VIII. Pokrajinska skupščina UJU — poverjeništvo Ljubljana. Po cnem letu velikega in neinnomega dela, so se zopet zbtali delegati TOeh uči-telj* skih draštev, da slišijo obračun vsega dela im povprašajo, ali je izvršilo pccverjeništvo. v teku leta vse sMepe .lanske skupščime. Seja širjega sosveta. Po prihodu ljubljanskega vlaka so se zbrali v mali dvorani Celjskega doma preds sedniiki vseh okrajnih učiteljstkih društev in člani oižjega sosveta k seji, ki je imela raamen no-minirati člane v poedine odseke. Društveni predsedniki so predlagaii posamezne delegate za cdselke. Otvoritev skupščine. Takoj po končani seji širjega sasveta so prišli v dvorano delegati. Zastopanih je bilo vseh 32 drtiišltev po 89 delegatih in 14 čla* nih ožjega sosveta. — Ob otvoritvi ddegacij* skega zborovanja je poverjenik tov. Skulj še posebej pozdrarvil tov. Milojeviča, pod» predsednifca zagrebškega pojverjeništva UJU in pa staic foorce našega Udruženja tov. Bri« narja, Rajšpa, Sivika itd., ki iso se skozi de» setktja ibo,rili za pravice učiteljskega stamu. Poročilo poverjeniika tov. A. Skulja. Tov. Skulj je podal delegaciji sledeče poročilo: Cenjena delegacija! Letos mineva de» seto leto, odkar so vtihnili topovi na bojnih poljanah, deseto leto, .ko se je iz krvi in trp= Ijcnja stotisočev rodilo naše o&vobojenje in ujedinjenje. Ta veliki zgodcviniski dogodek je iiašel slovtnsko učiteljstvo neosvobojeno in neuje* dinjeno, stanovsko razdrvojeno, razcepljeno v dvc stanovsko politično usmerjeni stanov* ski organizaciji. To je biOa dedščina AvBtrije, kjer smo bili nele politično, ampalk tudi dti« hovno zasužnjeni. Neizmerno je bilo zlo, ki iga je prinesla razcepljenost slovenskemu uičteijstvu, t. j. lo* čitev v dva scrvraižna stanoviska tafboTa. PoJis tične partije iso obe orgamizaciji izigravale v političnem Iboju po imili volji. Dvojna mo? rala je vladala v naših vrstah, ena za tovariše v lastni, druga za tovairrše v naisprotni orga* nizaciji. Tovarištvo ni segla preko mej poli* tičnega prepričanja. In kaT je bilo najhuje, kar je neizbrisno zapisano v zgodovini raz< dvoja našega stamu, je žalostna istina, da je učiteljstvo samo zanašalo partizanstvo v šol» sko upravo, se poshiževailo političnih •vplivov za dosego službenih melst. Kdo je imel koristi iz te naše stanov« ske Taizdvojenosti? Mar narod? Šola ali celo stan? Ko bi to (bilo res, ne odpiral bi danes teh še zdaj bolečih rssn. Ne prvi, ne drugi, še manj pa 'tretji ni črpal koristi iz naše stanov* s:ke razdvojenosti. Le poisameznilki so se oko= riščali s politično Jconjunkturo, ugled slamu pa je padal, trpela je šola. Ali je tedaj bil sploh upiravičen obstoj takih organizacij! Streznjenje in preokret. PTebridke izkušnje so nais končno izmo? drile. Prišlo je spoznanje — strezinjenje. Uči= teljstvo je spregleda'lo, spoznalo je, da si koplje is tiko 5xstanovisko« politiko grob in obsodbo vseh, ki še niso bili politično popol* noma zaslepljeni. Prišlo je do stanovskega preckreta, ki je združil vse slovien&ko učitelj* stvo v en stano^ki talbor v okTilju UJU. Baš v-tej dvorani se je 'bil končni boj — tu je bila ižvojevana zmaga, ne zmaga zma> govalcev ali poTažencev, ampak zmaga trez» nega spoznanja. Žal, da Tiiso mogli vsi takoj spoznati važ» nosti teh dogodkov, da so morali oni, ki so se postavili