30 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2017–2018 Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Bera osmih novih nosilcev zvoka umetnostne in jazzovske glasbe je malce skromnejša od zadnje (2016–2017), zato pa nič manj kvalitetna in še vedno vredna kot del slovenske glasbene (re)produkcije in naše duhovne kulturne dediščine. Teh izdaj ne bi bilo brez vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov različnih generacij, ki so spet poustvarili odlične posnetke za radijski arhiv. Šest samostojnih plošč, antologija s petimi ploš- čami in knjižna monografija s priloženo ploščo, je nastalo v sodelovanju z Radiem Slovenija ter ob podpori donatorjev in sponzorjev, Balassi inštituta, Celjske Mohorjeve družbe idr. Vse predstavljene in na novo izšle izdaje tako spet predstavlja- jo nov gradnik slovenske kulturne dediščine in žive glasbene umetnosti ter so eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku izpolnjevanja pomembnih nalog javne službe nacionalnega medijskega RTV-servisa. Tradicionalna in vsakoletna promocija diskografskih dosežkov Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija (ZKP RTV Slovenija) je tudi v letu 2018 v Banketni dvorani ljubljanskega magistrata prinesla zadnji izdani založniški diskografski prog- ram, cedejke iz let 2017–2018, torej tistih, ki redno izidejo med dvema kulturnima praznikoma. Vsakič je ta praznik slovenske (glasbene) diskografije obogaten kot srečanje z avtorji elekt- ronskih medijev, izvajalci in ustvarjalci glasbenih in drugih umetniških zvrsti in žanrov v zadnjem in že omenjenem ob- dobju. Tudi tokrat (15. feb. 2018) je bilo tako. Vodja založniške dejavnosti RTV SLO Mojca Menart je predstavila njihove iz- daje otroške, komorne, koncertantne, vokalno-inštrumentalne in jazzovske glasbe. Na področju otroške glasbe je bila to najprej plošča avtorske glasbe za otroke naše mednarodno uspešne skladateljice sred- nje generacije in lanske (2017) dobitnice nagrade Prešernovega sklada Nine Šenk (roj. 1982). Za najmlajše je ustvarila zvočno duhovito glasbeno pravljico Grdi raček za trobilni ansambel in pripovedovalko, izvedli pa so jo igralka Lucija Ćirović in 11-članski Trobilni ansambel Slovenske filharmonije (z enim pridruženim tolkalcem): Franc Kosem, Tibor Kerekeš, Blaž Avbar in Dejan Glamočak (vsi trobente), Jože Rošer in Maja Burger Zgonc (rogova), Domen Jeraša, Žan Tkalec in W olf Ha- gen Hoyer (vsi pozavne), Janez Žnidaršič (tuba) in Matevž Baj- de (tolkala). V 12 stavkih: Poletje, Raca, Male račke, Naslednji dan, Odhod v račjak, Močvirje, Lov, Prihaja jesen, Zima, Kmet z družino, Pomlad in Labod so v besedi in glasbi popeljali mlade poslušalce skozi znamenito pravljico danskega pripovednika in pravljičarja Hansa Christiana Andersena (1805–1875) v pre- vodu Silvane Orel Kos. Gre za interpretacijo kratke in sodobne pravljice, naslonjene na glavno literarno osebo malega grdega 31 Ocene Nadaljnja enota letošnje bere ZKP RTV Slovenija prinaša slo- vensko ljudsko glasbo v koncertni preobleki. Avtorja in izvajal- ca tega projekta sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka T atjana Kaučič. Poleg zasebne življenjske poti že dolgo (več kot 20 let) dodatno združujeta tudi skupno glasbeno pot v Duu Clari- piano. Za enega od svojih skupnih diskografskih dosežkov (ta je že kar osmi!) sta najprej naročila, potem pa izdala (v založbi Muzicij Društva slovenskih skladateljev) osem novih skladb za klarinet in klavir slovenskih skladateljev različnih genera- cij, šol in slogovnih usmeritev: Andrej Makor, Tomaž Habe, Katarina Pustinek