•t 33 .4ASJ@vHHttqPi.191L bhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošHjana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča? v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem Ie^ »Kažipot $o Goriškem in eralManskent1' m dvakrat v letu „Vozni red železnic, parniko? in poštnih zrn". Ha naroČila brez aoposiaoe naročnine se ne oziramo. >Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo s nahaja v Gosposki ulici št. 7 * Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati j loco Gorica. Oglasi in poslanice se racunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov .odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talefon it. 83. I ,»Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zaL Zjedinjena Italija. Letošnje leto je za Italijo leto slavlja. Petdeset let je preteklo, odkar je prejel Viktor Emanuel II. naslov kralja Italije. Ako bi še živel, bi videl, kako ponosno slavi njegova Italija, ta zemlja poezije in umetnosti, politike in gospodarstva, dolgo vrsto svečanosti v proslavo petdesetletnice obstoja svoje svobode, neodvisnosti, svojega napredka. Na Italiji se je obistinila prisloviea svobodnjaške l)orbe od leta 1849., katero je v italijanski narod vsadil kralj Carlo Alberto Savojski in Vineenzo (jioberti ter ki glasi: Italia fara da se. Razkosana je bila Italija, razcepljena, tujci so jo vladali in jo izčrpavali. Prišlo je teto 1848. Trda pest je tiščala italijanski narod, mora je tlačila grudi apeninskega poluotoka. Politični sanjači so nastopali, eni so se ogrevali za zvezo italijanskih pokrajin, drugi so stremili po monarhiji, tretji po republiki. Eno pa je združevalo vse, to je zjedinjenje Italije. Leta 1850. je postala Sardinija vodnica italijanskih patriotov in politikov. Conte Cavour je iskal pomoči za ujedinjenje Italije pri Angliji m Rusiji, Cavuur, ta modri italijanski diplo-. mat, se je obrnil tudi na cesarja Napoleona I!I. V Francoskem kopališču Ploiribi-eres sta se sešla meseci julija 1858. ter napravila načrt za politično preobrazenje Italije. Napoleon III. si je zagotovil od conte Cavoura Savojo in Nizzo ter zajam-čil Cavourju in Sardiniji Gorenjo. Italijo. Cenitev francoskega princa Jeroma Napoleona s hčerjo Viktorja Emanuela II. le služila v svečano potrjilo politično-bojne zveze Sardinije s francoskim cesarstvom. S tem je bila usoda avstrijskega gospodarstva v Loiribardiji in Benečiji odločena in zapečatena. Italijansko- avstrijska vojna je začela 29. aprila 1859. Sledile so bitke pri Magenti, pri Solferinu, sledilo je premirje v Villafranča; Avstrija je odstopila ^Sardiniji Lombardijo. Sardiniji so pripadle Parma, Modena. Romagna, Toscana, potem obe Siciliji, (laribaldi je storil svoje, prišla je vrsta na Umbrijo in Marke, ostala sta le še Rim in Benetke. s Dne 18. febrnvariija 1861. je zbordvai v Turinu prvi italijanski parlament, ki je potrdil Viktorja Emanuela II. za kralja Italije. Leta 1866. je zgubila Avstrija Benečijo. Dne 20. septembra 1870. je padel Rim v roke Italije, kamor se je preselila 30. junija 1871. kraljeva rodbina z vlado in parlamentom .-.. Italija slavi letos celo vrsto spominskih dnij. Včeraj 27. marca je poteklo 50 let, odkar je bi! slovesno Rim proklamiran za glavno mesto in središče Italije. J Senat je zboroval v nedeljo 26. t. m. ', Senator Finali je čital adreso na kralja, ki je bila včeraj slovesno prečitana pred kraljem na Campidogliu. Adresa omenja spomin na slovesni trenotek, da se obhaja 27. _ t. m. 50 letnica zjedinjene Italije in prokta-macija Rima za glavno mesto, onega Rima, eegar proroško ime je imelo moč držati živo ime in idealno obstoj raztresenega naroda; kakor to tako je bilo tudi določeno, da vstalemu narodu ho glavno mesto Rim, središče njegovega združenja. Prišli so,v Rim, ki jih je pričakoval, v Rim, kjer vse diha veličastnosti, kakor je rekel prednik sedanjega kralja, v Rim, katerega se ne bo nikdo drznil dotakniti, kakor je rekel kraljev oče. Adresa zatrjuje dalje, da Italija je in bo med narodi element reda in miru. Adresa omenja laskavo rodbino Savojsko ter se obrača do sedanjega kralja, kateremu so z navdušenjem zaklicali: Živel kralj! Rimski sindaco je izda! proglas, v katerem slovesno omenja, da se je Italija pod vodstvom Viktorja Emanuela II. konstituirala narodnostno po slovesnem sklepu svojega zastopa v Turinu dne 14. .marca 1861. in dne 27. je bil proklamiran slovesno pred celim svetom Rim, italijanski Rim, nedotakljivi Rim za glavno mesto in središče Italije. Danes pod vodstvom Viktorja Emanuela III. obhaja Rim spomin na oni dan, ki znači zopetno pridobitev nedražbljive pravice naroda, ki je vstal k novemu življenju ... Občinski red za pokneženo grofovino Soriško in Gradiško. (Dalje.) Pravico, odkloniti izvolitev imajo le: 1) duhovniki in javni učitelji; 2) dvorili, državni in deželni uradniki in služabniki ter oni javnih zakladov; j .3) vojaki, kateri niso v dejavni službi; I 4) osebe, ki so stare čez šestdeset let; I 5) oni, ki so opravljali službo župana I ali podžupana skozi celo preteklo dobo in I oni, ki so vže tri volilne dobe zaporedoma J starešini, za sledečo volilno dobo; 6) oni, kateri imajo telesne hibe, ki jih ovirajo izpolnovati službene dolžnosti, ali kateri trpe na trajnem in težkem motenji zdravja; 7) osebe, ki so po svojih rednih opravilih vsako leto, večkrat