mmutm w
Dejte dela-Vcu, Kar je delavčevega. "Brezposleci na piano! Zahtevajte fOoje!
Naročnina: Amerika $1.50celo leto, 75c polleta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta.
Subscription Rates:
United States and Canada, $1.50 a year, 75c half a year. Foreign "countries $2 a year, $t half a year.
JBul»r«d m mooimI cUm waiter, Dm. 4. 1BU7, »I tU« |tu*i oltW nt t'hto««o. III., umlvr th<* Act «»f <unff»»* ot lUmh I I MTV.
Delavci vseh dežela, združite sel"
LIST ZA IN» • SH
DELAVSKEGA' *>TVA.
THIS PA»J T DEVOTED TO THETPffl^KSTS OF THE WORKING CLASS.
štev. 19. (No. 19)
Lastnina dela.
Mdejeec uma i žeua živi v ti de. i, ki ne posedujejo druzega kot tvojo delavno meč; milijone juh ki stremijo le za tem, da jim kdo da deLa. To je neispodbiti fa'kt, dasi ga mnogi, mnogi ne poj-ii. i jo ali — nočejo po j mi t i.
Posledica tega je, da delodajalci, ki laatujejo delo*, last u je jo tudi ljudstvo, ki hoče dela, — ki se peha za delom. Ljudstvo — dela v. sko ljudstvo — proletariat je lastnina posamični kov, kteri go-■jo z delom.-Oospodarji dela — kapitalisti— -dovolijo delati neposedlujočim slojem le tedaj, ako vidijo, da so ti Joji v stanu dati dober delež profits za poverjeuo jim delo. Pripe»ti se pa, da v tisočerih, milijon slučajih delavno ljudstvo ne more dat* dovolj profit a sa svoje delo. Takrat ustavijo kapitalisti delo. Njih parola je: dokler ni profits, ni dela.
In tako je danes. Tisoče in tiso-še delavcev prosi dela, prosi prilike za delo, ampak gospodarji dela so gluhi napram prošnjam. ,._i ne morejo pomagati, kajti sedanji družabni red ne dovoljuje, da bi se delalo drugače, kakor za dobiček. Kapitalist, kteri krši ta "zakon businessa" je takoj ob. sojen v industrialno smrt. ki se izvrši potom bankerota.
Iz tega sledi, da delavci bodo vedno prosili in pehali se za delom. dokler bode obstal sedanji družabni red : dokler »bode delo odvisno od dobička — in dokler bode delo lastnina posamičnikov. Kajti dokler bodo posamičniki gospodarji dela, tako dolgo bodo tudi gospodarji delavnega ljudstva
Mi imamo lahko konati!učijo postavodaje, svobodne m%Kicu i. J lahko neštete pravice in [»rivilegije — toda dokler imamo privatno lastnino dala, imamo tudi sužnje in to so oni milijoni delavcev, ki delajo za profit kapitalistov.
Mi lahko pojemo pesem o "deželi svobode", toda dokler smo sn-žnji onih, ki lsstnjejo vse delo — nismo svobodni.
Kje je torej pot do resnične svobode?
Ako hočemo biti svobodni; ako nočemo biti sužnji, tedaj moramo postati lastniki našega dela.
Delavec mora biti sam gospa dar svojega dela'
To se sicer ne glasi tako poetično, kakor na primer "proglašenje neodvisnosti" ali kakšna doneča politična platforma, vendar je pa gola resnica, tako globoka resnica, da bode ljudstvo namah zdrobilo robske verige v prah, ko jo dodobra upozna.
iDHavec bodi lastnik svojega dela
Lastnina zavisi od zakona. Možje, izvoljeni od ljudstva stvar ja-jo zakone. Veliko večino ljudstva pa tvori delavstvo — in to delavstvo zamore poslati v kongres in postavodajne zastope svoje zastopnike, kteri bodo delali zakone po želji svojega delavskega razrega.
Storite tako, delavci! Pri prihodnjih volitvah glasujte 7.a svoje kandidate. Glasujte za socialiste; fostavite socialiste v Belo hišo, kongres in v postavodajne zastope in zakon bo kmalo storjen, da je delo in vsa sredstva za produk. eijo vaša lastnina, lastnina vas vseh, ne pa posamjčuikov — kapitalistov.
(DoH ■ privatno lastnino dela! Dol <z mezdno snžnostjo!
Chicago. ill., 21. januarja 1908.
Leto III. (Vol. III)
Ali se res delavci ne opri jemljejo socializma! Vprašajte jih dajue*.
Kapitalisti so vedno isti postav« ni roparji, pa naj bode pred krizo, za eas« krize ali po krizi.
Noe ialisem je odpomoe zoper krize in goop^larako mrzeeijo. Vsak zav*«den delavec bodi socialist.
Mesto Los Angeles v Californiji je sklenilo postaviti javno kuhinjo za gladno ljislstvo. Chamber of Commerce se je pa temu uprl, <Vfi. to bi bil slab glas za mesto. Let them starve!
Kuski ear bo zopet potrosil 2 milijona rubljev za zgradbo nova mornarice. Japonci bodo zopet imeli priliko "igrati se" z oklop-nieami in socialistični mornarji bodo zopet lahko razvili rdečo zastavo ina ruskih oklopnieah Črnega morja
"Stosedemlnšestdesst oseb, v
/
večini žen in otrok je zgorelo v gledal iščnem ognju, v Boyer-townu. Pa. Človffto življenje ji poeeni! Naši gledališčni speku-latorji morajo imeti svoj "funt mesa" če tudi riskirajo stotine človeških tživljenj.
4#.mt- otrok letom dela na Japonskem s 5V.c pet in pol centa!) plače na dan. Ni čuda, ako torej toliko t*4 trpinov beži ite svoje domovin?/ V Vancouver!!, B. C. je že nad 35.0-00 Japoncev; a še vedno prihajajo. Kapitalisti so povsod tiranski izkoriščevalci, bodisi v Ameriki ali na .Japonskem.
Tudi v Nemili ji je tekla kri. Nemlški raaredhoaavedni delavci
a iburžoaizija odgovarja s kroglami. Strawopefna bufržoszija se umakne za topove, puške in ostrine salbdij. ktslsr je prileti na Ušesa k lic bre,apr»vn»h delavce**. Tako je v Nemtfiji, Rusiji, Ameriki; tafko je povsod, kyer se valja na tnrouu požrešni kapitalizem in ohola kronanca. Žgočega biča vredna drhkal!!!
Oblettniaa "Rdeče nOdeljc" je Hi. Obletnica bnrtaioega klanja ce oboroženih delavcev! Tirani, kteri so z delavčevo krvjo oznanili ta spominski dan sa tlaoene ^»roletarce, so s prelivanjem nedolžne Idrvi zavrtali že imrmikte-ri krvasri dan v agodovini prole-taciata.
tisoči in tisoči deJsvcev. kteri se pred štirim leti glasovali za Roosevelta pod pretvezo. da "ne z i. vrže j o svojega glass", danes lahko uvidijo, kaj se pravi glasoval wi paniko, krizo in 'NprtiposM* nost.
Del a vri, naft boj je vsš boj!
Kapitalistični listi so nedavno Izročali, da so inozemski risiar-ji v Clintonu, Ind.. " »ubiti", ko s< odklonili "clearing house" denar in proti štrajk 11 zahtevali kovan denar. Zabiti? Iz povedanega «UyHt.v«a lahko sklepa vsak, V.a so bili ti rudarji pametni do-vofj, 'ko niso hoteli vzeti kosa snieSmegs tiskanega j>apirja za za svoje trdlo delo. Ti "zabiti i-nozemei" lahko služijo v zgled maisiklterimni na "svobodnih" tleh rojenemu Američanu.
č'as<*>isge poroča, da je 'dobila policija v Minneapolisu. Minn., povelje iztrebiti vse pobajkovalce iz mesta. Zakaj t Zato, ker je mestni avtoriteti »ceneje pognati crezposelne delavce rz mesta, kakor pa jih nasititi, zlasti sedaj ko je —kakor se čuje — nad pet tisoč brezposlecev v tem mestu Kapitalisti že vedo, kako posto-topati z delavsko paro. Kadar je t neba potlačiti kak štrajk, tedaj sv abjjo kar več mogoče delavcev v dotični kraj; — ko pa pride kriza in zraven še pritisne zima — no, tedaj pa — skidoo pohaj-kovalei!
Kapitalisti v Evropi skušajo /.rabiti iawfljevttnje v. Amerik*' v Evnopo »a zniiAanje plač.
Neki dober poauavwflec evropej-skih rwzmwr piše: Delavske rano žiee. ki prihajajo iz Amerike »o velikanske. To vračanje se , bo prihodbgo spomlad porabilo na u-ničitri vse pridobitve, katere so si dtelavri ir.vojevali tekom zastojih k*.
Ptaftodktfslci se pripravljajo <k bi vnačajofie se množice porabili za sta-vkoktaze.
Sedaj mora najbrezbriznsjii delavec rasumeti, dla je streno-glavlenje daitsišn-jegH d!n ižabnesra nedtai iro	socializma
Twin onkraj <**esma čakajo sedla j dlelavoe hudi b»ngi.
Delavci hodite prrprsvijeni, tasjti pridobi live enegs doset-letja ko sedaj v nevarnosti!
—	V gledališču Bhoades v Ba-jertownu. Pa., je 13, t m. nastal požar med predstavo. Med gledalci je nastala grozna panika; kolikor jib ni bilo zadušenih od dima in pokončanib od plamena, toliko je bilo po boje i lih. in ubitih, ko se je podrl del poda. lb*7 oseb, med temi največ žen in otrok, je našlo smrt. Požar je naatai, ko je ekspiodivai stroj za premične slike.
—	John R. Walsh, znani propadli bankir, je bil v aoHioto od porotnikov pri •zveainem sodišču v Chicagu spoznan krivim 54 prestopkov bančnega zakona. Zakon rarokitje kazen za vsak tak pre-stoj>ek oil pet do deset let zapora s trdim delom. Ali pojile zdaj Walsh v ječo t Ne vrjamemo. Kajti, ko so uaiznanili porotniki svojo >*xJbo. dejal je Walsh: 'Boj se je šele komsj pričel."
Wm. D. Haywood je 18. januarja govoril v Ciraaid Central palači v
udeležbi svojih somišljenikov in
delavcev. Med drirgim rekej je Haywood, da ne bo nikoli poza'bil, da dolguje »voje ži vije nje in svobodo ameriškemu delavstvu, ki ga je rešilo osode, ktero so mu pri--pravjjali lastniki rudnikov v Ida-bu. Posvetil je nekaj krepkih be-
"huuskaj.tf k zločinu'' in Mne-pritils'ljiv" po zvesinih štatutih Tako je- bilo s ur^inikom socialističnega lista Kaj pa piše ta hyAvarskr Ptowerf-.iNvno pse i v* lja ljudstvo k umonu —- k linčan ji* socialistov. Ali tako pisanje ni hujskajočef Ali ni to v pro tlslovju s pi^tnioii statuti f Ali ni ista postava tudi za kapitalistične liste T Ko (bi kaj takega pisali in tiskali socialisti v svojih listih, — vlekli bi jtt> takoj na ve-šala. Ko bi na istbtm mestu priporočal smrt na telegrafskih kolih socialistični urednik — za kapitaliste. ne bil hi več Živ v Gold-fieldu. A Floweru se ne zgf>di uič žalega — tudi od socialistov ne, na ktere kliče smrt. Tukaj s? vidi, kd'o je za "red, mir in zakon".
-13
1U I 1
HAYWOOD V OHICAOU IN NEW YORKU
Willi«m D.Haywood, bivši tajnik iti blagajnik Vf. F. of M., s«* je mudil zadnji torek in sredo v Chicagu. iUbiskal je uredništvo
fu»urn v ur"w ^"""["Daily Socialist-a" in v pogovo-New Yorku ob velikanski	* . .-.J	•• . •
rr o delavskih organizacijah je
i/rekel nwieuQe. da bi bila za organizirane d flavte velikanska pridobitev, če bi se združili uniji Western Federation of Miners in United Mine Workers of America. Obe organizaciji — rekel jr
sed tudi RoosevelHi in njegovemu kabinetu. Med poslušakM je bilo tristo policajev. — kterih je bilo pa najmanj treba.
—	Avstrijski konzul v Wash-ir.gtonu išče zadoščenja za dva Ogrs. k t era so ustrelili policaji
v Gary, Ind., 15. t. m. Ogri so ime. li pretep s čris-i. nakar so se vmešali policaji in pričeli streljati na Ogre; dva sta obležala mrtva. H. A. Boeche. zastopnik avstro-ogr
Jfi lontilirttlPpiMriijr a -
fero v Gary, je izjavil, da policaji niso imeli povoda streljati. On bo zahteval zvezino zaparno povelje za pet policajev.
—	Fanatiki, kteri vodijo sodne pravde proti gostilničarjem v Chicagu. s) že v četrtič pogoreli. Porotniki opostijo vsakega toženca ali se pa ne morejo zjediniti za izrek.
—- Milijonar Harry Thaw, morilec arhitekta Whiteja, igra vlogo blazneža pri svoji drugi obravna-
vi v New Yorku. Najel je vsepol-no prič, ktere zdaj na njegovo komando pričajo, da se mni je že od mladih let večkrat nmsalo. Thaw bi seveda najraje dokazal, da se mu je takrat najbolj "zmešalo", ko je v ljuhosirmnosti ustrelil Whitega. prijatelja svoje žene. Za milijone se vse naredi; — tudi 'hipnega norca" nareoe" milijonu —
—	Novega hrvatskega bana. ha. rona Raooha, je ob njegovem prihodu v Zagr»^b 16. t. m. spreje* la silna množica ljudstva s kame* njem in gnjilrmi jajci. Jajca so letela na novega tirana hrvatske ga naroda več čas, ko se je vozil od kolodvora do svoje,palače. PoHicijs je bila preslaba, da bi ugnala demonstrante.
—	V šesti letih — od 18<>7 do 1903 — je bilo linčanih 1136 oseb
Združenih državah. To je najlepše zrcalo civilizacije pod kapitalistično vlado.
telesi in «»be stremita za istimi cilji. 'Nadalje je ispjrfl Haywood, /a pojde na konvencijo U. M. W \.r ktera s.- prične 92 t m. v In-dianapolisu. kjer bod«- govoril v prid unionizma.
V sredo je Haywood v New menjen imeti več redni borbi n« obravnavah itd.
to val sodrug , kjer je na. avauj o raz. padu, idaških
KRVAVE
"OBESITI SOCIALISTE!'
