PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uraialškl ta «pravaükl prostori: ft0§7 South Lu wo dol« Ave. Offlou of Publication i BM7 8. Luwndol* A to. Talaphoaa, Rockwall 4904 Hmwmn I«. ItM. mi Um * offW Ut i*t rf Comtnm at March t. lit». CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. APRILA (APRIL 29), 1937 Subscription «8.00 Y surly ÔTEV.—NUMHER H4 ■oilIng ot spociol ruto of poata«a proridod for ta aactloa 1108, Act of Oct I, 1917, authorised on Juno 14, lilt. ^— v litler odhaja iz Španije uverjen, da je Franco tepen ______zračna armada za slovo požiga španska mata in pobija prebivalce; 900 pobitih v Guernici, katero so Hitlerjevi letalci razdejali do tal z bombami. V provinci Baski pustoši 10,000 Italijanov in Nemcev, toda ba-,tiski brambovci se jim krepko upirajo iriin, 28. apr. — Nemški utovoljci" prihajajo domov panije, kjer »o pomagali ge-tlu Francu. Vsak dan se jih ia več in več in v tukajšnjih matičnih krogih prevladu-inenje, da je Hitler prepri-da je Francova stvar iz-Ijena in ¿koda bi bila vsakih iljnjih žrtev. ukajšnji diplomatični krogi nformirani, da je Hitler — i volji večine svojih gene-v in nemških državnikov investiral v Francovo faši-vatajo v Španiji 410 mili-iv mark (okrog 160 milijo-dolarjev). Vračajoči se tci pripovedujejo, da upa-na zmago vedno bolj izginja Francovimi belopoltnimi nci in razpoloženje v faši-li armadi je vsak dan slab- Mitchell Hepburn, premier nadske province Ontario. Proces proti moril-cem delavca odložen irit, 28. apr. — Vesti s špan-meje ae glase, da so Hitler-letalske enote v zadnjih 48 opustošile in deloma doce-iničile šest manjših mest in v avtonomni provinci Ba-v kateri fašistični general i vodi ofenzivo že več ko k dni z namenom, da oku-•everno špansko obrežje ob tajskem zalivu. Zadnji to-«o Nemci sipali bombe na rnico, starodavno baskiško to« 7000 prebivalci, katere-» popolnoma razdejali. O-\ »00 oseb je bilo ubitih «esto je zgorelo do tal; med »nimi poslopji sta tudi dve tvi, samostan, bolnišnica in dvor. Prebivalci, kolikor ni ubitih in ranjenih, so po-nili v okolico. Na enak na-» nemSki letalci razdejali mestece Eibar, ki se nahaja * S milj južnovzhodno od aoja. »*isti, med katerimi je po-domačjnov in Maročanov tu-10,000 Italijanov in zdaj skušajo prodreti «bao z dveh strani, .zapada N»oda. General Encomien-Poveljnik baskiških čet, ki » okrog i5,ooo brambovcev, ^raj odredil umik do prve Hnbne ¿rt* pred Bilbaom, ¡J" je pu pozval na bojišče m m°* rezerve. Encomien-v «vojem poročilu, da , ra«iejanje Guernice van-n»J grozne j še in najbolj wko v vsej baskiški zgo-M™t<> je bilo odprto in ^ranilo, kljub temu je bilo brez svarila, •^ija, 28. apr.— Dvešpan^ '"istiČni križarski sta vče-'">ml,ar(iirali Valencijo, za-*** španske ljudske vla-1 ao bile ubite in *JJ«s»h. Medtem ko aU ™ -treljali v mesto, je «Uia nemška križarka »Pt^. katera nodeluje ^"dni im/norski Nji Veliko ogorčenje v delavskih krogih ijcientho zavarova-'" Zadrti provinci Tampa, Fla. — (FP) — Obravnava proti enajstim teroristom, ki so bili ie pred 14 meseci obtoženi ugrabljenja in umora Jo-sepha Shoemakerja, delavskega organizatorja» je bila ponovno odložena in je sploh dvomljivo, če se bo vršila. Med napadalci na Shoemakerja je pet policajev iz Tampe, ki so bili že spoznani za krive, da so sodelovali z drhaljo, ki je ugrabila in pretepla E. F, Poulnota v istem času kakor Shoemakerja. Obravnava proti teroristom je bila odgodena pod pretvezo, da zagovorniki obtožencev potrebujejo več časa za zbiranje obrambnega materiala. Državna delavska federacija in druge delavske organizacije pro-| testirajo proti zavlačevanju o-bravnave. Tem se je pridružil celo list Evening Independent, ki izhaja v St. Petersburgs Ta piše, da je odgoditev procesa sr*-mota za državo in namiguje, da bi bilo dobro, če bi senatni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih svobod-ščin, posvetil na mesta Orlando, Jacksonville, Miami, St. Petersburg, Tampa in tudi na podeželske distrikte, kjer kuklukskla-novci terorizirajo organizatorje poljedelskih delavcev. Odvetniki obtožencev upajo, da policaji, ki so bili obsojeni na štiri leta zapora vsak, sploh ne bodo odsedeli kazni. Vrhovno državno sodišče bi moralo odločiti glede priziva proti obsodbi, a še vedno molči. Obsojeni policaji še niso v ječi in nekateri drugi obtoženci niso položili niti kavcije. Rex Farrior, državni pravdnlk, je dejal, da proaekucija sploh nI _ bila informirana glede odložitve v obnwnave proti terorist* m. Kra-blokadni Jevna postojanka Unije za ameriške civilne svobodščine Je naslovita apel na ljudstvo, naj protestira pri governerju proti od goditvi obravnave. Bivši angleški kralj 'm v mmm ^mmm ■ 11 ■ ■ ■ |n mm bh ■ ■ ■ ■ bh v. Edvard.se jezi NJA V Č1KAŠK1H Domače vesti JolietHki pionir umrl Joliet. — Zadnje dni je umrl Josip Stritar, upokojeni trgovec in bivši predsednik K8KJ, star 61 let in rojen v Toplicah pri Novem mestu. Bil je eden prvih naseljencev v Jolietu in zapušča ženo, sina in tri hčere. Rojalut iščejo zaradi dedščine Cleveland. — Mrs. Mary Steb-laj Skrabo bi rada izvedela, kje se nahaja Jožef Žagar, ki je doma ia Iške vasi št. 41. Sporočiti mu ima več važnih stvari iz star re domovine, predvsem radi neke dedščine. Ako kdo ve za njegov naalov, naj ga sporoči podpisani, če pa sam to Čita, naj se čim prej zglasi svojemu bratu Antonu. — Mrs. Mary Steblaj Skrabo, 2515 Queen Ave., Cleveland, O. Clevelandake vesti Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrl Frank Nöda, star 65 let in rojen v Velikovcu pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je iivel 86 let in tu zapu-t šča ženo, tri sinove, hčer, brata in sestro. — Dalje je umrl Anton Klaus, star 87 let in doma iz Hudega konca pri Sv. Gregorju. Tu je iivel 26 let in zapušča sina in dve hčeri. — Umrl je tudi rojak Frank Lazar, po domače Martinov Francelj, doma iz Mar rinče vasi pri Krki na Dolenjskem. ^ Npv grob v Peniii Strabane^Pa. — V tej naselbini je zadnje dni umrla Josipi-na Delost, stara 46 let. Tu zapušča moža, dva sinova in štiri hčere. Nov grob na zapadu Park City, Utah. — Tu je u-mrl rojak Joe Kikol, star 62 let in doma iz Ud ja pri Grosupl ju. Njegova družina je v starem kraju. __ Nemiki menih ob- tožen veleizdaje Berlin, 28. apr. — Nemčija bo imela nov veletedajniški proces in sicer proti frančiškanu Dona-tusu is Frauenberga. Ta je obtožen veleizdaje, ker je svojim prijatelj**" v Ameriki pošiljal pisms, v katerih je žalil diktatorja Hitlerja. "Vi v Ameriki bi morali imeti Hitlerja in nje-goov bando, potem bi gotovo izgubili vašo svobodo," je bilo rečeno v pismu, ki ga je obtoženi menih poslal svojemu prijatelju v Ameriki. "Vse ameriške države bi postale velika jetnišnica ali pa koncentracijsko taborišče. Vi se bi hudo pritoževali, ampak v Nemčiji je drugače. Kdor i tukaj pritožuje, se kmalu znajde v koncentracijskem taborišču." Vložil je tožbo proti obrekovalcem liondon, 28. apn — Bivši angleški kralj Edvard je vložil tožbo proti Geoffreyju Dennisu, avtorju knjige "Coronation Commentary" in izdajateljem te knjige, ker žali njega in njegovo zaročenko Wallis Simpsonovo. Iz svojega zavetja v St. Wolfgan-gu, Avstrija, kamor se je umaknil po abdikaciji, jo pozval Alle-na in Overyja, svoja pravna zastopnika, naj pri Sodišču izpo-slujeta injunkcijo, ki naj bi u-stavila prodajanje te knjige v Angliji. Dalje zahtevo odškodnino od obrekovalcev. Edvard je podvfel to akcijo, čeprav so isdajatelji knjige in avtor naznanili, da bodo poglavja, katera smatra bivši kralj za žalitev svoje zaročenke in njenih prijateljev v Amertki, črtana. Dennis, Edvardov tovariš na univerzi Oxford, je izjavil, da bo formalno izrekel obžalovanje, ker je v svoji knjigi žalil bivšega kralja in njegovo zaročenko. Edvard hoče vsekakor zaščiti- UNUSKA KAMPA- BOLNIŠNICAH Uslužbenci zahtevajo krajši delovnik in viije place BOLNIŠNICE SE UPIRAJO Chicago, 28. apr. -- Poti a* ščito Wagnqrjevega zakona, ki daje delavcem pravico organi»!