Anton Luskovii' UDK 33'1 732:63(497.4ormoz+497.45'eclisde ob Dravi+497.-1Sv. Toma7r,, I9.r5/r962,, Tipi zadrug Kot v drugih deZelah habsburSke monarhije sta se tudi na Slovenskem oblikovala najprej clva tipa zaclrug, razlike med njima pa so najrazvidne;ie v cielovanju kreditnih zadrug. Prvi se po svojem utemeljitelju oznad,uje kot Schulze-Delirschev tip, drugi ie Rui fleisenov tip zal rtrg.+ Zadrugam Sculze-Delitschevega tipa je na Slovenskem, zlasti 5e na Stajerskem, r-rtiral pot Mihael Voinjak.5 >Rajfejznovkc< so bile zadruge, ki jih je propagiral Janez Evangelist Krek in so na slovenskem podeZelju doZivele velik razmah. Vsc zadruge so si zastavile za cilj hitrejSi razvoj gospodarstva, z zd.ruienimi modmi spodbuj anje vardnosti prebi val stva in sol idarnosti. Volnjakov tip zadrug naj bi ustrezal predvsem premoZnim slojem prebivalstva. Te zadruge so predpisovale viSje deJeZe, omogodale posameznikom vpisovanje ved deleZev in s tenr niihov vedji vpliv, poslovale so tudi z menicami, Kirile posiovanje z nedlani, nagrajer,ale dlane vodstvenih organov, jamstvo dlanov je bilo po navadi omejeno. V slovenskem politidnem prostoru so se uvridale v libelalnitabor. Krekove zadruge so povezale male kmedke posestnike, obrtnike, ki praviloma vpladajo en cleleZ. Menidnega poslovanja njihova pravila ne dopuidajo, posojila izpladujejo na podlagi dotZnih pisem, ki jih mora poleg posestnika podpisati tudi Zena, de je vknj iZelta kot solastnica. Neomcjeno jamstvo zadruZnikov naj bi povedalo skrb za odgovorno poslovanje njihove zadruge. OrnejLrjejo se po navadi na eno obdino ali Zupnrjo, zato so rnajhne. Veliko Stevilo reh zadrug je okrepilo katoli5ki tabor, mnoZidnost sicer rnajhnih deleZev in hranilnih vlog pa je vseeno omogodala rast kapitala. UTRINKI IZ KMETIJSKEGA ZADRUZruISTVA V ORMOZU PO II. SVETOVNI VOJNI Clrutek govori o sploinertt zod.rttiniinLt nct obnrcijtt teclcLniego ctrmo.{kega okraja. Opi.s se osredoloitt n.cL tri najveije qtloine kruetijske zodrltge, ki, so cl.elovale v obclobju od 1915 do 1962, ko je bila iz,:eclena pripojitev vseh. treh zadrug h KK JeruzcLLem Orntoi,. Kljudne besede Sploino zodruiniitvo, bneti.i skcL zodrugo, I 945*1962, Kntetijsko z.adrLtga Orntol, Orntoika klovnica, Kmetijsko za(lntgo Srecliiie ob Dravi, Srecliika ol.j cuttct, Kntetij ska zodrLtgo Tonud, Uvod Proudevanje zadrvLnega registra kaZe na dejstvo, daje zgodnje zadruZniStvo na Slovenskern pomagalo pri krepitvi obrambe Stajerskih Slovencev precl germanizacijo, saj so slovenske zadruge zr. vpis uporabljale slovenski jczik, nem5ke ali Stajer-cijanske pa nemdkega. Politidna razdelitev Slovencev nrl klerikalni in liberalni tabor je vidna rr"rdi v dveh tipih zadrug, ki so nastale na Slovenskem. Zadruge Zadruge so se v dasu svojega nastajanja ravnale po dveh zakonih, Po avstrijskem iz leta 187-lr in jugoslovanskem iz leta 1937.r Ce so se zadruge Lrkvarjale s trgovsko de.javnostjo, so zanje veljala tudi dolodila trgovskega zakonika. Avstrijski >Zakon o pridobitnih in gospodarskih dru5tvih ali tovariSrvih<, ki je zadruge izvzel iz splo5nega avstrijskega zakona o clruStvilr.r je dopustil rnoZnosti zadruLnega orgurrizilanjl za hranilnice, posojilnice. surovinske ali >magacinske (, produktivne, potroine in stanovske zadruge. Dolodal je pogoje za ustanovitev, ki so predvsem sprejen-r raziya ali >firme<, pravil ali druZbene pogodbe in vpis v zadruZni register. . Anton Luskovid, Jastrcbci 25,2276Kog. rDr7avni zakonik XXXVi 1873. 