Leto XXVI« g^^lT** LJubljana, 31. avgusta 1944__giev. 39
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
Vervraltung and Scbrlftlettang • Oprava In uredništvo: Pucdnljeva 0 — testbezugsprela jatarUcb • M ar oC nI na letno Lir 24 — Elnzei ver kaofspreta TeL 81-22—31-20 — Erschelnt tvOchentlieb • Izhaja vsak teden	• Posamezna Številka Cent 80.
Opomin resne dobe
NI dvoma, da Je vojna stopila v odločilno obdobje in da se bliža svojemu višku. Skoraj nI dneva, ki ne bi prinesel velikih novic, tako s fronte kakor tudi s političnega in diplomatskega bojišča. Pri vseh narodih, kl so vpleteni v vojno, se združujejo vse sile k skrajnemu naporu, da se doseže odločitev.
Razumljivo je, da ima tolikšno zgodovinsko dogajanje močan odmev tudi med Slovenci. To tembolj, ker smo tudi mi med vojujočlml se narodi. Že hudo nas je oplazila sedanja vojna. Bratomorno klanje pa je odprlo še posebno skeleče rane, kl venomer krvavijo. Zaradi neposredne udeleženosti v vojni smo torej Slovenci tem bolj občutjivi in dojemljivi za novice z velikih frontnih in političnih bojišč. Toda na žalost smo še posebno sprejemljivi za marsikatero prazno ugibanje alt čenčo, ki nam more le veliko škodovati.
že smo naglasili, da pripadniki nekaterih malih narodov nimajo prave sodbe o zmogljivosti velikih narodov. Zaradi tega pogostokrat ne sodimo prav o veličini nemškega odpora Kadarkoli Izvršijo Nemci kak odmik lz strateških razlogov ln zato, da štedljo svoje dragocene obrambne sile ter da obenem pridobijo na času, v katerem pripravljajo nove udarce, — vselej ob takih novicah, kl so za Nemčijo navidezno neugodne, imajo čvekači priložnost za svojo setev. Ni jim mar, da so kmalu postavljeni na laž. Hujskačem je samo do tega, da spravljajo ljudstvo v zmoto, sesejo nezaupanje ln zmedo ter naklepajo vse, da dl spravili ljudstvo v nesrečo. In ljudstvo je žal v veliki večini še vedno dovolj lahkoverno, da tudi po tolikih razoračanjih še vedno naseda različnim »velestrateškim« napovedim ln praznim pričakovanjem.
Vse to bi bilo smešno, ako ne bi bridke izkušnje v tej vojni kazale, da lahko nastopijo usodne posledice. Najnovejši tak zgled nudi Varšava, Poljsko glavno mesto je silno trpelo že ob začetku sedanje vojne, ker se neuvidevni poljski voditelji niso pravočasno odločili za premirje, Id jim je bilo od strani Nemcev ponudeno. Trmoglavo so vztrajali pri obrambi in v Izvrševanju anglešldh nasvetov. Ko pa je prav kmalu nato začelo treskati v nekatere dele Varšave, je bil odpor mahoma strt. Nedolžno ljudstvo je moralo plačati bahavost vodilnih činiteljev z mnogimi
krvavimi žrtvami ln ruševinami. Nedavno |>a je Varšava spet trpela. Ko so se boljševiki prikopali do bližine Varšave, se Je v Varšavi pod vodstvom nekega »generala Bora« začela dne 1. avgusta ob 15. uri vstaja. Toda boljševiki so Izročili varšavske upornike pogubi. Od tistega trenutka, ko se je začela vstaja, so sovjetski topovi na bojišču pred Varšavo prenehali streljati, pričakovane sovjetske pomoči pa ni bilo. Namesto tega je Moskva obdolžila varšavske upornike, da so nastopili predčasno In bre/. stika s sov jetsko armado. Pod temi pogoji se je boril podtalni po-kret v Varšavi v brezupnem boju proti velild nemški premoči. Poljske izgube so bile ogromne.
Kaj hočemo povedati? Nasledil j. odkrito besedo: Vsako podcenjevanje nemške moči in odpornosti je pogubno! To velja prav tako z« odkrite sovražnike na frontah kakor za posamezne skupine, ki si v zmedi vsakovrstnih poročil in govoric bogvekaj obetajo. Če kdaj, naj danes ne lio zaman naše opozorilo: bodite trezni ln razumni, odklanjajte vsakršna pri.šepetavanja, ne nasedajte hujskačem! Naša dežela je že dovolj krvavela zaradi boljševiške hujskarije. Tudi Ljubljana je že morala dati svoje žrtve, ti vendar se lahko reče, da je v dosedanji vojni trpt-ht neprimerno manj, kakoi mnoga druga mesta \ Kvropi Zato nima nobenega povoda, da bi prn\ ona bila ko-vačntca čenč ln hujskarij, ki morejo Slovencem samo škodovati.
Ne bodimo šalobarde, ki L radovednostjo starih bab pobirajo vsakovrstne čenče, marveč * zdravim razumom tn dostojnim mirom presnjajmo položaj v Evropi, ki je skrajno resen! Ne ujKiSte-vajmo samo negativnih novic, marveč ocenjujmo nemško silo po neštetih dokazih nedosegljivega Junaštva, vzorne domovinske ljubezni, visoke discipline ln organizacije, velikanske iznajdljivosti ter železne enotne volje, ki se ne da streti za nobeno ceno. Kolikor zahteva veliki čas tudi od nas sodelovanja in požrtvovalnosti, sprejmimo to voljno ln disciplinirano. Kjerkoli je treba, postavimo celega moža! Mevže še nikoli v življenju niso kaj prida storile in ohlapni narodi so nikoli ne morejo prikopati do veljave. Mi pa hočemo kaj veljati v družbi evropskih narodov. Pamet V glavo, jezik za zolie, pridno na delo — pa bo vse prav in v redu!
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Fuhrerjev glavni stan, 29. avg. Vrhovno povelj-ništvo oboroženih sil javlja:
Ob spodnji Selnl smo umaknili glavnine naših čet na severni breg reke. Sovražnik, ki Je pritiskal za nami, je obtičal v obrambnem ognju. Ustavili smo nasprotnikove sunke z njegovih predmostij severnozapadno od Pariza. Naša oporišča v mestu so po večdnevnem težkem boju podlegla sovražnikovi premoči.
Vzhodno od Pariza je zavil sovražnik sedaj na široki črti proti severu, da bi preko črte Chalons ob Maral—Chateau Thierry udaril v naš južni bok. Ob Maral so se razvili siloviti boji s sovražnikovimi prednjimi stražami.
Posadka Marseillea se tesno stisnjena na ozkem prostoru v luki še nadalje junaško upira sovražniku.
V dolini Rhone so se naše čete na povelje umaknile proti severa.
Oddelek težkih bojnih letal Je izvedel v pretekli noči osredotočen napad na sovražnikovo oporišče Melun južnovzhodno od Pariza.
V	vodovju severno od Le Havra so potopile zaščitne ladje sovražnikov brzl čoln po hudem boju z rušilci in brzimi čolni zavarovano križarko. Pri tem smo Izgubili en lasten čoln, 2 pa sta bila poškodovana.
Izredna bojna sredstva vojne mornarice so potopila pred južno francosko obalo ponovno sovražnikov topniški brzl bojni čoln in neko straž-no ladjo, kakor tudi manjšo edinico neugotov-ljenega tipa
London in njegovi zunanji okraji so še nadalje pod ognjem orožja »V 1«.
V	Italiji je nadaljeval sovražnik ves dan močne napade v Jadranskem obalnem odseku, vendar pa je v izgub polnih bojih le malo napredoval.
V	Rumunijl so se borili naši oddelki na obeh straneh spodnjega Prata proti sovražniku, ki na-valjuje od vseh strani. Južnozapadno od spodnjega Sereta je padel Buzau po težkem boju v sovjetske roke. Pri tem je bilo uničenih 27 sovražnikovih" oklopnikov. V južnem delu vzhodnih Karpatov so na madžarskem mejnem področju v teku ogorčeni boji nemških ln madžarskih čet proti prodirajočim sovjetskim bojnim skupinam.
Od Gozdnih Karpatov pa do Finskega zaliva Je prišlo včeraj do večjih vojnih dogodkov le na predmostju ob Visll zapadno od Baranova, na področju zapadno od Ostrova, severnozapadno od Modohna ln na področju pri Dorpatu. V teh odsekih so bili sovražnikovi napadi razbiti, sovjetske čete pa na več mestih v protinapadih vržene nazaj. Le posamič so malenkostno napredovali.
Severnoameriški bombniki so napadli več krajev dunajskega velepodročja ln Madžarske. Sunki sovražnikovih lovskih letalcev so bili usmerjeni proti zapadnonemškemu področju.
V	noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na mesta v renskem področju ln na Vest-falsko.
Letalske obrambne sile so sestrelile 15 sovražnikovih letal, med temi 13 štlrlmotornih bombnikov.
Zopet kraljevo izdajstvo
In spet se je našel kralj, ki je zagrešil vero-lomstvo ter izročil svoj narod pogubi. Pred letom dni se je tako pregrešil stari savojski kralj s svojim maršalom Badoglijem, letos pa si je tak zgodovinski greh nakopal mladi rumunskl kralj Mihael. Dne 23. avgusta je s posebnim proglasom pozval rumunsko armado, naj ustavi boj proti boljševiškim napadalcem. Izdajalska klika anglo-filsklh politikov in lizunov je odstranila šefa države maršala Antonesca. Kralj je sestavil novo vlado, v kateri so razne stranke, glavno besedo pa imajo komunisti, še pred kraljevim proglasom je izdajalska klika ponudila Moskvi predajo.
boljševizmu je težak, toda tudi boljševiki so spričo dolgoletnega boja že močno oslabljeni. Zato poziva narodna vlada Rumune, naj vzdrže in dajo iz sebe vse, da rešijo Rumunijo.
Seveda je nenadna zmeda med rumunsko vojsko imela slabe posledice in so boljševiki lahko prodrli globoko v Rumunijo. Toda nemške divizije so se v zvezi z rumunskiml oddelki, ki se hočejo nadalje boriti, preborile skozi obroč in se učvrstile na Karpatih.
Na zapadni fronti
se je težišče bojev preselilo na široko območje Pariza. V velikih pariških predmestnih predelih so se razvili hudi boji, kl so se delno prenesli tudi v samo središče Pariza. Nasproti veliki premoči Angležev in Američanov, katerim pomagajo tudi francoski puntarji, se je nemško vodstvo odločilo za odmik, pri katerem zadaja prodirajočemu sovražniku dan za dnem hude udarce. V ozadju pa se gradi povsem nova nemška obrambna črta, kl je en bo mogoče raztrgati. V južni Franciji 3e ogorčeno branijo nemška oporišča.
Novi ukrepi za totalno vojevanje
Sedanja borba na zapadni fronti je borba za čas. Trenutno najvažnejša naloga nemškega odpora je, da zadrži prodirajočega sovražnika dotlej, da bodo daleč okrog Nemčije ustvarjene nove, čvrste, neprodirne obrambne črte in da bo izgotovljenega dovolj novega tajnega orožja, kl bo popolnoma prevrnilo sedanje vojevanje. V vsej
Nemčiji se Izvajajo zgodovinski ukrepi za totalno vojevanje. Minister dr. Gobbeli je storil "se potrebno, da bodo vsi sloji narode enakomerno postavljeni v obrambo, bodi že na fronti ali v zaledju. Odpravljene so vse prireditve, ki služijo zabavi. Le še film in radio prinašata potrebno zabavo in razvedrilo. Pouk je ukinjen na mnogih šolskih zavodih, zrela mladina mora v- službo domovine. Leposlovne ln zabavne knjige se ne tiskajo več. Dnevni tisk se nadalje skrči Poenostavljeno je tiskanje živilskih nakaznic Vsakdo mora biti na teden zaposlen najmanj 60 ur. Dopusti so ukinjeni. — Za našo poki ajino te na-redbe ne veljajo, razumljivo pa je, da bo usodni čas tudi pri nas v kratkem zahteval podobnih ukrepov.
Anglija pod točo »\ 1« Ni dneva, da ne bi angleški in ameriški listi poročali o deževanju nemškega maščevalnega orožja na London ln južno Anglijo. Posamezni zadetki porušijo cele palače do tal, neštete pa poškodujejo. Velik del Londona je že Izpr aznjen, življenje v Londonu ln južni Angliji se je pod vtisom maščevalnega orožja docela izpremenilo. Ob takem je razumljivo, zakaj se Angleži ln Američani tako trudijo za odločitev. V borbo brezobzirno mečejo nešteto moštva, tankov, letal ln drugega orožja, ker k odločitvi silijo strašne posledice nemškfega tajnega orožja in pa strah pred onim, ki še pride.
DomaČe novice
Ne pobirajte polnilnih peres!
Pri letalskem napadu na Borovnico so an-gloameriški teroristi odmetavali tudi eksplozivna poinilna peresa. Ce takemu peresu od-bijete kapico, vedno v rokah eksplodira. Učinek eksplozije je precejšen, zato so poškodbe vedno hude, včasih tudi smrtne.
Varujte se teh ameriških »darov«! Starši, poučite in posvarite tudi svoje otroke, naj teh »igrač«, ki prinašajo smrt, ne pobirajo, ampak prijavijo najbližjim oblastvoiu, kje so jih videli. Poskrbite, da bodo opozorjeni vsi, tudi oni lz bolj oddaljenih krajev. Z opozorili tn previdnostjo varujte dragocena slovenska življenja!