-1 ranja in kolektivnega pogajanja, se je pridela organizatorična kampanja med uslužbenci v Čl-kaških bolnišnicah. Alexand«r Marks, eden izmed organizatorjev. je dejal/da je v čikaških bolnišnicah okrog 20,000 usluft-bencev, ki lahko stopijo v njegovo unijo, katera je včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Razen bolničark in profesionalnih deluvcev se vsi drugi lahko organizirajo v uniji. Med uslužbenci v bolnišnici Augustana ima unija 96 odstotkov članov. E. I. Erickson, upravitelj te bolnišnice, je dejal, da . ... , so ga uslužbenci informirali o ti svojo zaročenko pred obreko-|UHtanovitvi unlJe ,n tthu. valci in to je vzrok, da je vložil vaJo pr|znanje, skrajšanje delov- odškodninsko tožbo proti avtorju in izdajateljem knjige, obenem pa hoče omejiti prodajanje te knjige v Združenih državah. On bi lahko vložil tožbo zaradi o-brekovanja tudi v drugih državah, kjer bo ta knjiga izšla, a tega najbrž ne bo storil, ker bi moral biti osebno navzoč pri obravnavi. Njegova tožba v Angliji ne bo imela nobenega ličinka na prodajanje oipenjene tyijige y Ameriki. (Dodd, Mead & Co., ameriška knjižna firma, je naznanila, da bo v kratkem izdala knjigo "Coronation Commentary" in to kljub tožbi, ki jo je bivši kralj vložil v Angliji.) Kaotično »tanje sovjetskih industrij Moskva, 28. apr. — Izvestija, glasilo sovjetske vlade, je alarmirana zaradi kaotičnega stanja lahkih industrij sovjetske Rusije, ki izdelujejo obleko in druge potrebščine. "Produkcija blaga je silno zaostala v zadnjih treh mesecih tega leta," piše ta list. "Tovarne sploh ne obratujejo po določenih načrtih Ln to nas vznemirja. Konfuzija in kaos prevladujeta v lahkih industrijah." nih ur in zvišanje plače. "Bili smo iznenadeni, ko so nam bile predložene te zahtava," je dejal Erickson. "Povedal aam jim, da smo pripravljeni! na pogajanja z vsako grupo uslužbencev, toda priznati ne moremo nobene zunanje organizacija. U službenci so nato pojasnili naše stališče organizatorjem, nakar nas je obiskal Harry 8heck, član f Metal nega jsprifvnega Povedal nam je, da v smislu Wugnerjevega zakona moramo priznati unijo. Po tem pojasnilu amo obvestili uslužbence, da smo pripravljeni skleniti z njimi dogovor, toda unije ne moremo priznati, to pa so uslužbenci odklonili. Ko so se organizatorji ponovno oglasili in zahtevali pri-zuti n je unije, smo Jih informirali, da se bo odbor naše bolnišnico posvetoval z upravitelji drugih čikaških bolnišnic. To je vsekakor resen problem, ker si no moremo predstavljati, kaj bi sledilo, Če bi uslužbenci v bolnišnicah oklicali stavko." Marks je dejal, da so bile zahteve glede priznanja unije u-sluibencev predložene upravam drugih čikaških bolnišnic. Resolucija o reviziji davčne postave Opozicija proti objav-ljenju imen davkoplačevalcev Washington, D. C„ 28. apr.— Nižja kongresna zbornica je včeraj a 290 proti 112 glasovom sprejela reaolucijo, da se izključi iz zakona o dohodninskem davku proviaija, ki določa objavo imen vseh uradnikov in direktorjev korporaclj, katerih letna plača je 116,000 ln več. Po sprejetju resolucije v zbornici je bila resolucija predložena senatu. Ta provizija, ki ja bila uklju čena v zakon dohodninskega davka 1. 1984, Je bila ožigosana. Nasprotniki so argumentirali, da je provizija v prilog rasnim raketirjem in gangežem, ki so si izbrali ljudi a velikimi dohodki za svoje žrtve In zahtevali od njih denar.- John J, O'Connor, demokratski kongreanik iz New Yorks, je dejal, da je ta provi zija dokaz vladnega vmešavanja v privatne zadeve državljanov. "Upam, da bo kmalu prišel čaa, ko bo vlada prenehala s vmešavanjem v privatne zadeve," Je dejal O'Connor. Grupa liberalnih kongresni kov pod vodstvom kongresnika Geralda J. Boleauja, progresses Is Wisconsina, ae je borila prot Izključitvi provizije. Ta Je trdila, da se na bi smela nobena o-seba sramovati, če je vsota nja na plače objavljana v javnosti HITLERJEV RE-2DH JE BANKR0- TIRALNEMClJO Celo glasilo angleških bankirjev priznava to dejstvo VELIKANSKA PORAST DOLGA Sodišče obsodilo sedeče »t av kar je New York. — Šestnajst bivših uslužbencev neke bolnišnice v Brooklynu, med njimi predsed-!kršenja Wagnerjevega delavske-nik njihove unije, je dobilo za- ga zakona, ker ovira organizira- Elektrarsha drutba ob t o le na kršenja Wagnerjevega zakona New York.—{Consolidated Edison Electric Co. Je bila obtofens tf »t. C. Kanada. —-'1 naj provinca Brit-«J» dobi >K»lesenak« prišlo na glaso-'l,tv«h ns 1. junija, "dobrili načrt, bo na ameriškem ' bo lahko pona-»«varovanjem. O-f r"M rlu \ idijo zdra-I«* va delavske ■'n pndaeinik pro-; T h Psttullo, vodja tr,"ke. ki kontrolira rnic*. Korporacije izkazu- jejo velike prof i e Waahington. D. C. — Prav kar objavljeno pordllo ka>>. da je velikih industHjakih kor-poracij povečalo profite 45 do 75 odstotkov v prvem četrtletju tega leta v primeri z »sto dob" preteklega leta. Na prvem me stu so jeklarske korporacije, tem pa sledijo oljne kompanije in železnice. Izgledi, da bodo profiti naraščali tudi v bodoče, so ugodni. _ _ Bilks kale Mavra. Iti ae a raina vlada gradi v .Montan». Spopad v stavki avtaih delavcev mmmmmmrnmmt • Trije delavci ranjeni v bitki CoftneraviHs, Ind., 28. apr. Mit k m med člani dveh unij Je sledila izbruhu stavke v tovarn Rex Manufacturing Co., v kater so bili trije dalavci ranjeni. Stavko je oklicala krajevna postojanka unije združenih avtnlh delavcev. Spopad je prišel, kar se va-čje število članov nasprotne u-nijc Cabinet & Refrigerator Workra Assn. ni hotelo pridružiti stavki. Ti so skušali prodreti skozi stavkovno stražo, ki je obkolila tovarno po oklicu stavke. Uradniki avtne unije so izjavili, da so odredili stavko, ker Je kompanija zapostavljale člane te unije in odklonila pogajanja glede pritožb avtnih delavcev. V tovarni te kompanije Je uposle-nih okrog 1400 delavcev in med temi Je polovica članov avtne u-nije. Kompanija ae Je zdaj obrnila na governerja M. C. Townaenda z a i m« lom, naj Ji priskoči na pomoč. Governer je obljubil, da bo poalal svojega reprezentsnts na pozorišče stavke, Zakon minimalne mezde sprejet v New Yorku Albany, N. Y. — Nižja držav-na «bornlca Je z veliko večino sprejela zakonski načrt minimalne mezde za ženski«, ki «o upoale-ne v newyoršklh Industrijah. Načrt je bil že prej spr*jet v se-natu In J« bil zdaj predložen go-vernerju l^hmanu, da ga |iodpi-še. Newyorška zbornica je preti enim letom sprejela rskon minimalne mezde, katerega i»a Je federalno vrhovno sodišče proglasilo ta neustavnega Prav to ai»dlš-če je pozneje potrdilo allien zakon, ki ga je sprejela legislature države Washington Parobrodna druiba izkazuje profit l,ondon. — Par<»br«xliia družba White Htar Une Je Imela pre-teklo leto čUtega Profite. Ameriški turiatl, ki se vozijo na parnlkih te družbe, tvorijo pripravo MfiM&čala v globino ob «eliltem Jez«, ki ga fe4e največji vir dohodkov, prsvi _ i kompanija v svoji izjavi. porno kazen, ker so oklicali sedečo stavko. Spoznani ao bili za krive, da so a stavko ogražall privatno lastnino in življenja bolnikov v bolnišnici. nje delavcev v pravi uniji. Obtožbo je vložila pri federalnem delavskem razsodišču unija United Electrical L Radio Workers of America. l*ondon. — (KP)—"The Bank-er", glaailo angleških bankirjev, objavlja serijo člankov pod naslovom "Reaultati prvih štirih let nacijakega režima v Nemčiji", v katerih razkriva koloaalen polom nacijskega "gospodarstva". Priznanja, da Je Hitlerjev režim pognal Nemčijo v bankrot, je značilno še zaradi tega, ker so |>rav angleški bankirji pred leti poveličevali uspehe fašistične ekonomije in ti slavospevl so dobili tudi odmev pri ameriških bankirjih In v Hearstovem čaao-pisju. Zdaj je prišlo glaailo angleških bankirjev do zaključka, da je vsaka diktatura bolj potratna kot so demokratične vlade. Glaailo zanika večkrat poudarjeno trditev, da Je Hitler rešil Nemčijo. Ko je prišel na krmilo, je bila Nemčija bolj na trdnih nogah kot kdaj praj v povojni dobi, toda Hitler Jo ja pognal nazaj. Prvi problem, ki aa ga Je lotil, Je bila brezposelnost, s ga še zdaj ni rešil. Vprašanje Ja bilo, ali naj nacljska vlada poveča kupno silo nemške mase, da bo lahko kupovala živila In druge potrebščine v večji množini, sli pa naj aa oborožuje, da bo imela več topov, bojnih letal in drugega bojnega orožja. Hitler se Jt odločil za slednje in Nemci so dobili več topov in letal, manj pa kruha In drugih potrebščin. Veliko število Nemcev aktualno strada, ker Hitler trošl ogromna vsote zs oboroževanja. Narodni dolg se Jt podvojil v prvem letu Hitlerjevega režima, v drugem potrojil in v naslednjih dveh Je dosegel tako visoko točko, da se ne more niti preračunati. Nscijski režim ja ia-črjatl vse vire, ki Jih Je podedoval od prejšnjih vlad ln s tem obremenil z dolgovi bodoča gene-* racije. V Nemčiji gdaj vlada bi-rok racija. Ko Je Hitler prišel na krmilo, Je imela Nemčija manj ko ftOOO uradnikov v ustanovah tiarodnegs goapodarstva, sedaj pa Jih Ima več ko 50,000. Vlada diktira gospodarsko In finančno politiko, odklanja pa rltlko. Vse nemške finančne Institucije so pod peto diktatorja. Is teh črpa deitaj- za financiranje oboroževanja. Delavska banka, ki Je prišla poti kontrolo diktatorja, Je bila oropana. Denar vlagateljev je Hitler (Mirsbll za gradnjo na-cijsklh uradov. . Mvobodna gibanja so izginils iz Nemčije. Vso Je podvrženo strogi kontroli nacijske birokracije. Ljudje, ki živijo na deželi, se ne smejo izseliti v mesta in obfatno. Kmetske zadruge so bile uniče»ie in vlada zdaj določa, koliko mora kmet pridelati na svoji kmetiji, Zspor preti vss-kemu kmetu, ki ne pridels toliko kot določa kvota, i Življenjski standard prebival« • atva je padel več ko 20 odstotkov, ker se cene življenjskim (Mitrebščinam stalno višajo. Cs-I na mesu ¿e |saikočila 61» odatot-i kov, nekaterim drugim potreb-I Minam pa do .100 odstotkov, i Svobode tiska ni več; niti enega čaitopiaa ni, ki bi kritiziral nacijako politiko i" ukrepe. V | štirih letih nacijakega režima so { uredniki »teniških «-aaopiaov spoznali, da Je kritika silns nevarna reč. Zdaj pišejo le po navodilih, ki Jih dobivajo od ministra naeijake propagande, Nacijska stranka ne objavlja račun«\ o fvnjlll icdatkih, ki so ogromni. Mamo riacljaka napadalna armada je atala Nemce $800,-i>alj« aa K aieaoM PROSVETA THF RJIUiîHTKWIllSWT OUaiLO M