Rakar, Jani Golob, Peter Šavli, Tadeja Vulc, Andrej Misson in Helena Vidic. Glavni povod za njuno projekt- no delovanje je bila vrzel na področju stika ljudske in umetniš- ke glasbe v komorni glasbeni literaturi, kot pravita sama v zvezi s tole odločitvijo in s podporo, ki sta jo dobila v 1. programu RA SLO. Misel na pomanjkanje takih skladb je bila še posebej vztrajna v trenutkih muziciranja na tujih odrih, kjer redno nas- -topata. Avtorica besedila v dodani knjižici (kot po navadi in v vseh omenjenih ploščah prevedena še v angleški jezik) je ena od njihovih glasbenih urednic mag. Simona Moličnik. Nadnas- lov predstavlja vseh osem priredb slovenskih ljudskih pesmi s prav vseh geografskih področij; V objemu dvojine; saj je pri vseh zaznati obujanje radoživih slovenskih ljudskih napevov za Istro, otroških pesmi Gorenjske, Prekmurja, Koroške, Posočja, ljubezni, cerkvene pesmi z Ogrskega in Bele krajine. Umetnika v dokaj klasičnem komornoglasbenem klarinetno-klavirskem duu, v katerem pa redko za to priložnost vztrajata najdlje, pa več kot prepričata tako po svojih povsem individualnih tonskih rezultatih in tehnikah kot seveda, in kar v tem primeru šteje največ: v skupni igri. Hočem postati pevka! je imperativ, ki naslavlja neke vrste spo- minsko cedejko naše najprej operne, potem pa skozi vso kari- ero koncertne pevske solistke, altistke Marije Bitenc Samec. Po eni strani je s samo eno (operno) arijo (z orkestrom) izšla s skoraj izključno koncertnim repertoarjem. Izšla pa je tudi ob pevkini knjižni monografiji (Tina Bohak, Celjska Mohorjeva družba, 2018; 196 str.) kot priloga in kot koprodukcija med dvema založbama. Marija Bitenc Samec (roj. 1932) se predstav- račka (ki je v resnici labod). Ta se je izvalil v račjem gnezdu, ker pa je drugačen od račk, ga takoj označijo za grdega. V ospredje je postavljen motiv drugačnosti, ki je velik problem v odno- su med ljudmi še dandanes, saj se prepogosto srečujemo z njo in jo obravnavamo z zadržki. Želel je pokazati nesprejeman- je drugačnih in neupoštevanje njihovih pravic in pogledov, mnenj. Pravljica nas želi naučiti sprejemati, še posebej pa ce- niti drugačnost. Seveda je trobilni inštrumentarij s številnimi različki in še več dušilci kot nalašč za prikaz, oris vseh različnih stavkov pravljice. Pri Grdem račku N. Šenk gre za programsko glasbo, tej pa je seveda primaren barvni, inštrumentacijski ele- ment glasbene umetnosti. Prvo skupno cedejko sta izdali slovenski glasbeni umetnici harfistka Mojca Zlobko V ajgl in flavtistka Karolina Šantl Zu- pan. Zaradi izključne prisotnosti Mozartove in Bachove glasbe sta ploščo tako tudi podnaslovili: Mozart-Bach. Od velikega Avstrijca W . A. Mozarta odigrata slovito muziko dvojnega Kon- certa za flavto, harfo in orkester v C-duru, KV 299 (297 c), ki je mdr. eden najbolj popolnih tovrstno zasedenih koncertant- nih del za flavto in harfo. Dodata pa še Mozartovo priredbo violinsko-klavirske Sonate št. 4 v F-duru, KV 13 in Bachovo priredbo Sonate v g-molu (BWV 1020) za flavto (ali violino) in čembalo. Izdelek je dovolj domišljen spored in premišljena dramaturgija dveh povsem samostojno uveljavljenih repro- duktivnih umetnic, ki se jima v osrednjem Mozartovem kon- certantnem delu pridruži še eden od naših osrednjih državnih simfoničnih orkestrov: orkester Slovenske filharmonije z diri- gentom, maestrom Urošem Lajovcem. Ploščo tako kot skupno soigro na koncertnem odru bogati izjemno sožitje ali kar neke vrste (filozofski) dualizem obeh umetnic. Vsaka zase sta doslej že prepričali s številnimi koncerti in samostojnimi cedejkami, zdaj pa sta dodali še skupno vizitko svojega umetniškega (in pedagoškega) poslanstva. Obe slovita tudi s pedagoškim delom na naši »glasbeni alma mater«, na Akademiji za glasbo v Ljub- ljani; vsaka s svojim razredom flavtistov in harfistk. Izredno lepo in celostno podobo plošče (fotografije in oblikovanje) je prispeval Aleš Jazbec in tudi s tem nadgradil skoraj že pričako- vani, če že ne kar zahtevani standard izdaj ZKP RTV Slovenija. 