boju v ospredje in ooi, ki so bo» jcvnike podpirali, prestati mnogo napadov. A danes, po dveh letih, po trdih bojih oči« ščevanja je slovensko uičiteljstvo združeno v eni s*tanovski organizaciji. Zelo se mi je zamerjalo, ko sem rekel na lans'ki iskaipščini, da ni srda v naših srcih. da nam je dobrodošel v našiii vrstah vsa:k tova« riš, da iskTeno vabimo vse. Moje besede so sc ure&ničile, ponavljam jih danes ponovno in vabim brez izjeme vse in vsakogar, ki je še zunaj naše hiše, da vstopi. Slovensko učiteljstvo je danes ©dino !n mora storiti vse, d<a ostane edino. Ne sme ;n ne more biti več sile, ki bi ga razdvojila. Vsakdo se mora zavedati, da je vprašanje našega stanovskega edinstva vprašainje naše stanovske zavesti in politične zrelosti, pa ni5 dnigega. ; Naloge, ki smo si jiih stavili. Žal, da je bilo v prvem letu našega pre« okTeta izgiibljenega toliko zilaitega časa z in« ternimi organizačnimi in gospodarskimi vprašanji. Stoprav je šele lanska skupščina v Kra« nju mogla začrtati določeno pot našemu delu. Dobro smo se zavedali vseh težav in jasno je feilo naše spoznanje, da moramo, aiko hočemo omejiti pogubne partijske vplive na šolstvc, začeti z zdravljenjem p.ri sebi, v lastnih vrstah. Dvigniti stanovsko imoralo našega član» stva nam je bila pi-va naloiga. Vjzgajati ga k pravemu tovarištvu, od<vajati ga od vseh ne* legalnih potov m 'sredstev pri kompetencah za službena mesita in vzgojiti v njem globok čut odgovoirnosti napram mladini in jasno zavcist poklicnih dolžnosti. Spoznanje lastnih napak je edina -varna pot k uspehu, zato se nismo strašili bičati 9 kritiko najprej napake in nedostatke v lasfs nih vrstah ifn pri lasftnem članstvu. Druga naloga, ki smo si jo stavili, je ta, da usposobimo učiteljstvo za reisno pozitivno delo rnied narodom in dvignemo njegovo strokovno izobrazbo. Velik del svojih sil smo posvetili baš temu vprašanju. Prepričani |smo, da s tem važnim delom razbremenjujes mo državno upravo, ki ima toliko posla z administrativnfrni zadevami. Vzgajati naše članstvo ic politični trdznosti, h globljemu pojmovanju narodnih dolžnosti in podrejanju partijskih interesov nacionalnim, je naša tretja, ne ibaš najlažja naloga. Tudi v tem pogledu smo mateiikaj stOTili vn sk'ušamo spravft' svoje delo v sistem. Žal pa, da mnogi tcvariši, ki jih je popolnoma objela moč po« litike, ne morejo še podrediti strankarskih interesov stanovskim in gledajo stanovska vprašanja še vedno s političnega vidika. Pri vseh teh naših nalogah pa nočenio in ne rnoremo zapostavljati prvenstvene naloge vsake stanovske o>rganizacije, da brani jn za» stopa z vso eneirgijo življenske interese stanu  in to v soskladu z zalkonom in z intercsi na« roda. Pomen stanovskih organizacij za držaivo. Prepričan sem, da se na tej poti in edino na tej bazi najde vse učiteljstvo v državi in da bo samo v tem pravcu naše Udruženje rastlo na zunaj in znotraj, /na ugledu in moči. Kaj mas vse dcuži, tovariše Srbe, Mrvate \v, Slovence? To je zavest skupnih intere*sov, skupnjh nalog, slkupnih dolžnosti in ciljev, to je naša ljubczen do mladine in naroda. Kje naj iščemo moči? Kaj nam daje mo= ralno silo, da ne krenemo s prave poti vklj-ub oviram in nasproitstvom? To je 'zavest, da vršijo neodvisne stanovslke organizacije, združujoče stan v svojem okrilju v vsaki