LASTNINA ILO»W«B KâSOWi POCPMNI JCDNOTB ■ érU*» (IMS CMmmI * Mû m IM U N M H WU II M -»<«'-*»-la CtMM 9VM «• «ê. hi* MT» * tate» m » w m vrafej» Su«»»« inUm («rti». S» rmm, 0mm tUl m mNt i ilUUdJi I» * mOHVPTA •fe. Uwfcl* A'«. or rus rsDKATBO 9 ,, Razdeli in vladaj! Kadar Je stari rimski imperij videl, da ne more • podjarmiti tujega naroda z vojaškim naskokom, je poslal med dotični narod avoje tajne agente, ki so zasejali neslogo in razprtije ter ga razcepili na ve* taborov, ki so grizli drug drugega. Na ta način so Rimljani z lahkoto napadli in podjarmili narod, ki je bil med seboj skregan in počepi jen. Praktično načelo starih Rimljanov je bilo "divide et impera" (razdeli In vladaj) in ker so bili mojstri v izvajanju te taktike, so lahko zasužnjili polovico Evrope, severno Afriko In Malo Azijo za dobo več ko tisoč let. Moderni kapitalizem v Ameriki — in v tem primeru po vsem svetu — se drži te taktike starih Rimljanov že leta in leta. Seje neslogo in razdor med delavce in male farmarje, delavce in profesioniste (delavce z belimi ovratniki) in med delavce same. Malim farmarjem pripoveduje, da nimajo ničeaar skupnega z delavci v mestih, profesioniste vleče, ds oni niso delavci, marveč nekakšni gospodje, de-Isvce aame pa hujska stroko proti stroki, češ, kaj bodo rudarji, kaj bodo fabriškl ignoranti napram vam, gospodje zidarji, tesarji in ma-šinistif S to neprestano propagando razdeljevanja se J« kapitalistom posrečilo v teku desetletij zgraditi umetne (Jtotove med malimi farmarji in delavci v mestih, med izstradano "gospodo" v pisarnah, prodajalkah in bankah ter med delavsko "aristokracijo" v stavbnih in mehaničnih obrt i h in tovarniškim delavstvom. I>e-ta In leta so se te skupine delovnega ljudstva v Združenih državah mrzlo gledale in celo črtiie; leta in leta so se vlekli spori med delavci te In one stroke zaradi "Jurisdikcije", ko so tudi delavske unije imele med seboj poklicne plotove. Končno so kapitalisti razdelili delavce tudi versko in politično ter |>oltno in postavili proti njihovim unijam svoje kompanljske* unije. In ves ta čas, ko so držali delovno ljudstvo rasdeljeno in skreganp med selnij v tucat ta-iMirih in predslih — so z lahkoto izkoriščali vse delavske sloje, taboru in predale vsakegu v svojem kotu! Kakor lokavi stari Rimljani pod-jarmljene narode! Danes je med delavsvtom Amerike sentiment za delavsko organizacijo tako velik in močan, kakor ni bil še nikdar. Nove razmere, ki so prišle po depresiji, VVagnerJev zakon za svobodno organiziranja delavcev in kolektivno pogajanje in drugi nič manj važni vzroki so dali delavstvu pobudo za organiziranje, kakršne še ni bilo v Ameriki. Kdini pogoj, ki ga delavci danes (»otrebujcjo, je — sloga. Ce imajo to, imajo lahko vse. Toda stare burUinske sile, ki /mirom delajo p«i načelu "(livide et im|M»ra", ho pridno nu delu. da preprečijo slogo med delavci. Danes operirajo z novo metodo. Ker vidijo, da organiziranja novih industrijskih unij ne morejo preprečiti, Jih skušajo očrniti in prl-mrzitl pri delavcih, češ. da so "komunistične". Hurbonci so pridobili nu svojo stran voditelju stare Ameriške delavske federacije, da Jim pomagajo ob reko vat i nove Industrijske unije. Starokopitni voditelji ADF so pozabili, kako je reakcija še pred dvemn letoma napadala unije njihove federacije In zdaj z obema rokš-ma jemljejo pomoč iz rok Iste reakcije. Starokopitni voditell ADF nočejo ali ne morejo s|m>-znatl, da stara forma unij ni več prikladna «a delavce v industrijah z masno produkcijo — to Je pa voda na mlin reakcije, ki hujska tu voditelje, češ, držite se stare forme, ki je dobra, najboljša, ameriška forma! Nova industrijska forma je importirana menda is Rusije! To hujskanje, propaganda |n» taktiki "divide et Impera". je krivo, da so ameriški delavci e|N*t ra/deljeni in da se Je morala poroditi nova samostojna oVgsnizacija ClO. ki je prevzela nalogo organiziranja ameriških delavcev v luči novih razmer v Industrijskih unijah, ko (ta «tara Ameriška delavska federacija noče ali ne more spoznati teh novih razmer in potrebe nove forme unij. Druge poti ni, kakor odstraniti še to oviro. Ameriško delavstvo, ki je na pravi poti in ki hoče naprej, se mora bojevati na dveh frontah: npr. d*j i reakcijo kapitalizma, zadaj |w z reakcijo lastnih tovarišev, ki sa napada izza hrbta. Tragično je to, ali drugače ne gre. kajti delavci morajo a časom in napredkom naprej! Izkoriščevalci bodo "delili in vladali" toliko čaaa, dokler se izkoriščana ljudstva dodobra ne zdramijo, združijo In vržejo izkoriščevalce s svojega hrbta. Glasovi iz naselbin Prvomajska amaifeaUci* Detroit» Mteh. — Kaj je Prvi maj in zakaj ga »ocialisti ter vse zavedno delavstvo proslavlja vsako leto? Vsak zaveden, napreden delavec ve, da je Prvi maj simbol delavska zavesti, simbol prerojen j a v p h rod i in med delavci. Prvi maj je mednarodni delavski praznik, je dan manifestiranja delavske solidarnosti in moči ter demon-»trtranja proti izkoriščanju. Na Prvega maja se zbijajo zavedne delavske množice po vsem svetu. Prirejsjo shode in Izhode. To Je seveda le v demokratičnih državah in v državah« kjer je Prvi maj postavni delavski praznik, kakor na primati Rusiji. Nemški fašisti so si tudi osvojili ta dan za nekak praznik, kar pa je le Tarna prvt vrste. Osvojili so ga zato, ker je bilo nemško delavstvo navajeno vaako leto na Prvega maja manifestirati svojo moč. Sedaj so ta prsznik pretvorili v nacijsko paradi ran je. V Italiji delavstvo ne more slaviti Prvega maja, tako tudi ne v mnogih drugih diktatorskih In napol diktatorakih državah. V Združenih državah bo letos zavedno in organizirano delavstvo praznovalo Prvi maj bolj ko kdaj prej. Vzrokov za proslavljanje delavskega praznika ima dovolj. Ameriško delavstvo je na pohodu k zmagi 1 Letos bolj ko kdsj prej je pokazalo, da se zaveda svoje moči v industrijah. Trumoma je pristopalo in še pristopa v unije. To je pač dober ¿nak, da aa giblje, da spoznava. Delavec, ki u-stvarja vse dobrine na svetu, ki orje in seje, je resničen gospodar vsega, toda pod sedanjim sistemom je le hlapec, s katerim lahko postopajo kakor hočejo. Nobenih pravic mu ne dajo, le Izkoriščajo in izžemajo njegove sile. Delavec bo resnični gospodar vsega šele tedaj, ko se bo sam osvobodil na vsej črti, ko ho spoznal, da ima vso moč, ako jo hoče porabiti aebl v prid. Svoj cilj, svojo osvoboditev pa si bo priboril le potom močnih delavskih organizacij na industrijskem, gospodarskem in političnem polju. Vsak delavec se bi moral zavedati, da nima ničesar zgubiti in vse pridobiti, ako se organi* žira in z ostalimi delavci skupno zahteva svoje pravice. Brez delavske energije se ne more nobeno kolo zavrteti, se ne more ničesar producirati. Delavec je ustvarltelj vseh dobrin, vsega komforta. In ker je on u-stvaritelj vsoga tega. je torej logično, da bi on tudi gospodaril nad vsem tem. Toda danes je tako, da gospodari peščica izkoriščevalcev, delavci pa morajo pobirati le drohtine. ki padajo z magnatove mize. Te drohtine se l>odo spremenile v pošteni kos kruha šele tedaj, kadar Im> delavstvo tako hotelo. Delavstvo bi lahko zavladalo nad vsem. ako se bi strnilo In skupno zahtevalo svoje pravice. Toda ta pot je težavna, delavstvo prihaja do spoznanju polagoma, počasi. Težko je prodreti skozi gosto meglo strahu in |>okor-ščine. da se pride do spoznanja — k solncu. Vse naše življenje, vsa trgovina in vse Induatrije so odvisne le od rok kmetov i as delavcev. Vse ekonomska struktura dežele sloni na delu teh dveh kolosov: delavca in kmeta. In če se bi ta dva v polni meri zavedla svoje (Mitanclalne moči, M takoj lahko spremenila ves odnos med d«lom in kapitalom, da več: odpravila bi vse gorje in pofitanjkanje, vso temo in zavajanje. Odpravila bi dva ekstre-ma: uboštvo in ignoranco na eni strani ter brezmejno l»oga-stvo in izkoriščanje na drugi strani. Sla pa bi še dalje: na mah bi lahko odpravila vojno in uničevalo« pripravljanja. Vsaka vojna Je uničevalna, v kateri največ trpijo le delavci in far-Bogatini ae vselej le okoristijo — na račun ljudske nevede. Neveda in uboštvo sta ai sestri. Cim več nevede Je med delovnim slojem, tem več uboštva mora prestati. Rdino potom delavske izobrazi« ae lahko odpravita neveda in uboštvo. Neveda vodi v razna gorja. zločine in umore. Zavedno delavstvo «tremi za te«» da se od prafi ipHmca in daae med ljudstvo naseli potrebna izobrazba. Da je med delovnim ljudstvom še toliko nevede in uboštva, pomanjkanja in bede, trpljenja in izkoriščanja ter sovraštva, so mnogo krive razne vere, Id učijo pokorščino in držijo nevedne mase ljudstva v temi. Danes le 20% ljudi lastuje vse bofástvo. ostalih Z0% pa molči in dela ter se pusti zavajati in izkoriščati manjšini. Velika večiaa» ki tiči v ignoranči, se puati izrabljati veliki manjšini izkoriščevalcev. Tako ne more iti dalje. Ko je vreča polna, se mora odvesatl. Verske vezi. verski strahovi ia verski nauki o plačilu na nekem izmišljenem onem avetu morajo te-lebniti v prepad. Delovno ljudstvo mora spoznati svojo moč, svojo odgovornost napram sebi in svojim potomcem, da se otrese svojih pijavk in da si izvoju-je svoje pravice. Deiavee producirá vse, kar se potrebuje, kapitalizem s pomočjo vere pa ga omamlja in drži v temi, da nad njim operirajo izkoriščevalci po svoji volji. Socializem uči delavstvo, da se organizira industrijsko in politično ter da ai potom svojih močnih organizacij izvojuje svoje pravice. Socializem nikomur ne brani vere, je pa proti zavajanjem in proti izkoriščanju; ako pri tem pomagajo vere, se a tem postavijo v delavcem sovražne vrste tudi one. Socializem je za enakopravnost, svobodo in demokracijo. V tem smislu uči in širi svoje ideje. Socializem je za politično, industrijsko in ekonomsko demokracijo! Zato je vreden, da ga podpira in širi vsak delavec! Pri nas v Detroitu bomo proslavili Prvi maj, mednarodni delavski praznik, s shodom, ki ga sklicujeta kluba 114 in 116 JSZ v soboto 1. maja ob T. zvečer v SND na 17163 John R. Vstopnina prosta. Naatopil bo angleški govornik, ki je dobro znan po svojih aktivnostih pri uniji UAW. Po shodu ples in prosta zabava. Vabljeni ste vsi delavci, vsi brez razlike, da se udeležite, ne glede, če ste klubov! člani ali ne. Vsakdo je dobrodošel! Prvi maj je naš praznik, zato ga proslavimo na lep, dostojen način! ■Živel Prvi maj, simbol delavske zavednosti! 