Stev. 24. V Maribor/13. junija 1895. Tečaj XXIX. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom za eelo leto ii gld. 50 kr.. za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta S5 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni Usti dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat 18 kr. Volilna preosnova. Koalicija ima nalogo, izvršiti volilno preosnovo. Sprva je bila vlada sama razvila neka načela, ali nobeni stranki niso ugajala. Nato so se začela pogajanja z vodjami koalicijskih strank, ali tudi ta pot ni peljala do uspeha. Zdaj si je vlada pomagala s tem, da je ukazala, sklicati odsek za volilno preosnovo, in mu prepustila vso stvar. Pa tudi odsek je kmalu uvidel, da ne bode imel večje sreče, kakor pogajanja med vlado in vodjami strank. Izročil je torej lani 11. dec. svojo nalogo posebnemu pododseku iz desetih članov, čegar posvetovanja so bila tajna. Na binkoštni torek pa je pod-odsek izdal načrt volilne preosnove. Po sedanjem volilnem redu ima 1,984.628 državljanov volilno pravico, in sicer volijo 353 poslancev; po načrtu pododsekovem bi se števrlo volilcev pomnožilo za 1,299.845 davkoplačevalcev in 700.000 delavcev, število vseh poslancev pa bi se pomnožilo na 400. Po tem načrtu bi se novi, peti oddelek volilcev razdelil na dve skupini: v jedni bi volili vsi tisti davkoplačevalci, kateri plačujejo manj kakor p«t gold. na leto direktnega davka, in pa vsi okrajni in občinski uradniki, trgovski pomočniki itd.; v drugi skupini bi volili tisti obrtni delavci, kateri so člani kake bolniške blagajnice ali bra-tovske skladnice. Prva skupina' bi volila 34 poslancev, druga 13 poslancev. Volilci prve skupine bodo v kronovinah, kjer volijo volilci v mestih in trgih skupaj, izvrševali svojo volilno pravico posredno, po volilnih možeh. V kronovinah, kjer bodo volilci mest in trgov volili posebe, izvrševali bodo volilci mest in trgov volilno pravico neposredno, volilci kmetskih občin pa posredno. Volilci druge, delavske skupine bodo volilno pravico izvrševali posredno po volilnih možeh. Posamezni mandati se bodo po pododsekovem načrtu razdelili na posamične kronovine tako-le: Češka bo volila v prvi skupini pet poslancev, in sicer bodo mesta in trgi volili dva, kmetske občine pa tri poslance; Dalmacija bode imela jednega zastopnika prve skupine in bodo torej mesta in trgi volili posredno skupno s kmetskimi občinami; Gališka bo v prvi skupini volila osem poslancev; dva zastopnika meat in trgov in šest zastopnikov kmetskih občin; Dolenja Avstrijska bo volila jednega zastopnika mest in trgov in jednega zastopnika kmetskih občin; isto tako Štajarska; Gorenja Avstrijska bo volila jednega zastopnika, takisto tudi Sol-nograška, Koroška, Kranjska, Bukovina, Šlezija, Predarlska, Goriška in Istra; v vseh teh kronovinah bodo mesta in trgi volili skupno s kmetskimi občinami, in sicer posredno. Moravska bo volila jednega zastopnika mest in trgov in dva zastopnika kmetskih občin; Tirolska bo volila dva zastopnika, a mesta in trgi bodo volili skupaj s kmetskimi občinami in posredno. Druga skupina, v kateri bodo imeli volilno pravico delavci, ki so člani bolniških blagajnic, bo volila 13 poslancev, in sicer se bodo mandati razdelili na kronovine tako-le: Češka bo volila štiri poslance, Dalmacija skupno s Kranjsko, Istro, Goriško in Trstom jednega; Gališka tudi jednega; Dolenja Avstrijska tri; Gorenja Avstrijska skupno s Solnograško, Tirolsko in Predarlsko jednega; Štajarska s Koroško jednega; Moravska jednega in Šlezija z moravskimi po-litiškimi okraji Mistek, Novi Jičin, Šternberg in Hranice jednega. — Taka je pododsekova volilna preosnova. Ž njo nihče ni zadovoljen; kajti dosedanje razne krivice volilne postave so vse ostale. Koliko bi mi Slovenci s to volilno preosnovo poslancev pridobili? Samo jednega in sicer na Kranjskem, kjer bi ga izvolili mali davkoplačevalci. Kaj pa na otajarskem ? Tukaj bodo vsi mali kmetski davkoplačevalci volili jednega poslanca, in ker sta Nemcev dve tretjini, zato bode isti poslanec gotovo Nemec. Ker torej mi štajarski Slovenci nič ne pridobimo, pač pa se bode število nam nasprotnih državnih poslancev pomnožilo, zato nas veseli splošna sodba o tem načrtu: »Iz te moke ne bode kruha!« Kakšni bodimo Slovenci'? (Iz govora g. Fr. Schvveigerja v Crnomlji.) Dragi rojaki! Ljudstvo naše bodi slovensko, bodi narodno, bodi katoliško, bodi verno! Slavni Vodnik je v svoji pesmi: »Moj spominek« rekel: »Kar mat' me učila, me mika zapet'.« Mati ga je učila govoriti slovensko govorico, in vrli sin je peval lepe slovenske pesmi, budeč in vabeč svoje rojake k ljubezni do slovenske domovine. Tudi vaša materina beseda je slovenska; spoštujte in ljubite jo, radi jo govorite; in se zgodi, "da vas žalostne razmere silijo iti na ptuje, tudi na ptujem ostanite zvesti svojemu narodu, svoji domovini! Gledite pa tudi na to, da tudi drugi spoštujejo pravice slovenskega jezika, ki mu gredo po božji, na-torni in cesarski postavi. V prvi vrsti pazite, da razni uradi občujejo z vami v slovenskem jeziku, ne le pri ustnih obravnavah, ampak da se tudi zapisniki in listine pišejo v slovenskem, ne pa v ptujem vam nerazumljivem jeziku. Rabite kak izpisek iz matičnih knjig, n. pr. kak krstni list, čč. gg. župniki naj vam pišejo slovenske liste. Imate posla pri c. kr. okrajnem glavarstvu, slovensko naj se z vami uraduje, ustno