des mokratični državi prevažno funkcijo regula* toirja v političnem življenju. Kar politični boji razdirajo, to one zbirajo. One imajo velevažno nalogo, da grade zlate mostove mcd sprtimi brati, Ono združuj<ejo k slkupnemu, pozitivnemu delu v določenem pod* ročju pripadnike različnih nazkanj in strank ter postajajo tako najboljši vzgojitelji k po-litični strpnosti in važen faktor konsolidacije in iconcentracije narodnih sil. Da bi bila ta misel prešinila vse naše na» rodne zastopn&e ob rojstvu našega oevobo« jenja in ujedinjenja, bi bila desetletnica na* še svobodne države taka, kakršno želi marod in mi učitelji, ki 'ta narod in to državo iskre* no in neseibično ljubimo. S ponosam <bi za* klicali vsemu svetu: To je naša velikajn močna kraljevina, kateTO je rodila kri -naših sinov, dvignila v moči in blagostanju ljube= zen in nesebično delo njenih mož. Pogoj za uspešno delovanje stanovskih organizaci.j. Svojo eminentno nacionalno in patrijo* tično nalogo pa morejo vršiti stanovske or= ganizacije le tedaj in ta'ko dolgo, dokler si ohranijo neodvisnost na vse storani, napram vsem partijam in režimom, dokler se jim ne krati svoboda objektivne kritike, dokier se državnim uradnikom n-e omejujejo pravice, ki so bistven atrifbut svobodnega državljana. S to svobodo stoji in pade naša organi« zacija, stoji in pade tudi naša vera v moder* no demokracijo, v principe, na katerih je zgrajena vsaka demokra^tična država. Učiteljstvo je bilo konstrulktiven ele* ment v državi in hoče to ostati. Pri vsem njegovem delu ga vodijo najčistejši nagilbi in to tudi takrat, kadar kritikuje pojave, ki se mu zde za naše šolstvo nezdravi. Narodni in državni interes sta mu bila vedno suprema lex. Ta zavest daje organiizaciji ono notranjo moč in moralno oporo, da vztraja na začrtani poti in se ne straši žrtev. Po tej ravni poti hoče koraikati slovensko učiteljstvo skiipno in krepko strnjeno z vsem učiteljstvom v državi in hoče s skupnkn delom d>vigniti moč in ugled našega Udruženja. Živela stanovslka sloga! Zivelo edinstvo jugoslovenskega učiteljstva! Pozdrav tov. Milojeviča. V imenu 'zagreibškega poverjeništva je pozdravil delegate tov. Milojevič, ki je takoj v početku omenjal enotnost slovenskcga učiteljstva, ki vodi Hrvate in Srbe na naša zborovanja. Hrvate vodi k nam še posebna bratska ljubezen — ker smo si najbližji po kulturi in tudi biografsko. Nadalje povdarja, di. je ravno v današnjih težkih momentih za naš stan -nujno potrebna sloga. Po^ndarja pa še ;>osebej, da živi 17.000 učiteljstva v velitko večji slogi nego 300 narodnih poslancev. V vsem udruženju pa je največ elementov reda in solidarnosti med Slovenci in sedaj ob 10« letnici naj slavijo ravno 'ti elementi svojo zmago, kar bi nam prineslo zelo lep pogled v bodočnost. Pozdravne brzojavke. Skupščina je potslala Nj. Vel. kralju Alek» sandru I. sledečo brzojavko: Slovensko učiteljstvo, včlanjeno v Udru= ženju Jugoislo^venskega Učiteljstva, poverjc= ništvo Ljubljana, zbrano na svoji letni skup^ ščini v Celju, izraža svojo vdanoist Vaišemu Veličanstvu in celi vladarski hiši. — UJU pov. Ljubljana. — Skulj. Tudi tov. Petroviču, predsednik'u U.TU je bila poslana pozdravna brzojavka s sle^ dečo vsebino: Poikrajinska skupščina sloven^ skega učkeljstva, izibrana v Celju pri svojem delu, Ti pošilja iskrene pozdrave. Debata o tajniškem poročilu. Ker je bilo tajniško poročilo priobčeno v prejšnji šte-vilki »Učit. Tov.