» Opozorilo vojnim obveznikom. Vojni obvezniki rojstnih letnikov 1914—1928, ki so z razglasom Vrhovnega konusarja za Jadransko Primor-Je pozvani k zdravniškemu pregledu in nastopu vojne službe, se opozarjajo, naj se točno drže objavljenega vrstnega reda in naj prihajajo pred naborno komsi jo na Stadion, Vodovodna cesta, natančno dotični dan in uro, ki sta po razglasu določena zanje. Najkasneje do 8. ure zjutraj morajo biti vsi za dotični dan vpoklicani obvezniki na Stadionu, sicer se bo smatralo, da izbegavajo vojno dolžnost in se bo z njimi postopalo strogo po predpisih. Kdor izmed obveznikov vpoklicanih rojstnih letnikov doslej iz kakršnega koli razloga še ni bil pri naboru, naj v izogib težkih zakonskih posledic zanesljivo pride k naboru 9. septembra 1944 ob 8. url zjutraj in naj prinese tozadevno opravičilo s seboj.
*	Letina na Goriškem je letos dovolj ugodna, da ne bi bilo treba stradati. Ako ne bi bilo dovolj pšenice, bi bilo koruze, graha krompirja, fižola, posušenega sadja. Tudi oskrba z maščoo bi bila v tej sončni deželici za vojne razmere kar zadostna. Toda bratomorno klanje v deželi, pravi »Goriški list«, je vse to preprečilo in utegne se zgoditi, da pozimi ne bodo imeli masti ne mestni prebivalci ,ne kmetje sami in tudi ne razbojniki v gozdu.
*	Vinska letina na Trški gori letos ne kaže posebno lepo. Mnogi vinogradi so opustošenj, mnogi niso obdelani, kar pa je obdelanega, zlasti v višjih legah, ne obeta mnogo Nekaj je kriva toča, največ pa pomanjkanje galice Novo vino bo torej slabše od lanskega, a neprimerno dražje. Po dolenjskih gostilnah točijo vino že po 45 do 50 lir, ker morajo gostilničarji daleč ponj proti Kostanjevici in v Skocijanske gorice
*	Pogumna rešiteljica. V Krki pri Bršljinu so se v nedeljo popoldne mnogi kopali in naenkrat se je začel neki šolarček sredi Krke potapljati. Ko je že izginil pod vodo. je skočila za njim ga. Lori Brezovarjeva. znana dobra plavalka Poiskala je malega utopljenčka na dnu Krke in g vsega posinelega rešila smrti
*	Zelo lep je poklic otroške sestre negovalke, saj ima taka sesra ves čas opraviti samo z otro-čički. Ljubezen do tega posla je prirojena skoraj vsaki ženi. Sestre-negovalke se izobražuieo v enoletn' strokovni šoli. ki je v sestavu H eien-skesa vod a v Ljubljani. Lipičeva ul 3 (Defji dom). Prav te dni sprejema šola prošnje za sprejem gojenk. Zaželena je dovršena meščanska ali nižja srednja šola. Priporočamo sposobnim dekletom, da si izbervi ta poklic, v katerem bodo gotovo našle zadovoljstvo
*	Smrt stoletne Gorieanke. Na Hrušici so pokopali daleč naokoli znano »Marjano iz Hrušice«, ki jč dosegla častitljivo starost sto let Še lani je bila prav čvrsta in ie brala kniipe brez naočnikov. Izvrstno je znala pripovedovati o dogodkih v starih časih in obujati spomine iz mlajših dni.
*	V BIagov'ci je umrl po daljši bolezni Janez Štrekar, posestnik in bivši župan Nad 20 le* ie vodil obširno in težavno blaeoviško občino. Bil je tudi dolgo vrsto let cerkveni ključar in je bil na glasu kot veren in značajen poštenjak.
*	Nočna nevihta je od 17 na 18 t m spet za-dlvjala nad Novim mestom in okolico M- čno le deževalo in tudi treskalo. Dež je bil potreben vendar pa je bil prekratek Nedavni dan so se spet nakopičili oblaki nad Novim, mestom ir sredi popoldneva je zabobnelo kakor bi ustre' lo več topov naenkrat. Strela je udarila v no vodovodne naprave ooSkodovala 1e elektromdf ln za nekaj časa zadržala dela, V rezervoarju si bila dva moža. ki ju je moč strele vrgla po tleh hujšega pa ni bilo
Prezident Rupnik je govoril zavednim Notranjcem
V Rovtah na Notranjskem je bilo v nedeljo lepo uspelo protikomunistično zborovanje. Navdušeno je bii sprejet g. prezident general Rupnik, kije Izpregovo-ril naslednje:
Slovenci, Slovenke!
Rovtarski možje, žene; fantje in dekleta!
Tudi Rovtarji na tem lepem koščku slovenske zemlje so pravočasno spoznali stranpota in prepade, do katerih je prikolovratil slovenski narod. Rovtarji so bili med prvimi, ki so se zoperstavili satanski igri boljševikov, kateri so se spretno skrivali pod »osvobodilno« fronto. Zagrabili so za orožje ln udarili po tolovajih, kjer koli so jih pač v tem okolišu dobili. Gladko so odbili vse roparske napade na Rovte in si tako ohranili mir in varnost.
Rovtarji, s tem ste si pridobili zasluge tudi za ostalo našo ljubljeno domov.no. S tem ste dokazali, da so vaša domovinska čustva in ljubezen do grude :n naroda močnejša kot ž.dovsk. vplivi., ki so prihajali preko dela našega izobražeiistva tudi k vam. Sedaj pač lahko presodite, kakšnega
dovolj sonca. Tako se je tudi letošnje poietje uveljavilo s precej izdatno vročino Letina lepo kaže in povsod so na delu pridne roke, da spravijo vse na varno za prehrano zdaj in pozimi. Ziasti sadja je dovolj, vendar trpi zaradi škodljivcev, posebno zaradi zavijača in škrlupa.
*	Razprava o tajni pasji klavnici v Šiški se je pričela pretekli četrtek v nekdanji poioUii dvorani ljubljanskega sodišča. Na zatožno k.op je bilo poklicanih 37 oseb razn.h poklicev in starosti, med njimi tudi starešja mladoletnica. Vsi seveda niso bili udeleženi pri špekulacijah s pasjim mesom, marveč bolj pri skrivnem kupče-vanju z živili. Martina Stembergerjeva, Terezija Smukova m Marica Turkova so v družbi s pobeglima Alojzijem Turkom in Josipom Grčar-jem lovila pse. jih uničevale in s tem povzroč le kljub sorazmerno majhni koristi veliko škodo. Započetnica je bila 451etna vdova Stembergerjeva iz Šiške. V mestu je izginilo 42 psov. Le 25 lastnikov je prijavil osvoje odškodninske zahtevke v skupni vrednosti 129.800 lir. Neki pes je bil namreč cenjen na 30 000 lir. drugi pa na nižje vsote. Obtoženke so meso prodajale razen kupcem v mestu kot koštrunovino po 55 lir kilogram. O sodbi bomo še poročali.
*	Na podrtem žeiezn«škem mostu pri Novem mestu se je ponesrečil Florjan Kolenc, zbiratelj starinskih predmetov. Na poti domov v Irčo vas je izbral krajšo pot čez ruševine, pa je padel kake 4 m globoko na kup kamenja, kjer je obležal z razbito glavo in potolčeno roko. Kljub 77 letom s: je kmalu spet opomogel.
*	Štiri dni mrtva na domačen dvorišču. V ulici Bianca 7 je bivala 661etna starka Marija Boškin. Stanovala je sama v svoji hišici. Sosedje je v zadnjem času že več dn; niso videli. Menili so, da je bolna. Eden izmed sosedov je slučajno srečal na ulici njenega sina, ki je na opozorilo pohitel k svoji materi V stanovanju ie ni našel. Stopil je na dvorišče, kjer jo je našel negibno na tleh Bila je mrtva Zdravnik je dognal, da jo je pred dnevi zadela kap Štiri dni je ležala mrtva na domačem dvorišču
*	Ana Pcrvanje je padla Ana Marija Pervanje, ki so ji rekli »goriški Daki* in ki ima na vesti okoli 300 umorov, je padla pri zadnji ofenz vi na Cepovan. »Goriški list« št. 32 pristavlja k tej vesti, da so se pošteni ljudje iz Praprotnega oddahnili ob smrti tako pobesnele zveri V isti številki poroča »Goriški list« da se je zmračil um glavnemu terencu Baške doline, okrožnemu vodji na Knezi. Kogoju Begal je po gozdu, se spotaknil in ubil.
*	Štirje dečki m^d ruševinami. V Trstu so se igrali na zidu ob obali štirje dečki. Naenkrat se je zid zrušil in dva dečka sta ostala pod ruševinami, dva pa sta padla v morje. Reševalci so vse štiri rešili žive in jih odpeljali v bolnišnico
*	Najlepši roman letošnjega leta, po katerem ,-iegajo čitatelji v mestu in na deželi, se Imenuje »Divjina cvete«, nedavno je izšel v knjigi. Takoj ko se je pojavil na knjižnem trgu, je zbudil zasluženo pozornost. Prav tako se mladi
n stari čitatelji vnemajo za izvrslno povest Brzonožec in Puščica«, katere dejanje e prav tako zajeto iz življenja med Tndijanci in na svoj način izpopolnjuje knjigo »Divjina cve-■ e« Ti dve knigi lahko vsakomur priporočamo. Dobite ju v vseh knjigarnah ali pa naravnost pri upravi »Jutra«. Narodna tiskarna v Ljubljani, kjer ju lahko tudi pismeno naročite.
Prvega ie — obnovite naročnino!
pomena je zvestoba domači grudi tn rojakom. Naša gruda je zrasla našim prednikom, ki jih je usoda pred poldrugim tisočletjem postavila sem, prav v srce. Ko pa nas je Bog postavil sem, nam je naložil tudi nalogo, kl jo je določil vsem narodom, katerim je namenil lastno domovino. Ta božja zapoved nam nalaga, da negujemo in gojimo svojo domačo grudo in vse, kar na njej biva. Z vso pazljivostjo se moramo posvečati ljudem, a tudi živalim in rastlinam, ki jim služijo. Ta zvestoba pa zahteva tudi odpovedi in hrabro stiskanje zob v zaupanju v Vsemogočnega, ki mu je naš narod zaradi vernosti in vdanosti v mu-čeniškem trpljenju posvečen. Vsak narod ima svoj značaj ln svojemu značaju odgovarjajočo nalogo, ki jo mora izpolniti. Slovenci, storimo vse, da bomo pred zgodovino stali kot narod, ld se zaveda svoje dolžnosti in časti!
Del človeštva, ki biva v naši domovini, so naši rojaki, ker pripadajo našemu narodu, naši ožji slovenski druž.ni. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da prav tako vsi skupaj tvorimo širšo evropsko domovino. Zato štejemo k širši evropski družini tudi pripadnike drugih narodov, ki bivajo pri nas. In prav tako kot že po svoji prirojeni, nagonski lastnosti želimo, da bi se vsi pri nas dobro počutili, upravičeno želimo, da bi se naši ljudje v Nemčiji, Italiji, na Hrvatskem in drugje prav tako počutili.
Ker pripadamo evropski družini narodov, nas mora prav ista skrb, ki nas navdaja za naše rojake, navdajati tudi za naše evropske sorodnike. Prav tako kakor se borimo in skrbimo za ljudi in vse, kar je njihovega, v naši ožji domovini, moramo v borbi za nas same skrbeti in se boriti tudi za našo širšo evropsko domovino. Zakaj dejstvo je, da brez protiboljševiške Evrope tudi naša domovina ne bo, kakor si jo želimo. Brez protiboljševiške Evrope tudi naš narod ne bo takšen, kakor ga je v svojih načrtih zasnovala Previdnost.
Prav tako kot ima naša majhna domovina smrtnega sovražnika Žida v "ofarski podobi, ki nas je zapeljal ln zastrupil, da se med seboj me-sarimo, ima tudi ostala Evropa istega sovražnika, ki hoče vse krščansko človeštvo ponižati na stopnjo brezdušnih in brezbožnih sužnjev zla in pekla.
Zato pa Je treba strniti vse sile, da se nt.u kot narod — in to kot enoten ln discipliniran narod — brez vseh postranskih namenov ln želja zoperstavimo. Ce namreč ne bomo nastopali tako, ne bo nič več naša last, ampak bomo zaigrali svoje najvišje dobrine. Ne bomo imeli domovine, ki nam je v tak ponos, nehali bomo obstojati kot narod. Boljševizem bo raztrgal družine, može bo ločil od žena, starše od otrok, rojake bo razgnal, jih pomešal z drugimi narodi, s črnci, z rumeno raso in nas bo kot delovno živino z b čem nagnal v sibirske gozdove, rudnike in tovarne.
Najhujša vojna vseh časov se bije sedaj za Evropo, za našo širšo domovino. Prav včeraj smo imeli priložnost prvič okusiti grozote Razdejanja, ki ga sejejo boljševiški pomočniki na našo častitljivo mater Evropo. Hudo nas je prizadelo, toda marsikoga bo menda tudi spametovalo. Naša dolžnost je, da svojo narodno skupnost spričo vsega, kar nas v bodočnosti še utegne zadeti, še bolj strnemo, da bomo kot pravi rojaki znali v vsakem trpljenju biti med seboj bratje, ki si pomagajo k reš'tvi in vstajeuju. Prav tako pa se obrača naš gnus proti vsem, ki s svojim divjanjem podpirajo zločinski boljševizem, za kar morajo doprinašati svoj visoki davek otroci in žene naše krščanske celine. Toda verujemo v neskončnega Boga. ki bo naklonil vso svojo pomoč zdravim silam Evrope, da bo satanski naklep Žida, kateri je naščuval evropske narode drugega proti drugemu, propadel. Ce ima zgodovina narodov še kakšen smisel, boijševiška zverina mora navzlic pomoči židovstvu zapisanih pomočnikov prej ali slej poginiti, da bodo evropski narodi zopet zaživeli svoje življenje, kl jim ga je namenila Previdflost.