in pismeno. Posebno važne so one listine, katere izdelujejo c. kr. notarji in c. kr. okrajna sodišča. Le slovenske naj bodo take listine in vi imate pravico zahtevati, da se vam tudi iz lelujejo slovensko. Bodite narodni in volite v občinske zbore, v deželni in državni zbor le takega človeka, ki je narodnjak, pa ne samo z jezikom, ampak tudi v srcu in v dejanju. Častno je za vas, dragi rojaki, to, da ves čas, kar imamo volitve — govorim o kmečkih občinah — ste volili narodno in nikdar niste izročili ni deželnega, ni državnega poslanstva človeku, ki bi bil naroden nasprotnik ali celo naroden odpadnik. Slovensko ljudstvo! bodi katoliško, bodi verno! Slovenska domovina in katoliška cerkev bodita ti v tem življenju zvezdi vodnici k časni in večni sreči. Ljubi svojo vero, spoštuj svojo cerkev — zvest boš tudi svojemu narodu. Kdor se pa veri in cerkvi odtuji, ali celo zataji, on ima na prodaj tudi svojo narodnost. Le poglejmo v vrsto naših narodnih nasprotnikov, zlasti domačih odpadnikov, in našli bomo, da so večinoma tudi nasprotni katoliški cerkvi in sv. veri. Kako nespametno, pa tudi žaljivo in krivično je vprašanje: Kaj imate od duhovnikov? Od svojih duhovnikov ima slovensko ljudstvo to, da so mu duhovniki rešili in ohranili narodnost in vero. Častno mesto v zgodovini slovenskega naroda ima slovenska duhovščina. Bili so žalostni časi za našo narodnost, bili so časi, ko je bilo celo nevarno, biti narodnjak in svoje narodnjaštvo kazati javno — in temu še ni dosti časa nazaj. Mi stareji dobro znamo, kako se je včasi godilo, zlasti ob volitvah. In kdo ni svoje narodnosti zatajil? Slovenski duhovnik je bil, ki je šel prvi v boj za narodnost, ki je narodno zastavo nesel na volilno bojišče, med tem, ko so drugi svetni — častne izjeme — več ali manj odpadli, volili proti narodu, ali vsaj vnemarno gledali, kako je narodni nasprotnik jemal postojanko za postojanko. In ta tvoj slovenski duhovnik ti ohranja tudi sv. vero, ki te uči lepega poštenega življenja in te tako vodi k sreči lu in tam. Ta tvoj slovenski duhovnik te uči zvestobe in udanosti do slavne habsburške hiše, do presvetlega vladarja, ki se je opetovano izrazil, da duhovščina je najmočneji steber, najzvestejša podpora njegovega prestola in njegove hiše. -- Cerkvene zadeve. Sv. misij on v Dobovi. Za župnijo Dobovo so bili dnevi od 18.—26. maja dnevi posebnega veselja in izveličanja, obhajal ae je sv. misijon. Ljudje poprej še niso vedeli, kaj je sv. misijon; kajti v Dobovi ga še nikoli ni bilo. Na prizadevanje sedanjega obče priljubljenega in za božjo čast vnetega župnika, č/g. Antona Pernata, na občno željo faranov, katere je navdušil sv. misijon, ki se je obhajal v bližnji fari kapelski pred dvema letoma, so prišli k nam dne 17. maja proti večeru laza-risti od Sv. Jožefa blizu Celja, čč. gg. Janez Macur, Ant. Kovalik, Alojzij Pogorelec in Franc Kitak. Bilo je takrat slabo vreme, mrzlo in sneg je zapal, pot je bila grda. Čez Mostec, po navadni poti, niso mogli božji poslanci, ker je voda iz Save čez cesto stopila, ali prišli so po drugi poti, čez Sela v Dobovo. Šolska mladina jih je pred cerkvijo v špalirju čakala z učiteljskim osobjem. Domača duhovščina pa je gg. misijonarje lepo sprejela in med veselim zvonenjem spremljala v cerkev, kjer je bilo vse polno vernikov zbranih. Drugo jutro je bila sv. spoved in sv. obhajilo za šolarje in za one, ki niso še 18. leta izpolnili. Vseh skupaj je bilo čez 500; 58 šolarjev pa je pristopilo prvikrat k sv. mizi Gospodovi. Otrokom so posebno lepo in prav po otroško govorili č. g. Kitak. Opravilo je trpelo do poldne. Popoldne se je začel poduk za odrasle. Č. g. Macur so v jedrnatih besedah razložili, kaj je sv. misijon, kakšen namen ima, ovrgli so vse ugovore zoper sv. misijon, s katerimi napadajo misijone nasprotniki in povabili farane, naj se pridno udeležujejo sv. misijona, ki je toliko koristen in k izveličanju skoro neobhodno potreben. Njih besede so padle na rodovitno zemljo. Prihajalo je čudno veliko ljudi j od vseh krajev tako, da so gg. misijonarji pripoznali, da toliko ljudij še niso z lepa videli. Okoli spovednic se je kar trlo ljudij. Iz brežiškega samostana sta pomagala čč. oo. Gottfried in Odorik. iz Kapel pa č. g. župnik M. Gaberc. Čudno je v srce segal glas zvona pokore, ki se je slišal vsak večer. Vse je bilo tiho, in ljudje so pobožno molili. Videli smo, kako se je marsikdo vrgel na kolena, prosil Boga za-se in za druge odpuščenja grehov in pravega spreobrnjenja. V soboto smo imeli dan sprave in Jezusa prosili odpuščanja za vso nečast, ki se mu godi v zakramentu presv. Rešnj. Telesa. O, kako so mladi in stari ljudje jokali na glas in segali so si v roke ter dolgoletna sovraštva poravnali. Skupno smo ponovili krstno obljubo. Čast. gg. duhovniki so imeli pred oltarjem goreče sveče v rokah, g. župnik pa so dali blagoslov s presv. R. Telesom; milo so zazvonili zvončki po cerkvi — zopet glasen jok in — v zvoniku pa so odmevali čarobno zvonov glasovi. Oj, to vam jo bilo veselje! V soboto in v nedeljo smo imeli splošno sv. obhajilo. Obhajanih je bilo o sv. misijonu okoli 3000. Gotovo lepo število! Ali najkrasnejši dan je bil v nedeljo, dne 26. maja, ko je bil sklep sv. misijona. Prišli so tudi č. g. Henrik Verk, videmski dekan, ki posebno ljubijo misijone. V njih navzočnosti je bil blagoslovljen sv. misijonski križ, katerega