in za dalj časa iz občine odsotni. Kdor brez takega izjemnega razloga noče sprejeti izvolitve a'li nadaljevati vže sprejete službe, zapade globi, katero sme starešinstvo pdmeriti do zneska 200 kron s pridržkom utoka na okrajno politično oblast. Globa gre v občinsko blagajnieo ter se iztirja po določilih drugega odstavka § 10L §18. — Starešine in namestniki, kakor tudi členi županstva se izvolijo za tri leta. Ostanejo pa v svoji službi tudi po preteku te dobe, dokler se me ustanovi novo občinsko zastopstvo. Odstopivši členi st morejo zopet izvoliti, ako ni zakonitega zadržka. § 19. — Ako se izprazni mesto župana ali podžupana tekom triletja, mora starešinstvo izvesti najpozneje v 14 dneh novo volitev za še ostali čas. Ako se izprazni mesto starešine, pokliče župan v starešinstvo onega namestnika, ki je v volilni skupščini, v kateri je bil manjkajoči starešina izvoljen, dobil največ glasov. Pri enakem številu glasov odloča žreb. Ako bi pa manjkalo toliko starešin, da ne bi se število v kaki volilni skupščini' izbranih starešin tudi z dotičnimi namestniki moglo dopolniti, mora dotična volilna skupščina izvršiti za ostali čas volilne dobe dopolnilno volitev na podstavi zadnjega volilnega imenika. § 20. — Ako je kak starešina začasno ali trajno zadržan udeleževati se sej starešinstva, povabiti je za čas njegovega zadržka od slučaja do slučaja njegovega namestnika, držeč se pravil, določenih v drugem in tretjem odstavku § 19. § 21. — Ko nastopijo župan in podžupani svojo službo, obljubijo slovesno v roke načelnika okrajne oblasti ali njega odposlanca v prisotnosti starešinstva zvestobo in pokorščino cesarju, ravnanje po zakonih in vest; -i jzpolnovanje svojih dolžnosti. § 22. — Služba starešin in namestnikov je brezplačna, Starešinstvenim sklepom se določi, ali in kako nagrado bodo dobivali župan in podžupani na breme občine. Vsem občinskim zastopnikom pritiče iz občinske blagajn iče povračilo dejanskih stroškov, kateri so zvezani s poslovanjem. § 23. — Členi županstva kakor tudi starešinstva in njih namestniki izgube svojo službo, kedar se prigodi ali i$% okoliščina, ki bLifce izprva ovirala njih izvolitev. Ako pridejo v preiskavo vsled kakega v §§ 3. in 11. volilnega reda označenega kaznivega dejanja, ali ako seo.naih premoženju razglasi konkurz ali poraVf nava z upniki, ne morejo med 'dotičmvftfc; postopanjem vršiti svoje službe. ;J. ČETRTO POGLAVJE. O področju krajevnih občin. Prvi oddelek. O obsegu področja. ¦ '¦' ¦ § 24. — Področje občine je dvojno, namreč: a) lastno in b) izročen.®.. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Vi se torej spominjate, gospod notar ...« »Jaz? Ne spominjam se popolnoma nič, ali vedno moram imeti v spominu, da je notarjeva pisarna enaka spovednici, nič, kar se v njej godi, ne pride v javnost.« »Vi mi torej nočete storiti te usluge, gospod notar?« »Ali, moj ljubi Bergerou, ko pa nič ne vem ... Vidite, storili bi bolje, če bi prodali polje meni. Zdravi bodite, pa če bodete kedaj kaij rabili, pridite k meni, videli bodete, da je veliko bolje imeti opravka z notarjem Cha-natom, kakor pa z gospodoma Veranom in Monestrelom. Na svidenje, ljubi Bergerou!« XII. Županske volitve. v - 'e bil Bergerou iu» tak način odstavljen, stopil je takoj . oaltieru, da mu je poročal, kaj se je zgodilo. »Če bi mi povedali preje svoj namen, bi vam povedal da je pot zastonj«, odgovori Albert, »poznam te poštenjake. Kedaj pa -pride stvar pred mirovnega sodnika?« »Jutri, gospod Albert.« »Po razpravi pridite takoj k meni, videla bova, kaj se da narediti. Kaj pa je novega v Marcolinu?« »Nič posebnega, gospod Albert.« »Veste kaj prijatelj, vaš župan je za nič, on je bona-partist, gledati morate, da dobite druzega, sedaj so volitve tu,« »Da, vsi upamo, da "bo izvoljen drugi.« »Na svidenje torej jutri!« Albert je delal neumorno; ves svoj čas je žrtvoval agitaciji. Zdel bi se mu skoraj rop splošnega blagostanja, če bi se pečal sedaj z zasebnimi stvarmi, kakor tožbami in enakimi opravili. »Pred vsem mora izpolniti človek svojo državljansko dolžnost,« je rekel, kajti od tega zavisi blagu;?", države, republike.« Prihodnjega dne mu je poročal Bergerou, da se.Mo-nestrel ni odzval njegovemu povabilu, da ni prišel k mirovnemu sodniku. Albert mu je svetoval, naj vloži tožbo v Šaint Marcellinu. »Hočem vas tam zastopati, in ne pojde temu Mone-strelu po sreči. Odvetnik, ljubi .prijatelj, vas ne bo stal nič. ampak — pod enim pogojem.« »Prosim, kar govorite, gospod Albert.« »Nimate storiti druzega, kakor vplivati na prijatelje in znance, da izvolijo republikanskega župana, najnaprednejšega moža iz občinskega sveta.« »Računajte na me, gospod Albert.