V tej borbi sta Nemčija in nemški vojak prva borca za Evropo. Ta dva in z njo združene zdrave evropske siie se nikoli ne bodo pustile prem agati od Židov in njihovih pomočnikov, ampak jih bo stiska in grozeča nevarnost samo zbližala za bodoče ustvarjanje v miru ln redu. Ta zmaga jpa bo tem prej izvojevana, čim prej bodo narodi izpolnili svojo evropsko in človeško dolžnost lin dali vse svoje razpoložljive sile na razpolago b» boj proti silam boljševiškega pekla. V tem skraij-nem trenutku je torej tudi naša dolžnost, da strnemo vse svoje sile v neomajno enoto v slovem-skem domobranstvu ln se tako v vrstah domio-branstva kot krepka celota borimo za slovenslkl prostorček v protiboljševiški Evropi, v čemer s so obsežene vse naše želje za rastjo. Le v talki borbi se bomo rešili grozečega židovskega suu-ženjstva ln priborih lepšo bodočnost za naš naa-rod in domovino.
Na Opčtnah nad Trstom
Vsakogar, ki pride v Trst, potegne tudi na Opčine. Na Dalmatinskem trgu v Trstu se vsedeš na tramvaj, ki te pripelje v 22 minutah na Opčine. Tam zgoraj z Openskega vrha (397 m) imaš najlepši razgled na Trst, njegovo pristanišče ln vso okolico. Pogled ti sega tja do Pirana, vzdolž Tržaškega zaliva do Milj in Kopra, pa tudi tja proti Devinu in štivanu. Ko zreš tja doli, hitijo misli v davnino, ko so se dediči predrimske in rimske dobe (Trst, Milje, Koper, Piran, De vin in Tržič) sporijell v hudem tekmovanju za prevlado na morju. Ves ta očarljivi svet ob morju je slikovito posejan s hišicami, tam gori na vrhu pa ponosno kraljujejo ob stiku kraških pečin in sinjega morja naše Opčine.
Najudobnejše prideš na Opčine s tramvajem. Odkar je stekla cestna železnica lz tržaškega mestnega osrčja na Opčine, so se poslednje sijajno razmahnile. Tržačani pa se popoldan radi pripeljejo na Opčine, se izprehodljo po romantični okolici ter se proti večeru vračajo nazaj v mesto. Tramvajska proga na Opčine je posebno mikavna od škorkljanskega trga, od koder se tramvaj strmo vzpenja navzgor. Od same škorklje pa do znamenitega Openskega obeliska, ki so ga postavili 1. 1910., je vožnja spet hitrejša. Se nekaj minut, pa smo že pri obelisku. Ne daleč od tod je znano Opensko razgledišče v višini 400 m, od koder vidiš ob jasnih dneh vso okolico tja do vrhov Kamniških ln Julijskih Alp. Pa tudi z drugega razgledišča 305 m lahko daleč naokoli občuduješ lepote tega sveta, ki je postavljen v stikališče kraških pečin in sinjega morja.
Opčine so se razvile kot dejansko tržaško nredmestje. Slovijo pa tudi kot letovlščarskl kraj
sredi kraških mikavnosti ter značilnosti, če stopaš po lepi, široko asfaltirani cesti od obeliska proti trgu, opaziš vzdolž ceste številne hotele, kavarne, gostilne in prenočišča. Sem prihajajo v dobrih časih na letovišče Tržačani, pa tudi drugi petični imenitniki.
že krajevno ime samo marsikaj pove. Ime Opčine ne poteka od občine, ker bi imeli potem najbrž več takšnih Opčln na našem slovenskem ozemlju. Verjetnejša je domneva, da je nastalo krajevno ime Opčine iz označbe »ob pečinah*. Ljudsko govorica, ki rada krajša besede v njihovi izgovorjavi, je napravila lz te označbe sedanje »Opčine«, ki so obveljale.
Opčine so resnično ob kraških pečinah. Ce nadaljuješ pot z Opčln proti Prošeku, ki slovi po svozi izvrstni kapljici, opaziš do 100 m visoke
navpične skale. Pravi kraški svet. Toda tudi pod zemljo se odgrinjajo vse njegove lepote in posebnosti. Komaj 3 km od Opčln je slavna podzemska jama v Briščikih, ki je 150 m globoka. Primerjajo jo glede na obliko orjakovemu želodcu. Jama je dolga 240 m. Pozornost vzbujata 12 m visoki steber m 7 m visoki stalagmit, ki nalikuje po svoji zunanji podobi široki palmi. V omenjeni jami so bile najdene izkopanine iz neolltične ln rimske dobe.
Osem kilometrov od Opčin je sloveča Trebenj-ska jama, ki je oddaljena 5 km od jame v Briščikih. Trebenjska jama je bila predmet dolgotrajnih raziskovanj. Globoka je 329 m. Jama se znižuje v več nadstropij, na njenem dnu pa šumi podzemska reka, ki se vali sem iz škocjanske jame. Kake pol ure od tod pa je največja kraška dolina Orle. Globoka je 90 m, široka pa 300 m. Sem prihajajo ljubitelji prirode občudovat veličastne oblike kraške zemlje, ki se sklanja z Opčln doli k Jadranskemu morju.	Popotnik.
Slive in češplje v domačem gospodarstvu
Silve in češplje so zaradi vsestranske uporabe v resnici sad čisto gospodarskega značaja. Za presno namizno prehrano pridejo v poštev pretežno debeloplodne, pozno zoreče češplje ln slive, ki jih puščamo ob sončnem in suhem vremenu čim delj na drevesu, in sicer tako dolgo, da postane koža okrog peclja nagubančena. Take so najslajše in najokusnejše, skratka prave slaščice. Zelene renklote in lepe debele plodne slive ln češplje obiramo s peclji, vendar oprezno, da ne zbrišemo s plodov tako privlačnega in prikupnega voščenega nadiha. Popolnoma zrele češplje in slive so tudi najboljše za napravo okusnih cmokov, za vkuhavanje in za napravo
Pogled z Opčin na tržaško mesto s pristaniščem
odlične slivovke. Za prodajo se najbolj izplačajo zdrave, debelo plodne zgodnje sorte, ki gredo posebno v bližini mest, trgov in Industrijskih središč zelo hitro in dobro v denar. Za slive, mirabele in renklote so pa dobri odjemalci in plačniki tovarne za konzerve, veletrgovci s sadjem in branjevci.
Najbolj ukoreninjena in cenjena predelava la sliv in češpelj v domačem gospodarstvu pri Cehih in Srbih in deloma tudi pri Hrvatih je češpljevec, češko »povidl«, hrvatsko »pek-mez«. Te predelave sliv in češpelj se v velikih količinah izvažajo lz teh krajev v zamejstvo, žal, da je ta zdrava ln tečna jed, ki jo ima rado staro m mlado, pri nas še tako malo vpeljana. Premalo vpeljana kljub temu, da ne potrebujemo za napravo mezge bog ve kakšnih dragih pripomočkov, temveč samo primeren lonec ali kotel, pripravno žično rešeto za precejanje in nekaj kozarcev, glinastih loncev ali dež za shranjevanje. Pri večjih kmetijah, kjer so pridelki večji, se pa nabava kotla za^kuhanje sadja in primeren stroj za stiskanje in tlačenje sadne mezge vsekakor izplača.
Da se ta zdrava, tečna in okusna hrana pri nas na Slovenskem ni bolj udomačila, je predvsem krivo to, da gojimo premalo žlahtnih češpelj m sliv, ki so za razne predelave odlične ln pa dejstvo, da je v naših gospodinjskih šolah vse premalo pouka, predvsem za kmečka dekleta, o pripravljanju sadnih mezg in sadnih sokov na razne načine ln v raznih oblikah. Cim bodo naša pridna kmečka dekleta deležna v tem pogledu več pouka in bodo pričela predelavatl doma sadje v slastno sadno mezgo ln sadne sokove, bodo kmalu izginile v jerbasih, košarah ln cekar-jlh steklenice, s slivovko in žganjem sadjevcem. Kaj kmalu bo to omamljujočo pijačo, ki zmanjšuje voljo ln delovno moč, nadomestila sladka in redilna, na kruhu namazana češpljeva mezga, ali pa sočni, okrepčujoči in hladilni sadni sokovi.
Emil Frelih:
šepavec
Tri leta mu je bilo, ko je ostal Tinče sam na svetu. Stricu, ki ga je po materini smrti vzel k sebi, je bil otrok v napotje. Kmalu se ga je naveličal, zato ga je dal v otroško zavetišče v pol ure oddaljeni trg. Obvezal se je, da bo skrbel zanj in ga podpiral. Ko pa Je še on umrl, je za siroto skrbela občina.
Iz zavetišča je hodil Tinče tudi v šolo. Otroci so se ga — ker je bil pohabljen — izogibali in se skrivaj norčevali lz njega. V dno duše so bolele Tinčeta zbadljivke sošolcev kakor tudi pomilovalni pogledi učiteljice. Čutil je, da se ga vsakdo izogiba, kakor da je gobav, ne le ohromel.
»Zakaj se me izogibljejo, zakaj se ml posmehu je jo?« se je spraševal ln grenke misli so ga obhajale.
Postal je mrk in zakrknjen; zasovražil je zdrave ljudi. Včasih učiteljici čisto preprosto nI hotel odgovoriti, čeprav je znal. Takrat je le ostro zrl v njene oči. Učiteljica se je zbala tega pogleda, iz katerega je gorel ogenj sovraštva. Prijateljstvo je čutil le do male Mile. Deklica je bila dobra z njim. Ni se norčevala iz njega, tudi ga ni pomilovala. Bila je z njim kakor z vsemi drugimi. Tinče je to dobro čutil. Nikdar se ob njej ni zavedel, da je pohabljen. Ob njej se mu je zdelo, da je zdrav kakor vsi drugi otroci. Prav ta Milina dobrota ga je pripravila do dejanja, ki mu je za vselej začrtalo življenjsko pot.
je zardela in povesila glavo. Prav tako Je zardel Tinče. Sošolci so se jima posmehovall.
»Mir!« je zakričala učiteljica.
Razred se je potuhnil. Mila je rdela, Tinčeta je bilo sram.
»Odgovori mi na vprašanje!«
Molk.
V dopoldanskih urah se je zrak v učilnici že toliko segrel ln zgostil, da je nad otroke legla moreča soparica. Sredi mučne tišine je preko razreda pribrenčala muha, ki se je nato zaletela v gladko steklo zaprtega okna,
»Ne veš, kaj sem vprašala?«
Učiteljica je uprla stroge oči v deklico in nepremično zrla vanjo; nato je stopila z odra proti razredu in se ustavila ob Tinčetovi klopi. Fantu je udaril z učlteljičlne bluze v nos ostri vonj po dišeči vodi in mu je omotično napolnil glavo.
»Pojdi z menoj!« je učiteljica velela Mili in stopila pred njo na oder.
Tinče je sprevidel njeno namero. Prav ko je učiteljica hotela povleči šibo izza šolske table, je Tinče planil lz klopi, skočil na oder, izvil učiteljici šibo lz rok ln jo prelomi.
Po razredu je zavreščalo. Kakor ni maral nihče za Tinčeta, bl mu bili zdaj mnogi Izmed paglavcev najrajši zaploskali. Za to svoje junaštvo si je Tinče med mnogimi sošolci pridobil trajno naklonjenost ln večno prijateljstvo. Učiteljica nI vedela, kaj naj stori. Silno huda je bila, da se ji je raz-mazalo rdečilo na ustnicah. Tinček je molčal. Uporno so se mu dvigale mlade prsi ln svetlo je gledal po razredu. Mila je zajokala.
Ko se je lz učiteljičinlh ust Izsula ploha hudih besed, sta oba morala v kot. Mila je klečala, Tinče ni mogel, zato je stal. Nikdar poprej še ni Tinče tako zelo občutil svoje manjvrednosti kakor prav
tedaj, ko je stal poleg klečeče Mile. Kako rad bi tudi sam klečal, da bi mogel pred vsemi dokazati, da je enakovreden vsem ostalim v razredu! Ob tej zavesti manjvrednosti se je vidno pomiril in vdal v usodo. Kaj mu je tedaj divjalo v mladi duši, nI videl nihče.
Da bl postal močan kakor Peter Klepec! Začu-til je v sebi železno silo in zdelo se mu je, da je postal tako močan, da ne bi klonil pred nikomer. Pa se je spet zavedel svoje šibkosti ln nebogljenosti. Nič več nI čutil moči in poguma, ki mu ga je pravkar vlivala divja jeza. Postajalo ga je sram, da se je tako spozabil. Bil je spet krotak ln ponižen.
»šel bom na travnik,« si je mislil, »ln ob potoku si bom urezal lepo, gladko šibo, da jo prinesem učiteljici za zlomljeno ...«
Hotel se je že obrniti, da bi prosil učiteljico odpuščanja, pa je ugledal poleg sebe klečečo Milo s povešeno glavo. Sunkoma je zravnal tilnik in se mrko zazrl v steno. Na steni je visela slika krave. Segala je prav do njegove glave, da bl se je lahko dotaknil s čelom. Zazdelo se mu je, da slika predstavlja vso njegovo bodočnost, da se mu je z nje zarežalo v obraz:
»Kravji pastir!«
Iz neme žalosti porojene misli so se na njegovih ustnih začrtale v grenek posmeh. Spomnil se je, kako je učiteljica učila o govedi, posebno še o koristi krave za človeka. Še ubogi Tinče se jI je moral tedaj smejati. Z zanimanjem je jel ogledovati sliko in ponosen je bil, da ve o govedi več kakor mestna učiteljica.