2 SluZbeni lisL Klaljeve banske uprave Dravske banovinc. 81/1g31. I Rcrch-Gesetz-Blatt fi.ir das Kaiser tl'rum Oestcrreich. 2-53l I 868. a Lazarevii. ZaclruZniStvo v Sloveniji v dasu kapitalizma. Peroviek, Prilagoditev Shulze-Delitschevih zadruZnogospodarskrh zamisli na Sloycnskem v letil,r 1872- r E95. t Ztn\'ui,ni zbornik. Na zadruge so vplivali, poleg zamisli utemeljiteljev zadruZniStva, tudi potrebe in interesi okolja, v katerem so delovale. Sploine kmetijske zadruge so ustanavljali po vaseh, na osrrovi vloZenega deleZa, z dolodenim vedkratnim jamstvom. Po odpravi privatnih trgovin so kombinati prevzemuli vaSkc trgovirre. Kmetijske zadruge so imele razne proizvodne in storitvene pospe5evalne odseke in hranilno- posojilniSko sluZbo. SploSne kmetijske zadruge so tako prevzele vlogo nekdanjih privatnih trgovcev in obrtnikov ter so imele nalogo pospeievati kmetijsko proizvodnlo na individualnih kmedkih gospodarstvih.6 V zapisu utrinkov iz zgodovine zadruZniitva na ormo5kem obmodju po drugi svetovni vojni ne gre za celovit opis posameznih zadrug, ampak so zajeti samo nekateri dogodki in podatki iz poslovanja sploinih kmetijskih zadrug na ormoSkem obrnodju. Iz Zivljenja treh zadrug Tako kot drugod po Sloveniii se je razvoj sploinega zadruZniStva na ormo5kem obrnodju za(,el v letu 194-5, ko so bile ustanovljene prve sploSne kmetijske zadruge. Nekatere od teh so sprva delovale kot nabavne in prodaji,e zadruge. Najvedji razmah splo5nega zadruZniStva je znadilen za leti 192tr7 in 1948, ko je nastala mnoZica kmetijskih zadrug (KZ).' I(metijska zadruga OrmoZs Kmetijska zadruga OrmoZ je sprva poslovala kot nabavna in prodajna zadruga, z. o. j.OrmoZ. Ustanovljena je bila 28. julija 1945. SedeZ.je imela na Mestnemtrgu3vOrmoZu. o Luskovid. Zadrui,nt in kmetijska pocljetja v obdini OrmoZ 1898- 2000. str. 21 in22. I Prav tam. str. 22. 8 PAM. Z",lr. 72l i . Zgodoairuft zapisi Zadru?ni deleZ je znaiatr 150 clin, prisropnina pa l0 din. Clanstvo v zadrugi je bilo rnogode na osnovi proizvodnega sodelovanja, s prodajo kmetijskih pridelkov ali s hranilniSkim sodelovanjem. " Na ustanovnem obdnem zboru. ki je bil v prosvetnem domu v OrmoZu, je bito sklenjeno, da se bo zadruga ukvarjala z vsemi vrstami poslov, razen s tistimi, s katerimi se ukvarjata Vinarska in Strojna zaclruga. l0 Zadrugaje bila notranje organizirana po podrodjih: strojni odsek, kmetijski odsek, gozdarski oclsek, trgovinski odsek, kulturno-prosvetni odsek. Na ustanovnem obdnem zboru so se ciogovorili: da se na obmodju ormoSkega okraja ustanovijo podrr"rZnice povsod tam, kjer se prijavi vsaj 100 dlanov, da se zadruga lahko zadolii do 4 miljone din, da