2ivela delavska solidarnost! Živela španska demokracija! Živel ves proletar ski pokret, ki sloni na social! stičnih principih! Naj zaplapo-la prapor delavske svobode po vsem svetu! Naj gori ogenj baklje, ki jo drži zavedni pro-letariat v svoji mogočni roki! Vse za pravico in resnico! Na dan Prvega maja skupno prote-stirajmo proti krivicam, proti brutalnemu ubijanju delavskih žrtev po španskem fašizmu in proti vsemu, kar je črnega in škodljivega delavskim interesom! Na svidenje 1. maja na shodu! Za odbor: Anton Jurca, John Petrtek. Janko Zornlk. like čaše piva na oknih in oglaša-jo> da stanejo le 6c, r reanici pa ni tako, kajtfpivo j*.predraga- Ako bi šil rac ima, vai aa- \marji n» stavfcjn « plenil*, da kadR-vai enake šol» piva pm». dajali, bi boljše za nje in za goste. Pivo je res predrage* Ako ne bi salunarjl prodali kakšen frakeljček, ne bi menda niti za sol TM'11**11 Veste, tudi jas si bi rada privoščila, recimo, pot v solnčno Florido, kadar pri nas ostrs burja brije, aH pa bi šls v Califor-nijo, kjer je prav tako prijazno. Toda mi ubogi delavci ai ne moremo privoščiti takega luksusa, ker pomagamo kapitalistom, da gredo le oni. Ti kapitalistični ptiči se selijo kakor lastnike; pozimi gredo v teple kraje, kjer jih ogreva prijazno sohice, da se zabavajo po mili volji, poleti pa si hladijo svoja obilna telesa ob hladnih jeterih. Zakaj ae ne bi nekoliko izenačilo, da ne bila tako velika razlika med delavci in mogotci ? Urediti ae bi moralo tako, da bi vsi, ki delajo, imeli enake prilike do vseh dobrin in vseh udobnosti, oni, ki nič ne delajo in nič ne producirajo, pa naj bi tudi nič ne uživali. Aagelina Lepe j. druginje ter simpatičarji in vsi * ■ lavei! Vsi v SND v 2. nmia na. Jarjin kon-tek spored* točno ob ne. Prvi mad* praznik zavednega delavstva! Anton Jankovich, 147. Veterlnkn odseka SDD Detroit, Mich. — Gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma priredi veselico v soboto, dne 16. maja v domovih prostorih. To bo morda zadnja veselica našega kluba v tej sezoni. Zato ste vabljeni vsi Slovenci in Hrvati « vse naše okolice, da se udeležite naše veselice oziroma večerinke. Tako se bomo še enkrat skupno zabavali pred nastopom poletja in poletnih aktivnosti, ko pride na vrsto ba-lincanje in pa ribolov ter razne drupe poletne zabave. Naš klub se iskreno zahvaljuje angleško poslujočemu društvu Wolverines št. 677 8NPJ za sodelovanje na naši zadnji veselici, ki se je prav dobro obnesla. Ves čisti dobiček je bil poklo-njen SDD. Zahvala gre vsem, ki so se udeležili, tako tudi društvu Young Americans. Članice gospodinjskega kluba SDD se opozarjajo, da se udeležujejo sej, ki se obdržavajo vsak drugi petek v mesecu. Udeležite se, tudi če slučajno ne prejmete tadevne dopisnice, ako se kje zameša ali pa če je pomotoma ne odpošljem. Udeležite se, saj smo vedno vse enako upoštevane pri našem skupnem delu za napredek SDD In medsebojno spoznavanje. Ako pa katera, ki še ni članica našega kluba, želi pristopiti, naj kar pride na sejo. Vsi stari in mladi ae uljudno vabite, da ae udeležite naše večerinke dne 16. maja v SDD na 487 S. Livernois ave. Svirala bo izvrstna godba in pogoščeni boste z dobro jedačo in pijačo. Na svidenje! Polonia Kralj, 618. Apel za pomet prostovoljcem rjraroom, men. — rnnpisana prosi rojake širom Združenih držav, ako morejo, da prlskošijo z malimi pr'spevki n* pomol slovenskim prosU»v< Ijeem v španski lojalističgi armadi. Ti nmž-je in fantje so, zapustili avoje družine in vse, samo d^ se morejo boriti proti fašizmu. Vešina njih je bila v zaporih v Italiji fn Jugoslaviji samo zato, ker W zahtevali pravice za preganjane in revne sloje ter se niso bali izraziti svojega prepričanja javno. Oni ne prosijo denarja, ampak razne potrebščine kot cigarete, tobak, čokolado, zobne ščet-ke in psšto, žepne nože, milo, žepne svetilke (flash lights), žepne robee itd. To naj bi potem odbor NPY kupil in odposlal o-menjenim rojakom. Posamesnl rojaki ne moremo poalati teh reči, kajti podpisana je 2e poskusila, da bi bratu Gustinčiču poslala denar ali kaj drugega, toda pošta ni hotela sprejeti nobene reči za Španijo. V Detrpitu lahko oddate prispevke mrs. Jen-nie Urbanovi ali pa podpisani Frances Lagoj, 40 Lewiston* Grdse Pointe, Mich. V imenu naših prostovoljcev v Španiji se vsem priapevateljen^že sedaj zahvaljujem. Naslov rpjakov v Španiji je: D. Guatlnfifr, Ftaco Altocano 2 E, Aibocate, Sfcain, ali pa: L. Ilič, Plačo Altocano 2, E, Aibocate, Spain. Frances Lagoj. Majsko slavje In koncert Cleveland, O. — V soboto 1. maja sc bo vršila majska proslava v Clevelandu, kakor tudi Praznik zavednega delavstva Cleveland, O.—8 prerojenjem prirode se naseli med ljudi novo življenje, novi upi in nove na-de. 2e od nekdaj je v navadi, da se na pomlad vse prenavlja, prebuja in pripravlja za novo Življenje, obenem pa se slavi nastop pomladi. Zavedno delavstvo si je izbralo Prvi maj za svoj delavski praznik. Ta praznik slavijo vse napredne skupine. Zadnje stavke so nam jasno pokazale, da le v skupnem nastopa delavstva je naša moč in naša odrešitev izpod izkoriščevalskega sistema. Delavstvo si mora samo priboriti svoje pravice z odločnim nastopom. kaiti druge poti ni. To se je pokazalo že neštetokrat. Delavstvo je najbolj uspelo tam, kjer je skupno in odločno nastopalo. Naše mlado žensko društvo "Svoboda" št. 748 SNPJ, v katerem smo včlanjene samo Ženske, bo proslavilo svojo obletnico in Prvi maj v soboto 1. maja zvečer v SDD na Waterloo rd. Prvi maj je praanik manifestiranja delavske zavesti In solidarnosti vsega zavednega delavstva. Pridružite ae nam, da skupno demonstrirat mo na naš dan za naše pravice in svobodo 1 Da se vam ne bo zdelo Čudno, Pasja, logika Stavke In navijanje cen Mthrankee. Wis. — Sedaj je pri nas vse zainteresirano le v razne štrajke, ki so na programu v tem mestu. Da bi le te stavke delavcem in delavkam kaj pomagale 1 Hoditi mora pred tovarno, da bi dobil boljšo plačo. da bi lažje preživel sebe la svojo družim». Strajk se konfe, delavec in delavka dobita par I larjev več na teden, toda csL-livtjenakim potrebščinam bri poskočijo, da smo prav malo ali pa nič na boljšem. V Milttaukeeju so zaatavknH vai delavci v vaeh hotelih. Hotelirjem je aeveda štrajk dobrodošel, ker ao dobili pretveso, da so povišali cene. Sedaj prejemajo delavci par dolarjev več na la» den, hotelirji pa ao navili čepe. Ce si prej v njihovih jedilniefcll plačal Mt aa večerjo, moraš a»-daj plačati 7Be. Kdo je torej aa boljšem, delavci, ki ao stavkali ali lastniki hotelov, ki so navIM eene anfcem is na jedilnih listkih? Ako bi mogli enkrst tako saštrajkati. da bi delavci dobili višje plače, eeae ps bi oatole kal prej. SaJunarji slikajo tiste v*- po drugih mestih. Zbrali ae bomo vsi zavedni delavci vsega Cleve- ker smo tudi me Ženske stopile v landa in s pohodi v središču me- fronto z bojevnimi delavci, naj sta manifestirali našo solidar- bo omenjeno, da nas je baš zad- noat ter demonstrirali za naše pravice. Prvi maj je mednarodni praznik zavednega delavstva. Tudi za letošnjo prvomajsko proalavo oziroma pohod je bilo naznanjeno, kakor prejšnji dve leti. da bomo skupno korakali socialisti, komunisti in unlo-nlsti ter druge skupine zavednega delavstva. Vsi na plan iT Naslednji dan. v nedeljo 2. maja bo pa proelavljal Prvi maj klufc št. 87 JSZ s svojim pevskim zborom "Zarja" s lepim pomladanskim koncertom. Ta program bo v reanici zanimiv in obširen. Nastopili bodo tudi govorniki in podane bodo deklama-elje In okrog dvanajat različnih pevakih točk. Uprizorjena bo Molkova enodejanska f a r a a "Doktor Kramp", ki je primerna deiavakemu prazniku V igri nastopijo sami dobri Igralci — Avgust Komar. Frank Klemenčič. Kreb«l, Milan Medvešek. nja kriza veliko naučila. Naučila nas je, da moramo vse delavske žene sodelovati na vsej črti z našimi možmi — da morajo biti dela ve i In delavke solidarni! Dovolj so prestale delavske žene In njih otroci v dolgotrajni krizi. Prišlo je spoznanje, da le v skupnosti in delavski organizaciji je moč. Kriza je najbolj pritisnila na delavske družine in ni delala razlike ne izjeme med verskimi in svobodomiselnimi družinami. To je pač dokaz, da moramo vsi skupno nastopati za skupne prsvice. ki nsm gredo. Tods teh pravic ne bomo dobili, ako bomo čakali prekrižanih rok, temveč jih moramo zahtevati in isvojevati. Druge poti ni. To se lahko doseže potom dobre delsv-. ske organizacije — potom delavskih. anfj in politične organizacije. Med delavstvom naj ne bo nobenih razlik. Vsi moramo skupno delovati v delavskem gi- i mrs. Poljšak, miss Sofija Turk-. banju. da ae od povemo poniino-is dragi. Rečem vam. da bo, »ti in pa da zavrte mo hlapčevske v reanici luštno. |Za plea bo igral Barbičev or-keeter — aa alare ia tudi za mlade. Zabave bo torej obilo pri pro-gramu in na plesu, aeveda pa bo i programa tudi obilo užitka Vi ps kar pridite, aodrugi in so- nazore. Majski pozdrav vsem zavednim delavcem in delavkam! Ns svidenje v soboto večer ns naši proslavi In prvi obletnici društva Svoboda ! Kristina Skapin. 