je kaj lično in okusno izdelal Janez Bogovič, mizar iz Loč, podobo Kristusovo pa mojsterski J. Perko od Sv. Trojice v natorni velikosti. V velikanski procesiji so nesli štiri najpridnejši fantje Kristusovo podobo, belo oblečena dekleta pa so svetila pri procesiji. Na tisoče ljudstva je šlo za njimi in molilo sv. rožni venec na glas, vmes pa se je čula mila pesem od sv. misijonskega križa. S tem je bil zaključen sv. misijon. Drugi dan popoldne ob 1. uri so nas zapustili gospodje misijonarji. Solznih očij smo se poslovili od njih, zahvalivši jih za njihove nauke in njihov trud. Njih odhod naznanjali so zvonovi. Iz hiš in s polja so prihiteli ljudje na cesto, slovo jemat od dobrih gospodov, želeč jim srečen pot in obilo plačila v nebesih. Da, Bog Vam plati tisočkrat! Bodite prepričani, Vaš trud ne bode ostal pozabljen. Spominjati se Vas hočemo vsaki dan pri sv. maši, pri molitvah, saj nas k temu opominja misijonski križ. Ali česar mi ne moremo, to naj Vam plati mili Jezus, večni plačnik, na priprošnjo preblažene Device Marije in sv. Jožefa! J. S. --- Gospodarske stvari. Uima gorice. Za kralja Azarija, kakšnih osemsto let pred Kristusom, so Judje pravega Boga zapustili pa malike začeli častiti. Tačas je živel prerok Joel, ki je Jude svaril pred toliko hudobijo ter jim narekaval ostro šibo božjo, govoreč: »Beseda, ki jo je Gospod govoril Joelu sinu Tatuela. Poslušajte to starčki in vlecite na ušesa vsi prebivalci zemlje, ali se je kaj takega zgodilo vaše dni ali v dnevih vaših očetov? Pripovedujte to svojim otrokom, in vaši otroci svojim otrokom, in njihovi otroci prihodnjemu rodu! Ostanke gosenic je zglodala kobilica, ostanke kobilic je zglodal keber, in ostanke kebra je zglodala rja. Trs je reven, smokvica peša; margarana in palma in jablane in vsa drevesa na polju se sušijo; zato je zginilo veselje od človeških otrok.« (Joel 1, 1—12.) Ali se ta zagrožnja božja ne vrši ravno sedanji čas nad njivami, nad suhimi travniki in celo posebno nad goricami, katere nam nepreštete uime pokončavajo in uničiti hočejo? Ne mislim in ne morem vam vseh uim in njihovih zdravil za polje, goščo in travnike po-pisavati, temuč le samo grozno uimo vinogradov in nasprotno pomoč si hočemo ogledati. Ta huda uima gorice ujeda trs na listu, na rozgi in na koreninah. 1. Poglavitna reč za človeško zdravje so pljuča. Ako so ona močna in zdrava, se celi človek dobro počuti. Ako pa so pljuča raztegnjena ali skrčena, votla in prhka, tedaj nastane naduha, ki te žene od kruha. Kar so pljuča pri človeku in živali, to je pri trsu list ali perje. Že iz teh besedic spoznaš, kako napačno delajo tisti gospodarji in viničarji, ki trs ogulijo in mu listje posmukajo. Videli smo namreč viničarice, ki so z močno roko potegnile od zgoraj navzdol po celi rozgi, ter polomile vse listje, pa tudi očesca ranile. To delo je tem nevarnejše, čem prej se zgodi. Taki ljudje tudi mlade rozge radi pristrižejo za krmo kravi ali svinjam. Pa poglej tako priškrcan trs črez tri tedne: vse polno novih mladik priraste na p;erczani plati, kar trsu gotovo škoduje, če jih zopet in vedno ne puliš. Stari prigovor pravi: »Do Martinovega bi morale biti gorice zelene«. Do te dobe pusti listje na trsu, ako te največja sila ne tira. Tako trs lepo dozori, očesa močna in zdrava ostanejo. V siromaških krajih pa deloma že pred branjem listje opulijo, da solnce ložje grozdu pripeka, deloma po trgatvi perje zbirajo, ga osolijo ter v polovnjake zavečijo ali zabrtvijo, da imajo po zimi klajo za svinje. Ako je grozd v goščavi, daj mu zraka in svetlobe, da drugi list nad njim odščeneš, dolgi pecelj pa pustiš. Tako grozd ne bo hitro gnil, pa za deset dnij prej dozori. Slabemu trsu pa pusti vse listje in skrbi na vso moč, ,da ti ga rja — nova bolezen ne pepali. Peronospora, trsna rja, se je že dolgo po južni Evropi vlačila in po Italiji in Tirolskem škodo delala. Leta 1880. se je pritepla v našo domovino ter je na Bizeljskem hudo razsajala in ob kratkem mnogo goric razdjala; ljudje pa so jih morali krčiti, kakti ušive. Trosi ali glivice peronospore so se nagloma širili na bližnje gorice. Leta 1887. se je ta rja na Zavrču grozno prikazala. Ob Aninem je bilo lističje zelo malo, pa vse bledo ali žoltkasto. Strah nas je pretresal in vsi smo rekali: »Uš, uš je!« Trs ni imel pravega odraska in že avgusta je dobil vse polno novih panog po sebi, da je celo oslabel. Kaj bo iz tega? smo skimavali. Če bo tri leta tako, tedaj bodo vse gorice proč. Rezači so pustili kratke reznike, naj bi si trs opomogel. Ali drugo leto je zopet tisti žalostni prizor, žaliče! veliko prej še. Že ob koncu maja 1888. 