"GoldTield Gossip", republikanski ' list v (Goldfieldu, Nev., pifee v svoji zadnji izdsji:
"Najoeneja in najvspešneja metoda napraviti konec delavskim inemiroro v Goldfieldu bi bila poloviti pol tucata socialističnih voditeljev v rudarski uniu» in jih obesiti na telegrafske kole. Nobene krivice ne storite če obesite socialista. 'Vedno je bolje če je mrtev."
Sidney Flower je ime uredniku, ki je spustil med svet te "miroljubne in zakonite" besade. Pred tremi meseci je zvezina pošta tožila sodfruga Frcd. .D. Warren-a, urednika socialističnega "Appeal to Resson-a" radi članka "Delavec, pokaže svojo pest!" fla nek ni niti najmanje migestiral kakoga umora; pozival je le delavce k protestu proti perselcireiji Haywooda in tovarišev. Toda pošta je le trdila, da je članek
NEMČIJI
Predzadnjo nedeljo so se vršile v Berlinu, glavnem mestu Nemčije. velikanske delavske demonstracije za enako in splošno volilno pravico v prisiki dWelni zbor. Nad štirideset tisoč demonstrantov, po večini socislistov, korakalo je do poslopja držav, kance-iarja. kneza Bielowa. toda policaji so jim zastavili pot. Vnel se je krvav boj, v kterem je'bilo ranjenilh do sto socialistov. U-roformaai hlai>ei bsmžoazije so divje tolkli po delavcih in delavkah, kterih je bilo tudi mnogo ranjenih.
Demonstracije so bile tudi v orugih mestih Nemčije. V Esse-r.u je korakalo nad 10.000 delavcev in pelo marseljezo ter "Sinovi svobode". V Frankfurtu so bili izgredi, »lični onim v Berlinu samo v manji meri.
Tudi parada brazposelnih, se vrši prihodnji četrtek, boli po lkijskega šefa. Grozil je, da ne bo pustil korakati — toda delav-l
ci bodejo vseeno korakali.--i
Konstatiramo: izgrede na Hay-j marketn ao povzročili policaji; vs9 druge izgrede so povzročili policaji--in tudi zdaj prerokujejo izgrede policaji! Ncoboro-ženi delavci ne morejo provoci-rati izgredov . . .
j |^Delo in delavci. J
Odpuščanje delavcev. . .Skrajšanj« delavnega časa.
OROŽJE — OMEJITEV S00IA t.tsma
Nekaj članov kongresne zborni, ce v Waxhingtonu, D. C., je su-^estiralo minoli teden, da bi se v mestih, kjer so središča socialističnih agitacij, nastavilo oziroma ipomsiožilo vojaštvo. Chicago New York in Philadelphia — pravijo ti* kontgresmani — so mesta, kjer ae rapidno množe soe-ia-l:sti. vsLedčesar imajo ta mesta gnojna tla ea konflikte me<l delavci in delodajalci, ki se radi končajo z izgredi. Zato je pa treba,da so v bližini t _»h mest za vsak hlučaj pripravljene — močne vojaške čete.
Tako modrujejo. 'Ubogi hlapci postavnih roparjev! Orožje ne bo omejilo socializma; izzove pa lahko ogorčenje v delavnikih vrstah, kar je pa le d<4>ro za socialistično stranko.
—	Baltimore & Ohio železnica je odslovila 160 mašiti isto v.
—	The J ones &Laughlin Steel Co. v PittrfmriKiu, Pa., je ustavi* It. delo v vseh plavžih in vrgla iz dela devetdeset mož.
—	V Baldvin Locomotive tvoril icah v Phiiadelphiji, Pa., je Ur vedeno osemurnc^ delo. 15.000 delavcev je prizadetih,
—	Delavnice raiznih železnic v Danville, 111., deloma počivajo, deloma poslujejo z skrajšanim delavnim časom. Več sto delavcev je odpuščenih.
sonaa, kteri je bil na zarotniški način obešen prad 20 leti v Chicagu — poleg mnogo drugih ne-socislističnih govornikov. Vsi govorniki so se strinjali v enem: kapitalisti so spravili delavce v bedo in pomanjkanje in vsledte. ga morajo kapitalisti, predvsem lokalne vlade zdaj skrbeti, da dobe delavci zaslužka. Ne miloščine, temveč poštenega dela in zasluftka hočejo brezposelnill
Brezposleci so sprejeli perečo resolucijo in sklenili prirediti velikanski obhod v četrtek t. j. 23. t fft. po mestu do City Halla, k jar bodo zahtevali od mestnih avtoritet dela. Ako se vdeleie te parade vsi chicaški brezposle-

— V delavnicaAi Missouri Pa cific, »t. Louis, Iron Mountain &I?1' ?Siem hode korakalo okrog i
160,000 mož in žena in pokrilo dlaleč naokrog vsa ulice okoli Ci-DoLžnost je torej vsa
IVava gos{>od«rska svoboda se bc rodila šdc v padcu kaij)italkz-
ma.
Zopet je en "nezaželjen državljan" Ušel iz peni vislic. Teddy, Teddiv. grdo se ti vrača.
Roosevelt bi moral na vsak na-^in (j»reklicati besedo ' neželj^n državljan", ako hoče biti dober državljan s Haywood'om, Moye-rerrr tir FrttHwBon wvA *■
CHIKAfiKI POLICIJSKI IN SOCIALISTI
SEF
Orozi s osodo Spiesa.
Shippy, policijski šef v Chicagu. ima gorečo željo, da bi tukajšnji socialistični voditelji prišli na vošala. kakor so šli pred 20 leti Spies. Parsons, Engcl in Fischer, zagovorniki delavstva. To je pokazal zadnji teden, ko so imeli brezposleci javni shod v Brand's dvorani. Sthippy-a je ta shod silno <*kibel; najraje bi ga bil razpršil. Na dan shoda je grozil uredniltvu "Daily Socialista", <la bo ta list odgovoren za vsak "trouble", kteri morda nastane na shodu.
"Spomnite se" — renčal je policijski šef — "spomnite se izgredov na Tlaymerketu in osode Spiesa in na prirejajte nikakih shodov ter obhodov z brezposelnimi. Moji policaji bodo na delu; na shod pojdejo in aretiran bo vsakdo, ki se poda predaleč.' —
Velik je naš Shippy! Kdo vraga se je kdaj vnamal za kake izgrede t fle na misel ni prišlo nikomur, da bi delal izgrede na shodu. V šefovi glavi rojijo izgredi — in on jih bo povzročil Če bo pošiljal policaje na delavska shode. R^ je bilo na zadnjem shodu vš«^ polno eivflnih policajev. toda isti se je vršil tako mirno — kakor je povedano na drugem mestu — da šefovi hlapci niso imeli zaželjenega posla.
V New Yorku se je pričela druga obravnava proti znanemu milijonarju in morilcu Harry K. Thaw. Senzacije željna sodrga se bo s pravim veseljem valjala v pikantnem blatu. Sodrga v svilnatih krilih in žametastih oblekah ima zopet krmo. kakeršna ji prija.
Isti listi, ki so svojedobno o-gorčeno pisali o Maksimu Gorke-mu, ki je bil toliko predrzen, da je prišel v Ameriko s ženo, s katero ni bil postavno zvezan, bodo z veseljem poročali nemoralnosti iz afere Thaw.
Do kolen bo zopet senzacijska časnikarska kanalja gazila v nemoralnem blatu, pri tem pa obžalovala. da ne sm<» svojega rilca še globokejše zariti v blato.
"Kšeft" je "kšeft"! Ce se gre za denar, ni meščanskemu časopisju nič preumazano. ki ima prvo besedo v ti "slavni" republiki.
Mi nismo moralisti. Vendar je pa potrebno, da pribijemo moralo vladujočih javno na steno;
Soutbern železnic v Little Rock, Ark., so odipustili delavskih inoči, a za ostale delavce »krajšali delavni čes na tO ur v tednu. V teh delavniph je delalo dva tisoč m<ii.
—	Gorham Manufacturing Co., ktera ima tvornice sa izdelovanje srebrnega poeodfi v Providence, R. I., je ustanovila delo za dva tedna. 1800 mož je prizadetih.
—	UnitedW'aady Co. v Bosto-nn je odidevi+e sto <lfUrocv...........
—	Collingwood Shipbuilding Co. v Coll i ng woodu, Qnt. je zaprla svoje delavnice in odpustila 450 mod.
—	V A. A. Cooperjevih tvornicah za vozove, DUbuque, Is., je ustavljeno delo. Večje število delavcev je vrženih na cesto.
—	Jeklarne in želeni me v Ni-dajalci so izplačali delavce in jim dajalci so izplačali dehuv in jim povedali, ds si naj Iščejo
i ' m\n
—	V Carnegievih jeklarnah v
Steubenville. 0„ je izačasno od-
Morilci hočejo uničiti sirote in vdove umorjenih. Časniki poročajo, da se premogokopna družba "Fairmont Coal Company", last nica premogokopov v Monongah, kjer je pred kratkim 550 premo-garjev našlo smrt vsled razstrel-bc, pripravlja na hud odpor pred sodiftčem. da bi sirote in vdove premogarjev. ki so izdihnili v jami. ne dobile nič.
Tn fina družba je hotela vse advokate, ki žive v okraju nesrečnega premogokopa. najeti za sfbe. Družba taji to dejstvo. Na-obratno pa mnogo znamenitih advokatov iz omenjenega okraja trdi, da so se odločno izrekli proti takemu manevru.
Že tako je težko za vboge sirote in udove umorjenih pričeti tožbo proti bogati družbi, kaj še le dobiti jo. Nemogoče je pa za nje dobiti toj*>o. ako ne morejo dobiti advokatov v okraju, v ter cm žive.
Dandanes je splošno znano, da so lokalni advokatje v premo, garskih okrajih v službi premo-ganrtcih baronov.
Tako zgleda "človekoljubje" kapitalistov. Vzlic t.nnn je pa še mnogo dclavcev, ki verjamejo, da se lahko s kapitalistični dru-haljo živi v miru.
da
slovljenih večje število delavcev.
—	Klavnice v Kansas City, Mo. I oslu(jejo samo po tri dni v tednu. Število brezposelnih je veliko.
Znižanje f>lade.
—	V Guggenheimovih topilnicah v Crockett, Cal., so znižali plačo za deset odstotkov. Stotine delavcev je prizadetih v tem kraju.
—	Inland Steel CV>. v Chicagu jc znižala 100 delavcem plačo za deset odstotkov. The American Brake Shoe Co. je tudi znižala svojim lftOim vsludbencem plačo za 7 odstotkov
—	Illinois Seewing Machine Co. v Rockfort. 111., naznanja, da te dni prične delati s polnim parom, a naznanja, da je delavcem znižana plača od 20 dO 33%. Delavci so pa napovedali štrajk. Enoglasno so izjavili, da še niso tako lačni, da bi sprejeli znizan-je plače.
dtrajki.
V Wilkesonu, Wash., stavka 400 premogarjev spadajočih k United Mine Workers of Amerika. Premogarska družba je naročila večje število italijanskih sta-vkokazov; prišlo jih je okrog 40, toda štrajkarji so jih pognali v beg Unija iada $1000 vsak teden tza štrajka rje in nijh družine. (Ivan šolar.)
—	Delavci v železnih livarnah v Denvern. Colo., Strajkajo radi za 50% znižanja plače. Tem se v kratkem pridružijo tudi maši-nisti. kterim takoisto nameravajo znižati plačo.
—	V Goldfieldu. Nsv„ je še vedtio štrajk. Rudarji se vstraj-no borijo proti kapitalistični bandi, zvezinim četam, pinkerton-cem in ostalim so vragom organiziranega delavstva.
—	Štrajk vslnžbencev pocestne železnica v Muncie, Ind.. je tudi še na obzorju. Miličarji. ki so par tednov strašili v tem mestu na povelje governorja in železniške družbe, so odpoklicani.
Shodi in obhodi brezposelnih.
—	Minoli petek večer vršil se ja javni shod chilaflkih brezposelnih dHaveev v Brand's dvorani. N. Clark in Erie at. Navzočih je bilo nad dva tisoč brezposleesv. Govorili so sodrugi A. M. 8imons, Parker Sercombe, George Koop, mati Jones, Mrs. Lucy Parsons— soproga znanega Albert R. Par-
ty Halla.
cega brezposelnega delavca, se vdeleži tega obhoda.
Na dan. brezposelni I Pokažite se zdrigeni in zahtevajte, kar vam nedajo zlepa!
—	7000 brezposlecev se je vde-lažilo javnega shoda, kterega sklicali socialisti 16. t. m. v Dayton u. O. Na shod je prišel v spremstvu mestnih očetov^' tudi jumtui 4upan JU imfljlo]£_8impa tizni govor v prilog brezposelnim. Mestno vodstvo je obljubilo, da takoj ukrene nekaj za najpotra-bnejše brezposelne delavce. Po končanem shodu je zagrmela is tisočerih grl socialistična pasem in brezposelci so napravili dolg obhod po mestu.
—	Brezposelni delavci v St. Louisu tudi niso izostali. Štiri tisoč mož je 15. jan. korakalo po mestu in se končno ustavile pred
,no hišo4 nakar so hodnike ve1ik?ga pottop; zadnjega kotička. Minilo je pol ure predno je odgovoril mayor Millard na zahteve brezposlecev. Obljubil je, da preskrbi nakaj dela s čiščenem ulic.
Policajska brutalnost. L Uniformirani "lofferji" so v noči zadnjega petka naskočili železniški voz (box-car) na tirih 12. ceste in Centre av3., Chicago, v kteri je prenočevalo petnajst brezposelnih delavcev. Siromakom brez strahe so dovolili železniški č.uvarji, da smejo prenočiti v kari. a policajem to ni bilo po volji. Izvršili so aretacijo in sicer z brutalno silo. Tolkli so brezposlece s količi in jih na naj-surovejši način pometali iz kare na tla ter odpeljali v zapor. -— Škandal!
Pričetek dela.
—	20. januarja je zaposlovala La Belle tvornica American Tin Plate Co. v Wheeling. W. Va 700 delavcev se je vrnilo na delo. Ravno tam v kratkem zaposluje tudi Riverside tvornica National Tube družbe, ktera bode vpoalila 3500 mož.
—	Tvornice za izdelovanje zabojev v Newcastle, Pa., so pričele delati s polnim parom. 150 mož je dobilo delo.