748. ' FrančiilnruJca braiurica T? ^ V0™*™ kater*» prejel od Ave Marije v Lemontu N « kdaj se je Ave Marija zaljubila vam*?'* vzela moj nasloV. Po moji misli ^ skovina v Pasjo logiko. Ce morel U| biti, porabite." rete ^ N To je vaabina pisma tajnika dru*v. ^ iz Iowe. Mož je zadel. C* fantje mislijo, da jim bodo odbornik ^!! SNPJ pomagali strmoglaviti So [ ^ misli pri SNPJ, tedaj je to - J? ¿¡¡j Se nek|j. Frančiškanski fantje ^ potezo nak Seveda lahko jeate tudi druge stvari so vam všeč, ali gori omenjene jedi morajo v vaši dijeti, če hočete ohraniti zdrave i» zobe. Mieko je morda najvažnejša hrana u * ker vsebuje minerale, iz katerih so pravljeni. Ostale jedi so tudi važne, datno k mineralom dajejo vitamine, prowl in druge važne hranilne elemente. Čistost je tudi bistveno potrebna. svoje zobe fn masirajte meao nad njimi jutro in zvečer in i» mogočnosti po vi* obedu. Dobro jih okrtačite - od zun«, znotraj, na robu in med zobmi. Vsak ou* moral znati, kako se zobje pravilno ofi'W za tak poduk starost dveh let ni nič pr«J" Končno morate iti k zobozdravniku oe nih presledkih — vsakih žest mesne» V> krat ni prav nič odveč. Zobozdravnik «J ve, kako pogostoma naj ga obiščete. M se po njegovem nasvetu. ^ Pošljite adresirano povratno znamko na Room S42-A, DeperU** Health. 126 Worth Street, New York uj vam pošlje novo okrožnico "Help Good Teeth." Pomagala vam bo resn" blem svojih zob. Kako dobri, krščanski in ^ ljudje imo dandanes Beogrsjaka "Politika" poročs: ^ * V neko kavarno v aredišču H**"" ^ vsak dan ob dveh ponoči nek« 6ka*> 0 čike od gostov, ki so odšli. P»tem «T, ( lo v roke in pomete vso ksvarno je zadevo pojaanll: , ^ -«d Temu človeku je gospodar dovoui. ( čike. da mu tudi ostanke od hrsne. ^ se domov družini, zato pa pometa » kaj pomaga, njegova žena pa varno. 29. APRI'-A _ j----------------------- esti iz • • (jgvirM P^"* I^VdM KUHARICA Lvoru, hribovski vwi bH-WmLe jednell. t. m. ne-RS umoril «6 letno fa-ifiZrlo Joiefo Martin-| je ¿e nad 30 let go-liu ¿vola-emu župniku CiliBCU. Morilec jo je za-K farovikem hlevu ter jo ¡Aki je župni*v let, jeuaodm večer fLej zgod^. kuhar,ca * | molrt krave. Župniku se j« L zdelo, da kuharice ni i*,« ¡i hleva, da bi mu L večerjo. Zbal se je, da Kj «godik), saj je bilo žup-I wdnja leta pogosto obis-|po tatovih in vlomilcih, ki ¡¿imeli posebne sreče. Tu-[prejemal župnik pogosto L pisma, češ da ga bodo L in ubili v župnišču ali fcyj. Zaradi tega sta se s Ljco zmerom skrbno zakleli zupniAče, o mraku pa si L župnik iz hiše le z revol-L r roki. Tudi ta večer je lil hiše i revolverjem v ro-|i praga zaklical: "Imam re-L bom streljal!" da bi s [preplašil morebitne zločin-Lpil je v hlev ter ob vratih I s gteljo pokrito kuharico L v mlaki krvi. Ob truplu lili težka rovnica, s katero [zločin izvršen. Lik je obvestil sosede in ¡pošto orožnikom v Spod-¡rušici. Takoj zjutraj je pri-i v Javor sodna komisija, ki povila nekaj podrobnosti: rica je pomolzla krave in od-i iehtar v kuhinjo, nato pa «t vrnila v hlev, kjer jo je del neznan zločinec ter ji z ico prizadel štiri hude rane Ivi. Nato je pokril truplo s » in zbežal neznano kam. roje zločinec upal najti pri rici ključe od župnišča, da imil v farovž ter odnesel delti ga je župnik baje precej Pri tem bi morda postal žr-lečina tudi župnik. Orožniki fdujejo za potepuhi, ki se >m klatijo po ljubljanskih tkih vaseh, vendar jim do-e ni uspelo najti sledov za tem. j« zločinec hotel z umorom mrke priti v župnišče, je j Rotovo. Znano je bilo, da iharica zaklepala farovška i, kakor hitro je stopila iz tudi če je Ala samo v hlev. i je zločinec po dejanju il. ni znano; morda ni našel v. ki jih je iskal ali pa se trašil zločina samega ali pa prepodil kdo od vaščanov. pnik Kline v fari ni bil po-> priljubljen, čeprav so fa-Poboini ljudje. Razmerje njim in farani je kalila žup-« ftrotfoHt in brezobzirnost iterjavanju in posluževa-Pnotnih pravic nasproti fa-*»• Zelo vestno se poslužu-^ pravic, zaradi česar ga m nimajo U^ve kako radi. stari župnik navado, "nerja in jnjučuje ljudi kar *nih s prižnice. Prejemal je ™ l>i*ma. ki ho jih pisali » P»>tepuhi, prejemal pa tu-fararvov, kj<*r so ga Mi zaradi raznih dogodkov f>pov. V svojem 36 letnem Sneg ob veliki noči pa je precej kmalu skopnel pod vednim deževali jem, pred tednom pa smo dobili tudi solnoe in v nekaj toplih dneh so se razcvetela skoraj vsa zgodnja sadna drevesa. Sicer nas kakšen dan še preseneti rahlo deževanje, ki pa dela kmetu le dobro. Vremenoslovci nam po teh čudnih razmerah to zimo in pomlad napovedujejo lepo solnčno pomlad za drugo polovico aprila. Bomo videli, koliko zadenejo. Po roparskem napadu pod vlak. — Nenavaden dogodek se je dogodil te dni v ljubljanski okolici. V stanovanje delavca Josipa Zibelnika, ki stanuje na robu mesta na Viču, je prišel mlajši neznanec in ga poprosil, naj bi mu posodil kolo. Ker ga pa Zibelnik ni prav nič poznal, mu je posodil kolo šele potem, ko mu je neznanec dal svoj plašč za garancijo. Ko je neznanec pripeljal kolo nazaj, je bilo poškodovano. Zibelnik ni maral vzeti takega kolesa oz. ni hotel vrniti plašča neznancu. Ta se je ponoči vrnil z dvema hlapcema in začel streljati v Zibelnika in njegovo ženo ter oba ranil, ženo s strelom v roko, moža z nožem. Nato je napadalec pobegnil v noč, ranjenca pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Naslednje jutro pa so kakšen kilometer dalje od Zibelnikovega stanovanja našli na prog! popolnoma razmesarjeno truplo neznanega moškega. Policijska komisija pa je v mrtvecu spoznala 22 letrtega brezposelnega delavca Stanka Gornika iz Škrlje-vega pri St. Rupertu na Dolenjskem, ki ga je policija že dolgo iskala zaradi raznih vlomov in nasilja. Ker so ugotovili, da je ta mrtvec isti, ki je prejšnji večer napadel Zibelnikova, je skoraj gotovo pravilna domneva, da je Gornik po dejanju skušal skočiti na brzovlak, ki vozi v Trst, ter se tako rešiti preganjalcev ali pa dobiti santo zanesljiv alibi. S tem dejanjem je namre* opozoril policijo nase, v tem strahu se je hotel rešiti in pognati na stopnice brzega vlaka, a je po neereči padel pod kolesa. Nevaren požar na Vačah. — V noči na pondeljek 12 aprila je nastal sredi trga Vače pri Litiji nevaren požar, ki bi bil postal lahko usoden za ves trg. 0-krog 11. zvečer je začelo goreti na Preskarjevem podu, odkoder pa je močan veter prenesel požar tudi na sosedne zgradbe. Le silnemu naporu gasilcev je uspelo omejiti požar le na poslopja dveh posestnikov, Pres-karja in Indofa. Kakor hitro je nastal požar, so vsi domačini hiteli gasit, zavedajoč se, da grozi nesreča ne le enemu, ampak vsem posestnikom v trgu. Saj so Vače postale že večkrat žrtev požarov, ker stoje hiše precej strnjeno okrog cerkve. Trška gasilna bramba ima le staro ročno brizgalno in s to so skušali krotiti ogenj vsaj dotlej, da prihite na pomoč tudi okoliški gasilci, saj stoji trg na višini in je bilo vdeti gorenje daleč po savski dolini. Res so iz Hotiča takoj odhiteli gasilci v Vače, pa tudi iz Litije so kaj kmalu prihiteli petih urah napornega dela uspelo požar omejiti in zatreti. Indo-fova in Bistanova domačija sta uničeni, družini sta na cesti. Z «osiKKiarskimi hišami in obema hišama Je pogorela tudi vsa zaloga živeža, krme in gospodarskega orodja, Bistanu p. tudi vsa goveja živina, 5 glav. Bis-tan (kakor pravijo Preskerju) je zavarovan le za 18 tisočakov, a je škod^ za mnogo več. Saj je bil že lip par volov vreden kakih 6000 Din! Indof, ki je upokojen poštar, pa ima škode za mnogo več. Ker Je bilo gašenje nevarno, se je pripetilo tudi nekaj nesreč. Nekaj gasilcev se je potolklo in porezalo, ko so zadnji hip skakali iz podirdjočega se poslopja. Kako je. požar nastal, ni znano in so uvedli preiskavo. K umoru župnikove kuharice na Javoru pri Ljubljani je katoliški tisk seveda takoj pripomnil, da je ta umor posledica bolj-Ševiške vzgoje, ki se širi tudi že na vasi. Malo manjka, da klerikalni tisk ne zapiše kar naravnost, da je umor farovške kuharice v zakotni slovenski vasi organizirala Moskva ali pa vsaj Madrid. Umri