Na sliki, kjer je stala ob hlevu krava, je v ozadju stalo sadno drevje, ki je s cvetočimi vejami segalo čez plot. Tinče se je spomnil na učite-Ijičin vrt za šolo, poln sadnih drevesc ,ki so bila
Kako zaželena je češpljeva mezga pri drugih narodih, živo pričajo naše železniške in carinske statistike, ki izkazujejo, da se je leta 1939 samo iz Srbije in iz Bosne izvozile za 10 milijonov dinarjev konservirane češpljeve mezge. Naša češpljeva mezga se izvaža v miru po vsem svetu, največ pa v Nemčijo in Švico. »Kako sem bil vesel«, piše strokovnjak, »ko so me leta 1918, ko sem ubežal lz ruskega ujetništva, pri Minsku nemške prednje straže pogostile s pristnim srbskim pekmezom in z izdatnim kosom rženega kruha! Po predaji avstrijskim vojnim oblastem v Vladimiru Volinjskem sem pa dobil namesto rženega kruha neko trdo koruznokromplrjevo mešanico, namesto češpljeve mezge pa nezabe-ljeno jed z raznimi suhimi pleveli.«
Ali ni velik naroden greh, da gre pri nas vsako leto v nič toliko raznega zrelega in nezrelega sadja, ki popada na tla in tam segnije? Koliko žlahtnega sadja gre po zlu, ki ga ogri-
zejo ose, sršeni, mravlje ln drugi živalski zaje-davci, ker ne vemo, kam z njim! Ali ni škoda, da prekuhamo vsako leto nepregledne količine koščičarjev in pečkarjev v žganje, ki bi jih naše gospodinje lahko predelale v sadne mezge, žolco ali v sadne soke, kl se mnogo dražje prodajo kakor pa žganje.
Naše dobre matere ln gospodinje skrbe predvsem za dom, za svoje otroke, da jim morejo ob dolgotrajnih zimah, ko je često še za drag denar težko dobiti sveže ali suho sadje, nuditi sočno, sladko, tečno ln zdravilno sadno mezgo predvsem češpljevo ali pa suhih češpelj. Gotovo ste že videli ona nemirna, živa, ko črešnje rdeča, vedno smehljajoča se lička in one bliskajoče, nemirne bleščeče oči dečkov kakor deklic na hišnem pragu, z brki pod usti ln s češpljevo mezgo namazanim kosom kruha pred usti. Ali vam nI zatrepetalo srce ob pogledu na nenehno premikajoče se kipeče ustnice in na bele zobe, vdirajoče se v krčevito v roki držeči kos kruha?
Zbirajmo bučno seme za predelavo v olje!
Nekateri kmetovalci so že začeli krmiti buče. Pri tej priliki je treba opozoriti, da imajo buč-nice visok odstotek prvovrstnega olja. Zato je v današnjih časih velika škoda, če gre to seme brez koristi v izgubo, namesto da bi se porabilo za izdelavo olja. Sedaj, ko je položaj v prehrani prebivalstva Ljubljanske pokrajine tako težak in nI izgleda kje dobiti potrebne maščobe, se mora bučno seme prav do zadnjega zbrati in izkoristiti. Zato trgajte le zrele buče, poberite iz njih vse seme, ga dobro posušite in spravite na suhem prostoru. Kmetovalci se pri tem opozarjajo na določbe k naredbl o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 4. aprila t. 1., Služb, list št. 26, po katerem so kmetovalci dolžni sejati oljne rastline, in sicer sončnice ali pa buče. V teh določbah Je točno predpisana najmanjša množina oljnih semen, t. j. sončnic ali bučnic, ki jo mora kmetovalec z ozirom na svojo obdelano površino Jeseni oddati. Ako torej kdo ne pridela dosti
sončnic, lahko odda namesto njih tudi bučno seme, samo da zbere zadostno količino, kl je zanj predpisana z ozirom na obseg njegove kmetije.
Z oddajo oljnih semen pa so združene tudi znatne ugodnosti, in sicer dobi kmetovalec poleg cene za oljno seme okroglo eno petino iz njegovega semena izdelanega olja po uradno določeni ceni, razen tega pa tudi polovico na njegovo seme odpadajočih oljnih tropin. Nasprotno pa so za onega, kl ne bi zadostil zahtevam zgoraj navedenih določb in ne bi oddal predpisane količine oljnih semen določene občutne kazni.
Glede na ugodnosti, ki jih ima kmetovalec pri pridelovanju oljnih semen zase in glede na nujno potrebo za preskrbo prebivalstva z maščobami, mora veljati letos za vse kmetovalce zahteva, da do zadnjega zberejo vse bučno seme, ga skrbno shranijo in pripravijo za oddajo.
Nekai napotkov za dobro rejo kuncev
Pogubonosno za kuncerejca je, ako goji plemenske kunce vseh vrst, vsevprek, brez navodil in točnega smotra. Nabavi si zdrave, čistokrvne živali z rodovnikom pri zanesljivem rejcu, ki jamči za kupljeno žival. Ne prijemaj kuncev za ušesa, nego za kožo na hrbtu. Ne prepusti reje in krmljenje živali ljudem, ki nimajo za rejo razumevanja, še manj pa morda ljubezni do živali, živalim preglej večkrat nos, oči in ušesa, ako se ni morda pojavila kaka bolezen. Ce je žival obolela in ne moreš ugotoviti bolezni, odnesi kunca takoj k živinozdravniku. Obolele živali imej ločene od ostalih v namenoma za to pripravljenih kletkah. Ne pripuščaj samic k plemenitvi, dokler niso stare vsaj 8 do 10 mesecev. Samec pa mora imeti najmanj 10 mesecev. Prepreči
rejo v krvnem sorodstvu. Samic ne pripuščaj več kot tnkrat v letu, ako hočeš imeti zdrav in odporen zarod. Z odstavljanjem mladičev prlčni šele v 7. tednu starosti. Pripuščaj po dve do tri samice hkrati, da lahko v primeru večjega števila mladičev v enem gnezdu izenačiš s številom mladičev ostalih gnezd. Mladiče loči po spolu že v četrtem mesecu starostu
Ako hočeš uspešno gojiti kunce, upoštevaj pri napravi kletk snago, prostornost, svetlobo in zrak. Kletke naj bodo sestavljene praktično in v okusni obliki, ne pa kakor kup razmetanih zabojev. Vsaka kletka naj bo tako zgrajena, da se nesnaga čim hitreje odteka na prosto. Postavi kletke tako, da je žival obvarovana prepiha ln mokrote, poleti pa pekočih sončnih žarkov. Ne
dopusti psov v bližino kletk. Kletke dobro zavaruj zoper mačke, podgane in miši. Razkužuj kletke in predmete, ki jih rabimo pri kuncereji (2% kaolin ali 1%0 kaporit).
V krmi naj imajo kunci kolikor mogoče mnogo spremembe. Sparjena, prašna in onesnažena krma škoduje kuncem. Ce nimaš dovolj zemljišča, skrbi poleti za zimsko zalogo z nabiranjem in sušenjem razne zelenjave (fižolovka, grahov-ka, korenjevec itd.), grmičevja ln vrtnega plevela. Peteršilj, zelena melisa, majaron, žajbelj, pelin ln poprova meta so zelišča, ki pospešujejo koncem tek do jedi. Doječim samicam nabiraj regrat, mleček, solato ln ostala zelišča, kl vsebujejo dovolj mlečnega soka. V kletkah naj tudd poleti ne manjka suhe krme (mrva, otava, ovea). škodljiva so krmila, kl vsebujejo maščobo, kislino in ostre vonje. Ne pokladaj kuncem preveč krme in pri naslndejem krmljenju odstrani preostalo krmo. Oves v velikih količinah živalim prej škoduje kot koristi.
Vsak kuncerejec mora voditi rodovno knjigo in knjigovodsetvo, ker si bo le na podlagi točnega vpisovanja ob koncu leta lahko sestavil obračun, ki bo prikazal uspeh ali neuspeh njegovega dela. Poleg določene pasme, kl Jo gojiš, se zanimaj tudi za ostale vrste kuncev, da si pridobiš splošno znanje o kuncereji.
Angfoamerlške bonabe na Borovnico
V soboto ob 10. dopoldne je jata angkwmeri-ških bombnikov odviila nad Borovnico nad 100 rušilnih in zažlgalnih bomb. Vojaška škoda ni bila povzročena, pač pa je prizadeto civilno prebivalstvo. Pretresljivi so pogledi na razmesarjena trupla starih žen in otrok Plameni so zajeli mnogo poslopij, v več hlevih Je popolnoma zgorela živina. Prav tako je več ljudi hudo ranjenih. Ljudje so reševali iz gorečih hiS, kar se j« dalo rešiti in kmalu so se pojavili prvi begunci, ki se jim ni posrečilo razen nekaj svežnjev na, ložiti na svoje vozičke ničesar drugega število mrtyih še ni točno ugotovljeno. Prizadeti svoja jokajo o bruševinah in preklinjajo angloamert-ške zračne razbojnike.
Napad je zopet nov dokaz, da ne gre svetovnemu židovstvu, ki vodi danes i Anglijo in Ameriko i Sovjetijo ,za prav nič drugega, kakor za to, da poruši čim več, da poblje čim več, ker IS taka Evropa, vsa uničena, bi bila dostopna za komunistično revolucijo. Danes so tl dogodki spametovali tudi mnoge tako imenovane »anglo-file«, ki ljubijo bolj črnce in Avstralce, kl rušijo naše hiše in ubijajo naše civilno prebivalstvo, razen tega še iz letal s strojnicami obstreljujejo neoboroženo ljudstvo, kakor pa svoj narod. Ta teroristični napad bo naš narod še bolj združil okrog našega domobranstva ta okoli našega prezidenta generala Rupnika. Ti dogodki so ponovno dokazali, da je popolnoma pravilno naziranje, da so danes Angloameričani s Sovjetijo skupaj nič drugega kakor le slepo židovsko orodje.
že vsa v cvetju. Zasovražil je ta mlada drevesca ln polastila se ga je nepremagljiva škodoželjnost. V povračilo za sramoto, da je učiteljica vpričo vsega razreda postavila Milo ln njega v kot, je sklenil potrgati cvetje na učlteljičinih gredah in
pokončati njena drevesca, *
Naslednje jutro je Tinče zavil na vrt za šolo In polomil skoraj vse veje, nekaj drevesc pa je izruval kar s koreninami iz zemlje. Tisti dan je v šoli bučalo in morda se ne bi tako kmalu raz-vedelo za krivca, da ga ni videl sošolec Mirko In ga zatožil. Ta dan so pouk prej končali, da Je mogla učiteljica, ki so ji zavoljo polomljenih drevesc silile solze v oči, na posvetovanje.
Jeza na izdajalca Mirka se v Tinčetu ni mogla poleči. Tuhtal Je in Iskal priliko, da bi z njim obračunal. Zavedel se je sicer, da ga ne bo mogel premikastltl, ker je oni zdrav in močnejši. Zato se ga je lotil z besedo. V prepir, ki se Je vnel do končanem pouku blizu šole, so se vmešali še drugI otroci. Mila in še nekaj drugih sošolcev, člirar naklonjenost si je pridobil s palico, ki jo |e bil zlomil, so se zavzeli za Tlnčeta in napadli drage, ki so potegnili z Mirkom. Beseda je dala besedo in Mirko je med splošnim frčanjem kmtg zabrusil Tinčetu:
»Krčvlja!«
Tlnčeta je ta beseda zadela kakor strela. V hipni divji jezi je pograbil kamen na tleh in ga zalučal bežečemu Mirku v glavo. Fant je zakričal ln se opotekel. Tz rane, kakor oreh velike, se mu Je pocedila kri.
Med pretepajoče se otroke Je tedaj stopil kaplan, ki je šel v šolo, ln s povzdignjenlm glasom, kakor na prižnici, zagrozil Tinčetu:
»Ne ubijaj!«
boj v šolo. Fantu so se zapletale uboge noge, da so ga komaj še nosile. Ni vedel, kaj se z njim dogaja, šumelo mu je po glavi in v ušesih mu je neprestano odmevalo:
»Krčvlja ... krevlja ...!«
In ko je stal v šoli pred upraviteljem, kaplanom in učiteljico kakor pred sodniki, se je vpraševal, zakaj prav za prav stoji pred njimi. V njem je še vedno in zmerom bolj grebla sramotilna in krivična grenka pa vendarle kruto resnična beseda...
Bil je izključen iz šole. še isti dan ga je nekdo iz rojstne občine odpeljal z vozom domov. Oblaki prahu so se visoko dvigali za ropotajočim vozom, da Tinče n! mogel videti Mile, kl mu je solzna mahala z roko v slovo, zasopla tekla za vozom in klicala: »Tinče — Tieče,« dokler se ni spotaknila ob kamen in padla v cestni prah.
»Tinče!... Tinče!«... je v joku odmevalo po cesti, ki so jo ovijali oblaki prahu.
Tinče Je ni slišal. V ušesih mu je ves čas kričalo ln bil je brez moči, da bi mogel v sebi udu-šitl besedo, ki mu je s tugo polnila dušo. Dozdevalo se mu je, da jo ponavlja še voz s svojimi venomer ropotajočimi kolesi:
»Krevlja! ... Krčvlja!