—	Washington Tin Plate Co. v Washington*, ktera je počivala z delom več tednov, je pred par dnevi vposlila 300 delavcev.
—	How & Davidson-ove papirnice z Marseille, 111., so pričele s delom 6. januarja.

SUŽNJEV HOČEJO.
V mestu Yuma. Arizona, je dovolj brezposelnih ljudi, ki bi radi delali za vsako plačo. Toda mestni očetje, ki so odredili tiskanje mestnih ulic — nečejo plačati d?lavcev; oni hočejo sužnjev. Najeli so posebnega policaja, kteri mora stražiti tir Southern Pacific železnice in aretirati vsaeega trampa. ki se bo vozil mimo na tovornih karah. Trara-pje bodo potem — kaznovani (T) z d slom na mestnih ulicah.
Ali je to mesto v Rusiji f v Turčiji! — Ne! V "svobodni" Ameriki je! Great!
Kapitalizem odhaja — socializem prihaja.
Delavci, organisnjts se v socialistične klube! V organisaciji je izobrazba in moč.

PROLETAREC.
LUT U 1M1UKIK UEUVIKKOA ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lstislk in tadajstel):
•vtlui iMwvm dr«ih«
j« proti organizaciji in i* kapitalizem, pa se naj Ae toliko pri duiuje na zastavo neutralnosti. To valja /.lasti v onih krajih, kjer je večinoma ali pa sploh
____JU AMMrte«* II S> m o«ko toto, 7fc> m
pol UU. Zs Kvropu M m oak) Uu>. II m pol WU.
Ft$ ,tr<m<mh HtomUUm
14 P*U*s WMf« mmammmUt tmU* MAH/ m**Uv
PROLETARIAN
OwMtf sad puWuli^l Imr Ti'••dat, by
Marte W*rkaM'i
clitc«««. lil.
J mm Ouut, fmkSail
Jomh Parmi t. Itenui) ;
Avtov PmsIemn Trnu ur« r

Proč torej a narodnostnimi in
jezikovnimi mejami! Vsi smo bratje; vsi, ki proizvajamo za profit. Naša domovina je vesoljni svet in naš edini so v rag j? ka
aj®»	f»»n>w.p —• i— -r--------—---- -----—---- ^ —
unijnko delo. Neutralnega delav^ pitalizem Proti temu sovragu
scsiptiom vam*: Ualtod »ui«-» and fsasd*. atvu, 71b tar lialf Mmt . furOKS wsflttir« m a jr«w. tllBMNUl ya«E ADTMTiaiNo aaraa ob s®wn»ih«miI
NASLOV (ADUKKHM:
"PROLETAREC"
117 So. Center A v«., Ohio*
1 Ktjf,
III.
23»
tamm
NASPROTNIKI ORGANIZIRA NEGA DELAVSTVA
Kdo je največji nasprotnik or-ganizovanega delavstva t
Odgovorili bodete enostavno: kapitalisti, trusti in goapodujoči raared sploh.
Stara resnica! Kapitalisti so <H^iti in neizprosni nasprotniki, proti kterim se bore organizirani delavci ie desetletja. Nositelii mezdne sužnosti »o; roparji delavčevega produkta; kri in meso današnjega krivičnega družabnega sistema. Ko bi ne bila sedanja človeška družba kapitalistična, io je ko bi ne bilo kapitalizma, tiranije in izkoriščanja proletar-4ke mase, — ne bi bilo tudi delavskih organizacij; ne bilo bi razredne borbe, kakoršno imamo da nes. Kapitalizem je rodil odpor v pnoletariatu in ta odpor je rodil razradino borbo. Delavci v razredni borbi se pa organizuje-, da tem lažje izkoristijo svoja bojna sredstva — štrajk itd. proti kapitalistom. Naravno so torej kapitalisti veliki in glavni nasprotniki organiziranega delavstva. k mu skušajo škodovati, kjerkoli morejo.
Ampak poleg teh ima organi zirani dela vse Se droge nasprotnike. Nad vsemi postranskimi nasprotniki v službi kapitalizma stoji--neunijski delavec.
Žalostno, a vendar resnično. Neunijski delavec, isti mesdni stEŽepj, istotako izkoriščan po kn pitalizmu. kakor vsi ostali proizvajalci, ftoduje več svojim organiziranim bratom, kakor pa kapitalist, kteri se odprto bori proti delavskim unijam. Zanemarjen ali mlačen delavec, kteri noče v unijo, je neposredna pomoč kapitalistu, da lažje užuga in iztlačnje phičojemalee; skrbi za bič. kterega vihti kapitalist nad njegovimi brati in nad — njeHi samim. Delavci se organi-zujejo v unije z namenom, koristiti vs2m. ki proizvajajo za profit ; priboriti vsem enake pravice. Tu pa pride neunijdki delavec, kteremu želi in išče organizacija iste dobrote in pravice, in ovira svoja tovariše pri zvišenem .delu. ftkoduje jim in s tem škoduje— Masi nevedoma — tudi sam sebi. Mesto, da bi z hvaležnostjo priskočil na pomoč svojim brateftn, ki gredo tudi za njega v boj — obraejt .jim hrbet in ta'ko slabi delavske vrste.
Delavac ne sme biti nepri-stransk. Nepristranost ali neti-tralnost v razredni borbi med kapitalizmom in produktivnimi sloji je s hinavSčino oblečeno izdajstvo. Kdor ni v organizaciji, ta

DELAVCI I
Denar ni zgubljen-Kupite "stock" Jugo-slovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika : v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojas* nila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba
517 Si. Cmtir Ave. Chicago, III.
ca lahko vsak 6aa porabi kapita
list za orodje proti organiziranim delavcem. Ker je neutralen, Je lahko ipieel, štrajkolomec,
stavkokaz--skab, najgHi i*
rodek svojega razreda. Boleča in sramotna so ta obdolienja —a popoln o ma zaslužna za one, kteri se primejo t ah podlih služb. In dokiazano je, da so pri mnogih itrajkih opravljali službo tfkabov ravno oni neunijci, ki so bili vedno "nepristranski", ki so igrali vlogo dveh ali treh obra-
Itt. "" ---——-
To naj velja — kajior že prej omenjeno — za " nepristrankar-je'\ ki se nahajajo v okoliiu vuij in kteri dekjo med unijskimi de laVci. Nevednost v unionizmu, antipatije do izvrševalnih oseb pri organizaciji in drugi slični izgovori so naravnost piškavi. Tukaj je organizacija in organizacija je »a stvar, za koristi vseh delavcev, kar stoji visoko nad osebnimi slučajnostmi. Resnica je, da so se našle osebe — in to vodilne osebe — ki so škodovale svojim unijam bodisi gmotno ali moralno. Toda pri zavednih de lavcih taki slučaji ne rodijo mrž-nje do organizacije. Eksistenca oseb je od danes do jutri, medtem ko ima organizacija lahko nedogledno bodočnost. Nevednost v unionizmu in to pri ljudeh, ki občujejo dan na dan z unijskimi delavci, imajo vsak čas priliko čitati in slišati o pomenu organizacije, je pa naravnost smešen izgovor. Kdor se sklicuje na to, da ne ve, kaj je organizacija — ta ni vreden »svojega razreda. Najznačilnejši izgovor imajo pa oni mezdni sužnji, ki pravijo, da se — boje unije. Zamerim se bossu — pravi — zato nečem v organizacijo. Take delavce rtiči prava pasja j^njžnostl Samo najudanejši pes Čepi ves Idan poleg odpete verige, ker se boji, da ga pretepe gospodar če mu uide. A gospodar ga vseeno pretepe pri prvi malenkosti. "Zameriti se bossu" se pravi biti njegov brezpogojni suženj in iti, če je traba, tudi v boj za njega — proti delavcem. Koliko se pa boss boji zamere pri delavcu, koga vrže na cesto t Koliko imajo delodajalci respekta do delav-eeV. pokazala je najlepše letošnja krisa. In take lopove naj rešpektira delavec s tem. da ignorira delavsko organizacijot! Sramotno! Ko bi se vsi toliko bali zamere pri svojih organiziranih tovariših kot se ja boje pri kapitalistih — izginili bi kmalo vsi špicli, pinkertonci in skabje iz naše grede.
Drugačno sodbo moramo pa imeti o onih neorganiziranih delavcih, kteri žive v krajih, ki so še takorekoč opasani v kitajskim zidom pred unionizmom. Taki trpini v resnici nimajo pojma o organizaciji, niti moči, da bi se povspeli do nje. Tako npr. se nahaja v bakrenih rudnikih v Calumetu, Mich., in okolici nad dvajset tisoč rudarjev brez naj-manje unije. Ti delavci so popolnoma okosteneli za unijsko gibanja in razredno borbo. Zato se pa morajo slepo pokoriti delodajalcem, kteri so znali že od nekdaj v onem kraju na nmeten način zvezati roke rudarjem, da se ne morajo ganiti v svojo korist. Ampak ti delavci in drugi, ki žive v enakih razmerah, so le za-čnsno mrtvi za organizacijo. Prišel bo dan. ko pade iskra spoznanja tndi med te trpine in plamen odpora bo hujši, kakor je bil kje drugje
Nesolidarnost je poglavitni vzrok antipatij do delavskih organizacij med delavci samimi. Nezaupnost pa narodn.ja»ko-pa-triotična ozkosrčnost. Ta zadnja bolezen se najbolj drži slovanskih, finskih in nekoliko italijanskih delavcev. Bacili nesrečnih nacijonalnih bojev v Evropi se zanašajo tudi v Ameriko in skušajo vleči črto med delavci tega in onega jezika ali naroda. Sicer se to opaiža v komaj vidni m ari, a vendar v toliki, da škoduje unionizmu. Take jezikovne mržnje med inozom#kimi delavci v Ameriki so naravnost prismodarija. Patriotardi v svoji slepoti ne vidijo. da kapitalist ravno tako izkorišča italijanskpga dalavea, kakor slovenskega; gnli ravno tako hrvaškega. kakor turškega, črno-kožnega ali japonskega delavca. Ako hočejo defavci zboljšati svoje življenske pogoje in vrači raz sebe kapitalistični komat, združiti se morajo mednarodno, brez razlike naroda in jezika. Kakor se kapitalizem druži mednarodno in enako izžema vsa ljudstva, tako mora tudi vstati proletariat vseh dežel« kot en mož proti iemanjn.
" j*
združimo vse svoje moči!
Koliko milijonov delavcev je v Združenih državah, a kako malo je organiziranih! Ali se je potem čuditi, naši kapitalisti tako oblastno postopajo T Ali si lahko ne manejo rok veselja, da imajo še tako ogromno Število mezdnih sužnjev na avoji vrvici t Slovenski delavci, ne nasprotujte unijam! Vrzite od sebe vse plaši j i ve in neosnovane predsodke in pridružite se svojim tovarišem drugih narodnosti, kteri se borijo tudi za vas. Organizacija je edina pot do delavčevih pravic, ktere mu krati kapitalizem. Poglejte, koliko vaših stanovskih bratov se bori. da bi imeli, vi in vaši otroci bolji košček kruha. Ne ovirajte jih; ne glejta jih od strani, temveč pridružite se jim; pomagajte jim v bojul Veliko dobregia so že prinesle delavcam organizacije in tudi vi ste deloma deležni teh dobrot, ^emu bi bili^ nehvaležni svojim bratom! Pojdite z njimi z r<Vko v roki. Orga-nizujta se! Organizujte se!
Dokler ne bodo delavci dodobra razredno organizirani, tako dolgo bode vihtel kapitalizem svoj žgoči bič nad njih glavami.
velja, da
Patti stoe v dvojni^ vrstah, mol če držeč pred se ostro nabrušene ItajoiuAe, delavei se pa enakomerno bližajo pro 1 Stane »mu v vojas-ktsn jopšfru, aaupajoč v dofbro stvar, katero zantofvajo. O&ka-< ar, bo vendar hotel čuti pritožil svojih otrok Na čelu koraka dtubovnifc z raapeluni v roci. De-laviei «* delavke ne gredo morit, pač pa prodi t.
"Stouts! nazad 1" zakličs častnik, 'Wi načeto »j«* uniformiran ima Kiurilcem, Delavoi v prvih vr-Ntaih hočejo obstati, afri pritisek tovairiisev od zadaj, ki ne vedo, kaj se vrši od spredaj, je tolik,
<ia morajo naiprej.....
. Č|aiv% jflUrt M4** in salva. . . .
Na stotine delavcev in delavk leži na centi njih kri pa barva rdeče sn*«g na trotoarju in uiiicb. Po tir^i salvi pa uderetjo komiki i/ ozadja in sekajo z golimi sab-Ijtfni neoborofeetio ljiKlstvo. K-dor se ne zgrudi pod udaroi aa-(be^, tetga po4u*lijo konji. Vse beii 1 2m«ga je laihika, draava je reliefna!
Delavci niso 4ako pametmi, ke-dair greldo prosit cairja, da bi »e [»resk-HbeH ta novodobnim moril-r.rm orotl^tn, niso tako paimetni kot Jaipowi na Daljnem Vatoku.
To je njih gre»h — njih pogi belj!
22. JAN — RDEČA NEDELJA,
AD MEMORLAM
Spisal Zavertnik Joie
Vojna na Daljne<m Vztoku/ je končana. Vojaki se vračajo domov, racastrgani, oiblačeni v eun-je; ivekaiteri m«l njiimi so poha/b-ijeui, manijkajo jim posamezni te-kastni ud|je. To je provaročilo o-rožje soMražnika V marsikateri ruski hiši n>a jokajo za*, sinom, ^rwtl1m ali očetoim, ki so izdahnili na mamilžurskih jpoljanah za slavo domovine.
V	imcvfSt in indiiMtryelnrh kra-jPh se ne ogkaftajo parne pušcalke v tvornicah, jeklarnaili m rudoko-pih talko |K>gcs*4», kot so se glasile pivd vojno. Vojna je zgublja na, ž njo je zigrtbljeno vw, v sveti RiBijS je g«mpotlamka kriza in delavci [»refisebajoč in gladujoč iščejo dela.
• • •
s
Nedalja je. Delo počiva povsod — še tam, Jg«* je na delavnik redko glasba parna piščalka
in pošiljala svoje tužne g<asove v
dimnat in oljnat zrak. vabeč malo štea-i*oe deia»v<eev na vsakdanjo mezttno tlako, (krter, mrzel sever brije okoli malih, nizkih in sivih delavskih hišic, okoli visokih delavskih kasarn, v kaiterih prebivajo ica^tani, izmozgani in finerni ljisl^e. Mrzel jasver podi snežinke po s snegom tlakovanih ulicah proti okagenim tvomi-cam. ki štrle protli n^bu s svoj umi visokimi, sajastimi dimniki kot KTadovi sreilnjeveSkih rojwrskih v?Ujpev, ojximinjaijoč delaivce, da se je' tla-ka spremenila v mezdno Suftnosi.
