja se lahko priplava, zato brez odloga vpraša: "V kateri smeri pa je tisti kraj?"
Kapitan: "Naravnost doli do dna je ravno dve milji."
,Za bolezni In bolečine
PAIN-EXPELLER
TvorniAka znamka rag. t pat. ur. Zd*. dr.
Prijatelj v Potrebi