« Albert Galtier se je veselil obljube, vendar pa je računal le sam na sebe, bil je neumorno delaven. Obiskal je svoje prijatelje in jih naprosil »-reci njim pisati na one občinske može, v različnih vaseh, s katerimi so bili znani. Šel je navidezno s Pavlom in Crillouom na lov, v resnici le za to, da ne bi zbudil pozornosti, ko se je oglašal pri kmetih in v gostilnah. Obdeloval je tam kmete v svojem smislu in jih skušal pridobiti, da so se odločno izrazili, kako bodo volili. Toda kljub njegovemu napornemu trudu se mu ni po- srečilo, zbuditi strasti tako, kakor se mu je zdelo,.potrebno za dober izid. Kmetje te okolice so jako hladnokrvne narave in gospod pl. Slepič, ki je tudi s svoje shrani agitoval za klerikalno stvar, se ni jezil malo ma te »trde buče«, kakor jih je imenoval. Kmetje se niso hoteli ogreti ne za to ne za ono stran. . Štiri občine so imele že republikanske župane in njih zopetna izvolitev je bila gotova. In ibili so tudi res izvoljeni, toda tudi v drugih okrajih ni bil Albertov in njegovih prijateljev ,trud zaman. Vse občine okraja so volile republikansko, samo glavni kraj Roybona je obdržala svojega sedanjega župana, starega lisjaka Chanata. Prijatelji so se veselili zonage, dasi jih je »jezilo, da Je Rovbona podlegla. ' »Edina tolažba je«, pravi Galtier, »da imamo samo mi bonapartista, s tem bomo tudi še obračunali, »Najbolj mi veseli«, pravi Crillon, »da je bil ves Sle-pičev trud brez vspeha. Vendar, kljub odločni republikanski zmagi, se duhovščina ni dala op'lašiti, bolj 'kakor preje so obdelovali kmete, oznanjevali s prižnic konec republike,in povratek zakonitega kraJja. Republikanci niso smeli sesti k počitku, morali so čuti, kajti sovražnik je bil tem nevarnejši, ker je pričel fdelo-vati skrivno, takorekoč pod zemljo. Ali republikanci niso obupali, saj so imeli vendar svojo zvezdo vodnico, Gambetta, in Oamlbetta je čul. Ravnokar je imel v Bellevilhi .govor, ki je zbudil povsod navdušenje. Povsod, v najmanjšem kraju so ga brali,. se razgovarjali o njem in ;ga ponavljali. (Posebno eno mesto je na$lo v srcu republikancev odmev. Glasilo se je: .....(Dalje prih.) *-#2Š.* —t^tno področje, to je ono, y katerem sme občina, ravnajoča se po veljavnih državnih in deželnih zakonih sama ob sebi svobodno odrejati in razpolagal, obsega sploh vse, kar 'bližje zadeva koristi občme in more opravljati in izvrševati v svojih mejah s svojimi močmi. V tem smislu spada k tem opravilom posebno: 1) svobodno upravljenje premoženja in zadev nanašajočih se na občinsko zvezo; 2) skrb za varnost oseb in lastnine; 3) skrb za vzdrževanje občinskih cest, poti. trgov, mostov, kakor tudi skrb za varno in lahko občevanje po .cestah in vodah in poljska policija; 4) policija radi živeža ter nadzorstvo nad trženjem in zlasti nad tehtnicami in merami; 5) zdravstvena policija; 6) policija nad silužabnim osobjem in nad: delavci kakor tudi izvrševanje posel-skega reda; 7) nravstvena policija; 8) preskrbovanje ubožcev in skrb za občinske dobrodelne zavode; 9) stavbna policija in policija radi ognja, izvrševanje stavbenega reda in izdajanje policijskih stavbnih dovolil; 10) upliv, ki se vredi potom zakona, na srednje šole, katere vzdržuje občina, kakor tudi na ljudske šole, ter skrb za zgradbo, vzdrževanje in denarno zalaganje ljudskih šol z ozirotn na obstoječa šolska patronstva; 11) spravni poskusi med spornimi strankami po zaupnih možeh, izvoljenih izmed občine; 12) izvrševanje prostovoljne dražbe premičnin. — Iz višjih državnih ozirov se morejo zakonodajnim potom določena opravila krajevne policije poveriti v posameznih občinah posebnim vladnim organom. § 26. — Izročeno področje občin, namreč njih obveznost sodelovati v svrbo javne uprave, je določeno z občnimi zakoni in v njih mejah z deželnimi zakoni. (Dalje pride.) in prav izvolila so one gospo-| dinje, ki uporabljajo kot prl- datek za kavo v svojem gospodinjstvu »pravega :Francka: s kavnim mlinč-l fcoffi" iz zagrebške tovarne. — Ka-I kovost »pravega -.Francka:" seje mnoga desetletja kot najbolj ugaja- | joča, njegova izdatnost kot naj- krepkejša izkazala. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Volče. — Dne 5. t. m. smo pogrebli mladeniča Tomaža Gabrščeka iz Volč, št. 34. Da je bil pokojni vsem priljubljen, priča sijajen pogreb. Kruta smrt nam ga je — bi rekli — kar iztrgala iz naše srede v cvetoči mladosti; bil je komaj v dvajsetem, letu. Četudi mlad, je bil odločen pristaš nar. napr. stranke. Spoznal je bil, da se skriva pod klerikalno stranko samo hinavščfna in škodoželjnost. Omeniti nafti je pa še nekaj. O "priliki pogreba kakega -fanta ali dekleta imamo navado, da naberemo potrebno svoto za venec pokojniku. Tako smo storili tudi sedaj. Lepo smo pa naleteli v par klerikalnih hjšah. *Za tiste neumnosti ne dam nič; naj me hudič vzame, če dam kaj« itd.-, tako so govorili udje in udinje »Katoliškega izobraževalnega društva«. Lepo jih izobražuje voditelj tega društva kuplan God-nič, ali kakor mu vsi pravijo: »ta pametni Krošovc«, ki močno skrbi za zveličan je 'naših duš, posebno pa kar se tiče svete čistosti. Naročil i je namreč večje število »svinjskih bukvič« ljubljasiskega škofa, ka" tere je razpošiljal med dekleta. O priliki deljenja listov za velikonočno spoved je v cerkvi take govoril, da šo še ženske kar sramovale. Tak človek tiče v svinfak, ne* pa v cerkev. iPravrjo da vera peša. Kedo je kriv? Le nadaljujte po tej poti in vspeh vam je zagotovljen. Pa še kakšen......! Napredni fantje Kaj je z Ijadskim ttetjem v Gortcf? ^ Vemo, da so na magistratu že dokončali štetje tudi po — narodnosti, ali o vspehu varujejo strogo tajnost. Zakaj? — Že preti uradnim štetjem so napravili na magistratu poskusno štetje, ki je pokazalo nad 10,000 Slovencev. Zakaj zdaj molčijo o uspehu uradnega štetja? Ali ne morda zato, ker je izdana parola: da.