1M sever brije in čisti oljnat in sajast zrakv Iz h«š in delavskih kasarn pa hite na ulioo delavei rn delale v praanieni obK>iki, v eno snter. Njih obrazi so i*sni, ni ofwwriti na mjth one š<kga-vosti, koja je vide»ti. ko se vračajo zvečfir tJnSlaipolnega. dela n t vem »c, 'hi toč domov k večerji in xesel«" se kvaikeiwi odmora po dovršeni tlaki.
Obratzi delafvoev in delavk so nuni. vsi hite eno smer — proti Nevukom jirospekrt \t. G<1 vseJi strani, v. stra"n^kii«h ulic prihajajo vedno nove čete, ki se zgrinjajo z velikansko in nepregledno čato novodobnih sužnjev — četo neoborožonih ljudi, kn «m* prosit očka-carja pravice.
Vsi so tihi. mirni, le tupatam je eutti: s<slnigi. pravice gremo tir-jat.
8ocln«gi! Kako vtpliva ta besed« na bližnje Oči so jim žarele, kakor <fc» bi biki pripravljeni darovati svoje srce. svoje življenje ra ircsnico in pravico.
Ob Nffvskeim prosj^ektni se pri« ifruifi na M o <lelaivski armaidi pravoslavni dmbovnrik v duhovni-skom ornaitu z razpelom v roci.
Delawi in delavke ga spremo-jt z glo/b«iik(im molkom.
V	njih (iuisaJh »e pa nakrat pojavi raoiburjenost, ki hiti v toplih bosedtah od ust do uSt, da kmw. iu v zadbjih vr*tah vedo, da na eelu koraka duhovnik z razpelom v »roki v chihorvuTfckem orna tu. Be-wtrnkTama lica fcure. oči se svetlikajo.
takrat se zgrne preko Nevs-l <ma prospekta (Vta liisli, oblečena v blftčeče uniforme, z nemarnimi bajoneti wa pmškah in za-sfde pot novodobnim sužnjcmi. V (imkljn za temu (Oboroženim zidom pa kretnjo knzakii svoje majhne in tnpežne konjiče, pričalkajoč po-
VSEM SODRUOOM V AMERI KI NA ZNANJE.
Večini sodrugov je znano, kako tie je vtelesila socialistična misel med ameriškimi Slovenci. Vtelesili ao.jo zavedni agitatorji in pisatelji pred nekaj leti ko jim je bil ie na razpolago list "Glas Svobode".
Ker je bil ta list tiste dni še e-ofai te vrste in dobro pisan, o-klenilo se ga js mnogo delavcev — ne oziraje ae veliko, v čegavih rokah je, temveč zato, ker je bil oisan v socialističnem duhu. So-arugi so r»H«pektirali list, ne pa Ibstnika lista, kajti ta je biV le-bičnež in neprincipejeln v socializmu. kak»r je 6e danes. Mnogi soflrugi so to dobro znali, — a -pomagati si pri takratnih razmerah še niso mogli.
Toda prišlo je, kar je moralo p,riti. Lastnik 01. Sv. je postajal vedno bolj ohol; cenatiriral jt spise socialističnih pisateljev in lov na dobiček mm je bil več, kakor pa vsaka strankina korist Ako je hotel slovenski proletarec odkrito ura*i|i svojo misel v takratnem sc*?. glasilu, gledal je Mr. Konda najprvo, če mu bo to kaj prineslo dobička. Ako ni kazalo — (potesn so bili seveda predali list« zaiprti dotičnemu sodirufru.
Bila je seaj slovenskega socialističnega klUbii in ust al je Mr. Kondla, kakor kakšen kapitalistični l>o«s ter izjavil: "List Gl. Sr. je moj; jaz smem delati z r.jim kar hočem." — 'To je (bilo dosti vsakemu zalednemu sodriMfii Obrnili so sebičnežu hrbet in pretrgali z n-jim vsako »vezo. Takrat se je rodil "Proletarec". Sodrugi so prišli in podprli list gmotno in moralno. Utrgali so si grižljeje cd ust in pomogli, da je zagledalo glasilo slovenske socialistične stranke 'beli dsn. Ustanovili so ga razredriozavedni delavci in postal je njih lastnina. "Proletarec" je bil prvi slovenski socialistični list v Ameriki v pravem pomenu besede — kakor je še da nes — kajti izdajati ga j« počela »tranka. medVm ko je Gl. Sv postal socialističen fcele potem, ko so ga urejevali pisatelji-socialis-ti.
Z -ustanovitvijo "Proleltarca" .ie pa Gl. Sv. pokatzal svoje prikrito lice. } Pisal je v vsakem tonu, le v socialističnem ne. Nasprotno je ps Mr. Konda besnel proti socialistom okrog "Prole tarea" in jih obkladal z najgrši-mi priimki in izmišljotinami. Besnel ja, ker so ga razkrinkali so-^migi kot navadnega koristolov-ca, kteri bi z nikdar polno mošnjo rad <živel na stroške neizkušenih slovenskih trpinov. Naravno "Proletarec" ni molčal na njegove klevete marvfč bičal ga jr zasluženo in » tem rstprl oči tuarsikteremu delavcu. Kdor je čital mesečnega " Proletarca." prvo leto, ta je dovolj podučen o boji«, ki *e je bil več ko ono le-tr. mod pravieo in Kondatovim pustolovstvom.
Ampak "Proletarru" niso ško. tlile Kondatove klevete. List se» je širil. Zsvedni slovenski d^lav. ci so »e klopili okolti njega; sr-1-ali so socialistične ideje iz njega in !po<%>ira1i ga. Agitatorji so sli na delo in zrasla e med zavednimi sodrtrgi politična organizacija: Jugoslovanska socialistična Zvo«a z sedežem v Ohieagu, Tli Danes ima zveza pod svojim okriljem že pet skupin ali klulbov • lepim številom članov. Ker so uvideli eodrugi, da jim
^^^■■■■Hpdoatilje vsi, šli so zopet na delo; združili so
svoje gmotne moči, ustanovili tiskovno dnuibo in "Proletarec" jf izšel kot tednik.
Ponosni smo lahko (ianes na to rase socialistiČiio glasil«?.
Napredek "Proletarca" in ao-c<alistične stranke je pa hudo spekel socialno gospodo pri Gl. S. Nafte marljivo iu plodonosno delo jih je abodlo ifi prijela jih stara bohttem, delati >gago. Radi hi nas posnemali in Mr. Komdatu je prišlo iele v sedmem letu izda-anja svojega lista na misel dajati nekaka navodila za organiziranje klubov. Sedem let se ni 'brigal Mr. Konda za organizacijo — a zdaj hoče biti naenkrat crgaiiktator! Hvalevredno bi bi . lo to, ko hi mi .predobro ne poznali Mr. Kondata. Toda mi vemo, da on uaraerava loviti kaline. Mi vemo, da je on socialist le po kišeftu — ne po načelih. Mi vemo, da njegov urednik ni socialist (sam se mi je izrazil tako!). Mi# vemo,, da Mr. Konda hoče živeti Ibolj gosjiodsko! — da noče več pasti krav, a ker je od klerikalcev zavoail predaleč, CM to pa hoče igrati vlogo socialista in tako dohiti groš!!
Tako je!
Vem, da <bo zoj>et ogenj v strehi pri Mr Kondatu, vendar mu pa priporočam v njegovo dobro, ds naj ue rogoVili preveč. Kajti zna4 »e zgoditi, da uavijem fono-graf, ki ho glasno pel vse, male in velike grehe socialnih zgagar-jev, da se ibo slišalo daleč med svet. In to jim bo več kot neljubo. Mi spoštujemo načelnega nasprotnika; toda dobičkarja s krinko, ki hoče ovirati uaše stvarno delo v naši sredi — takega pa kratko in malo ne trpimo. Ali ste slišali, Mr. Konda?
Sodrugi! V kratkih potezah sem vam očrtal, kako so se razmere razvijale in kaiko stoje. V-sak zaveden sodrug mora »poznati, kje je resno delo in kje hi-navteimk "ProieUrse" je edini list, ki ima zvisen namen, 7.-('ružiti ves slovenski proletariat v Ameriki. Edini list je, kteri dela v ožjem delokrogu, med a-meriškimi Slovenci na socialističnem progarmi za spremenitev današnje kapitalistične družbe. Bori se za koristi delavstva. In tega lista ne bi vi podpirali t Vsak razrednozaveden delavec je dolžan iti z nami in nam pomagati pri naši sveti, nalogi. Naj vas ne plašijo nasprotniki! Naj vas mp ovirajo slabe življenjske razmere! (Veliko nas je, ki živimo bedno — a vseeno delamo z vsemi silsmi za stvar; kajti tu se gre za koristi vseh zatiranih delavcev. Tudi jn<z sem reven proletarec, ki ima dmlžino. toda ne bojim se dela za stranko, ne bojim se boja.
Z nami torej! Naprej, sodrugi. naprej!
Z soeialističnim pozdravom John Petrič.
E)
S tem, da so porotniki spoznali sodruga Pettibona nedolžnim, se je zdrobila kapitalistična zarota napram "Zapadni zvezi plavžarjev in rudaijev" v pras.cn nič. začno je pa končala drama; kakeršne ne najdemo v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Pomenilo bi m*»iti sove v Atene, ako bi hoteli našteti še enkrat vse podrobnosti tega boja med delavci in kapitalisti. Mi vsi poznamo predobro vse podrobnosti. Se danes nam vskipi kri. če se spominjamo na infamno kapitalistično zaroto. Zadovoljimo se z dejstvom, da bode v zgodovini zapisano: Delavci so prvič odbili napad kapitalistov v veliki ameriški republiki.
Ali ne zabimo, da je treba zmago tudi izkoristiti. Spomnimo se, da so poleg Movera, Ilaywoo-da in Pettibona Se drugi malo imenovani proletarci, po katerih hrepeni kapitalistična zver in katere je treba rešiti iz rok maščevanja željnih kapitalistov. Ta malo imenovan proletarec je Steve Adams, pogumni trpin, katerega še vedno gonijo iz ječe v ječo. Tudi za njega se morajo zavzeti organizirani delavci, kajti to je njih dolžnost. Tudi njegovim obravnavam morajo d<?-lavci slediti tako pazno. kot so sledili obravnavama Havwooda in Petfibona, ako hočejo nedolžno žrtev iztrgati iz kapitalističnih krempljev.
fln-idnja indinstrijs-ka in trgovska podjetja. "kHeriin je kriza zadrgnila vrat in jih dala v roke sodHiijsk»h oskrbnikov, so na potu v Žrelo velikih trustov To je kapitalistični "game". JFinanč-l.i špekiilantjo ro^e krizo, s ktero se n a # d'eholo ok orist i jo trust i. Morganov jeklarski trust je fce podHl na stotine malih tvorničafr-jev in tako žro tudi drugi trusti — periodično, med tem ko Žro delavcev prodmtot. neprestano.
Za raznovrstne
tiskovine,
a.	~
kakor: pfstneti papir In kuverte h firmo in naslovom, ra&unake lisle, vizitnice, business-korte, letake, plakate, trgovska vabila; dal]e pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte
----itd. se obrnite na -1-—
ss
99
Proletarca
587 So. Centre A-Ve., Chicago, III.
Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah.
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd* v slovenščino in naobratno.
Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin.
Sodrugi k sodrtitfom!
nn^TII IVA dobro in vedno pre-v-lV/O I	skrbi jena z najbolj- 1
šimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim
prigrizkom.
nVOr«tie za društvene seje, mJ TUl Oliv svatbe, zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen
obisk "
Frank Mladič II
587 So. Center Ave., Chicago, III.
■
SLOVENCI POZOR!
Pišite za cenik!
Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno!
t Rojalki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča pol^g železnic po 10—15 dolarjev ake»* na prodaj?
Rojaki! Ali res nočete postati svobodini ameriški kmetje! Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih piščalk v tvornicah in rudokopih T
Mi upamo, da ne! Slovenca Čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase t
Oglejte z.nnlljišča v južnem Misouri-ju. Nikjer lepšega sadja. trt. žita Hot v južnem Missou-ri-ju. To je gola resnica. Ako me verjamete, prepričajte se!
Naznanjam tudi, da sem zastopnik za največjo drevesnico na svet« in največjo trtnico v Ameriki.
Ako rabite semena za poljwke in \rtne pridelke, obrnite se name. Blago najboljše vrste, cena najnržja. Pišite na naslov:
FRANK ORAM, edini ilov. zastopnik za zemljišča, temena, sadno drevje, trte itd. itd., B76 W. 21st St., Chicago, 111.
Pišite za cenik.
GOSPODINJE POZOR
Najboljše, najfinejše in okusnejge meso prodaja po najoižji ceni slo> venski mesar
MIHA LACKOVIC
376 W. 18. Street	Chicago
Klobase in Sunke pošiljam tudi izven Chicage proti C. O. D. podvxetju, ako se naroči 25 funtov.
Pilit« /.s cenik T »loT«n»krni )»atku.
Zs Cbloftiro in okoltoo J« moj uatopnit — JANIZTSŠKAN.
KAKO PRIDE VAS DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ?
H. Lackovič in Fr. SmetKo,
378 W. 18. Street Chicago
moderno opremljena slovenska trgovina z Jestvinami (grocerija.)
Najboljši riŽ, kava, Čaj, moka itd, sploh vsakovistno domače «n prekomor&ko blsgo vedno svele po nainižji ceni na prodaj.
Na zahievo razvalsm bhgctud na dom, za k?r nič ne raČunim.
Cc ga pofilete po Mohor Mladiču. f>17 So. Center ave., Ohieago, lllinofs. Oni je v »vezi r g. Snfcscr-jem v New Ynirku in pošilja de-naT tocmo, varno in zanesljivo v stari kralj.
Ako potujete v utari kraj aH želite koga svojih smrorhiikov ali prijateljev vzeti v Amerilco. potem iurtotnlko kupite vozni listek pri Mohor MladsSu. On prenkrbi dobro in hitro vnfajo po najnižjih cenah.	>
Mohor Mladič,
617 So. Center *ve., Cfiiea*o. IU,
Po PRISTNE KRANJSKE
suhe klobase
pojdite k
Jos. Čežar-ju
387-17th St., Chicago, III.