1. je bilo listje celo žolto in velo. Na vso srečo so prinesli časniki veselo novico, da so učenjaki izumeli zdravilo zoper to bolezen in da se v Beču dobi tudi škropilnica za 28 goldinarjev. Brž po galico in puto, brž v šolo k poduku ! In dne 26. maja mio že prvokrat škropili — ne gotovi dobrega uspeha, samo na vero učenjakov. Mejaši se norčujejo; posme-hujejo, govoreči: »Imajo čuda penez, ne vedo, kam ž njimi, lahko tako delajo, pa mi siromaki ne moremo. Pa saj ne bo nič hasnilo; kdo bi se zamogel Bogu in šibi božji ubraniti! Ti boš pa že kaj pocopral«, in še mnogo drugih rečij. Pa preteklo je 14 dnij, revni žolti bolnik dnevoma bolj zelen postaja, in ob Petrovem so bile gorice zelene in zdrave, druge pa osmojene in rjave. Po drugi škropitvi se rozga in grozd res lepo razvijata. Ko pridem v trgatev, mi mejaši že proti pridejo ča-stitat za tako lepo gorico in čudežno lepo grozdje ter prosijo na bodoče leto za škropilnico in galico, katero so pa tačas že od občine bili sprejeli. Zdaj se je začela splošna škropitev. Le nekateri viničarji so se bali za travo in plevel, naj bi se jim živad ne zastrupila. »Kje bom pa slak dobil za mojega prašiča«, je rekel neki viničar. Deloma so pa tudi gospodarji krivi, ker so to opravilo od viničarja tirjali ali zastonj ali pa za premalo plačilo. Pri tem delu daj viničarju prav dobro plačo; tedaj ti bo škropitev rad in zvesto opravil. ____(Dalje prih.) Sejmovi. Dne 15. junija v Kostrivnici, Celju, Lembahu, pri Sv. Barbari blizu Oplotnice, v Mozirju, pri Sv. Vidu niže Ptuja in na Planini. Dne 17. junija na Tinskem, pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Rušah. Dne 19. junija v Imenem (svinjski sejem). Dne 20. junija v Vitanju, Loki in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. junija v Marenbergu (konjski sejem), v Koračici in Studencih pri Mariboru. ---- Dopisi. Iz Čadrama. (O naših razmerah.) Gotovo že mnogi mislijo, da smo prespali ne le dolgo zimo, ampak •da še svoje spanje spomladi nadaljujemo. Temu pa ni tako, temuč mi še živimo, se gibljemo in delamo, kolikor je mogoče v društvenem in zasebnem krogu. Tako je naše cerkveno društvo letos za novo farno cerkev lep načrt iz Gradca dobilo, in ker je naša oplotniška občina stavbo na izbranem prostoru odrekla in v postavi zapovedanega komisijona v ta namen niti imeti ni hotela, se je vse to knezoškofijstvu poročalo že v praznik vseh svetnikov. Naš mil. knezoškof so našo prošnjo dne 5. dec. 1894 c. kr. namestniji predložili, katera je vsled priporočila od duhovske gosposke dne 16. febr. 1.1. odločila, da proti stavbi naše farne cerkve ni nobenega zadržka, ker se za to potrebna svota okoli 40.000 ti. ima po radovoljnih zneskih s pomočjo društva nabrati; samo za njeno ohranjenje se ima § 32 al. 2 postave z dne 7. maja 1874 drž. zakona izvršiti. Ko so to naši mogočni in silno modri Oplotničani zvedeli, da se je drznila c. kr. namestnija to dovoliti in še njih mnenja zaslišala ni, so se v posebni pritožbi do c. kr. okr. glavarstva obrnili, kakor so to tudi storili zavoljo stavbe učiteljskega stanovanja tik šole ča-dramske. A dež. odbor je nameravano stavbo in najetje potrebnega posojila 4000 ti. že dovolil. Zavoljo cerkvene stavbe bo zdaj gotovo po c. kr. okr. glavarstvu še ko-misijon zapovedan, pri katerem se bo morala puhla podlaga ugovorov dokazati. Prepričani smo, da želja našega mil. gospoda knezoškofa, odlok vis. c. kr. namest-nije, želja našega veleč, patrona in prošnja našega cerkvenega društva in mnogo faranov, pa tudi na stavbišče že postavljenih 600 voz kamenja, 130.000 opeke, 130 štrtinjakov apna in resnično lepa lega stavbišča bo več potegnila, kakor želja Oplotničanov. — Naše kmeto-valsko društvo »Sloga« je imelo dne 26. maja občni zbor, pri katerem je gosp. učitelj J. Bele prav razumljivo razlagal umno vinorejo in pridelanje dobre krme. Potem je bila volitev odbora, in so bili izvoljeni pred- sednikom vlč. gosp. J. Bezenšek; podpredsednikom A. Kangler; tajnikom č. g. Vid Janžekovič, denarničarjem J. Videčnik; knjižničarjem Fr. Kline; odbornikom Mihael Pešak, razun zadnjega vsi zopet izvoljeni. Želeti je društvu, da bi se mu mnogo novih udov pridružilo in da bi .marljivo naročene časopise prebirali! Iz Crešnjevca. (Konec vvisjakovanja.) V svojem zadnjem dopisu sem poročal, kako sta postopala Wisjak in njegov pajdaš v pravdi zaradi zadržanih občinskih denarjev. Tajila sta namreč sprejem denarjev, lastnoročne podpise na pobotnicah itd. C. kr. deželna nadsodnija v Gradcu jima je zaradi utajenih denarjev dne 1. aprila 1891 št. 3296, katero razsodbo je najvišja sodnija na Dunaju dne 23. kimovca 1891 št. 9909 potrdila, prisego naložila. Korenjaka sta se bahala, da prisego s čisto vestjo nastopita. Ker pa je bilo nakupiče-nih dokazov krive prisege, ako bi se bila vršila, je bilo vse radovedno, kako bodeta prisegala. Sešla sta se na dan prisege pri sodniji; sodnik bere, prižge luči; in zdaj je prišel trenotek trepeta in strahii, že dolgo ne, morebiti še nikoli nista bila v taki stiski, kakor zdaj. Neka vročina prihaja, lasje se vzdigujejo, in še le v zadnjem trenotku sta prisego odklonila. Sodnik ugasne sveči — in trda petletna pravda je bila končana. Tudi njun zastopnik, znani doktor Edvard Glantschnigg, ni imel več pomoči, kakor ekspenzar. V teku pravde, v kateri je bilo 21 obravnav, je Wisjak priče, katere so pravico govorile, napadal zlasti po krčmah, da je bila groza. Nekega moža pa, kateri je prvi tej krivici na sled prišel in opominjal, naj z dobrega obdržani občinski denar povrneta, sta Wisjak in njegov pisač pri c. kr. okrožni sodniji v Celju tožila zaradi hudodelstva obrekovanja, misleč, da se bode vsa stvar poteptala; toda ni bilo mogoče — »Gliha gliho najde«. Wisjak in njegov pisač sta imela nekaj enakomislečih prijateljev, kateri bi bili jima radi iz luže pomagali; omilovali so ju in neki celo rekli, da to ni bila pravična razsodba, ampak »in-trigue« (spletke). Kaj pa mislijo ti pajdaši o pravici in resnici, da bi bila taka razsodba »intrigue«, katera se počne s preiskavo pri okrajnem zastopu in deželnem zboru, gre potem v delokrog