število Slovencev ne sme doseči 20# vsesa prebivalstva? Enako je v Trstu in v Pulju. Zdi se, da magistrati v Gorici, Trstu in PuHju delajo sporazumno z vlado, da še več: vsled višjega ukaza moleč o razmerju po narodnosti. — In u - Ali morda vsled krivično-sti tega s a' n. \J še! Cujte: Edino,radi tega, da i love: ci preveč ne kričali, — da bi ne i. - ui\ in dosegli revizije v smislu zakon«. Vso to reč je treba držati v temi, v negotovosti! Slovenci naj potrpežljivo čakamo in čakamo, — a ko bo ves operat že odposlan, na Dunaj, W pa — prepozno. Zato naznanjamo slovenski javnosti: 1. da je na magistratu dobro znano pravo število Slovencev in pa tisto, katero so «našli» števni komisarji; 2. da pa molče o tem na — višji ukaz. Tako razume avstrijska vlada svojo nalogo in dolžnost, ki jo ima do države v tej obmejni deželi! Domače vesti. Darujte za slovenski otroški vrtec *oa Blanči! — G. dr. Ernest Dereani daruje 20 . Po eno krono so darovali gg. Ana Kuhar pismonoševa soproga, Kati Pire, služkinja, Leopolda Domicelj, zasebnica, Alojzija Oberdank, posestnica, Anton Vižin, krčmar in posestnik, Blaž Skarabot vpok., Lovrenc Pleško, tobakarnar, Maks KRem-žar, strojevodja, vsi v Mirodvorski ulici. Hvala lepa! Naj dobijo darovalci dosti posnemovalcev! ' .> ¦ Imenovanja in premeščenja v sodni službi. — Izvršenih je več imenovanjem ipremeščenj. Med njimi ta4e: okrajni sodnik Henrik Lasič v Gorici je imenovan za deželnosodnega svetnika ter premeščen v Ajdovščino kot voditelj tamkajšnje okr. sodnije. Sodnik Albert Komavec v Pulju je imenovan za okrajnega sodnika ter premeščen v Trst k višji deželni sodniji. Av-skultant Hilarij Hrobat je imenovan :za sodnika v Kopru. Sodnik At. Borri je premeščen iz Lošinja v Gradišče ob Soči, za okrajne sodnike so imenovani R. Forna-zari v Červinjanu m dr. 1. Silvestri v Tržiču za Roviuj, sodnik Iv. Ventrella v Gradišču za deželno sodnijo v Trstu; avskul- ¦ i Gostovanje članov slovenskega* deželnega gledališča iz Elunljane Prične ,y soboto 1. aprila. Ze par let prihajajpjps* venski igralci iz Ljubljane, ko nelfŽlfei zimska sezona/k nam ter priredijo v Trgovskem Dorriit vrata predstav. Ob jed-nem gredo tudi na deželo: V Gorici ni rednih gledaliških predstavi Slovenskih nimajo ttio, pa tudi Lahi in Nemci v Gorici n,jijftijo le poredkoma pride kaka laskati nič; nemška družba, ki da par predstavna gre; kaj boljšega -pride redkoketiaj v Gorico. Tako je po zimi; na spomlad pa se izpolni nam želja po dramatičnih predstavah, kajti s spomladjo pridejo leto M letom slovenski igralci iz Ljubljane/ igralci v pravem pomenu besede, in priliko imamo videti celo wsto dramatičnih predstav. Tako smo Slovenci v Gorici nasproti Lahom in Nemcem na boljšem, ker nam je darto vsaj za 14 dni reči: v Gorici imamo slovensko gledališče.... Zahteve, katere stavi naše občinstvo do slovenskih igralcev iz Ljubljane so na- vadno velike^Naše občinstvo je pač tako, da želi vitieti res kaj' dobrega, kaj takega, kar je res vredno iti poslušat in gledat. Včasih so te zahteve Sudi skoro malce previsoke. Upoštevati moramo, da. ves personal vendar ne more v Gorico ter vendar ne smemo zahtevati prav istega, kar se zahteva v Ljubljani. Troški so veliki, dohodki pa ne vedno »primerni troš-kom. Igralci pridejo v Gorico v soboto. Pride jih 17, doslej največje število. Nadejamo se, da so izbrali srečno repertoire, da bo ugajal ter da zadovolji naše občinstvo. Apelujemo na meščane in okoličane, da bodo pridno posečali slovenske predstave v Trgovskem Domu. Koliko izdajo ljudje denarja za razne nič vredne prireditve — v Trgovskem Domu pa bomo imeli skozi i'4 dni gledališče, katero bo nudilo lepe dramatične ipredstave, dobro igrane, vredne, da poseti gledališče vsak večer predstave naše občinstvo v kar največjem številu?' ' Nov brigadir v Gorici. — Poveljnikom 56. infanterijske brigade v Gorici je imenovan polkovnik Karol Scotti v Gradcu. Dosedanji brigadir Fr. Klar je že odložil svojo službo. Slovensko gledališče v Gorici. -~ Otvoritvena predstava bo v soboto 1. aprila. Igrali bodo noviteto, dramo v treh dejanjih »Ljubimkanje«. iNastopijo: Nučič, Danilo, Wintrova, Danilova, Bukšekova, Šetrilova, Skrbinšek, Šimaček. — Blagajna se odpre ob 8. uri. Začetek ob 8'/2 zvečer. Druga predstava bo v nedeljo 2 aprila. Igrali bodo noviteto, burko »Flotette & Patapon«. To je francoska burka v treh dejanjih. Pri nedeljski predstavi bo sodelovala vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 47. Pevske vložke pojejo: g.dčna Tha-lerjeva ter gg. Povhe in Križaj. Tretja predstava bo v torek 4» aprila »Tujec«. Cene: Pritličje: Fotelji 3 K, sedeži I.—III. vrste 2 K 50 v, IV.—Vili. vrste 1 K 80 v. Balkon: 1. vrsta 2 K 50 v, II. vrsta 1 K 80 v, stojišča 80 v, Dijaki in vojaki do narednika 40 v. Predprodaja vstopnic v Gabrščekovi trgovini v Trgovskem Domu. Rusjanove razglednice. — Kolesarsko društvo »Gorica« je založilo razglednice pokojnega slovenskega aviatika Edvarda Rusjana. Razprodajaleem znaten 'popust. Naroča se pri društvenem tajniku Joško Kuštrinu, Gorica, Gosp. ulica 25/1. Na prodaj so te razglednice doslej v trgovini A. Gabršček v Gosposki ulici in Trgovskem Domu. Glasbena Matica iz Ljubljane je priredila v soboto koncert v Opatiji. Nastopilo je 190 pevcev in pevk pod vodstvom Hubadovim. Koncert, ki je bil jako dobro obiskan, tudi drugorodni kopališki gostje so prišli, je vspel sijajno. Slovanska pesem je slavila svoje slavlje ob Adriji. — V nedeljo je bil koncert na Sušaku. V romarski cerkvi je daroval dopoldne dr. Rački