„ «
Ponaročilu jih dobite tndi na dom.
I. STRAUB
URAR
336 W. 18th St., Chicago, III.
Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna poptavila v tej stroki po celo nizki ceni. Obiščite ga!
DR. F. J. PATERA
OrdlnuJ«! ••verozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKKI AVt.
od It. do I. Ill* poeol. r od 7 do t. »1» **««sr v poii '-l)klh, torklR. femklh In r«tklk.
Tsisfon O.n.l ISO.

gMyMM^WMMIfl ■HflljlilM JH
r

Stran fa. |
JUGOSLOVANSKA 800IALIS TIC NA ZVEZA i »edeiem v Chicagi, 111.
—	Jugoslovanski socialistični klub St. 1, Chicago, 111. Auton Preaern, predsednik; Frank Pod-lipe<\ fin. tajnik. Klub ima avo-jt rddne mesečne aeje vsako zadnjo aoboto v mesecu v prostorih aodr. Fr. Mladiča, 587 80. Center Ave.
_ Slovanski socialistični klub
It. 2, Glencoe, O, Ignac Žlember-gar. predsednik; Ivan Kravanja, tajnik.
- — Jugoslovanski sooiaiistiini klub ftt. 3, Condmaugh. Pa. Frank Podboj, predsednik; Štefan Zab-ric. tajnik.
—	Jugoslovanski socialistični klub št. 4, La Salle, 111. Jos Brat-kovič, predsednik; Valentin Po-tiaek, tajnik
Vsa poročila m dopisi socialističnih klubov, kakor tudi posameznih sodrugov, tičoči ae socialistične stranki, se naj poiiljajo glavnemu tajniku. *John Petrič, 718 W 19th St., Chicago, 111.
—	Slovenski socialistični kluto "Bodočnost", it 5. Claridge, Pa. John Bat«, zai. tagnik.
Pozor chikaški sodrugi!
V sredo večer olb. 8. uri dme 32. t. m. se vnii i*vanredna seja ek-sekirtivnega odbora Jmgoslov. Socialistične Zveze, na ktero se vabijo vsi člani socialističnega kluba. Na dnevnem redu ao važne stvari. Seje ae vdeležita tudi dva sodrnvga i« Cook County odbora ameriwke socialistične stranki Sodrugi, pridite v polnem številu.
John Petrič, tajnik
NAZNANILO
f
maugh, Pan, je izvolil sledeči od bor za 1. 1908:
Frank Podfcoj, predsednik.
Frank Merlak, podpredaednik.
Stefan Zabrie, tajnik.
Frank Pavločič, podtajnik.
Nadzorovalni odbor: Jo«. Bri-cdj, Jakob Kocjan, Ivan Glavič.
(Kh4> ima svoje redne mesečne beje vsako 4. nedeljo v mesecu točno ob 7. uri zvečer v slovenski dvorani v Conemaugh.
Tem petom se tudi opooarja vb« eentfene sodruge, da obiskujejo mesečne seje v polnem Številu.
Štefan Zafcric, tajnik
Resolucija Jugoalov.
ga klub* v Ohioagu, 111.
Slovenski socialisti, organizirani v .Jugoslovanskem socialist ič-nem klub« št. 1. v t'hieagu, 111., Obrani na svoji redni seji dne 19. jan. 190H, izrekamo svoje ogor-it nje proti listu 4i01aa Svoibode", ker ae norčuj« is delavcev, ki ne enatjo pisati pravilno aloveuski in ■lika tržaške »tavkuj-oče teiake kot nasilue ljudi, pred kterimi se morajo izdaje i delavcev — aka-bi braniti x nožnii. To zadnje dejstvo je direktno v nasprotju a poročili smisli stičnih listov iz stare domovine.
Nadalje obsojamo ta list, ker dela za razdor slovenske aoeiali-stične organizacije v Ameriki, mesto da 'bi delal za propagando 1st«;-?-7
Sklepčno priporočamo ' aodru-gom vse socialistične liste vseh narodov v Ameriki, nikakor pa ne "Glasa iSvotbode", ki samega sebe nazivlje socialni list. Anton PreŠem, Fr. Podlipec,
predsednik,	tajnik.
DOPISI.
RAZNO IZ SEATTLE, WASH.
(Seat ti ski župan je» tudi po Novem letu ie vedno ista trmoglava butica, 6. t. m. je spet dal aretira, t' deset sodttugov govornikov na ulici in. jih pahnil v črno luknjo. Policijski sodnik jih je pa oprostil drugo jntro brez kaikega zaslišanja. O praznikih se nismo vdele-ževali pouličnih shodov,
— Policaj je našel neko noč v železniškem vozu dve deklici, — tna je imela 14, druga pa 12 let — kteri sta tam prenočeval i. Deklici sta bili aretirani. Drugi dan be je zvedelo, da je hišnik pognai revno družin« na ulico ,ker m mogla plačati stanarine. In tako fcta »i morali iskati prenočišča med "boomi". Ko bi Wapp ravno ne imel dovolj delavcev na "chain-gangu" (ima jih ssdaj za tri odeU
khrtr v—Cone- ke), poslal foi morda tudi deklici
Nacionalna konvencija.
Nacionalna konvencija socialistične stranke v Združenih državah se vrši meseca maja t. 1. r Ohicagu, 111. Odlomil je tako »srednji odbor, od kterega je pravkar došel reawltat splošnega glasovanja : radi »kraja in ča«a konvencije.
Ta konvencija bo eni nnjveč-j^h, kar jih je do sedanj imela socialistična stranka v Združenih dvfeavah. Prisotnih ibode okrog 200 delegatov iz vseh driav in morda toliko drugih obiskovalcev tako da se bode sešlo do štiristo socialistov v središču socialistič-r.ega gibanja. v Ohrcaigu Vožnjo delegatov bo plačala stranka; da se pokrijejo ti veliki stroški, razpisal je osrednji poseben ases-ment po 35 centov na člana. Stranka ima danes okrog 30.000 plačuijdčib »članov; in tako je vpati, da bo<1e ta asesment lahko pokril stroške vožnje.
Konvencija bode znamenita radi tetra, ker se bodo rzrvršile — kakor poroča "Ohicaigo Daily Socialist" — mnogotere vain»* rz-prememlbe v prid stranke. Zlasti se *>o moralo gledati tudi na to, da stranka v bodoče razširi svoj deltfkrog med inozemskimi sodrugi in da se več ofleira na organizacijo in propagando za socialiste tujih narodnosti v Ame •viki.
l^panno. da bodo na ti konvenciji — prvič v zgodovini ameriških socialistov — prisotni tudi slovenski sodrugi.
k "(ihaiiigangu", kajti pregrešili sta se pod fc&kazni, ker sta prenočevali v 'bokskari.
"Bog" nas varuj lakote itd. bomo pa imeli -bolje čase na onem avetu — basta!
Stavbinski delavci v Seattle so na štrajku. Stavbeniki so im ho ttli znižati plačo za en dolar na dan, kar pa delavci niso sprejeli; zato jc štrajk. Stavbeniki so Povzročili štrajk unijskih stavbi nek i h delavcev tudi lansko spomlad, ko ao botelf imeti odprto delavnico. Toda štrajk se je končal v par tednih s tem, da so morali stavbeniki podpisati pogodbo za tri leta za določeno plačo, o-serourno delo in zaprto delavnico.
fttošuja nas uči, da noben kon-traktor s kapitalisti ured nikdar ne drži pogodbe, »ko vidi, da bi mogel zaitreti unijo. Zato se je treba imijskim delavcem posluži-ti še druzega sredstva: glasovati z socialisti.
—	V Seattle je 19.000 organiziranih delavcev; v*eh unij je 110. Med temi je tudi 500 organiziranih delavk s tremi unijsmi. Unije imajo skupnega kapitala $300.000 in svoje poslopje imenovano "Labor Temple."
—	V 15. štev. 44Proletarča" Si m se prenaglil s poročilom o štrajku v Tanana. Poročilo je bilo nekorektno: štrajk se ni končan. Novico so bili prinesli razni listi in ja<z sem jo posnel.
Ivan &olar.
VABTT.O
na veselico,
ktero priredi Jugoslovanski soci-rlistični kldb v Cone maugh. Pa., dne 1. »večana 1908 v slovenski dvorani v Onnemsngh, f
Na sporedu: Nemški ne znajo", ialoigra v 1. dejanju. Sodelova lo bode slovensko delavsko pevsko društvo "Bled" in tamburaš-ki *hnr.
K obilni udeležbi uljttdno vabi Odbor.
Podpirajte socialistično časopisje. Črtajte "Proletarca"! Pri poročajte hrvatskim tovarišem "Radničko Stražo"!
Glencoe. O., 13. jan. — Cenjeno rredni&tvo "Proletarca''! Ker delamo v tukajšnjih premogoko-pi'h sedaj wamo dva dni v tednu, imam dsti časa, da napišem nekaj vrstic, »ktere bodete nedvomno uvrstili v naš list.
Tukajšnji slovenski sodrugi se popolnoma strinjajo s vprašanji, ktere je stavil "Proletarec" Glas Svobode kompaniji. In to radi te ga, ker bi nekteri radi kupili del nice, a hočejo poprej vedeti imena (dbornikov pri Gl. Sv. Co. Željno smo torej pričakovali zadnje štev. Gl. Sv, da zvemo za ta odbor, — a ko smo isto dobili, čitali smo lc prdo obrekovanje, kakoršno sc sliši le od starih trejalk. ktere so nevošljive mladim dekletom na — fantih. Ravno tako je nevošljiv Gl. Sv., ko vidi, da "Proletarec napreduje in prinaša bolje čtivo svojim čitateljem.
Stavim sledeče vprašanje ^ na "UlasSvob. Oo.": Kje ste pa prej bili z delnicami, ko še ni bilo Pro-letarcs T Ko bi bili poprej dali svoj list na delnice, bi ne bilo treba imt a nn vi jati " Pmbitarca Umvoč agitiralo se bi za "Glas Svrtb.", kteri bi danes že lahko izhajal dvakrat na teden.
Svetujem "krmvpanistom" pri Gl. Sv., da se naj pridružijo Jugo slov. Delavski Tiskovni Družbi, ako ao tako dobri socialisti — in morda že na propadu. S tem bo storjen velik korak naprej, kajti mesto dveh listov lahko idhaja sa-
mo en in sicer dvakrat na teden.
Vem, da me bodo zopet grdili
pri "kompaniji" in mi očitali, da setu zopet pobodil svoje ime — toda povotn danes, da vam ne
borni' odgovarjal. Delavcem po iirni1 Ameriki pa priporočam, da naj pazljivo ČiUjo oba lista — "Proletariesin GlasovoWe — in potem uaj sami sodijo, kteri list je aa socialistično stranko. Mo ja želja bi bila tudi. da "Proleta-rec" Čim prej konča polemiko a "koropanijo"; oni naj hodijo svo. jo pot, mi pa svojo.
Konično še naznanjam rojakom, od kterih sem dobil več pisem radi oda, da tukaj je slabo. V pre-mogokopih delamo samo po 4ri ali dva dni v tednu, a boljšega dela be sploh ne <tebi, Ce se kaj na bolje t/brne, bodem fKiročal. Z f.oeialistlfttrtm pozdravom
Ignac Žlemlberger.
Roalyn, Waah., 30. dec. 1907.— Le redko se kdo oglasi v priljubljenem imm "Proletarcu" iz vodjam z; u; sqiuadskrui z; \ia -zsj aC os i3( '^oejs^iojj,, i(iupe)
IAOU SV U I|IA«jpSOd OU1« UK»r].»>«.\ 2 dUiqjotrBU oi|sjwi<oai.>jd .»KSU zrasel tako velik. Hvaliti ga, bilo bi odveč, kajti list s podučnim, mikavnim in delavskim razmeram primernim berilom se hvali sam. List napreduje in to je dobro znamenje.
Sedaj pa k raznemu iz naše naselbine. Tukaj životari do tisoč Slovanov: Slovencev, Hrvatov in drugih. Z malimi izjemami delamo vsi v premogofcopu i spadamo k organizaciji U. M. W. of A. Dela se izdaj še vsak dan, toda nekteri nam prerokujejo, da bomo kmalo delali le po dva in tri dni v tednu. Seveda to ao samo govorice; vendar delavski poloiaj je tu slab in rojakom ni nikakor svetovati, da bi hodili sem deta iskat.
Zimo imamo milo vkljub obilici snega. — Pri sklepu želim vsem rojakom, zlasti zavednim delavcem, srečno leto 1908; de-avskemu - listu "PruLetarec" pa
mnogo naročnikov!
Dolinšek.
Chicago, 111., 17. jan. — Delavcem v premislek. — K«) sem čital zadnjo štvilko 44Glas Svobode" katere naročnik sem bil do sedaj, temi ostrmel, da ae listi, ki trdi, da {je socialističen, norčuje iz mizarskega delavca, Franka Mravlje, ker ne zna pisati pravilno blovenski.
Se kjerkoli sem do danes prišel skupaj s socialisti, vedno sem sli-fal in videl, da ao socialisti učili delavce, ne pa brili norce iz njih.
Briti norce iz delavcev, so z-možni le kapitalisti in njih zavezniki, ali pa taki ljudje, ki smatrajo delavce za molzno kravo
Ko sem čital komentar pod listom Franka Mravlje, sem napisal takoj pismo na naslov 44 Glas Svobode da mi ni tr^ba več pošiljati lista; zajedno pa dovolim doadevneruu lastniku "Glas Svobode", da sme priobčiti tudi moje pismo.
Zaveden delavcev ne podpira nasprotnikov delavcev, posebno pa takih, ki brrjejo norce iz tovarišev delavcev.
Frank Lisjak.
Kvas Slabosti Co.'
Pred'sed n ik : na rod n i muče n i k. Tajnik: socialno- narodni mu« čenik.
Blagajnik: socialno-farško-na-rodni mučenik.
Računski preglednik: soeialno-za kotni p i sate.
Družba inkorporirana. — Delnice na prodaj. — IDenar sc ne vrne. — Kdor je tako predrzen, da ga ztfhWa. tega da 7.apreti zakotni piaač, da se nauči spoštovati visoki odbor.
Ves profit gre v žep narodnega mmčenikaj.
Ta pravila so bila potrjena dne 32. novembra 1917 na planetu Marsu in potom brezžičnega br-zojava sporočena nižge podpisanemu, da obvesti zemlja ne S spoštovanjem
Frank Lisjak.