«, poda tajnik tov. Kobal lc še nekaj pripomfo .k že objav* ljenemu poročilu. Predvsem prečita statistiko z/borovanj, omenja netočno poislovanje neka* terih društev, pojasni, da obstoja za državne r.ameščence še nadalje brezplačno zdravlje« nje v bolnicah, omenja razveljavljenje obs veznega pristopa državnega uradništva k na» bavljalni zadrugi ter sporoča končno še, da je disciplinsko in sodno postapanjc napram tov. pov. Sfkulju in uredniku Dimniku ustav= Ijeno, kar skupščina veselo pozdravlja. Po tem kratkem poročilu otvori tovariš poverjenik debato o celotnem tajniškem po> ročilu in priporoča kratko in stvarno raz^ pravljanje. Med debato, ki se je je udeležilo pre^ cej.šnje število delegatov, se je povdarjala predvsem žalostna slika, ki jo nudi statistika, iz katere je razvidno, da se je udeleževaio zbciovanj povprečno le 50% članstva. Glede števila društvenih »zborovanj so se delila mnenja in so ndkaleri zastopali stalis šče, da so vzrok slabemu obisiku prepogosta zborovanja in zahtevali, da se uvede samo tri obvezna zborovanja, drugi pa so zastopali mnenje, da ibi še nadalje ostalo 5 obveznih zborovanj. Nato je bil poverjen organizačni odsek s to zadevo in predložil delegaciji skdeč predlog o sestajanju učiteljstva po društvih in krožkih: Predlagamo delegaciji, naj se izjavi za čim pogostejša sestajanja učiteljstva. Na podlagi tega načella naj se vršijo sestanki ob^ vezno desetkrat letno, to pa na sledeči načift: Društvena zborovanja 5skTat v letu, krož* ki 5«krat ali društvena zborovanja najmanj 3=krat in krožfki 74crat v letu. Ako se vrši 5 društvenih zboTovanj in 5 sestankov po krožkih, se vrše sestatiiki izme» noma mesečno. V drugem slučaju pa naj se vrše v I. pol= letju 2 zborovanji in 3 sestanki kroižkov in v II. pollefju 1 zborovanje in 4 sestanki krož» kov. Za slklicanje zborovanj je poverjeništvu osebno oidgovoren predsednik društva, za sklicanje krožkov pa &o odgovorni sklicatelji krožkov osrednjemu izobraževalnemu oidseku. Da se med učiteljstvoira poživi tovarištvo in izboljša oibisk društvenih zborovanj ter dvigne delavnost kroižkov, je dolžnost dru* štev, da na svojih zfoorovanjih v septembru, oktobru in novembru izslejde vlzroke slabega abislka in navedejo ukrepe v svrho izboljša* nja obiska v posebnem poročilu poverjeni' štvu. To poročilo je poislati do konca novems bra poverjeništvu, ki na padlagi došlih po» ročil nasvetujie droštvom korake v izboljišanja društvenega delovanja. • V stanovskem glasilu naj se redno ob= javljajo statistioni podatki o uspehih izvedbe tefia predloga. Predlog je bil soglasno sprejet. Popravek k tajniškemu poročilu. Tov. Skala vpraša, ali iso se vnesli v po^ ročilo popravki, ki jih je zahteval tov. Flere, Tov. pbverjenik izjavlja, da je poverje* ništvo prejelo dopis in bi stvar samo izneslo pred delegacijo, kar pa je storil tov. tajnik z ozirom na vprašanje tov. Skale, za katero je bil naprošen ta privatnim potom takoj in prečita dopis. Nadalje pojasni tov. Kofoal, kaj }e vse ukrenilo poverjeništvo glede partije 55., in da je radi neštetih dopisov, ki jih je v tej za» devi paslalo na Izvršni odbor in prosvetno ministrstvo, upravičeno napisati »lahiko re« čemo po