32 Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2017–2018 cljem in M. Lipovškom. Če že ne celotna tokratna diskografska bera ZKP RTV Slovenija, pa vsaj omenjeni fragment Bravni- čarjevih petih cedejk zagotovo sodi v resor naše narodove kul- turne in še posebej glasbene dediščine. Tako so arhivi javnega RTV-servisa še dodatno osmišljeni, saj prav na podlagi teh in podobnih potez ostanejo oteti pozabi. Pred nami pa ostaja tako trajno zapisan plemeniti zvok našega violinista, na katerega bi se komaj kdaj še spomnili; potem seveda, ko je imel tehtno vio- linsko kariero na številnih domačih in tujih koncertnih odrih. Od avtorjev komornoglasbenih samostojnih plošč z glasbo skladateljev Zoltana Kodalyja (1882–1967) in Lucijana Ma- rije Škerjanca (1900–1973) sta predstavljena še violončelist Milan Hudnik in violinist Žiga Brank. Vzrok za tale projekt ZKP RTV Slovenija in obeh izvajalcev je bilo leto 2017 – Ko- dalyjevo leto v Sloveniji. V tem pogledu sta ga zaznamovali 50. obletnica njegove smrti in 135. obletnica rojstva; na Hudniko- vo pobudo in pobudo (madžarskega) Balassijevega inštituta v Ljubljani. Zaradi dveh popolnoma solističnih del za violončelo, Sonata, op. 8 in Škerjančeva Sonata, je omenjena plošča neke vrste solistični portret našega violončelista M. Hudnika; razen v drugi točki, ko se mu v enem delu, Duu za violino in vio- lončelo, op. 7 Z. Kodalyja, pridruži še violinist Žiga Brank. Za relacijo Kodaly-Škerjanc bi lahko ugotovili, da gre za zanimivo sestavo projekta, kajti našega Škerjanca – vplivnega slovens- kega sodobnika v svojem okolju, sicer pa dokaj drugačnega v primerjavi s Kodalyjem. Skladatelja ločijo različni glasbeni na- zori, ti pa so presejani in oplemeniteni z glasbenimi spomini in posredno povezani v njuni (skupni) kompozicijski veščini in izrazni moči. Očitno gre v tem primeru za neke vrste solistič- no-izvajalsko sprego med obema skladateljema s še posebnim odnosom do violončela in našega solista M. Hudnika. Ta pa je kot namestnik soločelista v Simfoničnem orkestru RTV Slove- nija še posebej podvržen igranju skladb in koncertov povsem solistično, a cappella. Na teh posebej odmevnih in morda kar redkih povsem solističnih nastopih redno nastopa doma in na tujem (Italija in ZDA). Zatorej je tale, skoraj v celoti popolno- ma solistična cedejka neke vrste Hudnikova avtorefleksija, av- toportret ali kar njegova »visit card« (glasbena posetnica). Naslednji diskografski portret predstavlja pevsko solistko, so- pranistko Elviro Hasanagić z naslovom Hrepenenje. Umetnica in založba sta ga podnaslovili zaradi uvrstitve samospevov, teh tako značilnih vokalno-inštrumentalnih miniatur skladateljev Albana Brega, Huga Wolfa, Slavka Osterca in Rada Simonitija; razen nekaj izjem skoraj samo slovenski repertoar. V teh dosež- kih se ji pridružujeta še pianista Heinz Chen in naša Andreja Kosmač. V bogati in res lepo opremljeni knjižici k tej plošči so v trijezičnem obsegu objavljeni vsi teksti, besedila v slovenskih in angleških prevodih ter v slovenskih in nemških originalih. Za to so se še posebej potrudili prevajalci Matej Venier, Igor Grdina, Štefan Vevar