Agitatoričen
Sledeče sodruge zaatopnike priporočamo delatvcem, kteri ao v njihovem oblit^u Pooblaščeni ao pobirati naročnino in oglasa za "Proletarca" ter prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo:
John Kravanja, Box 101, Glencoe, O.
Valentin Potisek, • 1?31-^Main St., La Salle, 111.
John Dejak, 1385 E. 39th St., N. E., Clevpland, 0.
Stefan Zabric, Box 305, Cone-maugh, Pa.
Dpminik Petrič, Louisville, Colo.
John Medved, Box 33, Cumberland, Wyo.
Joe Debate, 4620 Humboldt st., Denver, Colo.
Mike Žugelj, Box 202 Murray, Utah.
V Chicagu so poobloščeni pobirati naročnino naslednji sodrugi $ Franlk Lisjak, Frank Mladič, Franit Udovič, John Petrič in vsak drugi sodrug, ki ima pobot-niško knjižico.
Na<lalje priporočamo somišlie-nikom v dotičnih naselbinah deče sodruge agitatorje:
FVank Drmota, Box 96 Morgan. Pa.
Simon Kavčič, Virden, 111.
Frank Podboj, 759 Coloman ave., Johnstown, Pa.
Sodrug John Zobic, Roslyn, Wash., je poslal štiri nove celoletne naročnike za "Proletarca".
Sodrug Val. Potisek se je zopst oglasil z večjim številom novih naročnikov.
Država Kansas prednjači v agitaciji. Dokas temu je lepo število novih naročnikov na "Proletarca", ki se od tam oglašajo posamezno in skupaj. Le tako naprej, sodrugjU—.—■ . B
Andro Simulič.
X PEKARNA.
Fino pecivo vedno v zalogi.
II E. 22nd 8t., Chicago.
Listu v podporo: Potok ar socialist — kriza $1.
ne-
NAfil
PREDSEDNIKI KOJNINA
IN PO
J Chicago, 111., 16. jan. — Cenjeno uredništvo "Proletarca" G. Pečar, urednik "Hrv. Zastava", je napisal pr »U meni članek v listu. Nevem zakajf Članek dokazuje, da on ne razume današnjega gospodarstva in tudi ije socializma.
Res je, da s^m brivec za vse — ?.a socialiste in druge. Saj o-pravljam ta posel že 16 let. Slovenci — mnogo njih me po*na ie iz Lubljane. <*>mu se oglašuje g. Pečart
fl.'Pečar naj ne vtika svojiii prstov tje, kjer ga ne peče.
Mirko Vadjina slovensko hrvatški brivec 390 W. 18. ulica
Grover Clevelai*i. bivši ipr<*d-fiednik /xlnribenih držav, je pred kratkem iizraeil želijo, da bi se morala ekispresadentom nalše republike dati primerna pokojnina mesto . sedanjega honorarja v obliki plače za neznoj-no de+o v kafltem kolegiju ali » zve7inem urada. Omenik je revščino, v kteri je živel Jefferson in imglašai, d« naša velika država vse premalo sktfibi. xa svoje v se "^ladat^je.."
' Zanea, krasna blejal Za tako zaslužne (!) može bi morala republika res mnlo bolje skrbeti! Cleveland je svojetčanno poalal vojaške čete nad delavce v Chicago ; in RonseveH--no. Roosevelt se je istotako ponoail 'in pf^al vojsVke čete v Goldfieid rad Mftradki^oBt rudarje.
To so saisliage (1), kakoršnitn ni primere! Sersško bi bilo od ponosnih Amerikancev, če bi dostojno ne nagradili teh dveh možakov — Roosewkt bo kmalo tudi ekisprec.ident — za nijh dolwa do la! Ali ae naj recimo Mr. Roo-ctveH p(Mwfta med navadne ka-mdje, ki iSčejo skdbf Ali naj leta za sJutabanii, ko izgubi svojo \ retfecdniško častT *Ne«a«iiKhno! Kai|»itali8ti v kongresu naj nenu-doma skHUe. da se ustanovi častni krožek samiti ekifl>re/identov t stalno pokojnino najmanj milijon dolarjev na letb.
To bi bilo imenitno! Poleg' pre&ideotoT sannilh naj bi se dala pokojnina tisli njegovi Mm. sinovom. hčeram, vnukom, bratom, sestram, stricem, tetam: vsakemu č-anu predlseduikov© rodbine in tudi njegovim fcočijaJ^m, hlapcem in peatunjam naj se določi penzija.
S tem bo rešena čast slavne republike 1 Imeli bodemo cel klub rrf isftokratiskih beračev ki bodo le. po na'44gotovem" žrli fina jedila in šampanea. Imeli bodemo novo dHhal krvosesov, ki bodo na rrtčun iz»J&p»mane«ra in stra*lajočega IjodMva rew»li obraze na intimnih zaibwA-ah in preganjali dolg čas na medvedjem lovn
Zarr«. krasna ideja! — kajne, Mr. Cleveland!
ponovno svetujemo našim čitateljem, da uživajo takoj, ko dobe
slab apetk, Trinerjevo zdravilno grenko vino, te uatoralno tuniko in krič isti lesi Ona deluje direkt-1.0 na Želodec in drob, ojači o-boje in naredi novo čisto kri. O« no vas poiivi in stori trdnega proti mnogim* boleanid.
V lekarnalh. Jo«. Triner, 616-622 80. Ashland Ave., Chicago, 111. s
Ko bodo delavci gospodarji svojega dela, ne bo brezposelnih.
KJE JE? France Škrbie, doma iz Zagorja ob Savi. Njegov naslov naj se blagovoli poslati na uprav-ništvo "Proletarca."
Mirko Vadjina
390 w. 18th St.
SLOVENSKO HRVATSKI BRIVKC.
880 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre-koramnic,, regalij in drugih stvari za društva.
Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kterega pošlem zastonj.
Podpisaai naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicsgi in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepr čate
Z vsem spoštovanjem
a
Slavoljub Štajdohar,
316 W. 18th St., Chicago
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih zadevah.
Auto Phone 6ff»5
Office Ph«n« Main 3065
Residence Phone Irwinjr 4176
Urad: 27 Metropolitan Block
Severozap ogel Randolph in La Salle ulice
8tanovan|e: 1217 Sheridan Road.
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na voglu
Ceoier A?e. in 18
Prodaja konj i konjakih oprav. Tclefoi: Ctnal 224 8 Stanovanje 594 Ceatcr Ave.,
Chicago. Iti.
POZOR! SLOVENCI! POZORi
S^looist
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno preoo£i!£e za nizko ceno.
Postrežba točna iti lz born a.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center lve.v Chicago.
TRI glavna in najboljša zdravila.
ZBOLJ&ANE, LAKSATIVNC, KININ-KROQLJICt.
Ozdravijo prehlajenje v glavi v 12 urah. Prvi dan je treba poufiti v»ako uro eno krogljico do desetih ur; potem pa trikrat na dan dva do tri dni. Za akutni glavobol je treba
vzeti 4 krogljice, pomaga v eni uri. Cena 25c.
HERMANEKOV BALZAM ZA KAllU
je najboljši pripomoček proti kailju, gripi, sulici prehlajenju in bolnemu vratu. Cena 25 in 50c,
HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE
je najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, zo-bqbolu, glavobolu, reamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c. Izdeluje In prodaja
J. C. HERMANEK, lekarnar, 585 Center av
Cor. I8th Street, ChlcaRO, Illinois.
Slovencem
in bratom Hrvatom se priporu čsm v poset mojsga, dobro urejenega
SALOONA
kjer jim bo vedno postreŽeoo z dobrimi pijačami, unijskimi smodksmi itd. Imam tudi'pool' ali igralno mizo.
FRANK HUDALE,
611 So. Center A vs., Chlcsgo
Slovenska gostilna pri Franc čechu.
Rojaki, kteri ftel« piti naturalno,
doma itd^nu vino, naj »e oglasijo pri meni. 1ST Potujočim rojakom dan Htanovanje in hrane po nitki ceni. Toiim vse PIJAČE, ki »padajo k gostilni. Priporočam ae v obilen obisk. 8 potovanjem FR. ClCH,
568 S. Ca stre Ave., Chi cat o. III.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med , Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
_ ^ - : COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža fn ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnog9brojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse	načine vobijo* in se hvalijo,
samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
/atoraj roj niti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. HEW YORK. H. I
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J. J. DVORAK S OO.
598-600 Blue Island Av*	Chicago.
760.000 MRTVIH
K
Zdrnvnfcki žurnul jioročs. da v civilni vojni ipadlo 210.000 mož v •bitknh, mwl tem ko pomori tuberkuloza vsslke Sjtrri leta nsd 750.000 oseb. Tj tega je vidno, kako zanemarjeni so Ijindje. f'aso« psi pogostoma opozarjajo avoje čitateljo rva resnico, da jetika zamore omejiti in osdraviti v za-fetikn, ako se vzdržujejo prsbav-ni orgami v polni moči. Bols-zen sprva samo slsibi aistem. Mi
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
zdravnik za notranje bolezni 1« ranocelnlk.
IdrdmvnUkii pivlokav* brf/pl»fn<> plitfml Je I« Zsavlla. 64 7 in 649 Blur Island Ave., Chica|o
• »In« «ir: On 1 do 1 p«poi. ltd7(Inpnn^cr •t'?rrn Chlcait«	holrflkl naj pitetoiWmi
FINE SMODKE,
vedno »vrže pivo, izborno vino ia fino žganje se Jobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak&Sons
683 Loomls St.,
CHICAGO, ILLINOIS
Jože Sabath
advokat In pravni zantopnlk v kazenskih In civilnih zadevah.
Pišite slovenski! 162K 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, III
Re» 5155 Prairie Av*. Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON I
Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek.
Oglasite sena Centri f
SLOVENCI POZOR!
:o potrebujete obleke, klobuke, srajce, 5, ovratnike ali druge potrebne reči
Ako kravate,
za moške — za delavnik in oraznik, tedai se oglasite pri meni, kier lahko govorite v svojem materinem jeziku.-
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
HHHIMHHM681 Center
bllzo 18. ul., Chicago
J ura j Mamek

SPOMIN MA SLDKCO XMDMUO
Is grl trpinov glas W « tri
ram mudoniki, slava!
sadrtali tU vi: "Mria nadslja ",nodal ja krvava.
Kako vas sprsjal j«, kronani '
ko ftli ste k njemu, trpini; kako vas pogostil js, on, kruti
car,
to ostalo bo v zgodovini . . .
Mosto kruha, mesto pravic, dal vam jo svinca dal vam jo
knuto.
Letečih v krvi in umirajočih klic spramljal koaaiko jo delo kruto
Pokazal > car . . . ko padli ste
vi . . .
kaj kočo tiran od jnrolttarca: napiti so hoče njegove krvi — hej! krvi — sit iampanca! —
Tiho trpini! — Prišel bo dan . . , ko is krvi svsfto, prelito — rodil »s bo osvstnik — velikan in poplačal krivice nešteto! Tiho trpini! La on glas naj ori: slava vam mnčoniki, slava! Dan asftihsa aačrtaU sU "Rdoča nedelja",nedelja krvava.
Ivan Molok.
NIHILIST.
Poveat Iz ruske revolucije. SoUal V. T. J. Zavor 10 Prodorov.
(Vitii^mny )
Nekaj po četrti uri stopi v ministrov kabinet tajnik in javi, da je vsa družba pod vodstvom gro-a Aleksandra vjeta in odvedena Petro-Pavlovsko trdnjavo. Zarotniki so bili mirni, a njih shajališča niso mogli preiskati, kar so ga sami rasstrelili. Minister je )>ii zadovoljen in je takoj pisal csr^
Njegovo carsko Veličanstvo ai usojsm obvestiti, da se mi je posrečilo aretirati vodje nihilist ičnžga gibanja, grofa Aleksandra Vladimirov iča. Glo-bovskega. Blarnjeva. Baum-wollera. Nikoforoviča in še nekaj oseb. ki jih zasedaj ne poznam. Delovanje nihilistov je ustavljeno; prosim samo. da mi dovolite, da pričnem takoj preiskavo. Prosim tudi. da podpišete dekret, ki 2 njim imenujete generala Dragom i rova gu-
-1*—Udani slu
ga Vaiemu Veličanstvu
^■H minister Sipjagin." Vesei je bil car, ko Je sprejel ministrovo pismo; neugodno ga je dimilo ime grofa, ki je bil takrat jako ugleden na dvoru. Takoj je podpisal d>kret in čestital ministru Sipjaginu, ki je takoj začel najprej izpraševati grofa Aleksandra
44Vi ste grof Aleksander Vla-dimirovičt"
Grof v okovih odvrne: 41 To je znano ekscelenei!"	J
44Vi st? član nihilistiške družbi"
44Tega ne vem!" 44V svojo korist mi odgovorite !"
4 4 Kako naj odgovorim, ko sam ne v«n!'
<4To so prasni izgovori! Vemo. ds vi rovarite proti nam, a naša dolžnost je, da van uničimo!" Grof je molčal.
"Še je čas, da si zaslužite milost pri carju! Odgovorita mi in jaz vas pustim v svobodo!"
Grof se je nasmehnil in molčal; tudi drugi niso nič?sar govorili, vsi so molčali; Sipjagin je besnel, a do iivega jim ni mogel; tedaj
je sklenil, da začne s preiskavo... • • •
Sehel se j3 spustil po stopnicah in dospel v temen hodnik; komaj se je bil nekoliko oddaljil, je čnl razstrelbo. Obstal je in poslušal; tiho in mimo je bilo naokoli. Kaj se je zgodilo s tovariši Ali so tudi oni zleteli v zrak t Ali so se pustili aretirati! Ako jih polo-vč. se ne bodo li izdali in prekrižali njegovih načrtov t Zopet je šel naprej, temno je bilo naokoli; naenkrat zssliii nad sabo Šumenje vode. Kam vodi ta hodnik t fcehel ni vedel, -bo li prišel izven mesta, da se lahko skrije T
Dolgo je hodil v temi. kar postane Wkoli njega v?dno'svetleje; pot je vodila vedno višje, in na-krat se spUsi Sehel •kozi odprtino ns dan. . Vse zasneženo je bilo naokoli: omre se. da vidi, kje jat
Spoznal je. da je Mizu amnrske ceste, poleg katere vodi lelscni-cs do Novgoroda. a odtod skoči Sibirijo na Daljni Iztok. V bližini mora biti postaja Krasnoje; od tu je 18 kilometrov do Petro-grad«. T>b desetih gre prvi vlak v mesto; labko se odpelje. Gre do kolodvora, a tu se spomni, da je nevarno, d« bi prifcel tako zamazan v me«to. Za delavca bi ga' imeli in takoj bi kaj sumni-
čili I Ne, tak nikakor ne snu v
mesto!