zadrr-rga nabavi ved,jo kolid,ino kolja za potrebe vinogradnikov. Zadruga si je zastavila ambiciozne nadrte. Tako se je Ze jeseni 1946. zadela gradnja sodobno ur.e jene trgovine v sklopu lastne zgradbe na trgu v OrmoZu, ki se je kondala z odprtjern 1. maja l94B. rt V letu 19118 se Nabavna in prodajna zadruga OrmoZ preoblikLr,fe v Krnetijsko zadrugo OrmoZ, ki pocl tem imenom posluje vse do pripojitve oziroma zd,rtZjt.ve y KZ Kmetijski kornbinat Jeruzalem OrmoZ. v letu 19(t2. KZ Armoi je v tem obdobju doZivljala vzpone in padce in prilagajala svojo organiziranost spremembam zakonodaje in potrebam pri zasledovanju interesov dlanov zadruge. Vedino dasa je KZ OrmoZ bila organiziraria po naslednjih podrodj ih dejavnosti : e Zapisnik ustanovnega obdncga zbora zadruge. z cinc 28. julrja I 945. lo Prav tam. ll Jeruzalcm OlmoZ VVS, Arhiv zadmgc. Obsegala je okolS: OrmoZ, Sp. Kljudarovci, Leinica, - blagovni promet Le5ni5ki vrh, Dobrava, Hardek, Litmerk, P-a_vl9y9i, kmetijstvo Hum, Loperiice, Frankovci, PuSenci, Vetika Nedelja, Strmec, Mihovci, TrgoviSde, Lunovec, Sardinie, mesnica s klavnico Sene5ci. Draksl, Hajndr, MikravZ pri ormozu._veriki gozdarsrvo (od aprira r961) Brebrrrvlrik. Kreevina. Zusrvci. Vinski Vr.h, Kuizur Vuzmerinci, Hermanci, ilovci, Jeruzalem, Ivanikovci, V drugi polovici leta 1961 so se te dejavnosti Mihalovci, Velidane, Stanovno. Strezetina, ilunee. oblikovale v obliki ekonomskih enot (EE), s svojimi Lahonci, Cerovec, Zerovinci, Mali Brebrovnik, organi upravljanja. Pavlovski Vrh, Libanja, Bresnica, Preclava, Ritmerk, posamezne ekonomske enote so se zaradi kor_rtrole in Oslu5evci, Cvetkovci, Podgorci, Sodinci in Vidanci. ugotavljanaja poslovanja tucli norra.rje organizirale. -89- Tako je imela EE Kmetijstvo v svojem sestavu 4 obradunske enote: strojno - traktorski park avtopark kooperacij a z zadruintki lastna kmetijska proizvodnja (ekonomija in pitaliSde).12 V EE Blagovni promet je bilo organiziranih 7 obradunskih enot, po poslovalnicah, ki so praviloma delovale na obmodjih dana5njih krajevnih skupnosti. Kriterij za ustanovitev obrad,unske enote je bil prornet teh poslovalnic, ki je moral presegati 30 miljonov takratnih dinarjev. Ko je bila leta 1961 dograjena klavnica, je bila oblikovana samostojna EE, ki se je ukvarlala z zakolom Zivine za potrebe ormo5kega prebivalstva in za prodajo zunaj obmodja Obdjne OrmoZ. Na podlagi reorganizacije kmetijskega zadruZniStva, ki je bila izpeljana v letu 1961, je bila v okviru KZ OrmoZ organizirana samostojna EE Gozdarstvo, za ptoizvodnjo, odkup in prodajo lesa in dolodanje sortimenta. Gozdove je ta EE pridobila od reorganizirane Gozdarske poslovne zveze Ptuj. Ta dejavnost je bila registrirana tudi za obe delujodi sosednji zadrugi KZ SrediSde in KZ Tomai,. Podpisana je bila posebna pogodba, ki je ure.jala odnose med tremi zadrugami.l3 Odkupna dejavnost KZ Ormoi je potekala preko lastnih skladiSdnih kapacitet. Zaradi dedalje vedjih potreb je bilo leta 1961 ob Dravi v OrmoZu zgrajeno centralno skladi5de, ki je zadrugi sluZilo predvsem za distribucij