dr. Srsklč Milan. — V Beogradu je umrl nenadno dr. Milan Srskič, bivši ministrski predsednik in večkratni mirfl-ster. Pokopali ga bodo na državne stroške. Prva letošnja žrtev strele. Nad Kamnikom se je 12. aprila razdivjala nevihta z dežjem, točo in treskanjem. Na Vrhpolju pri Kamniku pa je zahtevala strela svojo prvo letošnjo žrtev^ Družina posestnika Debevca je šla v gozd nabirat dračje. Ko je prihrumela nevihta, so se oče, mati in sin skrili pod nfeko skalo, sin France pa se je postavil pod drevo, v katerega je treščilo. Sin France se je nezavesten zgrudil na tla. Tudi očeta In mater je omamilo. Prvi se je zavedel oče in pohitel v vas po ljudi, ko je videl, da ležita žena in sin negibna. Prenesli so oba v neko hišo in poklicali zdravnika iz Kamnika. Debevčevo ženo so o-budili, sina pa ne. Bil je star komaj '23 let in se je nameraval v kratkem oženiti. "ICaVlTa — ¡■^■■n____w WV1IV1M s svojo motorko tartiošjiji gasil- ukovanju v Javoru si je pri- Tako jim je z neprestanim de-"I nekaj denarja, ki ima lovanjem motorne brizgalne po ¡« Porabiti za nakup kake /J7 Preživljal „voj po-. pa je ,ukaj denarja Zaradi nadlegovanja Protikomunistični zakon v Kanadi Zatiranje prevratne propagande Montreal, Quebec, Kanada. — (FP) — Legislatura province Quebec je sprejela zakon, ki določa težke zaporne kazni za vse, ki širijo komunistično propaganda R. L. Calder, prominenten kanadski odvetnik, je dejal, da je ta zakon najbolj reakcionaren korak, ki je bil kdaj podvzet v Kanadi in da gladi pot fašistični diktaturi. On je izjavil, da bo brezplačno zagovarjal vsakega kršilca tega zakona, da tako vzbudi splošen odpor proti zakonu in končni preklic. Zakon govori, da vsakdo, ki tiska ali raznečava časopis in tiskovine, ki Vsebujejo komunistično in boljševiško propagando, izvrši kriminalni čin. Prav tako izvrši zločin vsakdo, ki odda dvorano v najem komunistom v svrho sestankov in shodov. Avtoritete lahko zaprejo dvorano eno leto in tako kaznujejo lastnika. "Sprejetje tega zakona je naj- Jeklarska družba se podala uniji Pristala je na kolektivna pogajanja Harrison, N. J. — (F. P.) — Crucible Steel Co. je po šeaturnl sedeči stavki upognila kolena in pristala na kolektivna pogajanja s krajevno unijo Zveze železarskih in jeklarakih delavcev. Konferenca v svrho sklenitve pogodbe med unijo in kompani-jo se bo pričela S. maja. Sedeča stavka je bila oklicana, ker je kompanija zavlačevala pogajanja več tednov. V tem času je odpustila okrog dvajset vodilnih unionistov, m med temi predsednika krajevne unije Ja-cka Bersona, v pričakovanju, da bo na ta način ustavila organi-zatorično kampanjo. Govemer Harold G. Hoffman, ki je nedavno izjavil, da ne bo trpel sedečih stavk v svoji državi In da Jih bo zatrl z oboroženo $ilo, je odklonil intervencijo v tem konfliktu. Izjavil je, da bo podvzel akcijo le, če ga bodo sodišča prisilila. Njegova grožnja o zatiranju sedečih stavk je izzvala ostre proteste pri delavskih organizacijah. Crucible Steel Co. je v zadnjem Času dobila velika naročila od municljskih firm. V svoji tukajšnji tovarni uposluje več ko 2000 delavcev, izmed katerih je velika večina organizirana v uniji CIO. Organizatoricna kampanja ADF ——i Ekaekutivni «vet napovedal vdjno CIO Washington, D. C. — (FP) — William Green, predsednik Ameriške delsvske federacije, je po seji eksekutivnega sveta naznanil veliko organizatorično kampanjo in pričetek odločne vojne proti 0oru za industrijsko organizacijo, ki je zdaj na delu, da potegne delavce, ki so uposle-ni v industrijah masne produkcije, v industrijske unije. Člani eksekutivnega sveta so se izrekli proti sklicanj^ izredne konvencije ADF, ki je bila prvotno v načrtu, da razpravlja glede izključitve Lewisovih unij iz federacije. Te so bile suspendirane v zadnjem septembru na obtožbo netenja révolté v vrstah organiziranega delavstva. Namesto konvencije se bo vršila izredna konferenca članov ekseku-tlve ADF in predsednikov vseh federaciji pridruženih narodnih in mednarodnih unij. Pričela se bo 18. maja v Clncinnatlju, O. Green Je dejal, da bo organiza-torična kampanja najbolj mill-tantna v zgodovini federacije. Doslej ni ADF posegala v Jurl-sdikcljo unij, ki so včlanjene v CIO, toda [K) konferenci v Clncinnatlju bo izvajala drugačno taktiko. Izdajala bo čarterje novim unijam v tekstilni, jeklarski, avtnl in drugih industrijah, vsem večja sramota rn provinčno zbor 1 n ico, ki se Je s tem postavila na stran najbolj odurne reakcije," Je dejal Calder. >Puho, ■liaikil nadlegovanji I« «* Je vedno skrb- »«'Ml vodijo preiskavo, a '' nikakega sledu ptočino-m. Jf M Sloržičem so ^ »daj že v* žrtve razen jj^defa delavca Viljema ' ya še ni(|0 na. Tkalci še vedno pre-" to razkopavajo sne-Hkr«,¡ pa .e tudi spijejo plazovi s pla-tkanje ,, 'no. * «ndurle ta.—Med- imelf februar «koraj ft u ve,lk° noč ta*,'' "4iljko "**»• »ko-b ' kakor v oktobru. ► * m ^ U ***** »n «precej debelo Klo vreme. unijam, ki se hočejo pridružiti federaciji. Kampanja, da se is- trebi uporne elemente is državnih delavskih federacij, centralnih delavskih avetov in mestnih delavakih federacij, se bo nadaljevala z Večjo energijo. Predsednik ADF je s tem v sveti citiral resolucijo, ki jo je eksekutiva CIO sprejela na svoji seji v Wash ing tonu in katera na-glaša, da bo ta organizacija pričela izdajati čarterje narodnim in mednarodnim unijam. Green je dedal, da ta resolucija pomeni, "da ni nobena delavska unija varna pred invaaijoClO. Izredna konvencija ADF ne bi bistveno spremenila situacije, kajti akcije uradnikov CIO in njihove is-jave so dokaz, da so aktualno pretrgali vse stike z Ameriško delavsko federacijo." Green je dalje rekel, da je A-meriška delavska federacija danes močnejša kot kdaj prej in to kljub revolt!, ki jo je organiziral Lewis z drugimi unljskimi voditelji, ki propagirajo načelo Industrijskega unionizma. Od leve proti de*sl: John L. Uwk. «khégaaskl govemer P* Dewey, federalni posredovalec v stavki srtilh delavetv pri Chrysler Motor U. Hitlerjev reaim je ban« krotiral Nemčijo ¡1 m^mmtmmrnmm * (Nadaljevan* a t. strani.) 000,000, odkar je Hitler na krmilu. Tajna policija (GESTAPO), ki zasleduje "prevratne" elemente in zatira protinacijsko propagando, tudi požre veliko vsote. Delavska fronta, ki je nadomestila delavske unije, ima 55,000 uradnikov na svoji plačilni listi. Vsi nemški delavci morajo prispevati v sklad te fronte. "Prostovoljni" prispevki znašajo okrog $270,000,000 na leto, toda delavci nimajo nobene kontrole nad tem denarjem. Kam gre ta vsota, je zagonetka, ki doslej še nI bila pojasnjena. Višje plače za delavke Pričakuje se, da nedavna odločba vrhovnega sodišča Združenih držav, ki je potrdila ustavnost zakona o minimalnih plačah država Washington, bo vzpodbujala tudi vse druge države k uzakonitvi poetftv ga zaftfi* to žensk in mladoletnikov v Industrijah. Strokovnjaki v U. S. Department of Labor računajo, da bo ta odločba imela za posledico 20 do 30-odstotno povišanje plač za ženski v nekaterih državah in da pripoznanje, da imajo posamezne države pravico določiti minimalne plače, bo direktno ali indirektno prizadelo vsaj 5,-000,000 delavk. - » ?a> dlje časa so zagovarjali načelo, da jo v javnem Interesu potrebno, da se delsvcu zagotavljajo vsaj take plač«, ki so Zadostne za njegovo vzdrževanje. Ako mezde, ki jih delavec dobl-Va, padejo pod gotovo višino, njegovo uspavanje In zdravje utegne biti v nevarnosti In on ter oni, ki so od njegs odvisni, utegnejo pasti na breme Javnosti. ■ preiskave po vladnih organih so pokazale, da mezde nekaterih skupin delavcev so nevarno nizke. To velja zlasti za mezde delavk. V raznih Industrijah ženske spadajo med najnižje plačane skupine ob najmanjši zaščiti za njihovo mezdno vliino. H L. 1030 je narodni odbor organizacije YWCA dognal, da tedenski trošek za dostojno življenje mladih žensk, živečih izven svojega doma. je bil 180 v Chi-cagu, $1» v Kansas City, lift v Boh tonu in $10 v New Orleans». L. Je Welfare Council v mestu New Yorltu odkril, da ženska, ki sama U vi v tem mestu, mora potrošiti vsaj $11 za najnujnejše življcnskc potrebščine in ds je minimalna višina za samovzdrtevanjc. Ako primerjamo t# lteviHic, SO povprečne mezde za ftenske znašale $12.35 v ftfvalnfh strokah v državi Connecticut fn $11 10 v bombažnih predilnicah drŽav* Maine. I*ta \VM je povprečna plača za žen-»ke v tovarnah fn pralnicah države Arkansas znašala $#.45 in polovica žensk, uposltnlh v pral-rtfcah države Illinois, je dobivala manj ko I10/S7 na teden. Celo v New Yorku, kjer so Mezde «ploi no vilje kot c mru*lh drugih meatlh. mnogo tisoč delavk dobiva manj ko SI ocfrofna 27 centov na uro, kar je bil minimum, JU ga je država poprej določsla za pralnic« in v posameznih slu- Obris 700 čevljev visokega obeliaka, ki ga bodo postavili na prostoru svetovne rszstave v New Yorku. čajih se je oelo našlo, da so nekatere ženske delale dolge ure m dva ali tri cente na uro. Takim gladovainim mezdam je pripisati prizadevanje, da se uzakonijo postave za zaščito žensk v Industrijah. Massachusetts je bil I. 1912 prva drtn\n. ki je sprejela tako postavo in 1. 