Osrl se jo naokoli in ugledal
solp sv. Jurija. Tu je bil aamo-stan in Sehel se odloči oditi tja in se odpočiti, potem se pa peš vrniti v mesto.
Pozvoni —- samostan ac mu odpre in se začudi, ko vidi pred sabo človeka zamazanega in s zavezanim očesom, dehel pa ga zaprosi: "Dovolite, da se pri vas malo odpočijem in prevežem bolno oko."
Samostan »c odvede zida v sobo in mu prinese vode, da se opere, nato ga pa vpraša, kaj se mu je zgodilo.
ftehel zgovorno pripoveduje: "Zjutraj sem jeadil na lov; konj se ustraši i Mezince, vrže me raz
sebe, da sem laKT skoro dve uri nezavesten. Udaril sem se na oko!"
Samostanec mu prinese obveza in hrane; ko se Šehel okrepi, ga prosi, da bi se smel malo odpočiti.
Menih ga odvede v celico, kj?r leže na postelj in sladko zaspi. Zvečer se prebudi, zahvali se menihu in povč, da se odpeljd z vlakom v mesto. Res gre nekaj časa proti kolodvoru, nato zavije na stran in se napoti v mesto.
Ko je bila ura deset, bil je |e v mestu; tu zavija v male ulice židovskegs predmestja in se ktna-lu izgubi .. . t -v
s • s (
Tri dni že je trajala preiskava, a še vedno brez uspeha, ves ministrov trud je bil zastonj, nikdo ni hotel govoriti; datektivi so begali naokoli kakor psi — zaman!
Sipjagin se je tega dne vračal nezadovoljen od eara. ki je zahteval hiter konac preiskavi.
V predsobi ministrstva je čakalo kakih dvajset oseb na afdi-jenco.
Sipjagin gre mirno mimo njih, kar stopi k njemu mlad človek, ki je držal v reiki papir zvit v obliko prošnje.	"
Minister postopT Tii posel * po prošnji, obrnjen je bil z obrazom proti prosik?u.
Kar potegne mladi prosilec izpod prošnje samokres — dvs krepka strela zadonita.
Sipjagin se prime, za srce —isti hip se zgrudi mrtev v svoji krvi na tla.
• Kakor tigri planejo policisti, detektivi in stražarji na smelega napsdaka, pa on sc jim izvije. skoči do Sipjaginovega trupla in zakliče;
"Grobar j« .paAl! Živela svo boda! '
Zopet zadoni strel iu napada-
l?c pade mrtev na truplo umorje rega ministra Ppjsgins
II.
% »
Kakor blisk se je raznesla po Petrogradu vest o smrti ministra Sipjagina. Dvorni maršal Obe linrfki je javil earn, da je neznanec ustrelil ministra v trenotku, ko se je vračal od cara. Car ji bil globoko ginjen. šel je parkrat gor in dol po sobi in solzan rekel:
44 Ni mislil. dibodo njega sodili oni. ki jih J* sam tako strogo sodil." -
Odpustil je vse okoli sebe in dolgo premišljeval. Vodstvo mi-nist?rstvs je medtem prevzel od-delni načelnik knez Nikolajevič; kakor njegov .prednik, je tudi on slutil, da je umor delo nihilistič-ne zarote. Zato je bila njegova prva skrb. da sooči sumljive jetnik? s trupli ministra in atentatorja. TTcafce torej, da naj jih privedejo v ministerstvo. kjer sta ležala minister in atentator. Strje na črna kri na prsih ministra je značila mesto, kjer je kroglja zadela; manjša rana pa — posla-dica prvega strela, ki pa ni pogodil. je bila na levem licu. Atentator je ležal tri korake od ministra: se vedno je krčevito držal samokres v roki. kroglja mu j a predrla sence — bil je na mestu mrtev. Policisti so ga pokriti s plašči, ministra pa položili v začasno krsto.
Ujetniki niso slutili, da bo Seli el tak?> hitro izvedel atentat, vedeli so siear. da ne bo omahoval, ker je znal, da roka nihilizma breaobzirno kaznuje neposlušne člane. Mirno, kakor da gredo na gostijo, sedlo jih jf po pet v vozov? in odpeljali so se po Nev-skem prospektu proti ministrstvu. Velikanska množica ljudi je bila zbrana pred palačo, oddelek kozakov jo komaj delal pot. Lahko in elegantno, kakor zadnjič. ko je šel na dvorski ples. skočil je grof Aleksander iz kočije ; bil je nokoliko bled, na ustnih mu je igral lahek nasmeh; spremljan od fttirih žandarjev je M po stopnicah navsgor. Po vrsti odvedo vse vjotnike, ki so ponosno stopali v predsobo. Krna-lo pride v sobo Obelinaki z dvema uradnikoma in v iačudenje vseh di grofn roko ter mu reče:
"Po carjevem ukazu aem pre-
vzel mesto preiskovalca o zaroti, ki ste ji vi na čelu. Srečnega se
čutim, da sem dobil to nalogo, ker aem bil drug Vašega očeta
Vladimira Dimitroviča; upam, da mi bo mogoče dokazati Vašo nedolžnost in s tem opravičiti prad
carjem svoje mišljenje. Saj mi bodete šli v tem na roko! Mi smo IMuno preiskali mesto, ker je noč-ua patrulja aretovala Vas in ostale gospode v trenotku, ko je bila ra»treljena mala hišica. V večji hiši nismo našli nikake o-prave, kar dokazuje, da v nji ni nikdo stanoval. Zvedeli pa smo, da je bila dotičua hiša nekdaj last knvza Bakuuina, ki je bil kot delažnik atentata ua Aleksandra II. pregnan v Sibirijo« odkoder se mu je pottrečilo pobegniti. Njegova rodtrina se je preselila v V e- j uezuelo; ko s» je zopet začel širiti nihilizem. smo pazili na hišo kueza Bakunina, a ničesar sumljivega nismo našli. Naokrog so pač pripovedovali, da vidijo ponoči bele duhove, ki se bližajo vrtu in se izgubljajo, a videli so jih samo prihajati. Policija j a stvar preiskala, a ni našla ničesar; smatrali smo pripovedko o duhovih za izmišljotino. Tem čudneje se nam je adelo. ko smo zvedeli, da se tam zbirajo zarotniki pod Vašim vodstvom. Mi poznamo dobro delovanje gen »v-skega in pariškega odbora, a v dopisih svojih detektivov, in a-gentov nismo našli Vašega imena! Meni se. zdi in prepričan sem. da so Vas oni več»r domainili tja na kak nežen netsanek; ker Vas poznam kot kavalirja. mi je to Lahko verjeti, recite da. in na jasnem smo."
Aleksander je opazil, kako spretno mu j? nastavil knez Obe-linski zanjko. a odločil se je, da mu ne odgovori. Po kratkem prestankn vpraša knez: 14Torej, gro#?"
Al<4ci»ander pa as nakloni in
ponosno reče: 44Hvala!"
(Dalje prih )
P0LICAJ8KA TOLOVAJSTVA NA RU8KBM
,Že davno je znano vsej Kvropi, da so pojmi pravice na Ruskem taki, kakršni,ao lahko samo v najbolj barharičnih absolutističnih državah. Zloraba uradne oblasti je v deželi od glave do nog okrvavljenega carja vsakdanji dogodrfe; organiziranje "črnih stotnij" smatrajo guhernatorji in policajni ravnatelji za svoj poku:. Ct se itre. da «je je tu ali tam pretepalo politične jetnike. se človek ie ne more več razburjati.
' In vendar — poročila, ki jih objavlja berlinsko glasilo sociable demokracije 44Vorwaerts" iz Kige. so tako grozna, da se razkadi vsa iz dolgotrajne navade porojena blaziranost in človek bo zakričal kakor ranjena zver ob grozotah, ki jih uganjajo najbolj živinske barabe v carskih uniformah.
I>e en primer naj poda našim čitateljem približno sliko »cga. ker je mogoče v 44 svet i Rini ji".
Dne 20. aprila je prijela policija v Dorpatu štirideset ljudi. Sedemnajst izmed njih je obtožil dorpatski žandarski stotnik Prokašinskij. da so člani severo-1 it vinske soc ual no-d emo k ra tičn e organizacije. Dva meseca je žandarmerija vodila "preiskavo". potem je oddala spise preiskovalnemu sodniku Repninske-mu. Pri njem so ostali akti štiri mesece. Tekom tega časa so bili le enkrat zaslišani in sicer, kakor pravi preiskovalni uradnik. samo formalno.
Dne 25. septembra se je pripeljal litvanski gubernator Sve-genc?v v Dorjmt. Spremljal ga je zloglasni načelnik tajne policije Gregus in več tajnih agentov. Obiskal je vseh sedemnajst jetnikov v njih celah ter je vsakega vprašal za ime. Po tem 4'aaslisanju" se je sklenilo, izročiti jih tajni policiji v Rigi.
44Dajte jih meni," je dejal Ojajirus: 44jaz jih prisilim, da pow>io ranico. Pri meni si že olajšajo srce."
Enega izmed njih (Fric Bul le) so še tistega dne prepeljali V Ri-go; dne prvega oktobra so pa izročili tajni policiji še deset drugih, po imenu Friderik Zirnl, Ivan Zirnl. Artur Sudmahl. Nikolaj Sudmalhi, Osvald Neul-and. Ivan Lehmann. Henrik Bevand, Edvard Pohla. Edvard Sommer m Marija Daiuberg. Zaprli so jih v temne, vlažne, mrzle celice, poine nesnage in mrčesa; za brano so dobili Vi do % fimta kruha na dan.
Takoj prvo noč so se začela "zaslišsvanja". Vsi briči so bili pijsni. Jetnike so vlačili za lase na zaslišavanje. Prva sredstva tega procesa so bili iflebi is kavčuka in biči ic žalezne žice. S temi so jih hoteli prisiliti, da bi povedali svoja "prava" imena. Kajti policija ni verjela, da se
Drutfo vprašanje je bito: "Ali si »odelovsi pri roparskih napadih m umorih t" — £im je kdo zanikal, se j§ začelo mučenje. Zahtevalo se jo od njih. da bi priznali sločine, o katarih še vedeli niso ničesar in glede katerih no hoteli dokazati svoj alibi. Ko so predlagali priča, ki bi lahko dokazale njih nedolžnost, se jim je tnigovorilo: "Priča je nagaj ka! Priznaj! Nič druzega ni treba. Potem te odpeljemo s pričami vred na Grizenberg " (To js namreč meato, kjer se strelja in obeša politične obsojenec.)
Čim z nagajko niso dosegli namena, so začeli rabiti o«tr.'jša sredstva. JetaAJk. ao zvezali roke, noge m ustnr-Fotet« mu pritisnili noge p<s| prsi, tako da so se kolena dotikala brade. Zvezane roke so mu položili č?z ko lena in utakuili tedaj med kolena in roke palico, vsled česar je moral jetnik trajiio čepeti. Takega »o položili "na klop. ed »h biri-čev mu je sedej na glavo in tedaj se ga je sopet 44zasliševalo". PoživinČeni tolovaji so imeli ob tej proceduri tak^surovo radost, kakor da bi jih še bolj upijanila. Tolkli so jjtnika kamorkoli, tudi |m> spolovilih. Tako ho ravnali tri noči zaporedoma v Edvardom Sommerjem, take da mu je še djilgo izza tega bestialnega trpinčenja tekla kri iz — uda.
fte bolj barbarično ho ravnali z Osvakkmi Neulsndoui Zvezali so ga, kakor je opisano in ko vsa sre<l*tva niso pomagala, ho gs |>o*adili na razbeljeno železno (iloačo. —Friderika Zinila so bili h cevmi iz kavčuka po podplat ili, pulili« ho mu lase in tolkli so ga po obrazu In ko z vsem tem niso dosegli svojega namena, so mu položili kleščam podoben instrument ua gornjo čeljust in na »obe, pa ho potem tolkli po tem orodju, vslad česar so se mu silno potresli možgani. omajali arohje in Migala. Čeljust.
Ivana Zimla so mučili na podoben način, vrhu tega so mu pulili brado in ga tolkli po vratni žili. Desni podplat so mu razbili, da je bil krvav, potem ho ga pa vlekli za levo nogo. tako da je moral z ranjeno nogo skakati za njrmi. (M zadaj so ga pa gonili z nagajkami. oil groznih bcl?čin je omedlel ; polili so ga pa z mrzlo vodo in so ponovili mučenje.
Nrkolsju Sudmahlu so pokazali žensko fotografijo, pa so zahtevali. naj priznala J« oiego-va sestra. Ko Je zanikal, ker sploh nima sestre, so mu našteli trikrat po 45 udarcev po podpls-tih. Končno je 44priznal", seveda ni mogel povedati njenega imena. Tedaj so zahtevali, naj prizna, da se je udeležil ropa v libavski žični tovsrni Ker ni priznal, so ga zvezali na ie omenjeni način, pa so ga dvignili v zrak in traffili ob tla. Končno je priznal, karkoli ao hoteli.
Isti zločin je priznal po živinskem mučenju, tudi Art in Sudmahl. Čeravno je dokazano, da je bil v Rigi. ko sefje zgodil zločin v Lihavi. Njenni .je dejal Gregu«: 44Priznaj, imr sem ti predpisal. sicer te izprebijem. da te nihče več ne izpozna. Se ubijem te. Ali vel. kje da si! Tukaj j? rigaški "muaej". (To ime so dali tej policajski mučilnici.)
Marijo Damberg so policisti zlost%vljali na najsurovejši način. Eden je predlagal, naj se jo posili. (Dvetn drugim . ženskam s a je to le prej' zgodilo.) Pote rti so jo odpeljali v mitav*k{i* policajno jočo. kjer so jo zaprli k prostitutkam, ki so ji pljuvale v obraz
V tem časn so pripeljali iz mi-tavske ječe že obsojenega Lippe-ta v Rigo. Obtožil i so ga vnovič in v 44 muzajn" so ga "zasli-šavali". Na glavo so mu nataknili železno pripravo, katero ho z vijaki stegnili, da je trpel neznosne muke in je priznal, karkoli so hoteli.