okrajne sodnije, deželne nadsodnije, najvišje nadsodnije, katera končno, da se kakšna pomota ah krivica ne vrine, zatoženeema prisego naloži, od katere pa v zadnjem odstopita? Wisjak je bil nekaj časa potem mirnejši. Ah koštrun nima miru, ko mu pobiti rogovi pocelijo; ravno tako tudi naš Wis-jak ne. Nedavno so ga zavoljo razsajanja v neki tukajšnji krčmi jednega popoldne postavili šestkrat na gnojišče. Kaj še se mu je pa več prigodilo, ne da se reči. Stal pa ga je ta »špas« po vrhu še kacih 45 gld. Iz Škofje vasi. (Rogovi ljen je) v naši narodni občini se je pričelo že nad vse mere. Uradne tajnosti se nosijo gospodom prodajat, kateri se odlikujejo s svojimi umazanimi članki. Zapisnik nekih tajnih sej se vlači po nečednih »tacah« moža, kateremu so volilci po krivici zaupali odborništvo, in iz njegovega železa kujejo se strupene puščice za zveste sinove domačije naše. Pečat neke ustanove se nosi kradoma po krčmah, kjer ni prostora zanj. Sramota! — Pa še nekaj lepega! »Vahtarica« se je hotela iznebiti svoje stare kožice, tako je divjala, ko so bili pri nas imenovani štiri vrli častni občani. Številka za številko je besnela, mahajoč s svojim obkresanim omelom po občanih in po odbornikih. Grje se ne more delati, kakor je storil dopisnik »vahtaričin«, ko je oblatil vse rojake in občino svojo in se dvakrat spravil celo nad moža, kateri mu mora že biti najostreji trn v peti, moža, kateri niti vedel ni, kaj se je sklepalo pri občini. Kako pride zdivjani dopisnik do tega, da meče smrdeče svoje blato na moža, kateri se niti brigati ne more za občinske zadeve, na moža, kateri ni nikdar iskal dobička pri nas, pač pa se večkrat potrudil za napredek našega društvenega življenja?! Take olike dopisun niti pri najnesramnejših ciganih ne najde! Dosti! — r — --- Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Njegovo Veličanstvo svetli cesar so vsprejeli ogersko in avstrijsko delegacijo ter na ogovor rekli, da so razmere z vnanjimi državami ostale prijateljske. Za to bo vlada tudi zanaprej skrbela. Potrebe za vojaštvo sicer rastejo, vendar se vojaška uprava ozira na gmotne razmere prebivalcev. Bosna in Hercegovina lepo napredujeta. — Kristjani se za bodoče občinske volitve prav pridno pripravljajo. — Zadnjo nedeljo je 50 tisoč delavcev v Pratru razgrajalo za občno volilno pravico. Češko. Katoliška stranka se je začela organizo-vati. Imela je že prvi zaupni shod in osnovala finančni, šolski in socijalni odsek. — L. 1898. bodo češki Nemci napravili gospodarsko razstavo v Pragi, Čehi pa enako istega leta v Brnu. Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kiibeck, je bil 10. t. m. pri svetlem cesarju; dne 11. pa so mu k petindvajsetletnici namestnikovanja častitali razni okrajni načelniki in mesta. — Poljski državni poslanci so dne 9. t. m. sklenili, da bodo skupno glasovali za celjsko slovensko-nemško gimnazijo. Koroško. Dne 23. maja so imeli koroški čebelarji shod v Trgu. — Prometno vodstvo državnih železnic ostane bojda le s tem pogojem v Beljaku, da mesto skrbi za primerna stanovanja za uradnike in za realko. — Dne 20. t. m. bodo nemške posojilnice ustanovile zvezo. K temu tudi slovenske posojilnice vabijo; ali te jim ne gredo na limanice. Kranjsko. Na mnogih krajih je napravila škodo toča in povodenj. — Dne 1. ali 2. julija se snide deželni zbor. — V Ljubljani po potresu ustanovljeno stav-binsko društvo vrlo napreduje. V kratkem bode imelo 200 tisoč gld. zagotovljenih. — V Izlakih so ustanovili kmetijsko podružnico. Primorsko. Na goriškem Krasu so dozdaj nasadili nad 22 milijonov drevesc, ki so se večinoma dobro prijela. — Ministerstvo sili na ustanovitev slovenske šole v Gorici, ali šolska oblast se brani; zato bode o tem razsodilo upravno sodišče dne 26. t. m. — Isterski deželni zbor se skliče meseca avgusta na daljše zasedanje. Dalmatinsko. Letos bodo imeli volitve v deželni zbor. Borile se bodo tri stranke in sicer hrvaška zmerna in stranka prava ter srbska stranka. Zaradi tega je bil dne 9. t. m. v Spljetu volilni shod, ki sta ga sklicala zmerna dr. Klaič in dr. Bulat. — Lesinski škof Carev je v posebni okrožnici mlajšim duhovnikom prepovedal preveliko mešanje v politiko. Zato ga sedaj hvalijo Lahoni. Hrvaško. Stranka prava je v Zagrebu imela zaupni shod. Nastal je razkol, in sta odstopila od pred-sedništva baron Rukavina in dr. Frank. — V Zagrebu se ustanovi rešilna družba. — V Reki hoče madjarska vlada vpeljati civilne matične knjige. Vnanje države. Rim. Sv. oče so vsprejeli avstrijskega poslanika pri Vatikanu, grofa Revertero, ki gre na odpust za nekaj tednov. Ob tej priliki je predstavil papežu poslaniš-kega tajnika, grofa Kozjobrodskega, ki ga bo med tem nadomestoval. Italijansko. Pred tednom so odkrili Italijani spomenik francoskemu maršalu Mac Mahonu na bojišču pri Magenti. Vojni minister je naglašal, da Italijani nikdar ne pozabijo, da so Francozi mnogo pripomogli k osvobojenju Italije. Francosko. Pri Nimsu se je oni dan v rudo-kopu razpočil kotel in je ubil 6 delavcev, 3 pa ranil. — Mednarodni rudokopni shod je sklenil dne 6. t. m., da se mora zahtevati postavno osemurno delo za vse rudo- in premogokope. Nemško. Dasi je državni zbor zavrgel predlogo proti prekucuhom, vendar ga vlada ne bode razpustila. Ž njim si upa vlada mnogo stvarij uspešno dovršiti. Tako bode rešil sedanji državni zbor še borzno preos-novo, obrtno