našem prizadevanju«. Dopis, ome> njen v poprav.ku tov. Flereta, je bil istenru poslan. — Po Ikratki delbati o tej zaidevi stavi tov. Godčeva sledeči predlog: Uredniki IU stov UJU so dolžni udeležiti se delegacij= skega izborovanja. Predlog je ibil soglasno sprejeit. Vprašanje oblastnega šol. nadzornika. Na vprašanje tov. Mavriča ali se je \z-> vršilo imenovanje oblastnega šolskega nad= zornika tov. Lužarja v soglasju s poverjeni* štvom, se je razvila živahna debata, ki jo je vodil tov. Hren, ki mu je tov. Skulj za ta čas kot tangiran prepustil metsto. Po končani de» bati sta bila soglasno sprejeta sledeča dva predloga: Predlog tov. Polaika se giasi: Vsi dogodki, ki so se vršili ob prililki imenovanja tov. Skulja za oblaistnega šolskega nadzornika in so meiili na to, da ga kot takega onemos gočijo, so v nas zbudili največje ogorčenje in jih odločno oibsojamo, tov. Skulju pa iz» rekamo STOJe zaupanje. Predlog tov. Feiniga se glasj^ Delegacija sklene, da anallogno — kakor se je izgodilo pri nameščenju oblastnega šolskega nadzornika za ljubljamsko dblast, ne 'bo organizacija v bodooe več kandidirala gotovih svojih članuv za nadzorniška mesta, ampak bo zastopala samo svoje načekio stališče, da pridejo na odgovorna mesta samo šolniki, ki so izšli iz osnovnošolske praklse in imajo vso stvarno in moralno kvalifikacijo za tako službo ter so člani UJU. Ko je še tov. Kobal dal pojasnila na po= samezna vprašanja delegatov, je bilo tajniško poročilo sorflasno sprejeto. Sožalna izjava hrvatskemu narodu. /Pred prehodom na blagajniako poročilo puda tov. poverjenik Sikulj sledečo izjavo: Ob tragičnem dogodku v Narodni skup= ščini, ki je združil v globoki boli ves hrvatski narod, čuti slovemsiko učiteljstvo, izbrano na pokiajinski skupščini v Celju, srčno potrebo, da mu fzraža' svoje sožalje in svojo solidar^ nost z njim. Predsednik pozove, da zalkličejo vsi pn* sotni »Slava padlim!« Blagajniško poročilo podano o priliki pokrajinske skupščine v Celju, dne 20. julija 1928. Revizija knjig in računov se je izvršila po članih nadzorstva tov. SK.'ulja in Ivanjšiča dne 28. decembra 1927 in 16. ter 17. julija 1928. Natančneje o tej reviziji ibosta podala člana nadzorstva. Račun, ki ga imate v rolkah, je točno in natančno sestavljen, v vseh svojih detajlih, tako da imate jasno sliko letošnjega gospodarstva UJU. V svojem poročilu bom kra= tek in bom omenil le one slučaje, ki so po^ jasnila potrebni. Račun UJU. 1. Račun dolžnikov in upnikov sta raz» vidna iz bilanoe poverjeništva UJU, kjer sta detajiirano podana. Račun dolžnikov je v pre; teklem letu kljuib vsem opominom in terjal^ vam znatno narastel, osobito se pri tem od* likujejo učiteljska društva, ki nosijo krono vsega. Kaj je vlzrok tej nerednosti pri dru= stvih, si nisem na jasnem. Na vsak način pa bodo morali društveni blagajniki paskrbeii, da zaostali dolg čimprej izterjajo in nakažej.j denar glavni blagajni še pred začetkom šolskega leta 1928./29. Z novim šolskim letom naj ne bo pri društvih nikakršnjih zaostan« kov. To bodi parola viseh društvenih blagaj^ nikov. Izterjatev dolžnih zneskov je pa tudi nujna in važna zaradi obveznosti, ki jih lma glavna uprava napram svojim upnikom. Ako hi dolžniki točno poravnali svoje dolgove, bi danes tudi uprava ne izkazovala nikakršnjih dolgov. Da &e v