Postal je občinski pastir. Zgodaj zjutraj je vodil živino na pašo. NI se dosti brigal za ljudi, postajali so mu preveč tuji in prevsakdanji, da bi se poglabljal v njihovo početje. Bil je še bolj samozavesten in redkobeseden. Ce so ga ljudje kaj vprašali, se mu niti nI zdelo vselej odgovarjati. Preveč krivic so mu že bili storili, preveč mu zagrenili njegove otroške dni. Ves se je predal prirodl in pašnikom in edini prijatelj mu Jo postala živina, kl so mu jo zaupali.
Posebno živopisana Liska se mu je vselej dobrl-kala, kakor bi mu hotela dokazati, da ga razume. Zato sta postala nerazdružljlva prijatelja. Zgodaj zjutraj, ko je gnal živino čez rosne travnike na pašo, je morala Liska stopati vedno ob njegovi strani. Med potjo je Tinče večkrat z roko po-smukal travo, kjer je bila videti najlepša ln nal-sočnejša, ln jo je ponudil Liski: žival mu jo Je pomulila z roke, ki jo je nato hvaležno obliznila. Ko se je pa živina razpasla po pašniku, je Tinče Lisko spoznal že od daleč, ln kadar jo je poklical, se mu je vsakokrat približala.
Tinče se je kmalu vživel v svoje novo življenje ln je vestno ln skrbno opravljal svoje dolžnosti. Tudi na bridke ure, kl Jih Je bil preživljal v Soli, je že pozabil, še na malo dobro Milo Je pozabil: v začetku se je še kdaj pa kdaj spomnil na njo in si od časa do časa zaželel z njo snidenja. Potem pa se je zabrisal v njegovem spominu z njo vred tudi nesrečni dogodek, zaradi katerega je bil izključen iz šole. Prav zaradi tega dogodka je tudi še dolgo časa prestajal žalostne ure. Zdaj je že na vse pozabil. Predal se je ves pašnikom ir zaživel z njimi. Poznal je vsako cvetko in metulja, po glasu uganil vsakega ptiča. Vse okoli njega je pelo in dehtelo, od zgodnje pomladi do pozne jeseni.
Ko je sonce pokukalo Izza gozdov, še v temo zavitih, ln je prvo ptičje petje pozdravljalo zlato jutro, se je Tinčetu vselej zazdelo, da razkošno jutro pozdravlja njega samega. V mraku pa. ko so se šumeči gozdovi potapljali v tajni, vijolični mrak In so le še vrhovi dreves žareli v sončnem zahodu ln je nastopajoči veter pozdravljalo zvo, nenje iz vasi ln iz cerkva, posejanih naokoli po > gričih, se je Tinčetu, kl je gnal živino s paše. spet zazdelo, da vse to velja samo njemu.
Ženski vestnik
Za kuhinjo
*	Dušeno zelje. Zeljna te glave zreži na tanke rezance. To operi, osoli, potresi s kumino, po-Skropi s kisom, dobro premešaj in pusti nekaj časa stati. Na masti za rumeni tanko zrezano čebulo, nato prideni pripravljeno zelje in ga po-pokritega duši db mehkega. Večkrat ga premešaj in potresi z dvema žlicama moke, še malo popraži, prideni paradižnik in zalij z nekoliko yode, da dobiš srednjegosto zelje. Osoli, okisaj in že malo pokuhaj.
*	ZdroboVa juha. Čebulo, peteršilj in korenje zreži na tanke listke in jih popraži na 3 žlicah masti. Prideni še '/* litra pšeničnega zdroba, ga tudi popraži in na koncu prideni paradižnik, premešaj in zalij z vodo. Juha ne sme biti preveč gosta. Osoli jo.
*	Krompirjevi zrezki. 2 kg krompirja skuhaj, plupl in zmečkaj. Primešaj mu % kg kruhovih drobtin, po možnosti 3 Jajca, zmečkan česen in sol po okusu. Vse skupaj dobro premešaj. Iz testa oblikuj ne predebele zrezke in jih z obeh strani popeci na 4 žlicah masti. Na mizo jih (Jeni' s solato ali zeljem.
„Na$ fantek pa kar noče shoditi..."
Tako vzdihuje marsikatera skrbna mamica, kl pš more dočakati prvega samostojnega koraka pri svojem malčku. Pa se že boji, da nI kaj bolan. Ali take matere naj se le potolažijo, saj v tem pogledu nista dva otroka enaka, čeprav sta oba zdrava in močna. Pravijo, da navadno tisti Otroci, kl zgodaj govorijo, pozno izhodijo. Nikakor ni dobro, da otroka silimo k hoji. Kadar se bo čutil dovolj močnega in tudi pogumnega, pa se bo sam spustil. Saj še ni bilo na svetu otroka, kl bi ne bil izhodil zato, ker ga niso drugI učili! Drugo je seveda pri bolnem otroku, čudno je tudi, da nekateri rahitični otroci tako zgodaj izhodijo, drugi pa zopet Jako kasno. Vsekakor je dobro, da ima dete tako hrano, kl mu dovaja dovolj apna in fosforja, ker sta baš ti dve snovi najpotrebnejši za ojačanje kosti. Juha iz telečjih kosti, pire lz krompirja, špinače, zelja in korenja, pa jabolčni ali pomarančni sok naj jedo malčki.
Pire se pripravi takole: krompir, špinača ali kar je že, se nanagloma opere in hitro skuha, nato se voda odcedi v čisto posodico, zelenjava se pa dobro zmečka ali seseklja in pretlači skozi cedilo ter malo pregreje na raztopljenem maslu in nekoliko posoli s prav dobro strto soljo, če Je pregosto, zalijemo z mlekom ali odcejeno vodo. Pri špinačnem pireju najprej razbelimo maslo, nato prldenemo ščepec moke ln takoj zalijemo z mlekom ali odcedkom, ne da bi se prežganje zarumenilo. Pomešamo, da se moka enakomerno
Ali bomo dobre vzgojiteljice svojih otrok?
Marsikdaj je mati obupana nad otrokom, češ, tako lepo ga učim, a vse nič ne pomaga. Sicer sluti, da imajo otrokove napake nekje svoje vzroke, a kakšni so, tega ne ve. Vzrokov, ki jih ne pozna, ne more odstraniti — otrokove napake pa rastejo z njim vred.
Važna sta predvsem dva vzroka. Otrok je svojo slabo lastnost ali podedoval po svojih starših in njihovih prednikih, ali pa jo je prevzel od ljudi v svoji okolici, pogosto od svojih staršev.
Dobre matere morajo poznati sebe, svoje prednike in prednike svojega moža ter njihove lastnosti, da bodo lahko spoznale, kaj je otrok podedoval. Starši si morajo odkrito priznati, da so bili oni tisti, ki so že ob spočetju dali otroku to ali ono slabo lastnost in ne smejo otroka obsojati zaradi tega. Zlasti mati mora takega otroka razumeti in mu potrpežljivo pomagati, da se popravi, kajti pokazalo se je že mnogokrat, da dobri vplivi iz okolice, v kateri otrok živi, zmanjšajo vpliv podedovane slabe lastnosti.
Ali že imate dovolj moči, da si boste odkrito priznale napake in da boste tudi može pripravile do tega? Ali imate dovolj potrpežljivosti, da boste vztrajno stale ob strani svojim otrokom?
razpusti, potem pa primešamo še špinačo, kl naj zopet samo dobro prevre, ne sme se pa kuhati ln dušiti.
Ljubosumna žena
V mnogih družinah je pretirana ljubosumnost vzrok nesoglasju med zakoncema
Prava, čista ljubezen ne pozna ljubosumnosti, kl je samo Izraz egoizma
Dogaja se, da žena neprestano sumniči moža, mu ne dovoli proste urice, v vsak iženi vidi svojo tekmovalko in vse to spravlja njo samo v neugodno razpoloženje, ki v družini kmalu zaneti prepir. Taka žena naj se potem ne čudi, če mož, naveličan tega, kje drugje Išče utehe.
Tudi če je mož resnično nezvest, očitanja, jeza ln grdi prizori nič ne zaležejo ln se mož še bolj odtuji ženi. Tu mora ona, če ga resnično ljubi ln bi svojim otrokom rada ohranila očeta, biti kolikor mogoče vabljiva, prijazna, ljubezniva takrat, ko je pri njej, in po navadi ima poročena žena skoraj vedno priliko vsak dan videti svojega moža. Ce Je le kako hipna zabloda z njegove strani, ga bo njeno obnašanje ganilo in njegova ljubav se bo utrdila.
Ako pa Je moževo pot križala oseba, katero je resnično vzljubil, potem je za ženo pač najbolje, da vdano kloni glavo; lahko pokaže svojo neizmerno bolest, a ne ljubosumnosti ln zaničevanja Do žene, ki razume moževe zablode in jih potrpežljivo prenaša — čeprav s krvavečim srcem — bo mož vedno ohranil spoštovanje in se bo prej ali slej zopet povrnil k njej.
Zatemnitev od 21. do s*
Od 20. avgusxa dalje mora biti Izvedena zatemnitev od 21. do 5. ure. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
Ce hočeš biti dobra vzgojiteljica, moraš biti sama vzgojena. Ne zahtevaj, da bo otrok odkritosrčen, če boš sama zahrbtna in se boš lagala vpričo njega ali ga čelo silila da bo sam govoril neresnico, ker bo tebi tako bolj prav. Ne jezi se nanj, ko se bo drugič zlagal tebi, pač pa si pri-« znaj, da otrok samo posnema starše v dobri veri, da je tako prav.
Ali si dovolj pripravljena, da boš z mirno vestjo stopila pred bistre in stroge poglede svojega otroka ?
In še nekaj je važno! Ob različnih dogodkih smo se že pritoževali: premalo smo zavedni, omahljive značaje imamo, odločni nismo, nimamo smisla za skupnost Itd., itd. in vselej smo tolažilno pristavljali: naši otroci bodo morali biti drugače vzgojeni. Ali se žene zavedamo, da moramo vzgojiti nov rod, kl bo bolje reševal svoja življenjska vprašanja kot jih rešujemo mi? — Mati lahko že od najnežnejših let dalje vpliva na otrokovo duševnost, a uspešno vplivati bo znala ln mogla le tista mati, ki že zdaj živo zasleduje vse dogodke v svetu, se izobražuje in vzgaja v ženo, ki se zaveda velike odgovornosti nasproti skupnosti poštenega ljudstva in nasproti vsemu slovenskemu narodu.
Koristni nasveti
Kako se otrok odvadi gobice (sesala, cuclja, dudllce) ? Nekatero dete se kar ne more ločiti od nje. Pa naj bi jo končno še imel, če bi na bil atako zelo nevarna, da si po nji ne nabero kake bolezni. Marsikatera mati je že namočila gobico v Jesih, celo v petrolej, pa še nI nič izdalo. Poznam ženo, ki si je takole pomagala«; Na skrivaj je gobico malo raztrgala pri luknjici, kjer dete sesa; potem jo je pa vtaknila tik pred luknjico, skozi katero je prihajala miška. Otrok jo Je tam »slučajno« sam našel. Ker je bila raz« trgana, ni bila več za rabo. Prepričan je bil, da je to naredila miška, pa se mu je tako studila^ da jo je za v«dno vrgel po tleh.
Temence pri dojenčkn se naredi često zato, ke* Ima otrok preveč pokrito glavico. Koža Izloča preveč loja, napravi se prhljaj In pokrije tem« kot velika hrasta. Takemu otroku namaži glavico s toplim oljem, da se hraste omehčajo. Zvečer lahko napojiš z oljem mehko cunjo ali vato, ki jo pusti otroku na glavici čez noč, da se mil koža dobro prepoji z oljem. Se prej mu tema namaži, potem pa zavežl glavico s čepico aH Z robcem. Drugo jutro pa otroka previdno in po-lahko počeši, da se odločijo hraste, nato pa namaži z rumenim vazelinom. Tako ponavljaj toliko časa, da se koža učistl. Delaj pa jako previdno, da ne raniš glavice, ki je še nežna in občutljiva. Z vodo pa teme ne sme priti v dotiko, dokler ga odpravljaš.
Prašne pletene stole in druge predmete očisti s krtačo in toplo milnico ter splakni z vodo. Kapljice, kl se naberejo, zbriši s krpo ln predmete hitro posuši na prepihu. Nikdar ne rabi za čiščenje sodo, ker po nji vitre porumenijo, in suši le v senci In ne na soncu.
Nekdanje življen;
Zdaj, ko je izročeno javnosti novo, moderno mesarsko tržišče v Ljubljani, je pač zanimivo ozreti se nekoliko v preteklost ln premotriti razvoj te važne živilske obrti. Vsekakor je razvoj mesarstva v našem mestu prav zanimiv. O tem nas prepriča naslednji članek.