preosnovo, postavo proti sleparski konkurenci itd. Rusko. Vlada je dovolila odboru dobrovoljske mornarice 3,750.000 rubljev za zgradbo treh novih pa-robrodov v Črnem morju. — Dne 9. t. m. je car za ukazal, da se stalno ustanovi služba poslanika pri sv. stolici v Rimu in v ta namen določil 15 tisoč zlatih rubljev na leto. Turško. V Džedi pri Meki so roparji ustrelili angleškega podkonzula. — Turki te dni mnogo vojakov spravljajo na bolgarsko mejo. Od Adrijanopelja do Srbije je 7 batalijonov pehote, ki strogo pazijo na vse, kar se godi ob meji. Špansko. Stotnik Clavijo je hotel umoriti generala Primo Rivero. Zato so takoj na smrt obsodili Cla-vija, in dne 5. t. m. je bil ustreljen. Skesano se je pripravil na smrt in prejel sv. zakramente. Azija. Otok Formoza se ni hotel udati novim gospodom, Japoncem, ter se je proglasil za Ijudovlado ali republiko. Pa ko Japonci na Formozo pridejo, so se izredni kitajski vojaki začeli puntati in ropati. Predsednik republike je ubežal, in puntarji so vladno poslopje zažgali. S tem je konec te republike. --- Za poduk in kratek čas. Spomini na mojo pokojno mamico. Češki spisal Vaulav Kosmak; poslov. Ciriljev. Moj Bog, bil je krasen večer! Obnebje je bilo jasno in globoko, kakor v veri večnih resnic. — Sedeli smo v veži. — Pred nami je stal grajščinski sadovnjak v polnem cvetu. Mehek vetriček je gibal drevesa in nam prinašal prijeten vonj. Položil sem glavo materi v krilo. Mati so me držali z eno roko okoli vrata. V celej vasi je bilo tiho, kakor v cerkvi pri pozdigovanju, le tam doli za mostom je nekdo igral harmoniko. Bil sem zadreman, pa vendar nisem mogel zaspati — tako lahko mi je bilo: nisem čutil, da imam telo. »Mamica, kako je pač krasno v nebesih!« šepetal sem jim. Mali so pogledali kvišku, vzdihnili in mi gladili lasi. »Hut — hut —« trobil je stari slolpov čuvaj od mrtvašnice pri cerkvi. »Slišiš?« vprašali so mati. »To je stari Livadič«, sem pritrdil. »Trobi, da bi nas opomnil, da čas hitro beži in še je tako daleč do nebes! — Zapomni si to!« Študiral sem v Jihlovi. Ko sem prišel Ija, skoro nisem razumel besedice nemški. Moji olikani součenci rekali so mi »bohmischer tralala«. Kako sem bil rad, ko sem se znal z njim pogovarjati! Prišedši na počitnice, sem mislil, da je Bog ve kak modrijan prišel v Martinkovo. Mater sem zjutraj pozdravljal: »Guten Mor-gen, Mutter!« Ako sem hotel kruha: »Brod, Mutter!« in tako naprej. Mati so se mi sprva smejali, pozneje pa mi zapovedovali: »Ti, da me ne nagovoriš več nemški! Saj veš, da te ne razumem! Takov dečko, kateri se sramuje svojega jezika, ko doraste, se bode sramoval tudi svojih starišev in ljudij, izmed katerih je vzrastel. To pa ti povem, z menoj govori, kakor sem te jaz naučila! Jaz pridem v nebesa tudi s svojim moravskim »Očenašem!« Ohrani si nemščino za šolo, ako se že tam ne smeš drugače učiti!«—Bazjarjeni so šli ven. Jaz sem ostal, kakor poparjen. — Ne vem, sem-li videl svojo mater več nego desetkrat sedeti na stolu in jesti, kdaj in kje so jedli, niti ne vem. Tako so neprestano delali, da si niti niso privoščili časa, da bi jedli. Da so prvi ustajali in poslednji šli spat, ni mi bilo tistokrat nič nenavadnega in mislil sem, da to drugače niti ne more bii. Za dne počivati jih nikdar nisem videl — izvzemši ha praznik kratek čas popoldne. Molili so vedno iz svojih starih bukvic, ali — če je bilo poleti, sedeli so na vrlu. Včasi pa se nas je več sešlo ter smo popevali. Mati so sedeli in se smejali. To je bila njih edina zabava. — Toliko dela, tako malo zabave - in vendar bili zadovoljnim — to se posreči le ponižnemu in čistemu srcu. Nekoč so vzeli moja mati bakren križec iz skrinje, ga očistili in potegnili na moder svilen trak. »Otroci, ne pozabite: ko umrjem, denite mi ta križec na vrat.« »Ali mamica, zakaj govorite o smrti?« »No, saj še ne umiram, potolažili so nas mati — ali vedite, da smrt pride kakor zlodej v noči. Ali hočete, da bi jaz gledala za vami v grob? — Tega morda Bog ne bo pustil priti nad-me«. In tega tudi ni pustil nad njih. Zato pa nad očeta! Sinešnica. Soseda se srečata. »Odkod tako naglo ?« — »K Štrbenceljnu sem hodil prašiča klat, ki je sinoči poginil!« Eazne stvari. (O petindvajsetletnici) dne 11. t. m. se je poklonila cesarskemu namestniku, baronu Kiibecku, v Gradcu tudi deputacija slovenskih deželnih poslancev gg. dr. Badey, dr. Sernec, dr. Jurtela in dr. J. Dečko. Častitanja načelnikov okrajnih zastopov so se udeležili tudi načelniki slov. okrajnih zastopov. (Odlikovanje.) Svetli cesar so blagovolili prevzeti šesti letnik slovenskega leposlovnega lista »Dom in svet«, katerega tako umno in požrtvovalno ureduje in izdaja prof. dr. Fr. Lampe, v svojo c. kr. rodbinsko knjižnico. (Okrajni zastop ormoški.) Načelnikom v okrajni zastop ormoški je bil voljen dne 6. t. m. namesto gosp. dr. Gršaka čast. gosp. W. Venedig, župnik ormoški. Velč. gosp. dekan Albin Schwinger je odložil mesto podpredsednika. (Veselica s tombolo za Ljubljano) bode dne 13. t. m. v gostilnici gospoda J. Hausenbichlerja v Žalcu. Tombola z mnogimi dragocenimi dobitki se vrši pod nadzorstvom slavn. županstva žalskega. Tablice stanejo komad 20 kr. Pri veselici sodeluje pevski zbor »slov. kat. delavskega društva v Žalcu« ter šmarijska godba. Začetek olj 3. popoldne ob vsakoršnem vremenu. (Slov. pevsko društvo) v Ptuju priredi letošnji veliki koncert v