mašo v staroslovenskem jeziku; pri maši je pel oddelek moškega zbora Glasb. Matice. Občinskega zdravnika išče občina Komen. Išče ga že dolgo časa pa ga ne najde. In najbrže ga tudi še ne najde tako kmalu, ker vsak zdravnik si premisli iti v Komen te, priti v roke ljudi, ki so tako grdo ravnali s prejšnjim zdravnikom, da se je končno lepo zahvalil za tako službo, združeno z vednim šikamiranjem, ter šel v Istro na boljše mesto. Tako so mu nižali plačilo, da bi bi občinski redar kmalu bo-tfe plačan od zdravnika, ki je izvršil svoje študije na vseučilišču, ter tako so delali ž njim, kakor da bi bil kak občinski estni -pometač. Klerikalci so občini komenski veliko škodo napravili, ker so pregnali dobrega zdravnika. Vsa čast in hvala tistim zaslepljencem, ki so pomagali klerikalcem v 'komenski občini na vrhunec! Sedaj vidijo, kake dobrote vsipajo klerikalci na občino. Opozarjamo zdravnike, ki bi kompe-tirali za mesto občinskega zdravnika v Komnu, naj se tostvarno oglasijo .pri »Prosti organizaciji goriških zdravnikov« v Krminu ali pa naj se obrnejo na naslov g. dr. E. Dereanija v Gorici. Dramatične predstave v Tolminu, — Člani slov. deželnega gledališča pod vodstvom režiserja g. Hinka Nučiča priredijo v ponedeljek dne 3. aprila t. 1, v Tolminu ^predstavo burke »Sladkosti rodbinskega življenja«. To Je francoska burka; spisal M. Hennequiin. Predstava bo v dvorani »Rokodelskega bralnega društvu«. iNastopijo: "Nučič, Povhe, Thalerjeva, Bukšekova, Danilo, Wintrova, Molek, Križaj. Začetek ob 8. uri zvečer. Konec po 10. Cene sedežev: I. vrste 2 K 50 v, II. vrste 1 K 60, III. vrste 1 K. Stojišča 70 v. Dijaki in vojaki po 40 v. Predprodaja vstopnic v »Rokodelskem bralnem društvu«. Potem bosta v Tolminu še dve predstavi in sicer dne 10. v ponedeljek in dnč II. aprila, v torek. Uprizori se I. večer »Tujec« in II. večer »Florette & Patapon«. Tolmincem in drugim se tako nudi Atgodna prilika, videti par lepih dramatičnih predstav. Nadejati se je, da bo obisk [povsem pavoljen. '• Redni občni zbor:»Narodne Prosvete« 'v Gorici se bo vršil dne 13. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »zlati jelen«. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev odbora in preglednikov. 5. Premem-ba pravil. 6. Slučajnosti. Gg. člani so na-prošeni, da se udeleže v Obilnem številu ' tega občnega zbora. — Ako bi ne bil prvi občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor ne glede na število navzočih. ¦ Slovensko gledališče v Ajdovščini. — Člani slov. deželnega gledališča ljubljanskega priredijo v Ajdovščini v petek dnč 7. aprila predstavo burke »Sladkosti rodbinskega življenja«. Predstava se bo vršila v dvorani, g. Fr. Bratine. Predprodaja vstopnic v prodajalni g. Strleta. Sedeži I. vrste 2 K, H. vrste 1 K 50 v, III. vrste l K, stojišča po 50 v. Druga predstava bo dnč 19. aprila. Uprizori se najzanimivejša legenda »Tujec« ! — Nadejati se je, da bodo tudi v Ajdovščini predstave dobro obiskane. »Največja oslarija«, -— Norčevanje s slovenskim vseučiliškim vprašanjem od strani klerikalcev se nadaljuje. — V nedeljo je imel v Ljubljani dr. Šusteršič shod,., na katerem je rekel, da vseučiliškiiond*-je bil največja oslarija. Čudno pač. da je svoj čas v kranjskem deželnem zboru tudi on glasoval za »največjo oslarijo«! Velodrom v Goricf je kupil na dražbi goriški magistrat. Bfcije postavi tam nove vojašnice.. Dramatičen večer je priredila »G. S. M.« v soboto v Trgovskem Domu. Prišlo je precej občinstva. Na vsporedu je bila godba, igre, petje ter nastop neke gospodične v »jupe culotte«, ki je tudi pela primeren kuiplet o hlačnem krilu. »G. S. M.« si je izbrala dramatičen odsek, ki ima nalogo, vežbati se ter dajati prireditve. Prva taka prireditev je bil dramatičen večer v * soboto. Pokazala se je dobra volja mladine pečati se tudi s čim drugim ne le s plesom. V podrobno oceno tproizvajanih točk se ne spuščamo, reči pa moremo, du je večer vspel dobro. Bilo je dosti smeha. Najbolj radovedno je bilo občinstvo seveda na nastop g.čne v hlačnem krilu. Ko-rajžno je nastopila, se kretala ter -pela. Žela je obilo pohvale. Prireditev večera sta omogočila v glavnem gg. Klavora in Škrabar. Podružnica avstrijskega mornarične-ga društva (Flottenverein) se je ustanovila včeraj v Gorici. Predsednik je dvorni svetnik grof Attems, podpredsednika baron Bianchi in stotnik I>ubrowsky, tajnik komisar Zupančič, blagajnik stotnik Wili-gut. V odboru so tudi preds. okrož. sodtn. Cazafura, dr. Treo in posl. Berbuč. Štrajk zidarjev. — Včeraj zjutraj so začeli štrajkati zidarji pri tvrdki Mozeti-čevi, pa njegova vest črna. Obiskal je stanovanje delavca Šteiaha Širftka v ulroi Formica v Gorici. Širok je feil lepo pri maši in je molil poboiinp^.tisti^časvpa je zbirai Andrejček Žlatoperček v njegovem stanovanju razne reči, ki so se tam nahajale. Najbolj mu je dopadlo ipar hlač, jedna srajca, pol kila masla, steklenica žganja in pa 4 svitle kronice. Vse to je lepo spravil pa šel. širok se je nemalo čudil, da ga je doletei doma tpo maši tak »žegen«, ter naznanil Andrejčka Zlatoperčka policiji. Ce ga dobijo, ga zapro in obsodijo pa tudi ime najm.mu.y.spremene:/Ne .več,.Llatoper, ampak Srakoper naj se odslej imenuje! Pod tovarniško ceno se bode prodajalo radi preselitve trgovine v ulici Giosue Carducci št. 2 (Gosposka ulica) vsakovrstna kuhinjska posoda, hišna