skr center. Leta 1961 je zadruga za(ela z organizirano prodajo kmetijskih pridelkov na Hrvaikem, na veletrZnici na Reki. Zadruga je imela na Reki tri zaposlene delavce, ki so plodajali izkljudno pridelke iz zadrulnega odkupa. Ze prvo leto je ta poslovalnica realizirala 49 mi!onov dinarjev prometa. KZ Ormoi je imela organizirano lastno kmetijsko proizvodnjo najprej na46ha, v letu 1961 paZena6l ha, ki je sluZila predvsem za pitanje iivtne. Zadrtga je imela organizirano vzrejno sredilde bekonov in vzrejno srediSde Svedskih svinj. Pred zdruZitvijo oziroma pripojitvij o h KZ Kombinat Jeruzalem OrmoZ v letu 1962 je zadruga razpolagala z r2 Poslovno porodilo za leto 1 961. 1r Jcruzalcm OrrnoZ VVS, Arhiv KZ OrrnoZ - Poslovna porodila zadruge. 12 traktorji in s 73 prikljudki. Leta 1960 je zadruga nabavila kombajn, znamke "Zmaj", tovorni avtomobil, znamke "Deutz" za preyoz Zivine od poslovalnic do kupcev v Zagrebu in v Ljubljani. Zadrugaje nabavila tudi osebni avtomobil za sluZbene potrebe. Nabavo teh vozil so zadruZnikom obrazloZili kot povsem upravideno, saj je zadruga ustvarjatra ie za preko 600 miljonov dinurjev promele. Ko sta se h KZ OrmoZ v obdobju I96L-1962 pripojili KZ SrediSde in KZ TomaZ, se je strojni park povedal, zato 1e KZ Ormoi zaiela graditi ali urejati strojne lope po posameznih pr6iTysdnih obmodjih. Tako so bile najpre.l urejene strojne lope pri Veliki Nedelji, v Podgorcih in v OrmoZu.la Zadruga je v zadetkr.r Sestdesetih let zaposlovala 102 delavca, od tega 13 v upravi zadruge in 89 delavcev po posameznih EE. 15 Ormo5ka klavnica Pred letom 1945 so bile na ormoikem obmod,ju organizirane 4 manjSe klavnice, po vojni sta do leta 1960 ostali samo 5e dve klavnici z majhno kapaciteto. Zaradi dedalje vedjih porreb po klavniikih kapacirerah se je takatna KZ OrmoZ iera 196l odlodila, da klavniSko dejavnost koncentrira na enem me.stu. V adaptacijo klavnice je zadruga vloZila 302.00C dinarjev. Z manjSimi vsakoletnimi investicijskimi posegi je delovala do leta 1970, ko je bila ukinjena. Zgradba klavnice je stala na danadnjem parkiriidu ob Mercatorjevi blagovni hiSi v samem centru OrmoZa. Po zaprtju ldavnice so bili prostori spremenjeni v prodajno skladi5de podjetja Pivo Slatina. Klavnica je zaposlovala od 15 do 21 ljudi. Obse; zakola je bii razliden po lerih, odvisen je bil od trZnih razmer in se je gibal od 800 do 1000 gtav goveje Zivine, od 4000 do 5000 svinj in od 800 do 1500 telet. Klavnica se je ukvarjala tudi z mesno predelavo in izdeiovanjem sveZih in suhomesnih izdelkov. Povpredno so letno proizvedii od 40 do 70 ton teh izdelkov.r6 Vedno zahtevnejSi sanitamo-tehnidni in drugi predpisi, ki jih je konec Sesrdeserih let prejlnjega stoletja sprejemala Slovenr.la, so zahtevali temeljito posodobitev klavnice. ra Poslovna porodila clo vkljulno leta 1961. 