—   111   ____
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Dr. Rieger je prišel v soboto po-poludne na Dunaj. Deputacija Praškega mestnega sveta, sestoječa iz župana dr. Šolca, iz župnika Nyklesa in Vojte Naprstka, šla je takoj po njegovem prihodu k njemu ter mu izrekla sožaljenje v imenu mestnega sveta.
Na včerajšnjem shodu konservativnih poslancev pod predsedstvom grofa Hohenwarta izrekli so vsi poslanci željo, da bi se vse frakcije prejšnje desnice združile v eden velik klub, ki bode ohranil tudi sedanje prijateljsko razmerje s poljskim klubom.
V sedanjih razpravah o carinski pogodbi med avstrijsko-ogrsko državo in Nemčijo so se poravnala važna navskrižja. Sedaj so v razgovoru še nekatere manj imenitne zahteve naše države. Konec prihodnjega tedna bodo najbrže dovršene mentorske razprave.
Razpor vTrentinskem klubu je danes do-gnana stvar. Skupini italijanskih tirolskih liberalnih in konservativnih poslancev, kateri sta doslej skupno postopali v narodnostnih vprašanjih, stojita si danes nasproti. Konservativni poslanci so ule pristopili k Hohenvvartovemu klubu, liberalni Italijani pa se nočejo nobenemu klubu pridružiti. List „Popolo Trentino", katerega je izdajal duhovnik Bazzanella in ki je imel namen posredovati med tema skupinama, nehal je izhajati.
Bivši senatni predsednik najvišega sodnega dvora in državni poslanec dalmatinski baron Lapenna je umrl. — Grof Czernin je odložil državno poslanstvo.
Trst — Dne 2. aprila je bila otvorjena v palači muzeja ,,Rivoltella" mednarodna umetno-obrtna razstava, katero so priredili „prijatelji umetnosti". Pri otvoritvi so bili navzoči namestnik vitez Rinaldini, župan dr. Pitteri, vojaški poveljnik generalni major baron Komers, predsednik c. kr. pomorske oblasti baron Alber, dvorni svetnik vitez Falke z Dunaja in mnogo povabljencev.
Češka. — Mladočehi bodo zahtevali v državnem zboru, da se pregleda ustava in dovoli občna volilna pravica.
Italija. — Italijanski listi se v obče ne menijo veliko za italijansko-ameriško prepirko. Le časopis »Tribuna" se bolj zanimlje za njo ter piše, da zahteva Italije je opravičena in zmerna. Italija obžaluje, da mora iskati zadoščenja za tako stvar od države, s katero je vedno bila v najlepših razmerah. Ameriška osrednja oblast ne mara izpolniti izrečene zahteve, ker imajo zvezne države samosvoje sodstvo. To pa je le izgovor. Osrednja oblast mora gledati na to, da ljudstvo ne prezira samo pašno zakonov, in ker ne more privoliti, da se vlada Lujzijanska pokori Italiji, mora za to sama rada ali nerada poskrbeti. — Po zadnjih poročilih je predsednik Harrison obljubil italijanskemu poslaniku, da se bode zgodilo, kolikor je le mogoče, da se ugodi zahtevam Italije.
Carigrad. — Turški zaptije so pretekli teden pri-drli na povelje guvernerja Kosovskega Kemali paše v katoliško cerkev v Ueskiibu in razdejali na dvoru stoječe zvonilo, katerega ni hotel odpraviti duhovnik. Cerkev je pod avstrijsko-ogrskim varstvom. Avstrijsko-ogrski poslanik baron Calice je izročil drugi dan po tem dogodku turški vladi pismo, v katerem je zahteval, da se reč najstrože preišče in kaznijo krivci, pa da se zopet postavi zvonilo. — Kakor poročajo, odstavil je uže sultan Kemali pašo in ustregel vsem zahtevam avstrijskega poslanika.
Belgija. — Sedaj pišejo tudi konservativni časniki za revizijo ustave, katera se jim vidi neogibno potrebna. Delavci groze z novim splošnim štrajkom, ako se ne dovoli občna volilna pravica.
Ruska. — Angleški list „ Times" je prijavil vest, da se bo pogodba iz leta 1886., vsled katere je bil imenovan bolgarski knez za generalnega gubernatorja vzhodne Rumelije za pet let, po preteku teh petih let t. j. 6. aprila t. 1. s knezom Ferdinandom Koburškim ponovila. Ruski list „Novoje Vremja" pa misli, da se to ne more zgoditi, prvič uže zato ne, ker se je ta pogodba pred petimi leti sklenila v sporazumu onih evropskih vlasti, katere so podpisale znani berolinski traktat in katere bi imele po preteku teh petih let razpravljati o definitivnem združenji teh dveh bolgarskih dežel, drugič pa tudi zato ne, ker ni sedanji bolgarski knez sploh pripoznan od vseh ravno omenjenih držav in ni torej de jure nikakor bolgarski knez, marveč usurpator. Ruski list pravi na dalje, da bi imela ponovitev te pogodbe osodne posledice.
Ta ruski list piše tudi, da bode Turčija to reč najbrže tako rešila,   da   ne bode smatrala 1.  1886. skle-
nene pogodbe kot uže pet let trajajoče, ker je Battea-berg komaj eno leto imel dotično pooblastilo, namreč do svojega odstopa.
Tako tolmačenje je   sicer res „turško", ali bi najbrže ne našlo  nasprotnikov med   diplomati,   kateri baje pri sedanjih razmerah ne znajo za kak boljši nasvet.
Irska. — Prijatelji in nasprotniki Parnellovi bojujejo še vedno hud političen boj. Če beseda ne pomaga, pa pojo krepelca in pesti. Prav grdo so se sprijeli velikonočno nedeljo popoludne. Najprej sta se bili nasprotni stranki v Templebov. Policija je morala z bajoneti ljudi raz gnati. Pred vasjo Dromore je čakalo okoli 400 Par-nollovcev svojih nasprotnikov s palicami in gorjačami. Tudi tukaj je policija imela veliko posla, da je napravila mir. Proti večeru so se zopet kamenali. Nekateri so bili prav hudo ranjeni.
Pri dopolnilni volitvi v North Higo je Parnell propadel s 780   glasovi,   ki jih je dobil nasprotni kandidat Collerv. Moč Parnellova vedno bolj gine, večina volilcev ga je uže popustila, in lahko rečemo, da je vsaj za zdaj ugasnila njegova zvezda na Irskem.
-----    112    ------