bodoče obvarujemo takih zaostankov priporočam ponovno vsemu član= stvu, da plačuje članarino vedno v naprej. Če se bomo držali tega reda in plačevanja, je vsaka zamuda izključena, red pa izasigairan. Visa društva dolgujejo torej 54.592*60 Din. Pri tej priliki dostavljam, da so zneski pri društvih, ki mi niso poslala mesečnih pri« jav do vštevšega meseca junija, le približni in se bodo morali po ugotovitvi pravega sta= nja šele korigirati, Tako neredno pošiljanjo mesečnih prijav ustvarja istočasno tudi ne» red v glavni blagajni in netočnost v admini= straciji vn želel bi, da se v bodoče taki slu* čaji ne ponavljajo. To poigreško od društve« nih blagajnikav sem že larasko leto kritikoval m upam, da jo letos posilednjikrat. Mesečn'e prijave so za glavno upravo baza vsega vknjiževanja in obračuna, za dru= štva pa točna kontrola. Ako s-o prijave v redu, potem morajo biti tudi medsebojni ra* čuni v pravem skladu. Pa ne samo s finančne strani, temveč tudi iz statističnih vidikov so mesečne prijave važne, ker nam pokažejo vsak mesec porast in padec števila organis ziranega članstva. Z mesečno prijavo imamo vedna jasno sliko glede števila članstva, gle* de društvene obremenitve, glede nakiade stanovskih listov itd. Zaradi tega apeliram ponovno na vise flblagajmike, da mi v bodoče rcdno pošiljajo te tako važne listine. V po= čitniških mesecih naj se s pošiljanjem prijav preneha in velja za to dobo stanje članstva z dnem 1. julija vsakega leta. Pristopi in iz* stopi članstva naj se v teh mdsecih ne vza> mejo na znanje, temveč šele \z začetikom me» seea septembra, ker bi sicer nastal nered v upravi in pri drtištvih. Dne 30. junija t. 1. so manjkale glavnl upravi mesečne prijave sledečih društev: Brežice^Sevnica, za maj in juinij — Kozje od marca dalje — Logatec od aprila dalje — Marenberg od februarja dalje in Ptuj za mesec junij. Po 30. junij-u pa sta dospeli prijavi Ptuj« skega drlištva za junij in Kozjanskega za marec. Vsem društvom sem pravočasno poslal izpiske letnega obračuna, razen onim, ki niso imela mesečnih prijav v redu. Pri teh dru* štvih bo tre'ba zadevo šele urediti, kar pa je sedaj po zaključitvi knjig zelo otežkočeno. Obremenitve učiteljskih društev se na« našajo na itiesečne, odnosno letne prispevke in na Zvezo državnih nameščencev, dočim 'o prispevki iza učiteljslki pevski zbor i^-p.h teh bremen. V seznamu navedeni društveni dolgovi se tedaj ne nanašajo na prispevfke za pevski zbor, temveč je treba te posebej na« kazati. Za Zvezo državnih nameščencev so na dolgu sledeča društva: Brežice, Konjice, Kozje, Murska Sobota, Sv. Lenart, Maribor, Marenberg, Logatec in Ljubljana. Za pevski zibor UJU so prispevala sle^ deča društva: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana, Ljub^ ljana okolica, Ljutomer, Maribor okolica. Mcžica, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Radovs Ijica, Slovenjgradec, ŠmarjesRogatec in Vran=> sko, skupno tedaj 19 društev. Stan dolg, 'ki je znašal lansko leto 42 550-75 Din je padel letos na 39.302-95 Din, to je neznaten padec, ki se klj-ub vsem opo^ minom ni povečal, iz česar lahko uvidimo, da bo treba v bodoče misliti na odpis vsega sta« rcga dolga, ki se bo moral izvršiti stopnjema, vsako leto procentualno po danih možnostih. Zaradi varnosti terjatev in sigurnosti aktiv, sem napravil pri vseh dolžnikih 10% odpis. 