Preden je začel obratovati mestni vodovod (dne 29. junija 1890), je bila za mesarje zelo velikega pomena Ljubljanica. Čeprav je povečevala megla, ki se je vlačila nad njeno gladino, hlad in mokroto ter bila ljudem vobče nevšečna, bi se vendar brez njene vode takratni mesarji s težavo prebijali. Med že omenjenim velikim poslopjem za šolske namene in vzhodno stranjo semenišča je bila ozka Šolska ulica. In njej nasproti so držale do vode okoli dva metra široke lesene stopnice, a ob njih je bil privezan čoln, ki so ga uporabljali mesarji, kadar so Izpirali čreva ter prali ponjave, rjuhe i. dr., katere so potem sušili kar na obrežni ograji. Pravcata nesnaga pa je kraljevala za tistimi mesarskimi f tojnicami, ki jim je bil odmerjen prostor tik nad obrežjem. Tam so bile videti prečesto nelzumet-ničene slike, ko so iskali mesarji, mesarice, bra-njevke, kmetice i. dr. nujno zavetje. In ker so odlagali ljudje tu še cunje, papir, gnilo sadje, kosti, drobovje in podobno navlako, zato ni bilo nobeno čudo, če so imele neštevilne podgane na cbrežju svoj raj. A razen tega je bilo na tem bregu še ugodno zavetje različni golazni in gnusnemu mrčesu, predvsem velikim muham, ki so jih morali mesarji, oboroženi z muhovniki, lipovimi in kostanjevimi vejami, poleti odganjati.
e naših mesarjev
KLOBASE, SALAME IN »IHAHA«
V>neposredni bližini prostora, za mesarske stojnice so pa bile še nekatere mesnice. Tako na Pogačarjevem trgu, kjer je prodajal Rajko An-dretto suho meso, salame in klobase. Soseda sta mu bila splošno znana mesarja Kozaka — brata Jožef ln Mihael. Ob Mesarskem, sedanjem Zmajskem mostu, je stalo kot nekakšna protiutež v začetku omenjeni shrambi za stojnice veliko poslopje (odstranjeno tudi leta 1896), v katerega delu, obrnjenem proti Kopitarjevi ulici, so hranili gasilci svoje orodje, v nasprotnem delu, s čelom proti sedanjemu Vodnikovemu trgu pa so bile tri prodajalnlce. V njih so sekali govedino Frans Urbas, Leopold Slovša in Martin Zabjak. V Mah-rovi hiši (za vodo), zdaj last mestne občine, sta bili mesnici Franca SlovSe ln Franca Jagra Razen pravkar navedenih velikih mesarjev so imeli po mestu svoje prodajalnlce še nekateri drugi njihovi tovariši.
Dne 7. novembra 1885 je pričel prodajati na Rimski cesti v nekdanji Kalistrovi hiši (dandanes hiša Gorupovih dedičev št. 9) Ivan K&fer iz Maribora konjsko meso, kar pa je trajalo le do dne 10. novembra 1886. Več ko celih deset let pozneje (dne 17. novembra 1896) pa je odprl Ivan Kopač, po domače »šmajhel« (poprej prodajalec govedine na levi od vhoda v magistratno hišo na Mestnem trgu št. 2), v takratni Travniški, a zdaj Metelkovi ulici novo konjsko mesnico, združeno z gostilno ,v kateri je bilo vedno dovolj gostov, kl so »ihaha« obilokrat prav pridno zalivali.
KAKO SO VČASIH KLALI
Do leta 1881 so klali ljubljanski mesarji predvsem goveda na »šlahtpruknu«, leseni klavnici na koleh, ki je štrlela Iznad Ljubljanice nasproti današnji Potočnikovi ulici ln razširjala grozen smrad okrog sebe; prašiče, teleta in drobnico pa tudi po večjih mesarskih dvoriščih. Na Poljanski cesti na primer »Pri Korenu« ali »Pri Jur-čku« (prav za prav pri gostilničarju ln mesarju Juriju Crnetu, kjer je zdaj novejše poslopje Ma-rljanišča) in »Pri štrajzelnu« (zdaj Lavtarjeva gostilna). Ob križišču Resljeve in Sv. Petra ceste je bila stara Urbasova gostUna »Pri Irgelcu« z velikim dvoriščem, na katerem je moralo mar« slkatero živinče poginiti pod mesarskim nožem. Samo ob sebi umevno je, da se je utegnilo v takih zasilnih zakotnih klavnicah marsikdaj dogajati to ln ono, kar je kvarno vplivalo na radovedno mladino ter da so se mogli po mili volji zlorabljati dostikrat že tako ne prestrogi takratni predpisi glede čednosti ln higiene. Saj nI nihče dovolj natančno nadziral klanja in pregledoval mesa. Drobnico (kozličke in Jagnjiče) so klali mesarji tudi kar ob stojnicah.
SLAVNOSTNI MESARSKI SPREVOD OB OTVORITVI KLAVNICE
Ko je bila zgrajena na Poljanski cesti sedanja klavnica, pozneje seveda večkrat že povečana in modernizirana, je prestalo klanje vsakovrstnih živali doma, kar je mnogo pripomoglo k zdravstvenemu pregledu mesa. Nova klavnica je bila slovesno odprta dne 3. novembra 1881. A že prejšnji dan so vodili ljubljanski mesarji po več mestnih ulicah ln cestah nad trideset lepih volov, ovenčanih s cvetjem in zelenjem, ter okrašenih
PO SVETU
Naša slika kaže »V 1« pred odstrelom. V dobrem kritju spravljajo te bombe na odstrelišča. Odstrel se izvrši s stisnjenim zrakom. S pomočjo naprave za krmiljenje na daljavo poišče »V.l« odrejeni cilj. Enakomerno veliko hitrost, ki je ne doseže nobeno sovražno lovsko letalo, dobi »V 1« po raketnem pogonu. To prvo nemško povračilno orožje je odlična stvaritev nemške letalske oborožitve.
•
X živci Londončanov močno trpijo. Opazovalci ob južni obali Anglije so Izjavili, da je b'lo slišati v jutranjih urah v sredo cele ure neprestan grom nemških letečih izstrelkov in ropot angleške protiletalske obrambe. Kaj takega doslej še niso dož'veli Izstrelki »V I« so prihajali s tako naglico, da angleška protiletalska obrambar nt imela niti minute oddiha. Ozračje je bilo izpolnjeno z nemškimi maščevalnimi izstrelki. Tednik »Time« prinaša izčrpno poročilo o učinku neprestanega obstreljevanja z »V 1«. Osem milijonov Londončanov neprestano zasleduje ropot maščevalnih izstrelkov, in jim ne da miru niti ponoči. To nemško maščevalno orožje udarja huje na živce Londončanov kot najtežji letalski napadi v letu 1941 Najhujše pa ni uničenje in žrtve, marvče spoznanje, da se udarcev »V 1« ne da vnaprej izračunati. Vsak gleda, da se kolikor mogoče malo zadržuje na cestah in da se zadrži čim dalje od oken. Ceste so postale prazne. Več kot milijon Londončanov je bilo evakuiranih. Več tisoč ostalih se je podalo prostovoljno na lastne
stroške na deželo. Sedaj se je pričel izseljevati iz mesta drugi milijon Londončanov. Tudi ponoči, tako javlja »Time« dalje, obvladujejo življenje Londončanov izstrelki »V 1«. Povsod se pogovarjajo samo o enem: o »V 1« Izstrelkih. Močno se že opaža, kako zelo so trpeli živci Londončanov. Vedno več delavcev in nastavljencev izostane od svojega dela. Londončanom bo kmalu tega dovolj. Oni so že do grla siti tega neprestanega strahu.
X Grozovite razmere v južni Italiji. »Poročila, ki prihajajo iz zasedene Italije v Anglijo, govore o velikem razočaranju italijanskega naroda«, piše neki dopisnik londonskega dnevnika »Manchester Guardian«. V zasedenih Italijanskih ozemljih vladajo grozovite razmere. Inflacija se vedno bolj zvišuje ln ustvarja položaj, v katerem nihče več ne misli in ne ravna prevdarno. Zasedbene čete le s težavo preprečijo splošno anarhijo. Vse ograža občutek razočaranja, ki je vedno večje. Ce hočejo demokracije že pobiti fašizem, potem morejo najprej prepričati Italijane o zmožnosti demokracije, če pa bodo tako ravnali kakor doslej, potem bodo posledice dale-kosežne.
X Fašisti zboljšujejo preskrbo. Potem ko so v aprilu 1943 uredili razdelitev povrtnin v fašistični socialni republiki, nameravajo sedaj nadalje zboljšati možnost preskrbe. Sedaj bodo posamezni provincijski uradi sami določevali ln razdeljevali količino povrtnin. Samo tako bo mogoče ugotoviti skupno proizvodnjo in s tem omogočiti zadovoljivo preskrbo vseh področij in to predvsem velikih potrošnikov, ki so bili doslej najmanje preskrbljeni. Izdana bo tudi izpremem-ba glede stalnosti cen. Po nemškem vzoru bodo izvedli vsakotedensko določitev cen in jih nato sporočili preko radija.
X Italija brez premoga. Iz zasedenega italijanskega ozemlja sporočajo, da doslej nl prispela v italijanske luke še niti ena zavezniška pošiljka premoga, ki bi bila namenjena Italijanom. S fašistične strani spominjajo v tej zvezi na to, da je Nemčija poslala Italiji od leta 1940. do srede leta 1943. približno 40 milijon ton premoga. Kakor javljajo švedska poročila lz Rima, je postal položaj v zasedeni Italiji sedaj tako obupen, da so pričela italijanska oblastva raz-privliati s pristojnimi zavezniškimi mesti o devalvaciji lire. Računajo, da bo stopila ta devalvacija kmalu v moč, g čimer bo napravljen nov korak na poti k veliki inflaciji.
X Dolgovi rastejo. Kakor javlja »Times« iz New Yorka, se je v poslednjem času močno zvišal državni dolg Združenih držav. V Wa-shingtonu računajo, da bo v tekočem letu, če se bo nadaljeval dosedanji porast, presegel že 250 milijard dolarjev. V prvi svetovni vojni je znašal »le« 25 milijard. Kakor izjavljajo v Wa-shingtonu, so to zvišanje povzročili izključno vojni stroški.
X Japonska na prvem mestu v ribji industriji. Za japonsko kuhinjo je riba izredno važna, kakor je dobro znano vsem potnikom, ki so deželo vzhajajočega sonca že prepotovali. Riba je tamkaj bolj v navadi kakor pa govedina, svinjina in drugo meso. To je kaj naravno za deželo, kjer je ri-
Misli
Kar si pojedel, ti ne more nihče vzeti.
S kozami in deklami boš slabo obdelal njivo.
Kar obljubijo pijanci, tega se vesele noret
Kuga ne vpraša, koliko si star.
Darila je treba hitro sprejemati.
Plevel se roga lanu.
ftala nikomur ne zvrta luknje v glavo.
barstvo bolj razvito kakor kjer koli po svetu. Japonske obale, ki se raztezajo v dolžino 15.115 kilometrov, so za ribištvo kar moč pripravne. A tudi podnebje ter različni morski tokovi večajo ribje bogastvo v ondotnih vodah. Četrtina vsega svetovnega ribištva je japonska. Medtem ko Velika Britanija in Združene države nalovijo letno okrog milijona ton rib, daje japonska ribištvo 3 milijone ton, pri tem pa m vštet bogati vodni plen ob Sahalinu ter Koreji. Tudi sladkovodno ribištvo na Japonskem je precej bogato. Krape gojijo celo v riževih nasadih, ki jim vržejo letno okrog 660.000 jenov. Japoncem je krap starodavno znamenje sreče, moči in poguma.
X Pet in pol milijona delovnih dni izgubljenih. Kakor javlja angleški časopis »Economist«, je ugotovil nedavno znani angleški narodni gospodarstvenik prof. Bowley v nekem svojem predavanju, da znaša število delovnih dni, ki jih je izgubila Velika Britanija v prvih 51 mesecih te vojne zaradi stavk, približno pet in pol milijona. Večina teh izpadkov je bila v premogovniKin. Na drugem mestu sledi angleška industrija m potem ladjedelnice, industrija volne, industrija oblačil in gradbena industrija.
X Farma za črve. Kalifornija se ponaša s svojim malim krajem Beshopom, da ima prvo in edino rejnico za črve na svetu. Izmislila sta si jo dva podjetna dečka. Menila sta, da bi takšna ustanova v bližini krajev, kjer je dosti rib, lahko donašala lepe dobičke. Tako sta pregovorila starše, da so na zemljišču, ki obsega 600 štirja-ških metrov uredili pravo farmo za črve. Stvar ni popolnoma enostavna, bilo jo je treba dobro premisliti. Zemljišče je pokrito z debelo plastjo sena, slame in drugih ostankov žitaric, v tej plasti imajo deževniki svoj paradiž in jih kar mrgoli. Ustanovitelji farme jih nabirajo in prodajajo v pločevinastih škatlicah po naročilu. Posli cvetejo, kajti v nekih dobah, zlasti tedaj, ko je glavni lov na postrvi, prodado do 6000 črvov na dan. Vse po amerikansko!
X Leoncavallova naglica. Znameniti skladatelj Leoncavallo je zadnje dejanje svoje opere »Zaza« napisal in skomponiral v 24 urah T'skarski vajenci so sproti odnašali v tiskarno še ne dovolj suhe liste, tako da skladatelj sploh ni imel nobenega pregleda. V groznem vznemirjenju, kot blaznež, je hitel pisati note z desnico, medte- ! ko je z levico udarjal po klavirju. Med de'0"' ki je obsegalo 72 strani notnega papirja, je izpil skladatelj nič manj kot štirideset skodelic čme kave. Skladba pa je zares izšla na določeni dan ter je Leoncavallo izpolnil vse pogoje, določene v pogodbi z založnikom.
s trakovi. Ko so jih prignali naposled od magistrata po Poljanah v klavnico, je bil pred oddelkom zavoda, namenjenem klanju velike živine, majhen zajtrk, med katerim je bilo Izmenjanih več priložnostnih napitnlc. Takoj nato so pobili mesarski pomočniki v navzočnosti povabljencev in občinstva štirinajst volov, a drobnico so jeli klati v za to določenih prostorih že poprej. Na slavnostni dan popoldne so priredili veliki mesarji v gostilni svojega tovariša Franceta štruklja, ustanovitelja po njem imenovanega ljubljanskega hotela v Kolodvorski ulici pojedino, katere so se udeležili razen mesarjev, ki so klali veliko živino, tudi zastopniki oblastev in mnoge druge osebnosti. Pomočniki ljubljanskih mesarjev pa so imeli isti dan večerjo pri velikem mesarju Jerneju Crnetu starejšem, gostilničarju »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti in očetu sedanjega lastnika štrukljevega hotela
NOVI NAČINI KLANJA
Kako so klali nekoč velika živinčeta? Dne 19. aprila 1875 je pojasnjeval in nazorno razkazoval v starinski ljubljanski klavnici ob Ljubljanici mnogoštevilnim mesarjem iz mesta ln z dežele mestni živinozdravnik Pavel Skale, poznejši ravnatelj mestne klavnice, tri pobijalne načine na desetih volih, biku ln kravi. Najpoprej je dal pobiti z mesarico pet volov ln kravo, živali so bile pokončane mahoma. Nadalje so pobili dva vola hitro z udarcem na tilnik. S pobljalno krinko so bili usmrčenl trije voli to bik, prav tako najhitreje. Uboj je trajal z izpuščanjem krvi pri udarcih na tilnik tri, pri usmrtitvi z mesarico in krinko pa štiri minute. Poskusi so prepričevalno dokazali, da je naposled omenjeno pobija-
nje najpraktičnejše. Zato so se ga vobče oprijeli. Pri tej priliki so ljubljanski pomočniki izvrstno izpričali svojo izurjenost, spretnost in ročnost. Vobče so pobijali klavno živino pred približno šestdesetimi leti s sekiro. Po časopisnih vesteh v mesecu decembru leta 1906 pa so natikali živini, določeni za usmrtitev, krinko in ji zabijali klin v možgane.