Po teh hudih mukah se je pripeljal <h*žavnega pravdnika namestnik Volkov, da bi prečital zapisnike priznanj in jih dal podpisati. Kdor ni hotel podpisati, so ga drugo noč zopet mučili.
TakeJnfamne lopovščine se gode v imenu pravice pod protekto-ratom vlade in valikega carja. Če bi se pa kdo drznil, v kateremkoli parlamentu obsoditi take živinske barbaričine, se ga bo gotovo poučilo, da je to 44notranja zadeva Rusije", in da se inozemstvo ne sme mešati v stvari druge države.
Nam se pa adi. da se tičejo taka krvološtva vsega človeštva, in če ni beseda o kulturi in civilizaciji dvajsetega stoletja najbolj farizejska laž. tedaj'je naloga vsega resnično kulturnega Človeštva. da poišče brez ozira na sladke diplomatičn? finese sredstva, s katerimi se končno lahko napravi konee bestialnosti, pa
naj se godi na Ruskem ali na
Pruskem, ali pa kjerkoli.
Doslej je pač samo socialna demokracija izpoznala, da ima človeštvo take skupna človeške naloge in oni, ki Še vedno ne razu mejo, da je potrebna mednarodna organizacija za osvoboditev človeštva. bi se ob takih, v nebo vpijočih print .*rih lahko poučili, Če so sploh zmožni, da česa nauče.
14Rdeči Prapor'.4
BOMBE
"Anarhisti za zagrinjalom" si naojamo pognati nekaj bomibic na Blue Island Ave., kjer se kuha in .pre^eja 'socialna smola v sedem* letni kastroli "Gl. Sv."
—4'Laafr — }pk —> laiojiv laaui-
k*--f(n) farnima laiž! (Kon-
d*).""Krvava lad!" (Klobučar).
— — Naij čirje zemlja rn nelsj, k j.k ' dan's pohratinii pojo.... • t. *
(Pregovor |>ravi: Kar je rado las jeziku, to je vethio v sncu. Socialna goqpodJa rut Blue Ialand Ave., kriči venomer o laždh, lu-ztih, laižefti — ne da bi dokazali saj eno single laž. Oh, saj ta
gospoda ni Uržujiva---
• • •
44 Zato imamo ipa več večjih (!) pragreh, katere (pa) zaslužijo(!) kritiko 44Glas Svobode štev. 3, 1 1 olona, 2C1 vnrfta. — Pisač je pisal v plural u in s tem nehote priznal, da ima progrr^he, ki za*slu7i-
jo kritike. Briljarttno!
•	s
Značilno! 44Glas Svobode" se je n^oboltjfctl v emsn nesiru. Be-»»•tle 4's<*cisl^ti" ni več; zdaj pint jo: stKMals»tSč.eti. Tako, tatko, K«si|>(Hla moja! 44 Prole tarč eve"
lekcije vendar zaležejo.
•	• •
8<s'ialci ptt»kjo: 44 ... Vi ste pričeli in mi bomo koočali, ker seov. kat«t»ro imamo v zalogi je tako otročja in praktična . . ." Sine! Če pišejo politični otroci, fx4om seveda ne morwno pričako-v>nt tllrmega kot utroftjo ali
— iKiMuno snov. Tako ;aamo sus-siti se pred javnostjo M h* ne dovotil tisli največji kons-tatirani norec, ktalkor se sm»*ijo na'si soeiak'i.
• • •
Moralične zaušnice v sedanjem tčasn* krize mersia -zelo t*4cnejo (f<-H|MKl««m na Blue Isl. Ave. Vsak teden jih nekaj poiro D<4>ct želo d«*! l)f*>er iWoden!
• • •
Ko zavtiiui sloNttjnski tWavci
govornika in "'prijatefja" imajo v	Hocialnem 44Gl. Sv.", na-
stala bo nad|>ro<tnkcija otročje
snovi.
s s s
Ponižana nayraiWt socialne gospode ru»jlo(Me »Hivetljinje njih časnikarsko čast in dolžnost.
iare<tnik bi bil to ko bi proti na pradam kazarl rokopise svojih so-tnadtrikov. Bo^j otročjega večne nv re biti kot je on« natrrada !
Disievna mk/eritja socialnih pi ss»telj<»v pošene vsake kvatre kako novo mietko. liesedo 4'socialen" so fcdaj zamenjali z bt*e<lo 44brekati". Angleški "lengveč" je dovolj "rič", kaj!? \ • • •
Prvi delale**: "(Vmru obna<'aš te papir v roki, tovariš? Zakaj prižiga* lulč ijiri bebvn dnevu?"
I Yntgi dela\sv: 44 Bh, nekdo mi je dal "Glas Hvrtbode". Pravijo, da je to dela\v»ki liat. a jaz iičom in iScem — članka v koriat delavstva. toda notri ga ni in ga ni.
pa ga ni . . ."
• • •
Z ljudmi, kterih pojmi o socia-liTimiT, modernem nazirenju človečke dnidSls4 in dostojni kritiki so Apannka vas. —* je vsaka na-das pol«wnika odveč.
Anarhizem.
POZOR!
POZOR!
Slovenci v Chicagu.
VELIKA5
-"O
domača ^ ggBt zabava
SOCIALISTIČNEGA KLUBA
dne 25. Jan. 1908
i
v prostorih sod. F. Mladiča
587 So. Center Ave., Chicago.
m
Godba, petje, deklamacije in ples.
S
Začetek ob 8 uri zvečer.
V*stopninci prosta.
Čisti dobiček zabave t® namenjen "Proletarcu"
IZ "NA&IH ZAPISKOV".
(Nadaljevanje.)
Dlo t' ipa razpotjla je prtšei tu-.ii Pr \Aihmai. Pri svojih ostrih opazovanjih in rajzu^kiavah ie 'z-pnevidei. dta je krenil tedanji mfca-di ancšaiisom na pot splošne orna-
IcoMtii. kn tisli <yp««il. k«lko hiti na pr»Si "socMilili • driarvi hruklČOoa-ii"t k^pr bi bfttu negUirtBsilmwi>1 Ae biijNe iirtgo rmtida dandanes, in odločil ae je, i4«W! prirojeni čudi — m svobedb. 44Ijo grxoveme-loentt d-e i) lunurmne par horavne, s\rr qmJqm« man qw'il »lieguissv. eat ' (Vamko rvladamiie čikovekia <nmd čdov^kom. naj ap še imenuje kakorkoli je zatiranje.) Tdtal dri Mase tvx»rH> raai je stan jc ^nw^adja — anarhija, ktakor jo sam nttzivtja
Tsmsd1	iih po*zn«u#ih dol.
kalcor 'T^n^easiona d'tai rAv(4u-t.ssmaire (lft49'). Princip fedora tif (1852) im De ki jiwtiiv dana ha revolution ert. 1' Agliae <18M«) js p«Č oajsmamcnntcjllie: Svstiem de
oisrtnalkitionB eouS*. miqiR* <ni phiktsqihie de lia niisern- < Sestav gospodarskih protislovij ali filozo fijia siianarft in i) izislti letia 1846' in Iktee gfamle de ki oniolvitioiv
tuV XTXesnte wccie ftrtriVTCr rtns.liM-ije v 19. stolotjn). ivbk* lat-ta 1H61. V oljeh t*tno m brrnz o-zina kriti k*r>* like uovih socaa->j^tir4nih struj, ipxmrfkvo xksikni tako zwandlh dnevnih aockdk?to\ ka-kior Louia BUooa, FV>uri<ma. Od-gM\^ir od aocil«liiN»tiči*e strani se-vedfa ni iautrtal. Marx mu jc posvetil spis z iwustovxnm: 44Sirr«aA-šrt v*> v fik>»xfiji"; »v litjnro odreka PossWuwm	lAUAnje in du-
hovitost im ga imenuje jcauvitake. ga hiutivoa. Drugi, 'kakmr Louai TTIjjnc>~la> prtAaatili' fR^iHaisr a priimlki bosocrje tcdlanjih socia-list* >v proti Pnoubomu nam kaže, da jih je nkorai s avr>(joi kritiko IM^av hislo aanfeti. Zgtaioviuti poz-i*0fei»h eaMov jle to tud^ potixfifci: aak«(j vae fnanooskio ia joziwwv-i> i|»4ki« def,fctf\*&o gibanje je bilo dolgo čoha pod \pli\tom protsibo-novih emuktov m se je odtujilo h<k ojhdb5nni, <1«. ae <ta»dlamw je fisai. «akla atTuaikti na^iu» val* d' pno-kliamaonih idej poikiintoina jSsiel)-ia*!ga KSKiciuga.
Alko aiHlljcisi ProudShiLMKt očeta «marhi»nKi. » ga ne temns* pred
raabornika in dočinoa, kakor se <lt.iidaiD6B pri bksKdi "ainuhist 's tr*vs» \-wikia šibka dušica pivčuKlnte gnxze, — ne, Prusidhtoti jie bil p«A-sean Him.|Mtači«a^ plemenita najava. \>erilU<zi janaicjeii z idejfcimi sw>\**\k> im prwvie.iiosti. Te ideje ao >ia tukii vucMe, kio» je seHtavijal svoj {volitstii in gonpodavniki pro-praim.
I. IVMgJejmK) si Jiaapimxi nj -fgooe politične nauke. Ker si je nas-U vt! brwznlarfje m ideal, b« mwraJ dosbnlen tudi zanikati vsako or-»asiimcijo. Toda k* nt «trw»*i mislec je hutmo ia|>ne\ ided. da (^vreš-tiV\) toa »tlttj brez organi sac ijt* ne mure	Zato predlaiga na-
fOastk> <lrwve (»r^«inoacijo dri rž be aia ptafKaigi tatkiiv zvtanc 44av»-hodne rxPriftaithv'' (libs>e sasociti-tion). V tjej airužitvi je svoboda. anAcaj v n^-j alnaša in sledi vsakdo le Inatnim aatkuaanm. Le vsled1 svn^je Wljie (prwpada tej združitvi wv atopi iz nje mvno takt) labko. kakor je vanjo atopil. To r>\r»biodno Alržitim' ai misli Prond-h n v toMiki nadn»g. bothsi poJje-(iolakJh ali irsliastrijtSkili. Vmks »orlruga ae sav>e4e, da prtipissti vse pridelke in van deka driw5bi za last no ceno Kakano nlaJnigo naj iz-t t«) dVu'zbi pumamitanik, to ae določi po <int0Gtv*oaiu s aod ruga ae aavxifie. da prepusti vac prklelloe in >-aa <Mkv druibi za kaatn*> oeno Kakftna nai<o0oi naj izvrftutje v tktj dlrufibi pntaram-vnik, ftar> ap dlnloci po dtogoveru s sodru-
Orgasiiwteij'a dnrfcshsic vwljo se vrfrf od' apodaj -mmv^por. Na pnd-lagi apUnftne vodilne pravWv ai iz-bene vasik attaai svobodno at^j** rn ki \mWjo sopet tzme<i ae. be ndkiajj ir\mlj*«icwv. tako ds ae povwam n«rtdViiar. <w^nb*t<«čiijejo državna opravila. Nad vsemi temi pa atr(ji ktot najvišja Wifttaoea
ljudstvo, »smopano v nanodni aku-l^čfini, kjer ao ae rikdepuli in Oklenili po ftngfijaaiju ž njim, ker si jih jie taJoorricoč aam <Ka!. Da pa vaak \ae tiru, kar je Obljubil v fcft tnaiS v
to to jaanlči «iti pra^TcaiaBtL ki kresinja vse ljudstvo,odkar se mu je vcepdt po veg^ji in suBi.
To je IVandhonlav politični program, ki ae biatmeoo razlikuje od socialističnega že zato, ker je izgrajlesi <na dboela <lrugaičivesn, im< 1 »v i< hstl wtitrasmi tJrtmcdjru.
II. Kakor je Proudhon v arvo-jih politic niti razorih prešinjen z idejami pravičnosti in svobode, ki sta mu bistvo človeštva, tako ga vodita te ideji tudi v njegovih fpoBpodspnk f^ nfliiltiH, T^chi tu ga je dovedla njegova individualistična narava do hudega nasprotja s komunizmom, kakor so ga tedaj zaatopali Cabet. Fourier in Loutis Blanc. Komunizem u-gaja seveda velikim množicam, toda v njem tiči neenakost in ne-pravičnoat. 44saj to vendar ni pravično, ako imajo neenaki ljudje enake pravice". Povsod se da v koiminwmu naslediti Skrito des-potično kal in to dokažuge Proudhon s spisi sodobnih komunističnih socialistov. Ako podjarmTja. pr&vi Proudhon. lastnina dandanes slabotne, bode komunizem ne* kdaj podjarmi jal vse moSnejše in mogočnejše osebnosti . Kaj pa je bistvo komunističnega naziranja? To, da naj bo \tw laatnina in vsa posest skupna last družbe: vsaJk si od nje lahko vzame, kar hoče in kolikor hoče; da pa ne nastane »nered, mora tej družbi načelovati korenjak in veljak. — 44 Kaj pa je to drugega." vprašuje Prtmd-hon. 44n3go absohitizem. samo da je <iblika drugačna?"
Proudhon ceni vrednost osebnosti nad vse in ji hoče v tem splošnem irjednačenju zagotoviti vendarla še trohico samostalnoati. zato želi tudi. da se zasebna last odpravi, ali zasebna posest in individualno gospodarstvo naj ostane To je Proudbonov kolektivizem. Do njega j? prišel po tem-le umovaaijn: |Zasebna lastnina je izvor vsem nepravičnostim in krutostim gospodarskega življenja, posebno tista. br?« dela priilobljena lastnina. ki prihaja is najemnine, podjetniškega dobička, ic rent in obresti; te so vzrok, da uživajo nekateri. ne da bi delali, da žanjejo. ne da bi bili sejali, in lastnina, ki je tsko pridobljena« je narav-noat tatvina. Edinega naravnega in n ravnega izvira lastnin s je is-ksti v dHu. Tsko nastala lastnina pa ne more biti v bodoči organizaciji nikdar zasebna, ker ii-vira vsako človeško delo vsekako iz kake kolektivni sile, torej postane tudi to, kar se je is tega dela narodilo, takoj sknpna in nedeljiva last eHe dm*b».
(Dalje starti t
Za vsebino oglasov v "Prolo-tarcu" ni odgovorno upravniitvo no uredništvo. V slučaju pa, da jo kteri naših cenjenih sodrugov naročnikov od kteragasibodi naših oglaševalcev ogoljufan, prosimo, da so nam to natnani.