oprava, razna orodja in kovanja za vsako obrt in tudi dobro ohranjene že rabljene stelaže, tehtnice in polno drugih za gospodarstvo potrebnih reči. Samo malo časa pod tovarniško ceno. Stara resnica, vsakemu že dobro znana, da je samo tista kava dobra, ki smo ji pridelali »Kolinske kavine primesi«, Ta kavina primes, ki jo izdeluje naše domače podjetje, Kolinske tovarne v Ljubljani, je nedosežna glede izdatnosti in daje kavi izborcn okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej tri lastnosti, ki jih mora imeti vsaka dobra kava. 2e to bi bilo za Kolinsko ka-vino -primes dovolj dobro priporočilo, če pa še povdarimo, da je Kolinska tovarna *, ;no domaČe podjetje te vrste na celem jugu. mislimo, da je v tem povedano tudi, da je dolžnost vsakega resničnega Slovenca, da kupuje samo »Kolinsko kavino primes«. Listnica. — V I).: Prihodnjič. tega, tudi novi parlament n^Jbo mogel* delati...... Razpust poslanske zbornice utegne slediti v najkrajšem času. Volitve utegnejo biti razpisane na jesen. Velevažen korak »Sokola« v Črničah. — Sokol v Črničah je sklenil postaviti si lastni telovadni dom. Ker je med »Sokoli« dosti zidarjev, so obljubili ti, da bodo zidali pri stavbi povečini brezplačno, ravno tako bodo delali drugi bodisi z delom, oni ki imajo vozno živino, >pa z vožnjo. Dobili so se tudi tako požrtvovalni ljudje, da so nam dali obsežen stavbni iprostor brezplačno. Za sedaj jim bodi izrečena tu v imenu vseh članov Sokolov srčna zahvala. Drugi člani pa so obljubili primerne denarne podpore, taiko, da je stvar v najlepšem tiru. Kar se tiče.stavbe, se misli zidati za sedaj lično a popolnoma jedro-stavno poslopje, v. katerem bi bila telovadna dvorana dolga 15 do 17 m, široka 9 do 10 m ter 5 do 6 m visoka katerej pa bi se prizidalo pozneje od zadej primerno sobico. Požrtvovalnost od strani članov »Sokolov« je občudovanja vredna, a vkljuh vsemu temu nam bode primanjkovalo nad 2000 kron, katerih bi sami ne zmogli. Radi tega se obračamo do naših zavednih rodoljubov, katerim ie na srcu, da se »Sokolstvo« ojači, ter razpne svoje peruti ob vsem vznožju sivega Čavna, da bi nam priskočili na pomoč z malimi prispevki, da se čim prej dvigne naš telovadni dom. Vsak dar se objavi v listu »Soča« in »Primorec«. Prispevke je poslati na naslov Sokol Cmičc. Z bratskimi »Na zdar« za stavbeni odbor: t. č. starosta Fr. Volčič, t. č. tajnik Virgilj Toplikar. Poslanska zbornica odoodena. Razpust poslanske zbornice? Volitve r jeseni! Včeraj je bila poslanska zbornica od--: godena. V soboto je bilo dolgo minister-.'i sko posvetovanje, v katerem se je sklepa-i lo, kaj storiti, ako budgetni provizorij ne { bo rešen do 31. t. m. V nedeljo je bil rni-nisterski predsednik pri cesarju v avdi-jenci, ki je trajala poldrugo uro. Budgetni odsek se je seše! včeraj dopoldne ob 10. uri. Prvi je govoril češki ugrarec Spaček celi 2 uri, potem Levvicki, na to dr, Adler. Oglašenih je bilo za popoldan še polno govornikov. Ob 4,15 pa je predsednik Chiari prekinil razpravo, rekoč, da mu je došlo pismo predsednika, da |e poslanska zbornica od-godena. Včeraj opoludne se je vršila konferenca k večini spadajočih članov proračunskega odseka. Ministerski predsednik je v tej seji rekel, da ni upanja na zboljšanje položaja; češki poslanci da bi odnehali le v slučaju, ako se že sedaj izvrši rekonstrukcija kabine.a ali pa vsaj v kratkem času. Sicer zavlečejo razprave o proračunskem provizoriju tako, da ne bo rešen do i. aprila; potem bi se morda ne ovirala več rešitev provizorija. Ali Bienerth noče nič slišati o kaki rekonstrukciji in tudi ne o ex-lex stanju. Njemu gre za princip! Milosti noče po političnem porazu vlade in večine. Opozicija je hotela dokazati, da na strani vlade in večine ni sposobnosti za pravo ustavno vodstvo državnih poslov. Parlament kar ne more redno delovati. Nima nobene zanesljive večine. Iz večine so se -branili dovoliti veliko 70 milijonsko posojilo, sploh Bienerth ni vedel noben dan, pri Čem je pravzaprav; vedna ie bila le negotovost, ki je privedla Bie-nertlria zopet v škripce. Bienerth pa je tudi politični mož, da mu ni kmalu para. 'Kar izsiliti je hotel iz opozicij*, dovolitev proračunskega provizorija. Znamenje, da večina ni za nič. treba Je pač pred vsem Prernembe v vladi in sistemu. Če ne bo Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Kntetska posojilnica v Cerknem vabi na redni občni zbor, ki se bo v šil v nedeljo, dne 2. aprila 19' \ ob 2. uri popoldne v posojilničnem ura< u. Dnevni red po pravilih. Prometne: naprave na Molo Sanita v carinski luki v Trstu se izroče dne 1. aprila 1911 javnemu prometu. Tako javlja c. k. državnoželeznisko ravnateljstvo. Poktišnja istrskih in goriških vin v Trstu. — V nedeljo dne 26. marca se je vršila v rnali dvorani trgovske in obrtne zbornice v Trstu pokušnja raznih vrst vin iz Istre in z Goriškega. Začetkoma marca so preskušali razni izvedenci okoli 100 uzorcev vin obeli dežel, ki so jih poslali razni vinogradniki. Petindvajset pokuša-nih in za najboljše spoznanih vin se je dalo v pokušnjo osebam iz interesiranili krogov, ki ;ili povabljeni obenem z deželnimi in državnimi dblastnijami k sestanku. Delovanje trgovskega muzeja stremi za tem. da bi se spoznala v >dreadnought« avstroogrski bo skakor poroča »W. Alig. Zeitung« vsled cesarjeve odredbe spuščen v morje dne 24. junija. Mater