1s Poslovno porodilo za Ieto I 96 l. '6 Arhiv Jeruzalem OrmoZ, Poslovna poroe iio KZ OrmoZ rn KK Jeruzalem OrmoL 2,,a, obdoble I 962-l9i O. Zgoloainsft zapii Veterinarska inipekcija je 11. septembra 1969 izdala ureditveno odlodbo, s katero je klavnici naloZila kompletno prenovo. In5pekcija je zahtevala ureditev hlevov za sprejem Zivine, gradnjo hladilni5kih kapacitet, laboratorij, veterinarsko ambulanto, skladiSde za gotove izdelke, prostor za razktievanje Zivil in 5e ved manj5ih prilagoditev obstojedi klavnici. Neprimerna lokacija klavnice in tehtanje odloditve, ali nova klavnica ali adaptacija obstojede, je povzrodila precejSnjo zamudo pri sprejemanju odloditev o uresniditvi zahtev iz inipekcijske odlodbe. Vodstvo KK Jeruzalem OrmoZ, h kateremu se je KZ OrmoZ leta 1962 pripojila, je narodilo izdelavo projektov za ormoSho klivnico pri firmi Graditelj- biroju za urbanizem, projektiranje in inZeniring iz Zagreba, potem ko se je predhodno posvetovaio s strokovnjaki iz firme Vajda export-import, prav tako izZagreba.tl Projektna naloga, ki je bila izdelana,je pokazala, cla bi stro5ki investicrje znaiali 6, 9 miljonov dinarjev. Po opravljeni rekonstrukciji bi bila letna kapaciteta klavnice 11.000 svinj, 4.000 govedi, 1.700-2.000 telet in 464 ton suhomesnatih in klobasidarskih proizvodov. Po dolgem strokovnem prepridevanju se je vodstvo KK Jeruzalem odlodilo, da rekonstrukcija ekonomsko ni upravidena, zato je ormo5ka klavnica leta 1970 nehala delovati. Kmetijska zadruga Sredi5ie ob Dravirs Kmetijska zadruga SrediSde ob Dravi je bila ustanovljena 23. marca 1947, z imenom Nabavna in prorlajno zadruga, z.o.j., Sredi,rYfe. Obmodje njenega deiovarya je sprva obsegalo SrediSde, Obrei, Grabe, Salovce, Godenince, Vodrance in Vitan. Leta 1948 je priSlo do decentralizacije velikih zadrug, zato se takrat osamosvoji KZ Obrei za obmodje Grabe, ObreZ, Salovci. Vasi Vodranci in Vitan se prikljudita k novoustanoyljeni KZ Kog. 'o V tak5ni organizacijski obliki in na takinem obmodju je KZ Sredi5de delovala vse do lera 1958/59. V letu i95B se je KZ Sredi5de nehala ukvarjati z nekmetijskimi dejavnostmi in se je bolj zadela posvedati kmetijski proizvodnji in kooperacijskemu '7 Arhiv Jeruzalem OrmoZ, Porodilo dir.ektorja KK OrmoZ Matijc Rateka o potrebi po rekonstrukcijr OlmoZ, I6.10.1970. rB PAM. zad,r.u114 'e PAM. Zaclr.Illl4. Jeruzalem klavnice. sodelovanju. Rezulrati so bili viclni takoj, saj je zadruga izredno povedala trZne viike in strojni park. Petnajstega maja 1959 se h KZ Sredi5de ponovno prikljudi KZ Obrei. in nova zadruga se registrira kor KZ z.o..i. Srediiie-Obrzi, s sedeZem v SrediKdu. Marca (31. 3.) 1960 se je h KZ Srediide-ObreZ pripojila ie KZ Kog, skupna zadruga se po sklepu obdnega zbora poimenqe KZ Srediiie ob Dravi, 7.o.j. Zadruga je pokrivala Siroko obmodje; Srediide. Godenince, Vitan, Vodrance, Trnovce, ObreL, Grabe, Salovce, Jastrebce, Ladaves, Kog, Gomilo pri Kogu, Vuzmetince; Hermance, Z;rsavce in Kajiar. Zadrtga je v tem obdobju imela 521 dlanov (400 moSkih in l2l Zensk).ro Z noyo uredbo o zadrugah je prenehala obveza o vpladilu zadruinlh deleZev, zato je zadrtga leta 1961 spremenila zadruLna pravila in dolodila vpisnino v znesku 100 dinar'lev. Nova uredba o KZ je spremenila tudi status zadruZnikov. ilan zadruge je iahko postal samo