Ptuju dne 4. avgusta. Gg. poverjenike še enkrat prosimo tem potom, da naj skrbe, da se bodo pesmi pridno vadile in da privedejo mnogo pevk in pevcev. Izvrstna godba nam je zagotovljena. Uljudno prosimo tudi za prispevke. Na veselo svidenje v Ptuju! Odbor. (Nova frančiškanska cerkev v Mariboru.) Desni zvonik je že pred 14 dnevi bil dozidan, in ga že krijejo. Levi zvonik pa so dozidali dne 12. t. m., in se je ob 4. uri popoldne praznovalo dozidanje. (O slov. celjski gimnaziji) se je v proračunskem odseku razpravljalo dne 11. t. m. Nemški liberalni poslanci so se hudo repenčili; izrstno so jim odgovarjali kanonik Klun, dr. Gregorčič in naučni minister Madeyski. O tej zadevi bode odsek sklepal še le prih. soboto. Ako te drobtinice ne dobimo, potem bodemo Slovenci lahko rekli : Pravica je pokopana, ali naj pojdemo živi za njo v grob?! (Imenovanje) Notarski kandidat v Lahkem, dr. Alojzij Žnidaršič je imenovan namestnikom obolelega c. kr. nolarja Filipa Mravlaga v Št. Lenartu v Slov. gor. in prevzame urad dne 1. julija t. 1. (Nov kri že v pol), iz lesa zrezan, sije pred nekaterimi tedni kozjanska župnija iz Tirolskega naročila. Dve postaji so že dobili in sicer V. in VIII. Onih dvanajst pa v kratkem pričakujejo. (Na mariborski gimnaziji) se vrši ta teden pismena zrelostna izkušnja ali matura; ustna pa bode sredi julija meseca. (Udarilo) je dne 6. t. m. med hudo nevihto v hišo Vinka Zadravca, posestnika na Grabah blizu Središča in ubilo 29 letno ženo, ki je z dvema otročičema sedela pri peči, otrokoma pa se ni nič zgodilo. Žena je med nevihto v peči kurila, zato se splošno sodi, da je kvišku se dvigajoči dim pokazal streli pot v hišo. Naenkrat je bila hiša v plamenu; sosedom in središkim gasilcem gré zahvala, da je samo streha zgorela. Zadravca ni bilo doma in se je vrnil drugi dan iz vinograda ter našel tako žalostno spremembo. (Ponesrečila) se je dne 5. t. m. težakinja Marija Bevc v Kortah pri Kozjem. Nesla je poln škaf perila na mostovž na sušilo. Po nesreči omahne ter pade na tla in si roko in rebra zlomi. (Katoliško delavsko društvo) v Mariboru ima dne 15. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobani svoj mesečni sho'd. Prvi govor : Kaj hočejo soci-jaldemokratje? Drugi govor: O § 2 društvenih pravil. (Nadvojvoda Evgen), veliki mojster križnikov, si je binkoštne praznike ogledal pri Veliki Nedelji in v Ormožu posestva nemškega viteškega reda. Slovenci so ga povsod navdušeno pozdravljali. (Tečaji za zeleno cepljenje) se bodo vršili : dne 14. junija v Podgradju občine Slainnjak pri Ljutomeru in dne 15. junija na Humu pri Ormožu. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne. (Požigalec in samomorivec.) 571etni pre-vžitkar Janez Žertuš iz Bizeljske vasi se je vedno to-žaril, zlasti s svojim sinom, katerega je celo hotel zastrupili. Dne 5. t. m., ko bi imel iti k tožbi, gre pod streho sinove hiše in jo zažge. Ljudje na srečo udušijo ogenj. Nesrečni mož hiti naprej in užge hram. Tudi tu se posreči ogenj pogasiti. Požigalec pa leti ves divji v bližnje grmovje in si prereže na obeh rokah žile z britvijo. Ko ga najdejo, bil je že mrtev. (Grozne smrti) je umrla na Rečici Jožefa Zavalovšek. V sušilnici, kjer je imela neko opravilo, se je vnelo predivo, ob jednem so pa vname tudi njena obleka. Vso opečeno so prenesli v sobo, kjer je kmalu nato umrla. (Potres.) Dne 10. t. m. ob 8. uri 35 minot dopoldne je bil precej močen, štiri sekunde trajajoč potres po Kranjskem, Štajarskem in Koroškem. Bil je tako močen, kakor oni na velikonočni ponedeljek ob 1/i5. uri zjutraj. Najbolj so ga čutili spet v Ljubljani, kjer so ljudje prestrašeni bežali iz hiš, delavci popustili delo, zlasti zidarji. V šolah je nastala velika zmešnjava; otroci so se koj poslali domov. Z raznih poslopij je letela opeka. Tu in tam so poznati nove poškodbe. Na Štajarskem ta potres nikjer ni posebne škode napravil. (O potresu) se nam iz Št. Jurija ob Taboru dne 10. t. m. poroča: Danes ob 8. uri 35 min. dopoldne nas je zopet enkrat prav močno streslo. Bil je že šolski poduk in le s težavo smo pomirili olroke, ko so videli, da je začel belež s slropa leteli. Grah Ana, ki je še bila na polu v šolo, slišala je samo podzemeljsko bučanje. (Toča) je v četrtek, dne 6. t. m. popoldne hudo klestila po Pekarjih; zlasti pa je pri Slov.-Bistrici padala četrt ure tako debela, kakor golobja jajca. (Strela tri ubila.) V petek, dne 7. t. m. popoldne ob uri je pri Pragarskem strela ubila tri Grundnerje\e kosce, 351elnega Habjaniča, 401etnega Grilca in 181etnega Janžovega Tončka, ko so hoteli v nevihti vedriti pod jelšo. — Ne daleč proč pa je udarilo v Ant. Greifovo in Kanclerjevo kobilo. .(Nova vojniška šola.) Pod nadzorstvom gosp. Ferdinanda Gologranca, zidarskega mojstra, je vojniška petrazredna ljudska šola toliko dodelana, da je že pod streho. (Nezgoda.) V Ješevcu pri Kozjem sta se nedavno dva otroka na deski gugala. Jeden pa hitro odskoči, da drugi pade z desko na tla in si roko zlomi. Stariši, pazile na otroke! (Sv. misijon) se bode pri sv. Lenartu v Za-bukovju od dne 22.—30. junija t. 1. obhajal. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Celja. (Silna po voden j.) Na Wiirtemberškem se je pri Baldingenu utrgal oblak. Šest poslopij je voda kar odplula, pri drugih pa napravila veliko škodo. Utonilo je 32 oseb, 9 se jih pogieša, tudi je mnogo živ,ne poginilo. (Koliko se potrebuje zavoja štvo?) Za prihodnje leto 1896. znašajo v našem cesarstvu stroški celih 136.60 milijonov gld., to je celih 51 milijonov gld. več, kakor pred 10 leti. (Na Bizeljskem) so lani pridelali 8 tisoč veder vina. Letos bi ga bilo gotovo že jedenkrat toliko, ko bi ne bil mraz v maju napravil toliko škode, da ga bo sedaj za dobrih 3 tisoč veder manj. (Utonil) je dne 31. maja 41etni otrok posestnika Janeza lljaša na Bizeljskem v studencu, kamor so hodili otroci po vodo. (Priporočba.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo. Listič uredništva. G. Porekar, nadučitelj na Humu: Potrjujemo, da nam o liumskih volitvah niste Vi pisali. — G. J. pri Vel. Ned.: Nemških „feierberistov" naš list nikdar ne bode branil. Bodimo odločni! Bažnata obleka iz surove svile fl. 8 65 do 42 75 za popolno obleko — Tussors in Shantungs-Pongees — ter črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, vzorcev itd. itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich. I ..oterijne številke. Gradec 8. junija 1895: 47, 26, 59, 42, 55 Dunaj > » 51, 36, 77, 70, 58 g it trke! 2 4'30 340 2-10 popolnoma žive, vsak dan na novo nalovljene razpošilja pod jamstvom en jerbašček s povzetjem poštnine in colnine prosto 40 kom. velikane I. vrste . . . gld. 5 40 60 „ velikanov..... 100 „ za juho...... H. II A L L G IS, Stanislav štev. 16 v Galiciji. Nadeta obleka za l>ii*iiiance. Podpisani naznanjam, da pripeljem na sejmsko ali lepo nedeljo v Ruše veliko zalogo otročje obleke iz cajga in usnja, katero priporočam za birmanee po najpravičnejši ceni. Zagotovim, da bode vsak zadovoljen, ker skrbim, da je dobro blago in močno nareto. Tudi za odrasle imam novo blago po nizki ceni. , Franc Kiiriier, 2-2 krojač pri Št. Ilju v Slov. gor. Ia prodaj 2—2 je velika kovačija z mlinom. Plačilo ugodno. Več povč iz uljudnosti Franc Sijanec, nad-učitelj v Št. Juriju ob Taboru. Služba orpista in cerkovnika je do dne 25. junija pri farni cerkvi Sv. Martina na Teharjih razpisana. Prosilci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu Teharje pri Celju. 2-2 Najboljše molitvenike v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manehete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 9-37 AntMreJ M*latxer, (prej Edv. FerlincJ gosposke ulice štv. 3, v ITIarilioni. S Opekarna v Razvanju daje naznanje, da se pri njej od 15. t. m. za naprej opek za zid in streho v vsakem številu, in po nizki ceni dobi. Občinstvo se posebno opozarja na nove strešnike. Roba je po izreku zvedencev in stavbin-skih mojstrov izvrstna. Posestnika opekarne 2-3 Canclolini in. Šunko. Kdo kupi posestvo '/< ure od Maribora ležeče na okrajni cesti, blizo cerkve D. Marije v Brezju, obstoječe iz gospodarskih poslopij pod lištv. 50, ki so vsa v dobrem stanu in z opeko krita, iz sa-dunosnika, vrta, njiv in gozdov v meri blizo 4'/< oralov? Proda se prostovoljno za 2500fl., od katerih zamore 1300 gld. vknjiženih ostati. Več pove upr. „Slov. Gosp." 3-3 Blaž Košar, mizar v Št. Juriju na južni železnici, naznanja in priporoča vsem kmetovalcem svoje izvrstno izdelane m ine za snaženje žita po najnižji ceni. Naročnina naj se pošilja najhitreje, ker se potem ne bo moglo vsem postreči. Prekupovalci se iščejo. jsko apno j katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci Jo/.. Šiajser v Postojni. 7 GosMnb želi vzeti nekdo na račun v takem kraju, kjer bi bilo dosti posla. Tudi trgovina se vzame na račun. Ponudbe pod F. C. poste restante Faal pri Mariboru. " 4 ¡ugi:n 10 min. od kolodvora oddaljen, novo zidan , z novo mlinsko spravo, z enim valjarom, s sprevojem in dvema paroma kamenov se proda ali da prav po ceni v najem z zraven stoječim lepim poslopjem in s pet orali zemlje, sadunosnikom, njivami in travniki vred. Kdor želi kupiti in več izvedeti, se naj oglasi pismeno do I. julija ^tri lastniku Fr. Muršec-u pri Sv. Ilju v Slov. gor. (Kgydi-Tunnel.) 3-3 Želim kupiti ali v najem vzeti, dobro kramarijo, z malo hišico in vrtom v kaki večji vesi pri farni cerkvi. Več pove upr. „Slov. Gosp." Kneippova kava V kraje, kjer se naši pridelki ne dobe, zavitke po gld. 210. v rudečih zavitkih s podobo župni-kovo, nadome-stuje lioliov hmo. od bratov Oelz .) „„„ ° ^ v Bregenz-u. razpošiljamo poštne 6—10 Štajerska deželna zdravilnica Rogaška slatina Južne železnice postaja: Poličane. Sezona od I. maja do !. oktobra. Zira?itey s pitno, topliško in stnfleno vodo, s sirotko in z elektriko. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Slavnoznano glavberjevosolno slatino priporočajo najimenitniši zdravniki pri boleznih prebavnih in dihalnih organov in sicer: Tempelj-izvirek kot najboljšo svežilno pijačo, kot dobro zdravilo. Svežo napolnjeno slatino razpošilja 5-10 Slatiiiaistvo v Kogatru-Slatiiii. Priporočam svoje doma izdelane, 4V2 kilo težke, bakrene valiiiu m komad g'I a ~ o o O >00 __s O ji o a« « «o . » d a a ca OB -M S N = o. ■rt cd s- t« g a> il _ ° > o 58 rt C3 » 5 ™ -e -g M S 8. S -.S, S tž 1 S- 2 2 S 2 - C c3 IU rt .sls a Znano izvrstne Ljutomerske škropilnice proti peronospori naj se izvolijo naročiti naravnost pri A. lluber-ju v Ljutomeru. Cciin in etlet» fiantath z leseno puto . . . (1. lO'— s kuferno puto . . „ 14'— Za otovorjenje škropilnic s kuferno puto se računi SO Ur., z leseno puto —•— Pošilja se franeo (Poštnina brezplatno) do vsake pošte avstr. ogerske države. 4-5