in štiri otroke so umorili v Perlepcju pri Sojunu razbojniki, katere 'zaman'iščejo. Ko ni bilo gospodarja, širorn znanega trgovca Yvana doma, so udrli -roparji v .hišo njegovo ter izvršili grozne zločine. Klub slovenskih tehnikov v Pragi si je izvolil za letni tečaj naslednji odbor: Predsednik: J. Jelenec, podpredsednik: A. Ozvatd, tajnik: V. Zorman, blagajnik: O. Zupančič, knjižničar: -l). Leskovšek, preglednika: J. Mačkovšek in I. Leben, Ženstvo na univerzi. — Na pruskih univerzah je Študiralo v letnem semestru '.910 v celem 2035 žen (v letnem semestru 1909 ^ 14(>4). Na teologični fakulteti jih je bilo vpisanih 25 (med temi 5 rednih, ostale le kot hospitantke), na pravniški fakulteti 12 (9 rednih), na medicinski 24J (rednih 2\,2) in na filozofični 1757 (rednih 1118). Pravniška in teologična fakulteta dosedaj pri nas ženam nista pristopni. Hrvatsko društvo »Prosvjeta« na Dunaju je priredilo v soboto 25. t. m. v dvorani hotela »Union«, IX. okr. Nussdorfer-strassc št. 2.3. koncert s plesnim venčkom. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Deževno drevo. ¦— V gozdovih pri Loreto (Peru) se nahaja drevo, ki zraste visoko do 18 m. Kadar je povsem razvito, vsesava v se mokroto iz atmosfere, tako da iz njegovega debla in" z vej pada neprestano voda/Dežuje iz njega, da so tla krog njega pravo močvirje. To je poleti. Vlada namerava nasaditi taka drevesa po krajih, kjer je malo dežja. Če je pa resnična seveda ta amerikanska vest! Prebivalstvo Ogrske. — Po uradno določenem vspehu zadnjega ljudskega štetja sta imeli dne 31. decembra 1910 Ogrska in Hrvatska-20,850.000 duš in sicer Odrska 18,321.000 Hrvatska in Slavonija pa imate 2,619.000 duš. Trenje mdd romunskimi * kmeti. — aTribjka,« poroča iz 'Bukarešta, da je- ro-; niunska, vlada, v skrbeh, ker so, se pojavi'Ii znaki, da utegne priti zojiet do velikega kmečkega punta, Med; kmeti prevladuje baje.antidinastičina tendenca! ? — Vlada je. |;že ukrenila potrebne odredbe. Prvi dreadnought glasom poročila »N. :W. Tagblatta« ne bo nosil cesarjevega I imena, kakor prvotno poročano, ampak ime admirala Tegetthofa. Zagonetni umor: v Karlovcu. — Iz reke Korane so pri Kariovcu nedavno >po-[;tegnil!.iz vode tri trupla, o katerih sodijo, da so oropani izseljenci, ki so se vračali domov. Dne 21. t. m,.pa so potegnili iz Korane četrto truplo, istotako moško, o katerem tudi sodijo, da je kak domov vračajoč se Amerikanec. Policija je .mnenja* da so morilci dobro organizirana roparska tolpa, ki se klati v karlovski okolici, in ki se b-vi zlasti, z napadi na Aimerikance, ki. se vračajo domov. Zagrebško državno,^ ;pravdništvo je razpisalo lvK)0 K nagrade" za izsleditev morilcev. Doslej so aretirali pet ciganov, ki so imeli svoj, tabor v bližini, kjer so našli trupla. Lakota na Kitajskem. — Iz Šangaja poročajo, da wl 40.000 kristijanov jih 35 tisoč nima kaj jesti. Hranijo se s korenjem in na pol gnjilimi živalimi. Lakoto trpi sedaj na Kitajskem nad tri milijone ljudi. Slov akad. društvo »Adrija« v Pragi. — iNa zadnjem občnem zboru je bil izvoljen tale odbor za XI. (letni) tečaj 1911. Predsednik: med. Jurečko Ivan, potf-preds.: jur. Fran Ropotec, tanik: jur. Milan Lemež, blagajnik: teh. Anton Ozvald, knjižničar: teli. Drago i-eskovšek, časnikar: jur. Jože Bohinc, gospodar: teh. Anton Terčič, namestnik I. med. Boris Šlajmer, namestnik II. teh. Fran Novak, 'preglednik I. med. Bruno Weixl, preglednik II. teli. Fran Zelenko. Kako Je na Kitajskem vse no ceni. — Devet velikih jajec na-zapadlem Kitajskem se dobi za jeden vinar, kokoš za 25 vinarjev; funt teletine brez kosti stane do I v. Goloba se dobi za jeden vinar; neka žena, ki živi tam že več let, je izjavila^ da jej zadostuje za cejodružinoipa mesec| ¦ 13 K. Kdor hoče torej po ceni Živeti, nal J gre na Kitajsko! (Dalje na četrti strani.) Ie poslanske zbornice. — Zbornica je v četrtek nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Malik je v svojem dejasitstei|iJt popravku pribil, da ie avstrijski LIoy4 prodal erarju za vdč nego, šest milijonov kron takozvana arze-nalska zemljišča v Trstu. Poizvedbe pa so dokazale, da ono zemljišče večinoma ni niti lastnina Llovda, marveč erarja. Ra-zun tega je Lloyd del erarju prodanega zemljišča že prodal tehniškemu zavodu. Po tej transakciji je erar protizakonito priznal Lloydu 3.4 milijone kron kakor kupno ceno. Ta škoda, ki jo trpi država, se povečuje še bolj s tem, da je Llovd prodana zemljišča, v koliko so ista uknji-žena njemu.v prilog, svoječasno kupil od erarja za 87 v m8, dočim je erar plačal sedaj 72 K za m2. V najugodnejšem slučaju 'bi se moglo z oizirom na podraženje zemljišč plačati .K 36 za mh Škoda, ki jo je trpel erar, znaša potemtakem 5.2 mil. kron, Vspričo tega dejstva, ki izvira iz I uradnega vira, se mora zahtevati, da se Kuhajte! Pražite! Pečite! katera skrbi za . zdravo kožo in hoče izi.ebiti se peg ter ohraniti nežno in mehko kožo .ter belo polt, se umiva le z liljinim mlečnim J- milom (znamka koajiCek) tvrdke. Bergma&n & drag Teschen na Elbi. Komad po 60 vin..se dobi v vseh lekarnah, mixg4ilnicah in prodajalnah parfumov. jedilno mastjo Inmstuo za popolno narauno Čistost in naifineISo fcafeouoat dale samo bgaeda .ličllnl mast! „CERE5" da se preono9» pred ueemt kanfeurentnfml znamkami. 