1918 je sledilo osem drugih drŽav: California, Colorado, Minnesota, Nebraska, Oregon, Utah, Washington in Wisconsin. Med I. 1914 In 1928 so bili slični zakoni uvedoni v državah Arkansas, Arizona, Kansas, North Dakota, South Dakota, Texas in v distrlktu Columbia. Federalno vrhovno sodišče je I, 1928 proglasilo zakon dlstrik-ta Columbia o minimalnih Ženskih plačah za protiustavnega, češ, da prikrajšujc pogodbeno pravico delavke za prodajo delovne sile ob mezdah celo |>od živ-ljensklm standardom; to "pravico" je sodišče smatralo tedaj kot lastninsko pravico, pravico zajamčeno po federalni ustavi. Ker je sodišče razsodilo vsled |>ritožbe neke delavke, ki ji je bilo ime Atkins, je ta odločba zaslovela pod imenom "Atkins case"... In ¡tako je ta aodnijska odločba v "Atkins času" zaprečila zakonodajo o minimalnih mezdah za več ko deset let. Depresija, ki je tako strašno znižala mezde, je dovcdla do ponovnega zanimanja za zakonodajo o minimalnih plačah. L. 1983 so države Connecticut, Illinois, New Hamj»shlre, New Jersey, Ohio in New York sprejele minimalno-mezdne zakone, V mesecu juniju liWMi Je federalno 'vrhovno sodišče potrdilo razaod-bo najvišjega sodišča države New York, ki Je proglasilo ml-nimalno-mezdne zakone za žen- ske za protiustavne, češ, da kršijo pogodbeno svobodo. To je zopet zaustavilo nadaljnjo zakonodajo o minimalnih mezdah. Nedavna odločba vrhovnega sodišča, ki je glasovalo s večino 5 proti 4, pomenja popoln preobrat večinskega mnenja v "At-kins čase". Sedaj Je sodišče nk-Alo, da imajo drŽave pravico določiti minimalne mezde, in dalo je novo tolmačenje načelu "pogodbene svobode". Predsednik* Roosevolt je Izjavil, da so potrebni mlnimalno-mezdnl zakoni tudi za moške. Da 11 Jo to mogočo storiti brez spremembe ustave, pa Je sporno. —FL18. Mesar In slikar Iiogat mesar je prišel nekoč k slavnemu slikarju Corlnthu, da bi se dal slikati. Imel je obilo denarja In zato Jo sklenil nekaj žrtvovati za umetnost, Corinth se Je slikanja Izprva branil. Meaar I »a ga Je tako dolgo obdeloval, da se je Corinth vdal. Zahteval je za sliko precejšnjo vsoto, In bogati mesar Je prikimal. Proden Je šel, je še vprašal: "Mojster, kolikokrat bom moral priti, da boste (Miro zadeli moje najliolj značilno črte7" Corinth ga Je dolgo gledal, potem pa je odvrnil: "Hm, — dovolj bo, Če mi boatu poslali Jutri za pol uro svoj fraki" Llaten to the Yugosla* Ka.llo Hour W PIUUIOECH'S TRAVEL BUREAU AND FOREIGN EXCHANGE Station WWAR. K very Sunday 1 to I 6its H. Cía* «t., Chira**. - Har. M00« All «te naročeni na dnevnik 'Prosveto'7 Podpirajte svaj list t Oder pred angleškim parlamentom, s ksleregs bodo Ijadje zev sil kronanje kralja na 12. maja« . * a .J$ F. M. DOSTOJEVSKIJ: Bratje Karamazovi Rodim v štirih ddih s «pilotom—Poslovenil Vladimir U—štk Vstopil je neoporečno in giidavo oblečen, v zapeti suknji, črnih rokavicah in s cilindrom v rokah. Kot nedavno umirovljen oficir je no-sli brke, brado pa si je za zdaj še bril. Njegovi temnoplavi lasje so bili kratko pristriženi in kakor zalizci počesani naprej. Stopal Je odločno, ¿iroko, vojniški. Za trenutek ae je ustavil na pragu, obletel vse z očmi in krenil naravnost k starcu, uganivši, da je on domačin. Globoko se mu je priklonil ter ga poprosil blagoslova. Starec se je privzdignil in ga je blagoslovil; Dmitrij Fjodorovlč mu je spoštljivo poljubil roko in rekel neobičajno razburjeno, toliko da ne srdito: "Oprostite mi velikodušno, da ste me morali tako dolgo čakati. Toda sluga Smerdjakov, ki ga je očka poslal k meni, mi je na moje ponovno vprašanje zastran ure sestanka dvakrat kar najodločneje odgovoril, da bo sestanek ob eni. Zdaj pa mahoma slišim . . "Ne vznemirjajte se," mu je starec segel v besedo, "saj nič ne de, zakasnili ste se nekoliko, to ni ni kaka nesreča . . "Izredno sem vam hvaležen, od vaše dobrote se nisem mogel nadejati drugega." Ko je odkresal to, ae je Dmitrij Fjodorovlč še enkrat priklonil; nato se je mahoma obrnil proti svojemu "očki" in napravil tudi njemu enako spoštljiv in globok priklon. Videti je bilo, da je ta priklon že preje premislil, In to iskreno, ker si je štel v dolžnost, da s tem izrazi svoje spoštovanje In dobre namene. Fjodor Pavlo-vič, ki ga je ta pozdrav sicer silno iznenadll, se Je vendar takoj osvesti*^ po svoje tudi odzval: v odgovor na priklon Dmltrija FJodoro-viča je skočil z naslanjača in vrnil sinu enako globok priklon. Obraz mu je mahoma poatal važen in resnoben, a prav to mu je dalo odločno zloben izraz. . Nato je Dmitrij Fjodorovlč z občim naklonom .molče pozdravil vse, ki so bili v sobi, ter krenil s svojimi dolgimi in odločnimi koraki k oknu. sedel na edini stol, ki je bil Ae presen, nedaleč od očeta Paisija, In se z vsem telesom nagnil naprej, češ da je pripravljen poslušati nadaljevanje razgovora, ki ga je bil prekinil. Pojavljanje Dmltrija Fjodorovlča je zavzelo največ kaki dve minuti in družba ni mogla drugega, kakor obnoviti razgovor. A Petru Alekaandroviču ae to pot ni zdelo potrebno, da bi odgovoril na trdovratno, malone kar jezno vprašanje očeta Paisija "Dovolite mi, da vljudno odklonim ta predmet," je rekel z neko avetsko neskrbnostjo. "Mimo tegs je stvar tudi dokaj zamotana. Vidite, Ivan Fjodorovič ae nama muza; gotovo mu je tudi za ta primer kaj zanimivega na umu. Kar njega vprašajte." "Nič posebnega ni, samo neko malenkost bi pripomnil," je takoj odvrnil Ivan Fjodorovlč, "namreč to, da evropakl liberalizem in celo naš ruski liberalni dlletantlzem vobče pogosto in že davno mešata končne rezultate socializma s krščanskimi. Ta nezmlaelni zaključek je seveda značilna črta. Sicer pa socijalizma s krščanstvom ne mešajo aamo liberalci in dile-tantje, ampak, kakor izkušnja kaže, v mnogih primerih tudi žandarji, inozemski seveda. Vaša pariška zgodbica je dokaj značilna, Pjotr Alekaandrovič." "Spet prosim dovoljenja, da smem ostaviti ta predmet," je ponovil Pjotr Aleksandrovič. "Namnstu tega vam povem drugo zgodbo, o Ivanu Fjodoroviču samem, ki je sila zanimiva in značilna. Pred komaj petimi dnevi je v neki tukajšnji, po večini damski družbi v prepiru slovesno izjavil, da nI na vsem svetu prav ničesar takega, kar bi nagibalo ljudi, da bi ljubili sebi podobne; da zakona prirode, po katerem naj bi človek ljubil človeštvo, votae nI in da ljubezen, Če obetoji in če je bila doslej na zemlji, ne izvira is pri rodnega zakona, ampak edino iz tega, ker ao ljudje verovali v svojo nesmrtnost. Ivan Fjodorovič je pri tem v oklepajih dodal, da prav v tem obetoji ves pri rodni zakon, tako da — če iztrebite iz človeštva vero v njegovo nesmrtnost — takoj usahne v njem ne samo ljubesen, ampak vsaka živa sila, da bi moglo nadaljevati življenje na tem svetu. In ne samo to: tedaj ne bo nikake nenravnosti več, vae bo dovoljeno, še ljudožrstvo. A tudi to še ni vae; končal je e trditvijo, da se mora za vaako poedino osebo, kakor na primer zdajle za nas, nravstveni zakon prirode takoj izpre-meniti v popolno nasprotje prejšnjega, nabožnega, In da mora biti egoizem ,tudi če bi šel do zločinatva, ne samo dovoljen človeku, ampak celo priznan kot neizogibni, najpametnejši in toliko da ne naj plemenitejši izhod v njegovem položaju. Po tem paradoksu, gospoda, lahko sodite tudi o vsem ostalem, kar izvoli oznanjati in kar morda še namerava oznaniti naš dragi ekscentrik in peradoksnik Ivan Fjodorovič." "Dovolite," je nenadoma vzkliknil Dmitrij Fjodorovič, "da vas ne bi napak razumel: 'zločin mora biti ne samo dovoljen, ampak celo priznan kot najneizogibnejši in najpametnejši izhod iz položaja vsakega brezbožnika!' Ali je bilo tako ali ne?" "Prav tako", je rekel oče Paisij. "To si zapomnim." Ko Je to rekel, je Dmitrij Fjodorovič prav tako nenadoma umolknil, kakor je bil nenadoma planil v razgovor. Vsi so te radovedno ozrli nanj. "Mar mislite res, da bi nastopile take posledice, če bi v ljudeh usahnila vera v nesmrtnost njihove duše?" je zdajci vprašal atarec Ivana Fjodoroviča. "Da, to sem trdil. Kreposti ni, če ni nesmrtnosti." "Blagor vam, če tako verujete ... ali pa morda težko vam!" "Zakaj težko?" se je nasmehnil Ivan Fjodorovič. "Zato, ker po vsej verjetnosti sami ne verujete niti v nesmrtnost svoje duše niti v to, kar ste napisali o cerkvi in o cerkvenem vprašanju." "Morda imate pravi... A samo za šalo vendarle nisem govoril tega ..." — je zdajci čudno priznal Ivan Fjodorovič in naglo zardel. "Ne samo za šalo, to je res. Ta ideja še ni odločena v vašem srcu in ga zato muči. A tudi mučenlk se časih rad zabava s svojim obupom, kar Je menda tudi znak obupa. Tako se tudi vi še iz obupa zabavate — s članki po časopisih In svetskiml presekanji, čeprav sami ne verujte svoji dialektiki in se Ji z bolestjo v srcu posmehujete aami pri sebi ... V vas to vprašanje nI rešeno In v tem je vaše veliko gorje, zakaj vprašanje nujno zahteva rešitve . . ." "Ali je pa mogoče, da bi se rešilo v meni? Rešilo v pritrdilnem zmislu?" je vprašal Ivan Fjodorovlč prav tako Čudno kakor prej, gledaje starca z nekakšnim zagonetnim nasmeškom na ustnicah. '•Ce se ne more rešiti v pritrdilnem zmislu, se tudi v zanikujočem nikoli ne bo rešilo. Sami poznate to svojstvo svojega srca; in v tem je vsa njegova muka. Toda zahvalite Stvarnika, da