in Josip Vidmar (prevodi v slov.), Bošt- jan Dvoržak (nemščina) in Andrej Rijavec (angleščina); za sled- lja večinoma z repertoarjem, ki je ostal zapisan iz polpreteklos- ti njenega aktivnega prepevanja in snemanj vse od leta 1959. Pevka ob že omenjeni orkestrski spremljavi s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana in dirigentom Danilom Švaro ter s pianisti Andrejem Jarcem, Marženko Sancin, Zdenko Lukec in Leonom Engelmanom poje glasbo skladateljev A. Ponchiellija (edina operna arija z orkestrom, arija slepe matere iz La Giocon- de) in še arijo Almirene iz Händlove opere Rinaldo), potem pa še dela – samospevi skladateljev F . Schuberta, F . Mendelssohna Bartholdyja, H. W olfa, S. Biničkega, M. Milojevića, E. Adamiča, J. Pavčiča, D. Švare, F . Šturma, R. Simonitija, A. Srebotnjaka, Z. Cigliča in L. M. Škerjanca. Tole je pa res veliko bolj ohranjan- je naše duhovne kulture kot pa kakšen npr. muzejski artefakt. Pravo antologijsko izdajo na kar petih cedejkah je doživel naš violinski as polpretekle dobe Dejan Bravničar (1937–2018); umetnik in pedagog, ki je v dolgi in uspešni karieri zapustil nedvomno mnogo večje rezultate kot pa npr. predhodnica. Iz kar petih obsežnih in tehtnih priloženih knjižic avtorja Boruta Smrekarja razberemo, da je sin slov. skladatelja Matije Bravni- čarja (1897–1977). Po študiju violine na ljubljanski akademiji za glasbo (diplomiral je 1957) se je izpopolnjeval pri slovitem ukrajinsko-ruskem violinistu Davidu Ojstrahu (1908–1974) v Moskvi (1957–1960) in Italijanki Pini Carmirelli v Rimu (1960–1961). Poleg zavidljive bogate in raznolike ter obsežne umetniške kariere je vse od 1968 pa do upokojitve (2011) pre- daval violino na ljubljanski AG. Bil je član znamenitega (Kla- virskega) Tria Tartini (A. Bertoncelj/klavir, D. Bravničar/violi- na in C. Škerjanec/violončelo). Največ pa je kot solist gostoval po vsej nekdanji Jugoslaviji in celem svetu: z orkestri, recitali ob spremljavah M. Lipovška in M. Pucelj in kot član Tria Tartini v Evropi in ZDA. Posnel je več plošč. V letih 1993–2001 je bil tudi dekan AG, med številnimi nagradami in priznanji pa je prejel nagrado Prešernovega sklada (1963) za svoje poustvar- jalno delo, zlato plaketo UL (2010), častno priznanje Akade- mije za glasbo UL (2011) idr. Nastopati je začel že zelo zgodaj (kot čudežni otrok) in se uvrstil med najvidnejše slovenske so- liste. Izvajal je dela iz svetovne literature, več slovenskih (mdr. tudi dela svojega očeta Matije Bravničarja) in jugoslovanskih skladb. Izboru številnih posnetkov v arhivu RA SLO je sledila kar peterica zaporednih plošč, na katerih se umetnik predstavi v glavnem s koncertantnimi deli, torej s koncerti za violino in orkester. V tem gre za dela, ki so jih podpisali glasbeni velikani, kot sledi: P. I. Čajkovski in B. Bartok (1), W. A. Mozart in J. Brahms (2), M. Bruch, F. Mendelssohn Bartholdy (3), E. Lalo, J. Sibelius in M. Ravel (4) in edina plošča s komornimi deli: J. S. Bach, W . A. Mozart, L. v. Beethoven in I. Stravinski (5). V kon- certantnih delih violinista Bravničarja spremljata oba osred- nja državna simfonična orkestra (Simfoniki RTV Slovenija in Orkester Slovenske filharmonije), ki jim dirigirajo S. Hubad, B. Leskovic, A. Nanut, U . Prevoršek, E. Doneux in Lajovic. Na pos- netkih komornih del pa igra violinist s pianistoma A. Berton- 33 Ocene bila tako kvalitetna in zato vredna pozornosti, kamor zagotovo sodi omenjena plošča. Pri omenjenem diskografskem paketu ZKP RTV Slovenija 2017–2018 so sodelovali številni sodelavci, šefi in uredniki med 1. in 