BILO JE MNOGO TRPLJENJA
Svoje dni so mesarji veliko trpeli. Vstajati so morali zgodaj, sem ter tja celo ob štirih zjutraj ali pa še prej. Vse meso zaklane živine je morala pretežna večina med njimi zvoziti na trg samo-tež, kajti imetniki konj in prav svojevrstnih, rn^čno ropotajočih mesarskih voz so bili samo veliki mesarji. Poljanska cesta je bila z drugimi prometnimi žilami vred skrajno slabo oskrbovana, jeseni in pomladi posuta z debelim, nič po-valjanim gramozom, pozimi pa pokrita z neraz-oranim snegom. Tako se je mogel pomikati voziček, naložen z dvema, tremi teleti, le sila počasi in z veliko mesarjevo muko naprej. Ko je prišel mesar na svoj prostor s stojnico, je začel takoj teleta na drobno izkoževati, čestokrat v najhujšem mrazu. Marsikdo si je olajšal v ostri zimi delo s tem, da je pripeljal zaklane živali že dan poprej ter jih odtajal v kuhinji, da niso bile nalsednje jutro več zamrznjene.
Mali mesarji, posebno pa njihovo osebje, je užilo v zimskem času na odprtih stojnicah spričo megle in mraza neverjetno mnogo neprijetnosti. Zategadelj ni bilo čudo, če si videl, kako so mesarji često mahali z rokami navzkriž, da so si ogrevali premražene ude. ženske so si večkrat privoščile gorak »kofetek« ali pa čaj (ki so ju
na trg prinašale in prodajale tako imenovane »kofetarice« ob starem poslopju kresije), poma-kajoč vanj sveže žemlje, katere so od stojnice do stojnice ponujali naprodaj pekovski vajenci. Moški so se krepili po navadi s koščkom kruha in prekajene slanine, kakor tudi z merico vina ali pa šilcem žganja v gostilnah ln vinotočih, nahajajočih se v neposredni bližini mesarskega trga.
ZGODAJ SO UMIRALI...
Končno naj opozorim glede na to, kar sem povedal v prednjem odstavku, še na neko neutaj-ljivo in resnično dejstvo. Skoraj noben mali mesar ali pa stalnejši njegov pomočnik ni dočakal visoke starosti. Ti ljudje so umirali večinoma v najlepši dobi za boleznimi, ki jih povzročata predvsem presllno trpljenje ln prehlad. Pljučnica, jetika, protin, revma, kila itd. so krajšali njihovo življenje. Sicer pa lahko trdim, da sem poznal osebno precej velikih mesarjev, ki so morali zapustiti svet v najlepši moški dobi, ne toliko zavoljo pretrdega dela, kolikor zaradi prehlaje-nja. Marsikdo si je nakopal bolezen pri nakupovanju živine po sejmih v krajih, preoddaljenih od železnice, ko je moral opraviti posel peš ali z vozom, in to ob vsakem vremenu.
Izza časa, v katerem sem nanizal pričujoče spominske podatke, živijo danes le še trije mesarski mojstri, in sicer Ivan Košenina, Franc Črnivec in Jakob Jesih starejši.
Naposled moram še odkrito povedati, da je mikalo tudi mene, sina malega mesarja, poprijeti se stanu svojega očeta. Toda ker sem skusil že kot otrok dovolj trpljenja in hudega, zato mi nl bilo nikdar in mi še zdaj niti najmanj ni žal, da sem se usmeril v drugo plat ter si izbral povsem drug življenjski poklic.
LOV ZA ZLAION
5
Človeku, ki ume iz golega pojava posameznikov sklepati o poklicu ljudi in njih nakanah, zavoljo katerih streme na sever, je imel tukaj priložnost za zanimiv študij. V prvi vrsti so bile tukaj suhe, miši-časte in od sonca opaljene postave prospektorjev, ki so zavoljo novic o zlatu ob Klondikeu prihiteli ne samo iz bližnjih držav, temveč celo iz drugih delov sveta, tako tudi iz Evrope, da bi poskusili srečo v krajih večnega ledu, kako so jo prej poskušali v južnih državah in Mehiki in mogoče tudi v Avstraliji.
Tisti rejeni in močni človek tam je gotovo tesar, ki bo delal tam gori hiše za nove ljudi. 2age, za katere so morali na saneh spravljati posamezne stroje, že stoje tam. Mož je vedel, da najde zlato, za katerim grebejo tisoči po zemlji; seveda, do njega pride po ovinkih. Pa tudi oni debeli, razmeroma mladi mož, z zabuhlim gobastim obrazom, ki je imel kje v San Franciscu ali Scattleu ali Spokaneu kako pivnico, ter hoče začeti s kakšno kje v kakem mestu izmed mnogih, ki rastejo sedaj ob Klondikeu kakor gobe po dežju, najde zlata, če bo sploh tja prišel.
Na ladji je bilo tudi poslovnih ljudi, ki so bili pripravljeni lotiti se vsega, kar bi jim kaj bolj neslo. Potepuhi, igrači in sleparji, ki se zbirajo povsod, kjer daje zlato, lahkomiselnost in neizkušenost življenju smer, so se zbrali tudi tukaj. Dalje so bili med potniki odvetniki, ki so pričakovali od prepirov za deleže in drugih sporov zaslužka, pa zdravniki z malo znanja in še manj instrumentov, ki pa so pri nezgodah navadno vedno pravo zadeli, in duhovniki brez vernikov, ki so zato šli na pot... zlasti pa oni, ki so, iz vseh mogočih poklicev, bili namenjeni z rovnico in.lopato in ponvo preiskati doline in globeli ob Klondikeu ter kopati iz zemlje žolto kovino, ki jo je človeštvo napravilo za svojega boga.
Taka je bila tudi prtljaga, ki so jo imeli potniki s seboj. Sestajala je največ iz vreč z obleko, provijanta, vsega mogočega orodja in sank. Razen tega je bilo' na ladji tudi konj in psov, kajti v Juneauu so bih izredno dragi, ako bi se sploh dobili.
Ob ograji ladje je slonel mlad moški kakih štiriindvajsetih ali petindvajsetih let; bil je v modri uniformi ladijskega stevvarda, ki menda ravno ni imel nujnega dela, kajti ogledoval si je z zanimanjem žfvžav na krovu in vodi. Bil je tako zatopljen v opazovanje življenja, da ni niti videl, kako si ga drug moški, ki pa je bil kakih šest let starejši, že nekaj časa ogleduje. Sele ko je ta pristopil k njemu in se rahlo dotaknil njegove rame, ga je pogledal.
»Ste vi, gospod Esher, ali niste?«
»Vi tukaj, mister... « ga je vprašal iznenadeni steward.
»Kane... « mu je oni naglo pomagal. »Zapomnite si ime: Henry Kane, potepuh in špekulant, ki se bo na vse načine trudil pograbiti čim več zlata, ki ga bodo našli tam gori.«
»Torej tudi vi silite h Klondikeu?« je vprašal steward, ki ga je bil oni imel za Esherja.
»Kjer je mrhovina, se zbirajo jastrebi,« je pojasnil Kane, ki je bil bolj majhne postave in na videz slaboten. Pozorno oko bi se veseda ne zmotilo in bi spoznalo v mršavem telesu moč atleta.
»O, mrhovine ob Klondikeu ne bo manjkalo,« se je zasmejal Esher. »A da si vi štejete k jastrebom... «
»Jastrebi so prav koristne živali,« je opomnil Kane s prisiljeno resnobo. »Njihova naloga je skrbeti, da mrhovina ne bi škodila.«
»Prav za prav bi se ne smel čuditi, da vas najdem tukaj,« je ugotovil Esher, »saj me skušnja uči, da imate navado pojavljati se ob najnenavadnejšem času na najnenavadnejšem mestu.«
»Hm, to je res taka navada,« je potrdil oni. »A to trdim tudi o vas do neke meje; spominjam se, da sem tudi vas že srečal kdaj v kakem kraju, da si tega ne bi nikdar mislil. In kako ste zlezli sedaj v to uniformo? Greste li za svoj list h Klondikeu?«
»Ne popolnoma,« se je zasmejal Esher. »Tudi mene se je lotila vročica in želja po zlatu. Saj tudi ni čudno. Ko sem lovil novice za svoj dnevnik, sem moral v redakciji pregledovati tudi poročila brzojavnih agentur iz zlata polnih distriktov in jih prirejati za tisk. Tu dobiš brzojav deset besed, pa jih moraš potem napisati tisoč. Tistih devetstodevetdeset, ki jih ni, moraš uganiti, si jih naslikati in jih čitateljem prikazati. Pri tem delu mi je fantazija vedno uhajala, in če sem se bal, da mi glavni redaktoV vrne poročilo, ker sem preveč lagal, sem dan nato videl, da še vselej nisem dovolj lagal, da bi dohajal resnico. Bila je namreč vedno nekoliko korakov spredi. Nazadnje sem predlagal šefu, da bi me poslal h Klondikeu za poročevalca«
»In zato ste sedaj tu?«
»Nikakor ne. Najprej me je skušal prepričati, da trpim od samo-veličja, da sem megaloman. To so reči, je rekel, ki niso za takega novinca kakor sem jaz. Jaz pa sem si vtepel v glavo, da bom vse žive dni podrejen žurnalist, kljub trudu in pridnosti, ako ne spra-
vim svojega imena po izrednem slučaju pred javnost. Dobre in pridno delo tukaj ne bi zadostovalo. Ljudje plačujejo vedno samo ime. No, tu je sedaj izredna priložnost. Samo da bi prišel h Klondikeu, tam bi gotovo našel zlato. Mnogo zlata. Za mene je tam taka možnost kakor za vsakogar. Pa če tudi bi to ne bilo res, bi še vedno pošiljal listu poročila in jih podpisoval. Tudi to je zlato, kajti to je karijera. Ce je to res megalomanija, potem mi morate priznati, da je v mojem načrtu vsaj metoda, a samo macnija brez načrta je nerodna. To je nazadnje razumel tudi glavni, kajti če me že ni poslal na troške lista v svet, mi je vsaj obljubil, da sprejme vsa moja poročila in mi je dal tudi nekaj sto dolarjev predujma«
»Tega pa ne bo dovolj,« mu je odvrnil Kana
»Za človeka z možgani, in te morate časnikarju prisoditi, je to že nekaj.«
Mr. Kane je v dvomih odkimal.
»Saj vam je že za sam provijant treba nekaj sto dolarjev. Ob Klondikeu je zavoljo navala ljudi tako pomanjkanje živeža, da ne puščajo nikogar več blizu, kdor nima živil za eno leto. Saj bi sicer nastala strašna sila«
»To mi je znano, pa še kaj več vem,« je odgovoril Esher. »Saj nisem zastonj imel v rokah vseh poročil od Klondika. Zato sem se dobro oskrbel za štirinajst dni... Nikar me tako čudno ne glejte, saj sem ravno hotel povedati, da nameravam priti v Dawson z živih za celo leto.«
»Menda vendar ne kanite plačevati v Juneauu ogromnih cen?«
»Prijatelj, zdi se mi, da sem vam bil malo prej namignil, da imam vsaj nekoliko možganov. Nasprotno! Mislim, da dobim svoj provijant zastonj.«
»Hm, ne bi bili tako prijazni, da bi mi povedali, kako mislite to doprinesti ?«
»Boste že še videli. A to še nikakor ni vse. Omejil sem vse svoje izdatke kolikor sem mogel. Najprej sm izključil, da bi sploh kaj plačal za vožnjo. Pomagalo mi je, da sem poznal kapitana. Bil sem mu nekoč storil uslugo, kar mi je bilo prav lahko, njemu pa je to rešilo položaj kapitana pri paroplovni družbi. Takrat bem bil poročevalec za sodišče, kjer so razpravljali o neprijetni zadevi, v katero je bil zapleten tudi kapitan Smart. Navaden škandal med pomorščaki na Barbarini obali, kjer za takega človeka sploh ni pravo mesto. A spravili so ga pač bili tja, in meni ga je bilo žal. Zato sem naslikal v svojem poročilu zadevo tako nedolžno, da je plačal samo globo, drugače pa lepo odletel. Hujših posledic ni bilo. No, in zato se vozim sedaj v Juneau jaz — steward.