vam je dal višje arce, ki je zmožno take muke: 'o vzvišenem modrovati in vzvišenega iskati, zakaj naše prebivališče je v nebesih* 1 Daj vam Bog, da bi vas našla odločitev vašega srca še na tem avetu, In Bog blagoslovi vaša pota!" (Dalj« prihodnjič.) Pubi o nevmešavanju Nikakor ne trdim, ds ims Pubi tsko besedo v londonskem od-boru! Kako neki bi jo imel praviš Pubi, ko |>a noben božji človek ne \e. kdo jo tam sploh ima, kdo v t«*m meglenem odboru ve-dri in oblači! Tudi ne trdim, da bi Pubi iskal po špamiki župi svoj prter-Atljček! AliVladen, telefonski mo-nopol, afttur«ki rudniki, ¿Isllor-ca, premogovne afere, Msrrho\s nlc|Hirstva — "kaj zna mož. kaj je čokolada . . ." Kje je ve<> to! Nič ne rečem — ki» je šlo za Atiesinijo, je bil Pubi v element tu! Toda to so bile takorekoč bližnje, domače zadeve! Crnl AU-moci! Hudi Tali jeni! To Je ie to! Pubi je dobeiedno >rl svinčnike in prekrival stene In vse dosegljive knjige z vzpodbudnimi scenami te tako doma««* vojne. Ali vidite, kako in kje jih je «enačil? Ta vražji Pubi ima nekaj |«ijma o rasizmu ... Ne vem Več. kdo mu je kupil pištolo, ki j* «z»trHjcv uls z iMimo oblofeno poU*«». Hubi je vihtel pištolo. nabijal, pokal kakor obseden, ae vsljal po tleh In kričal: Marš. Abesin'c! Pumf, Atajan! (dvoje stekel razbitih, ena žarnica uničena). Ta njegov gaudium cer-tamlnis pa se Je sprevrgei v prsvcato bojno besnost, ko mu je marcijalno navdahnjeni stric poklonil — tank. Tank, reaničnl tank. s strojno puško, ki kreše iskre in kropota kakor sam slo-dej. Pubi je navijal peklensko igračo, kričal in divjal do onemoglosti. Toda — hvala Bogu — preden je izgubil pa papa zadnje nitke avojih malovrednih iivcev, (»reden je odpovedala služkinja, (mamica ni k tem ml-litarističnim Izbruhom svojega srčka rekla ne bev ne mev), preden je —- z eno Itenedo — prišlo do popolne katastrofe, se je Izkazala resnica, /.lat m resnica namreč, da ni zavezniški materija! nikoli prida. Odpovedala je (»ištola. opeAal Je strahotni tank. Italijani so zavzeli Addis Ababo In Pubi Je demobiliziral. Poave-tll se Je drugim, menj krvavim zatiavam. Eno je treba pribiti: niti en krat. niti za minuto ni Pubi — ne skrivaj, ne očitan — podpiral ene Izmed bojujgčih se atrank! Njegov tank Je kosil izmenoma Abesince, Ataljane in — Angleže. Le kje je izvohal smrkavec to usodno ime? (V dobi svojih vojnih operacij je imel samo enega stalnega nasprotnika — papana. Toda ta ae Je umaknil uničujočim strahotam v tretjo sobo in — sploh ni bil angažiran v tej vojni.) Pubi je torej demobiliziral, s prof. Bizgrem je v "Puleksu" od- FIQ8V1TI potoval v daljne dežele, gromozanskim prigodam nasproti, obenem se Je posvetil biciklistiki in zadnje čase (za Veliko noč) zimskemu športu. Skrstka: haš me boli Španija! — bi vzkliknil naš junak, če bi bil bratakemu jeziku kos. V naši dpbi, v dobi vsemogočih paktov in paktičev, trikotov, oei, interesnih sfer, intervencij, okupacij, pregrupacij in pertur-bacij, v dobi, ko stari, preizkušeni padarji lepijo in šivajo rane po mlahavem telesu stare Evrope očitno le za to, da jih, komaj zaceljene, znova od pro in zabrodijo e krvavimi kremplji po smrdečem drobovju ter znova dokažejo avoje peklenske sposobnosti in puncto seetionis anato-micae ... v taki dobi torej tudi tankemu ušesu kakega malega Pubi ja ni prizanešeno! Tu in tam ujame čudno besedo ... Prisluhne . . . Pomisli . . . Šopiri se tam v daljnji Španiji vrli general Franco, bombardira, podira, prodira, pa se spet umika (retirira) — vse po dobro premišljenem in pretuh-tanem načrtu ... In valovje, ki ga je razburkal junaški general, vznemirja v svojih najbolj dalj-njih odtenkih tudi naše mesto, kjer prebiva med mnogimi prijatelji in zoprniki mali Pubi. Gospod 2ivko, Jurist, mamičin in Pubijev (zakaj njegov, Pubi dobro ve!) prijatelj npr. je o-gorčen nasprotnik vrlega generala. Na sprehodih po parku, kjer se Pubi neumorno preganja s svojim triciklom in se neusmiljeno zaletava v umetniško obdelane, v nebo sveteče kandela-bre, se jim, kakor vedno, pridruži. Toda — kaj se je zgodilo? Kar nič več ne zavija oči, nič ne vzdiha in ne poveša glave — nekam razburjen je, ves v ognju razlaga mamici: "Milostiva! Zmagali smo, dokončno zmagali! Obroč je prebit!: Sunek na Guadalajari se je totalno ponesrečil! Prodiramo na celi . . ." Ta-le, da je zmagal? misli Pubi. Tale, ki še tukaj, ko je vendar popolnoma jasno . . . Se-ma! Guadalajara — tidrara! — In se zapodi nekam proč s svojim trikolescem. Pomladna sapica pa mu prinaša na uho: Plačane barabe . . . Marokanci . . . banda . . . komunisti . . . evropski škandal . . . "Papa — kaj pa je to komunist?" vpraša Pubi pri večerji. "Hudiča!" vzroji papa in zažene nož in vilice od sebe. "Schon wieder! Himmeldonnerwetter! Kaj ti nisem že zadnjič rekel, da te besede še v misel ne kaže jemati — a? To je — to je — vrag — to —" "Ali ima tak jezik?" nazorno pokaže Pubi. "In roge? Ali je kosmat?" "Jezik!" se zadere papa. "Jezik ima kakor" — se vgrizne v zobe. "Jezik ima kakor — tovorni vlak! Samo jezik!" In proti mamici, ki mirno sreb-Ije Čaj: "Samo jezik! Kosmat pa ni; še puh mu ne poganja pod nosom, da!" Pubi — spat! Dremlje Pubi v mehki posteljici, izza zaprtih vrat pa . . . "Se ob službo bom! Ali ti sploh veš — kaj je alužba? A? Komunizem — seveda! Naj poba kje izblekne! — 2e sama beseda! Nur ein Wort!---Moja kariera . . Pubi dremlje, Pubi zaspi. Od nikjer, od vsepovsod, iz črnega niča kobacajo majhni, goli hu-dičkl; z dolgimi, iz samih tovornih vagonov sestavljenimi jeziki opletajo po aobi In zlobno aika-jo kom — list... kom — iist... Pred njimi pa — o tristo! — skače papa, v samih spodnjih hla- Starokrajska si «a i« Ljubijo Poučimo Van prip«,^^! 8ALATA, kamt-iui« .u„ 8ALATA, Br.«ilj.k. 8 A LATA, Orjaikj bu«,TV 8ALATA,------' ""T; Slika kaže policijski napad na žensko v uradu ohijskega governor ja. čah, namiljen ... v roki drži brivski čopič in kriči: kariera! ka—rieera ... Moj bog, kako je vse to hecno . . . Pubi se v sanjah smehlja. Da, res. Papa pač ni nasprotnik vrlega generala. In tudi gospod Smole ni. Gospod Smole je pisatelj ali kaj . . . Piše pač. S papanom sta prijatelja. Večkrat stikata glave nad časopisom. "Tukaj — ta odstavek!" pravi gospod Smole. "Tako je! Tako je prav!" pritrjuje papa. "Red mora biti! Ordnung muss sein! iNemci in Italijani pravilno razumejo —" Tako modrujeta papa in gospod Smole. Popolnoma svoje mnenje o vrlem generalu pa ima n. pr. gospod Ravnig, ki pride včasi k Pubijevim na večerjo. Gospod Ravnig je upokojen c. kr. major. Pubi ga ima rad, prinese mu čokoladnih bonbonov. Pri večerji gospod Ravnig molči. Molče se priklanja mamici, kadar mu vedno iznova natoči Čafiico zlatega vinca. Vince sreba z zaprtimi očmi, počasi, svečano. Pubi ga rad gleda. Po večerji, ob cigari in vinu, pa se razvname. "Franco! Ein gerieral! General! Prosim! Pit-* šenl (in že riše s pepelom po prtu —). Tukaj — Guadarrama — Pic de Penares — 2404 m! Tukaj — Tajo! Tukaj — pitšen — Manzanares! Also — klar wir Schuhwichs — napademo — tukaj! Also! V dveh dneh — und Madrid ist gewesen! — Ne — pa — z Guadarrame — prosim — Pic de PenAres! . . . 2404 m! —-Strategiški idiotizem ersten Ranges — Ge — ne — ral l Kdaj pa je še Španija imela kakega dobrega generala? Einen Jesuitengeneral ! vielleicht .. ** Tako modruje gospod Ravnig in potem pove še staroznano zgodbico, kako je on, v svojatvu k. u. k. Hauptmanna s 16 možmi osvojil koto 116, ki so jo dva meseca zaman naskakovale tri brigade. "Im kritischen Momente, da mein Vorposten verschwunden ..." Pubi ju lezejo v kup oči ... V sivo meglo tone rdeči obraz gospoda Ravniga ... V španski daljavi zamirajo njegove besede. Pubi spi. Pubi je za nevmešava-nje. POZOR NAROČNIKOM! Trm polom opozarjamo naročnika, ponrbno ps one, ki POftlLJAJO sa naročnino DENAR V OOTOVINIl PISMIH, da naj niksr no delajo t*«*, ker na ts način ar izgnbi MILIJONE DOLARJEV v Ameriki. VeelrJ ka dar pošiljat* naročnino ali karkoli šoj dajtr al napraviti poštno nakatniro "MONEY ORDER" ali Eaprrea M one y Ordrr In rajftr plačajte tletlh par con tov aa to drlo, kakor po rtoklrati rrlo P«» I a no vaoto. V »a k kdor pošilja donar v eotovinl v piam« drla to na SVOJO odgovorno«t, alto ar doapr na določeno mentó. Torej bodite prr-vidni! Za upravništvo: PH. GODINA. t rndnikl Hirala v Motor Ca. In OGLAS Iščem Slovenca, delavca za de-o na mali farmi, v državi Wis. Mora znati krave molzti in delati s konji. Delo stalno; plača po dogovoru. Pišite takoj na naslov : Wisconsinski Farmar, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. —(Adv.) AGITIKAJTE ZA PROS VETO! ranrnkax« i bom I— ■ 8ALATA, trdogUvka r«j»f, 8ALATA, takotvana zimnk 8A LATA, vittoko ii-tnau ll^l RADIČ ZA 8 A LATO r*.5*1 RADIČ ZA 8ALAT0 ,iZr EN DIVJA, iirokolUtiuUr« ENDIVJA, kavna iirok. Si MOTOVILEČ, (rrpincHj,^ KUMARE, poarbno del«" KUMARE, fina domač.\r u ' GRAH, veliki užiten v „trtfi. FIŽOL, nizek zelen bre« Bili FIŽOL, nizek rumen bret niti FIŽOL, viaok zelen brei aiu FIŽOL, viaok rumen bret aiti PEHA, Zfodna temnorudeča al REPA, etrniična bela ukuu» PETR8IU, sladki s korem, KORENJE, ljubljansko bel« 4 CHICAGO, UJ- Tam ae doke ao