po zimi E§1§3 pri n@$. Ko prihaja jesen, nas zapuste ptice selivke.  Jata za jato odleti v tople kraje na jug. Pred tisočletji je to ptičje potovanje najbrž začelo tako, da s;o ptice pri iskanju hrane letele vedno dalje proti jugu. Nekoč je bilo v Evropi jako vroče, tako da so rasle v naSih krajih palme, pod katerimi so se izprehajali sloni  in nosorogi. Potem pa je nastopila doba naj strašnejšega mriazu. Drevesa so pozebla, živali  pa so se pred severnim ledom umi!;a'e čim  clalje bolj proti jugu. To se je moralo pticam, ki zelo Ijubijo toploto, vtisni.i. močno v spomin; kajti čudno je to, da kažejo ptice v kletkah volik nemir, ko -se približujc jesen. Kako pa ptice slutijo, da bo kmalu zima? Ptice so nekake vremenske hišice. Imajo votle koati. kar je važno za možnost letanja po zraku. V te kostne votline vodijo iz pljuč male cevke. Če torej ptica diha, prodre zrak ce!o v kosti. Ptica toi-R.j čuti najmanjšo izpremembo toplots po ceiern avojsm tolesu. Ko začenjajo v je^eni pihati, za nas lludi še nsobčutno hladni severni in sevfrovzhodni vetrovi od severne^a tsčaja Kein, že .uti ptičje telo opomin za odhod proti jugu. Take vremenske prikaznl so vrše često na doloieni dan. Tnko so r.a prlmer opazovali, da v Vzhodni Prusiji odha.a štorklja na jug dne 23. avgusta ter ae zop»t vrne dne 25. m.rca. Dolj ko je ptica občutljiva, prpj odhaia in pozneje se zopot vrača. Nekatere ptičje vi-st8 so se tekom tisočletij prividjle zimi. Nare-e se blizu človeških naaelbin, kjer dohe dovo^j hrane, ali pa ae podajo samo toliko proti jviffu, kolilcor jih v to prisili mraz. Kosi na primer so - e preselili v zadnjih desetletjih iz gozdov v meata. Ker so našli tam tudl pozimi dovolj hrane, niso več odleteli na jug, tpmvpč so ostali tudi čez zimo v domovinl. Mladi kosi pa, ki jim je podedovani potovalnl nipon ?,e v krvi, potujejo v jeseni proti jugu. Treba bo Se pojasniti vprašanje, kako najde.jo piice aelivke pot v dal.ino deželo in kako dospe.jo spst nazaj domov. Opazovanja so pokfza^a, da se ptice drže smeri rek, dolin in gorskih prelazov. Ren, Laba, Odra, Donava — to so za severne kraje glavna-pota. Sibkejše ptlce potu.jejo v mraku in ponoči, velike v aolnčnem svitu Dobri, veliki letalci letajo viaoko in v dolofenem redu, manjSi pa tako, kakor nanese prilika, največ z vetrom.  Toliko danes vemo. Kako pa pride do tega, da iate ptice leto za letom najdejo ob vrnltv. isto gnezdo, to nam je Se uganka.