tisti, ki je proizvodno sodelov al s KZ ali pa je imei hranilno vlogo pri zadruini hranilnici. Zaradi te dolodbe se je Stevilo zadruZnikov zmanj dalo. KZ Sredi5de je imela lastno ekonomijo s 14 ha zemlje, kooperacrjsko proizvodnjo in kontrahaLo tet splolno kmetrjsko sluZbo. V zadrugi je bilo zaposlenih 33 delavcev in usluZbencev ter trije vajenci. Zadrugaje zaposlovala tudi 5 sezonskih delavcev. Za obdelavo zemlje je imela na voljo ,5 traktorjev in 65 prikljudkov. ZadrtLni svet je Stel -55 dlanov, upravni odbor zadruge pa l1 dianov. Upravnik KZ SrediS6e je bil Franc Novak, radunovodkinja pa Anica Munda. KZ Sredi5de ob Dravi se je po sklepu zarl,ru,inega sveta, z dne 18. januarja 1962, pripojila najprej h KZ OrmoZ (takar se pripoji tudi KZ TomaZ), naro pa rako zdrriZene zadruge h Kmetijskemu kombinatu Jeruzalem OrmoZ. Vpis v sodni regisrer je bil opravljen 2l.februarja 1962 in od takrat pa vse do leta 1989 je bila zadrulna deiavnost za celotno ormo5ko obmodje organizirana v okviru kombinata. '0 Arl.riv Jcruzalenr OrmoZ, poslovno porodilo KZ Sredi5de ob Dravi za Ieto 1961. -91 Zgodooiruft zayisi SrediSka oljarna Oljarna v SrediSdu ob f)ravi je bila ustanovljena s sklepom - Odlodbo Obdinskega ljudskega odbora (OLO) Sredi5de, z dne 31. 12. 1951, vpis v sodni register pa je bil izveden 20. januarja i958. Kot samostojna firma je oljarna v SrediSdLr poslovala samo dve leti, saj se je s 1. januarjem 1962 (po sklepu delavskega sveta, z dne 21. 12. 196I) pripojila h KK Jeruzalem OrmoZ.2l Po podatkih iz pripojitvenega porodila je bilo pred pripojitvijo v podjetju zaposlenih T delavcev in 4 usluZbenci. Vsi ti so sestavljali delavski svet, ki mu je predsedoval Stefa., Londarid. Upravni odbor je Stel tri dlane, predsedoval mu je Stefan Govedid. V letu pred pripojitvijo je oljarna odkupila in predelala 431.526 kg budnic, prav tako pa je od privatnih pridelovalcev odkupila 11.964 kg dorna luSdenih budnic. Izpien olja iz odkupljenih budnic jebll l2O.124kg,iz privatne predelave pa (e dodatr-rih 4.185 kg olja. V predelavije nastalo tudi 172.979 kg oljnih pogad. Budne lu5dine so uporabili delno za gorivo pri praZenju, delno pa za gorivo za potrebe suSilnice. ViSek luSdin, in sicer 39.413 kg, je oljarna uspeino prodala. Cerrir budnega olja je tega leta bila 924 din (skupaj s prometnim davkom) in se ni spreminjala. 22 Po pr:ipojitvi je zadrulni svet pri KK Jeruzalem OrmoZ,5. oktobra 1962, sklenil, da se v okviru kombinata ustanovi samostojen obrat s samostojnim radunom, ki so ga poimenovali Mlin in OljcuntL Srediiie ob Drovi.23 Obratovodja je postai Branko Dogia, radunovodja Ivan Zula.:l Oljarna je preZivela vsa krizna obdobja in posluje (e danes. Kmetijska zadruga TomaZ, z.o.:." KZTomai., z.o.j., je delovala na obmodju, za katerega je bila znadilna drobnolastniSka posest. Ustanovljena je bila v obdobju 194711948, ko se je zadel val mnoZidnega ustanavljanja sploSnih zadrug. Obmodje zadruge je obsegalo 3.047 ha povr(in, od 2r Pripojitveno porodilo - SrediSde 27. 12. 196l 12 Prav tam. 23 Prav tam. 2a Prav tam. " PAM -Za