3. (radijskim) programom, (glasbeni) producenti in tonski mojstri, njihovi asistenti in oblikovalci, izdelovalci mas- teringov in pisci besedil, fotografi in prevajalci in še mnogi drugi (koproducenti, posamezniki, sodelavci …): Rado Cedil- nik, Zoran Crnkovič, Sergej Dolenc, Miha Jaramaz, Miran Ka- zafura, Mitja Krže, Cole Moretti, Miha Ocvirk, Aleks Pirkma- jer Penko, Metka Rojc, Gregor Samar, Andrej Semolič, Emilija Soklič, Branko Škrajnar, Borut T urk, Branko Žnidaršič (tonski mojstri), Anton Dežman, Leon Engelman, Gregor Forjanič, Anton Jurca, Miran Kvartič, Marija Ostaševski, Matjaž Prah, Hugo Šekoranja, Janja Velkavrh, Brina Nataša Zupančič (glas- beni producenti), Miro Prljača (digitalna montaža in editing) idr. Očitno je to še en izdajateljski in založniški cvetober, ki je nekako že kar nekaj desetletij sinonim za izdaje oz. izdelke omenjene založbe. Tudi tokratna bera let in sezone 2017/18 ZKP RTV Slovenija je sicer malce manj obilna, na ploščah in v knjigi pa je zajet raz- ličen glasbeni repertoar, zajeti so številni slogi in žanri, po pra- vilu naših, slovenskih izvajalcev. Med avtorji, torej skladatel- ji, je spet na prvem mestu Slovenica, ki pa ni edina. njega ali kar za vse bi lahko rekli, da gre za veliko več kot za enostavno prevajanje, saj je v samospevu poezija sestavna in organska simbioza z glasbo. Tudi zato je pevka E. Hasanagić v uvodu k temu svojemu diskografskemu prvencu zapisala: »Ko komponist obda besedo z glasbo, zaživijo čustva poezije. Način izražanja skladateljev izbranih pesmi na tej plošči in predstavi- tev lastnega dojemanja teh besedil me je navdušil in inspiriral mojo odločitev za interpretacijo prav teh pesmi. Harmonije, ki objemajo ta besedila, poudarjajo občutenja, ki so meni zelo bli- zu. Ta jezik izražanja govorim tudi jaz. Vsak interpret prinese osebno noto h kompozicijam. V primeru teh pesmi pa so te skladbe imele tudi velik vpliv na moje obče dojemanje ter do- življanje glasbe. Ta je zame: glasbo ljubiti ter jo živeti. Z njo iti korak s korakom …« Brez dvoma gre po poslušanju že prvih taktov prvega od 31 samospevov Die Nacht/Noč A. Berga za ta hip eno najbolj obetavnih mladih sopranistk na mednarodnih odrih, sicer doma iz Ljubljane. Tako pa se omenjena bogata iz- daja poleg odličnih interpretacij in posnetkov ponaša še z bo- gato knjižico z besedili vseh 31 uvrščenih pesmi v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Gre po eni strani za bogato ali kar razkošno izdajo, z omenjenim dodatkom pa še (mednarod- ni) standard, kamor omenjeni opus zagotovo sodi. Edino jazzovsko ploščo v tem obdobju izdaj ZKP RTV Slove- nija pa prinaša še Solo pianista Gregorja Ftičarja, mladega mojstra črno-belih tipk oz. kar klaviature in pedalov, zraven pa še liričnega umetnika pianističnega skladanja. To je njegov prvi solistični album (posnet v radijskem studiu 13, 2016). T ega je G. Ftičar s posebnim recitalom v Štihovi dvorani ljubljan- skega Cankarjevega doma predstavil tudi v okviru ARS-ovih programov na jesenskem 33. Slovenskem knjižnem sejmu (2017). Tako na tem kot na drugih koncertih in zdaj tudi na trajno dostopnih posnetkih, plošči, G. Ftičar navdušuje s svo- jimi skladbami (4) in pa priredbami del nekaterih največjih jazzovskih mojstrov, kot so to npr. Jerome Kern, Vincent Y ou- mans, George Gershwin, Cedar Walton, Billy Strayhorn, John Coltrane, McCoy Tyner in Lojze Slak (Čebelar). Oblikovalka tega albuma Ljubica Čehovin je lani (2017) zanj prejela nagra- do Društva slovenskih oblikovalcev za oblikovalski dosežek 2017. Solistična (klavirska) jazzovska glasba pri nas že dolgo ni