»V Juneau pa si boste morali nabaviti pse,« je izrazil Kane nov pomislek.
»Seveda, nekaj sto dolarjev za to ne bi bilo dovolj,« je priznal Esher. »A tudi za to je poskrbljeno. V Ameriki so ljudje res velikopotezni. Šel sem k človeku, ki na veliko redi pse ter prodaja mala-mute in huskyje. Obljubil sem mu, da bom v svojih poročilih na v. pretege hvalil lastnosti njegovih četveronožcev, in že mi je dal štiri malamute za to. Korenjake, ki zaslužijo bodočo slavo. Reklama se mu je zdela vredna te cene .. Poglejte no v čolnu, ki ravno pristaja k ladji, tisto mlado dekle! Menda vendar ne namerava iti v Alasko?«
Previdno je pokazal na čoln, ki ga je veslač ravno privezoval k širokemu stopalu doli ob koncu stopnic.
IV
NA PALUBI
V čolnu, ki ga je pokazal steward Kaneu, sta bila dva potnika. Eno je bila mlada deklica vitke raste in silno prijetnega obraza; kakor cvet sveža barva njenega lica se je čudovito ujemala z irsko svetlimi lasmi, katerih bujnost je povsod silila izpod mehke volnene kape. Drugo pa je bil dolgodlak močen pes bolj volčje pasme, ki je na klop v čolnu priklenjen opazoval dogodke okoli sebe z odločnim nezaupanjem. Nezaupanje ni minilo psa niti sedaj, ko je dekle odvezala verigo, in se v trenutku, ko je val dvignil čoln do stopala lestvice, spretno pognala na nje. Vkljub temu pa se je z velikim skokom zagnal za njo in bi jo bil prevrgel v vodo, če se ne bi močno držala za vrv, ki služi lestvici za priroč.
Dekle je samo še čakala, da ji je čolnar podal obod z goslimi, in potem je odrinila po stopnicah navzgor; roke krepkih pomorščakov pa so vlačile njene reči iz čolna na krov.
Prišedši na krov, se je ozirala okoli sebe kakor bi kaj iskala. Ko je videla, da je res uslužbenec, se je obrnila k Esherju.
»Oprostite, bi mi povedali, kje je moja kabina? Jaz sem Eileen Malony, in sem najeta za goslačico za čas vožnje.«
Mladi mož je z velikim veseljem opazoval prijetni, sveži obraz pred seboj.
»Te pa ne bo težko najti,« je odgovoril. »Je pes vaš, in mislite, da pojde z vami?«
»Da.«
»Potem spravim najprej njega kam. Tja v skladišče mora k drugim. Na prtljago bo gledal med tem tale gospod.« Pokazal je na Kunea.
l
smesnice
ZDRAVILO
Škot pride domov k ženi, bil je pri zdravniku.
—	No, kaj je rekel zdravnik? — vprašuje žena.
—	Sredstvo za potenje ml je napisal!
—	čaj ali tablete?
—	Ne, račun!
ZMOTA
Dva tatova se pripravljata, da bi vlomila v ponosno stavbo. Prvi potegne vltrlhe lz žepa ter poskuša odpreti vrata, hipoma pa ga drugi potegne nazaj!
—	Kaj pa je? ga prestrašeno vpraša prvi. Ali je policaj?
—	Oj ti nesrečna duša, kaj ne vidiš, da sva hotela vlomiti v gledališče! Tu so vendar vedno prazne blagajne!
ŠKOTSKA
Mimo vlaka sfrčl aeroplan. Trije škotje se peljejo v vlaku, začuda celo v prvem razredu.
—	Letanje ima še lepo bodočnost, reče prvi Škot.
—	Kmalu bomo vsi leteli! — doda drugI Škot.
—	Tako? Ali imata tudi vidva vozno karto tretjega razreda? — blekne preplašeni tretji Škot
KLOBUK
Ljubljančan kupuje originalni planinski klobuk.
—	Slišite, tale klobuček je sicer zelo čeden, toda nima dveh lukenj v krajcih!
—	Cemu pa bodo luknje?
—	Za ušesa tistega osla, kl bi dal za takole klofeto toliko denarja'
RAZLIKA
Bedrač: »V čem je razlika med aktivnim ministrom in ministrom na razpoloženju?« Stopač: »No, -- ravno v razpoloženju!«
Križanka št* 15
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. kavni nadomestek. 5. šolski •fiuge na višjih šolah, 10. smučarjem dobro znana zim-sknsportna postojanka na Notranjskem. 15 vas južno od Majjjbora, 16. pokrivalo katoliške duhovščine, 17. cerkveno petje 19 gozdna rast, 21. Igralne karte, 22. obrtnik, 23 leposlovni izd?l.;k, 24. moško ime, 25. kratica pri krajevnih imenin. 26. mesto ob Rckavskem prelivu. 27 malo vreden, neuporaben, 28. moško Ime, 29. krajevni prislov, 30. torta, 31. muslimansko sveto pismo, 32. vrsta časopisnega prispevka, 34. grebem. rijem po zemlji, 35. izraz pri taroku. 37 redovniški predstojnik, 38. zanimiv, privlačen 39 mesto med Nišem in Sofijo, 40. predlog, 41. omamno rredstvo, 42. potomec enega izmed Noetovih s:nov 43. met 44. vojaška enota, 45. glasbeni pojem, 46. mesto v južni Srbiji, 47. gojenec častniške šol; 48 mesto znano po številnih razporokah v USA, 49. italijanski veznik, 50. ubog, usmiljenja vreden. 51. zadrga, 52. vrste kemičnih spojin 53. pohajač, tudi pohajkovanje, 54. obrtnik, 55 cmeravo, žalostno, 57. okusen, prijeten, uporaben, 58. kopač rovov, 59. naučen, Izvežban, 60. kanonik. 61. neprijeten, neblag, 62. gradbeni material, 63 nikal-nica, 64. zavitek, 65 moško ime, 66. važen, nujen, 67. ne na pare, 68. ribiška potrebščina, 69. znanost, 70. nujen, nagel, silen, 71. sorodnica
Navpično: 1. dragocena domača žival, 2. naravni razvoj živih bitij, 3. čutni organi, 4. oblika pomožnega glagola, 5. pristanišče v Grčiji, 6. državna imovina, blagajna. 7. nemški spolnlk, 8. latinski vezlnk, 9. upraviterj pravoslavnega samostana. 10. otok na Jadarnu. 11. Industrijska rastlina. 12. stara beseda za pivo, 13. arabska politična upravna enota, 14. ošaben, nadut, 16. vojaško taborišče na prostem. 18. mestece v Dalmaciji, 20. svetopisemska oseba, 21 umetna pesem, 23. trgovski popust. 24 francoski revolucionar, 26. evropsko velemesto. 27. znova, ponovno, 28. slovenski skladatelj (»Črne maske«), 29. vrsta kazni, 30. pismo, sporočilo, 31. utežna mera «a drage kamne, 33 otok na Jadranu. 34. gradbeni material, 35. skromen, majhen, 36. parno število, 38. grd, neokusen, »9. ženska toaletna potrebščina 40 gospodlnska potrebščina. 41. prostor v gledališču. 42 nebesna smer. 43 svetopisemska oseba. 44. Rprjien nesvoboden 46. vremenski po-
TRIJE BRATJE
Na škotskem so živeli trije bratje. Eden izmed njih se je preselil v Ameriko. Po dolgem času se je vrnil na škotsko. Obogatel je! In doma sta ga čakala brata oba z dolgima bradama.
—	Za božjo voljo, kakšna pa sta! — je vzkliknil Američan. — Kako, da sta si pustila rasti brado?«
—	Da, ljubi brat, — sta odvrnila oba brata, — kaj nama je pa ostalo drugega, ko si pa vzel pred tridesetimi leti britev s seboj v Ameriko!
PREDRAGA SMRT
Obupan Škot se hoče zastrupiti in gre v lekarno kupit llzol: »Prosim za 1 peni llzola!«
Prodajalka: »Najmanjša količina, kl jo prodajamo, stane 8 penijev.« Škot: »Hvala lepa! Potem pa rajši se živim.«
SLABO JE NALETEL
Mevžar: »Minulo noč, ko me ni bilo doma, je prišel v našo hišo tat, moja žena pa je mislila, da sem prišel jaz domov.«
Klevžar: »No, ln kaj se je zgodilo potem? Je tat že pod ključen?« Mevžar: »Pod ključen? Ne! Marveč v bolnici!«
NASPROTNA MNENJA
Klepača je podrl avtomobil. Ni ga posebno poškodoval, pa vendar je mož nosil roko v obvezL Pa ga vpraša prijatelj: »Ali boš še dolgo nosil roko v obvezi?« Klepač: »Zdravnik pravi, da ne, — advokat pa je nasprotnega mnenja!«
KOGA BI RAD VIDEL
Zdravnik: »Ne smem vam prikrivati, da je vašo poškodba zelo huda ln lahko vsak čas nastopi najhujše. Imate mogoče še kakšno željo? BI radi še koga videli?«
Ponesrečenec: »Da, gospod zdravnik, in sicer drugega zdravnika!«
NEZADOVOLJEN
Hotelir: »No, ali ste zadovoljni z našim hotelom?«
Gost: »Ne povsem. Soba bi lahko bila večja, cena nižja, sobarica pa lepša.«
NA POLICIJI
Gospod je prijavil na policiji tatvino kolesa i policijski uradnik vprašuje:
—	Ste imeli zavoro na kolesu?
—	Ne!
— Ste imeli zvonec?
—	Ne!
—	Potem boste pa najprej plačali tri sto lir kazni, ker ni bilo ne zavore ne zvonca!
SPECIFICIRAN RAČUN
Ko še ni bilo železnice, je potoval neki rušiti veliki knez z majhnim spremstvom skozi nemške dežele. Nekje je imel smolo, da se je zlomila ena izmed oei njegove kočije. Vaški kovač jo je po. pravil. Ko je končal, je vprašal neki tramkajšnjl veleposestnik moža, koliko bo računal za svoje delo.
»Tolar,« je odgovoril vrli mož.
»Ne bodi neumen,« je dejal posestnik, »veliki knez je zahteval specificiran račun. Napravi ga takole!« Pri teh besedah je sedel k mizi, vzel list papirja ln pero ter začel pisati:
»Zlezel pod vod ln os odvil 2 tolarja, zlezel izpod voza 1 tolar, os skupaj zvaril 5 tolarjev, zlezel pod voz ln os privil 2 tolarja, zlezel Izpod voza 1 tolar. Summa sumarum 11 tolarjev.«
»Imaš ženo ln otroke, velikega kneza pa re vidimo nikoli več, je zaključil posestnik svoj račun.
Kovač je izročil račun nekemu gospodu lz spremstva. Veliki knez je plačal, ne da bi zinil besedo in je odpotoval.
SLADKOST VINA
Harun al Rašld, mogočni kalif, je nekoč rekel nekemu arabskemu pesniku, kl je prepričevalno opeval vino, njegove slasti in učinke, da je gotovo sam vino pil, sicer ne bi mogel tako podrobno in pravilno pisati o tem. Kalif je določil strogo kazen, ker je Mohamed vino strogo prepovedal.
»Vsemogočni kalif,« je odgovoril pesnik, »odkod pa tvoja svetlost ve, da sem tako pravilno ln dobro opeval sladkosti in učinke vina, če tvoja usta še nikoli niso pokusila grozdnega soka?«
Kalif se je nasmehnil in rekel:
»Pojdi v miru, toda o vinu ne piši več!«
jav, 47. samec domače živali, 48. postaja ob progi Ljubijana-Trst, 50. grob, neolikan, 51. kraj v Beli krajini, 52. plašljiv, nepogumen, 53. talec, jamčevaleč, 54. žensko Ime, (množ.), 55. čist, brez oblakov, 56. sadno drevje, 57. je najprljet-nejše, najlepše, 58. mesto v Arabiji, 59. prepričanja, 60. ptica, 61. predlog, 62. število, 63. krojaška potrebščina, 65. oblika pomožnega glagola,
66. začetek puške, 67. francoski spolnlk.
*
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 84
Vodoravno: 1. Senegalec, 9. potolažen, 17. Eton, 18. male, 19. Amor, 20. Mota, 21. Ezav, 23. kali, 24. ulan, 25. arak, 26. Nanl, 27. Ares, 28. Rina, 32. privilegij, 38. povedati, 43. Aca, 44. stiletl.
46. emu, 47. od, 49. alt, 51. Azana, 53. rt, 55. ara, 57. okopati, 60. aga, 62. bratomor, 63. samarljani. 65. upor, 68. kope, 71. grad, 74. rima, 80. edtl, 81. Anam, 82. lani, 83. Akon, 84. reja, 85. dinamičen, 86. lakoničen.
Navpično: 1. Sena, 2. eter, 3. nogavica, 4. enak„ 5. amen, 6. lazaretl, 7. elan, 8. cevi, 9. Paka, 10,. Omar, 11. Toledo, 12. oris, 13. Amur, 14. žollca„ 15. etan, 16. Nana, 29. hI, 30. kje, 31. tema, 33,. Ra, 34. valat, 35. Is, 36. gi, 37. Ilok, 38. Pl, 39 . vezir 40. Dunaj, 41. to, 42. Ida, 45. topa, 48. Srb,, 50. trot, 51. ata, 52. aga, 54. Trapani, 56. am,, 57. oropane, 58. osa, 59. Amerika, 61. anemije,', 64. iz, 65. usad, 66. Oman, 67. Rama, 68. kull„ 69. orač, 70. edin, 71. Gral, 72. amok, 70. dano/, 74. leri, 75. rdeč, 76. Alan.