1 Kaj predstavlja Benjamin v izložbi- tvrdke J. Medvey d obtefeah za u kro|n kakor d barvah blaga Obleke Seniamfii so o skl Izberi In raznih cen, Vsak, ki si namerava nabaviti za pomlad obleko, naj si prej ogleda obleko B^pjanjin^ trgovmi' <¦¦¦?¦'¦ J, GORICA. Jadranska banka. % Občni »bor (delničarjev Jadranske banke v Trstu se je vršil dne 18. t. m. Zborovanje je otvoril v odsotnosti predsednika g. Ivana Mankoča, podpredsednik gosp. Ur. Gustav Gregor in. Gospod podpredsednik je pozdravil navzoče ter poročal o poslova/nju banke v minolem letu. Iz tega poročila razvidimo da je Jadranska banka v minolem letu povišala delniško glavnico od kron 3,000.000 na 'K 4,000,000 in v tem letu oti 4,000.000 na K 6,000.000, kateri znesek je že danes popolnoma vplačan. Obe dve emisiji sta imeli izredno lep vspeh, kar najbolje priča o zaupanju me-rodajnih krogov v ta zavod. Filvjalka v Opatiji dobro vspeva in tudi glede filijalke v Ljubljani, ki je bila to leto ustanovljena s tem, da je zavod prevzel poslovanje »Trgovsko obrtne banke« v Ljubljani, je pričakovati, da bo dobro izpolnjevala svojo nalogo. Avstrijsko parobrodno društvo »Dal-matia«, pri katerem je »Jadranska banka« že od začetka sodelovala, je stopilo lansko leto v novo ero. Posrečilo se je, dobiti od vlade nove ugodnosti, spremeniti popolnoma statut društva in sanirati društvo tako, da je pričakovati že to leto lepega vspeha in kmalu tud* iobrega obrestova-nja delniške glavnice. Tudi šped. in kom. družba »Balkan« lepo napred-uje in se spremeni to leto v delniško družbo s kapitalom K 500.000. Omeniti moramo tudi, da je bila »Jadranska banka« oficiielno vsprejeta v konzorcij za oddajo 4 odstot. avstrijske kronske rente pri vseh emisijah leta 1910 in tudi to leto pri emisiji K 118,695.000. Skupni promet v minolem letu znaša K 756,459.897'64, čisti dobiček pa kron 349.54192 (nasproti lanskemu za kron 91.726'20 več) kar odgovarja 87/A obrestovanju delniške glavnice. Rezervni fondi so narastli z dotacijo iz čistega dobička za leto 1910. na K 338.000'— hi se povišajo z ažijom V. emisije delnic za približno nadatjnih K 100.000'—. Čista bilanca 31. decembra 1910 izkazuje sledeče številke: Aktiva: gotovina v blagajni K 233.430'83, menice kron 2,895.869'10, vrednosti papirji K 641.630'20 konzorcijalni posli K 95.999*65, dolžniki K 11,354.959'50 bančno poslopje K 257.449'67 inventar kron 48.925'58 skupno kron 15,428.264'53. Passiva: delniška glavnica kron 4,000.000 rezervni fondi da se tT)1it) na i tečajev1 in za ječmen. Isti se nahaja v Hrhen- berku za gradom. Natančneje se izve pri lastniku v Gorici, Via Aquilea št. 8. Težko je dandanes živeti, se kolera širi strašno! Če nočeš za kolero umreti, pohodi bacile z JJ OHO!" Trgovino »pri železuem možu" in asa-lofjo .starin se je preselilo v magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga uoveoa orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd. Cene konkurenčne. !l)an 6|jra, »zdelouatelj orožja in zaprisežen! izvedenec. Stojte! Kdo ne pozna tvrdke stojte! Kerševani & Čuk na SfDlne;m trgu {Piazza Dnomo} o GORICI iteu. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in tečno; Original Victoria Šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku- r=i_- pom Šivalnega stroja -¦ »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno: Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: glamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenie grozdja, pluge, brane itd, iti Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVAK1 & ČUK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drago belgijsko orožje, Streljlf 0. — Velika izber gramofonov. Daie na obroke. CENIKI se razpošiljajb zastonj. =? Kam pa? V Gorico grem k Petru Cotiču u Rašteljšt. 32. Slišal sem, da ima v zalogi veliko izbero raznih čevljev in sicer po zelo ugodnih cenah. — Kam si pa ti namenjen? Tudi k Cotiču v mesto. Naročit si grem par čevljev. Kakor znano izdeluje on čevlje tudi po meri. Ko stržem čevlje, jih pa dam popraviti. Torej greva skupaj! Iv. Znidarčic & dr. stavb, tvrdka u Gorici, Via mattioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfai -stropi za vsa siav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceueji kakor vsi dragi masivni stropi Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor ?si drugi sistemi. Inteligentna pspica, vešča slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, polcR tega tudi nekoliko češemo in hrvaščine - izurjena šivilja se priporoča cenjenim damam ali pa tudi m-trgovcem. Ore na dom ali pa v kako prodajalno ali trafiko. — Natančen. naslov pove naše uprnvništvo. Izvleček Salsapariglia in kričistilni prevretek se izdeluje, v novi lekarni „pri LJUDSKEM VRTU" & Trofflba, Gorica Corso 6. Verdi 13. Jako priporočilno sredstvo za pomladansko zdravljenje krvi, proti zaprtosti, za one ki imajo pomanjkanje teka i a hemoroide. Zavojček za 6 zavretkov K 1, 1 steklenica ekstrakta K 2. Odda se v najem u sredini me ta lepa soba in kuhinja. Za naslov so izve v našem upravništvu. udlikovana pehanja in sladicama Karol Draščik v Corlcl na Koma v (laitni hiil) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najft-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In likoH© -»a drobno ali v originalnih butelkah priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo« brojna naročila ter obljublja solidno pOHtrežbo •r* po Jako zmernih cenah. -^i