2. »Učiteljski Tovariš« sam nam pokaže pasivnost za 35.168'70 Din. Ta pasiva so pa krita :z inserati, ki so predvidena tudi v pro računu za 35.700 Din, s katerim kritjem pos stane list alktiven. V preteklem letu je imel »Učitdjski Tovariš« 27 prilog, ki so stale 37.780 Din. Tudi ta zmesek so krili insetati, tako da imamo vsega kritja z inserati 73.480 Din (oamo pri »Učiteljskem Tovarišu«). 3. »Popotnik« je aktiven za 28.359-60 Din, kateri znesek pa se jeporabil za kritjc upravnih stroškav, 'kar je tudi točno razvidno iz proračuna. Vsa aktiviteta obeh listov je mišijena le brutto, to je !brez viseh stroškov, ki so zdruieni z ilzdajo teh listov. Ako raču« namo tedaj stroške, ki so z vsakim listom v zvezi, potem porabimo v ta natmen v prora« čunu kot prebitek izikazane vsote. V preteklem 'letu je imel »Popotnik« ovojni liist iz boljšega papirja, to pa na i-nis cijativo primarija g. dr. Derganca, Iki je ab* ljubil, da Ibo sam kril narastlo diferenco. Go^= spod primarij, ki visoko čisla učiteljski stan in ikaže glofooko razumevanje za njegovo ors ganizatorično delo, ni plačal le obljulbljene diference, temveč je poravnal vse stroške cvojnega lista v znesku 7320 Din, za kar smo mu i'zrekli zahvalo v poseibnem pismu in naj mi bo dovoljeno, da se mu za njegavo velis kcdušnost zahvalim tudi na tem mestu. S prihodnjim leto-m povečamo obseg »Popot^ nika« na dve tiskovni poli, Ikar je razvidno tudi v proračunu. Če bi pa hoteli dati listu še večji obseg, potem pa moramo iskati kritje za to. 4. Učiteljski naraščaj in isamoizolbraže' valna akcija učiteljstva. Za učiteljtski nara* ščaj, adncsno iza učiteljsko Omladino smo zbirali in plačevali še pod bivšim poverjeni« štvom in nabrali precejšnjo vsoto ca. 28.000 Din, iki pa je brez sledu izginila. S septem^ brom leta 1926. so društva to plačevanje na^ daljevala ;n se je do komca leta 1926./27. na* bralo 25.570-80 Din, v letu 1926./27. se je od tega porabilo: 31. decembra 1926 za učitelj« ski naraščaj Maribor 3000 Din, 6. aprila 1927 za učiteljski naraščaj Ljubljana 410 Din, sku» paj 3410 Din; ostandk 22.160-80 Din pa se je prenesel na upravno leto 1927./28. Ta saldo je nairastel tekom leta 1927./28. z vseroi prispevki na 52.899"80 Din; od tega zneska se je porabilo: nakazila za. učiteljsiki naraščaj Ljubljana 889-50 Din, stan. listi za učiteljski naraščaj Ljubljana 1250 Din, skupaj 2139-50 Din; nakazila iza učiteljski naraščaj Maribor 3200 Din, stan. listi za učiteljski na= raščaj Marilbor 4000, skupaj 7200 Din; ;za iz« obraževalni tečaj leta 1927. 7020'30 Din, za pis. potreb. OJO 979 Din, za znamke in po-št« nino OJO 552 Din, za honorarje OJO tajniku 3500 Din, za honoirarje OJO tipikarici 800 Din, za potnine 406 Din, 'za raizme stroške 483 Din, za prehodni znesefk brošur 3092 Din, skupaj 16.832-30 Din; tedaj znašajo iskupni izdatki 26.171-80 Din. Ako primerjamo te izdatke z naraslim kapitalom v znesku 52.899'80 Din, imamo še razpoložljivega kapitala 26.728 Din. Ta zncsek naj bi se po sklepu delegacije, odno&no pokrajinslke skupščine v Celju raz* delil med mariborsiko in ljubljanslko oblast na sledeči način: a) Mariibor: pclovica prispevkov iz leta 1926./27. znaša 12.785-40 Din, naka'zano je bilo 3000 Din, torej ima prejeti iz leta 1926./27. še 9785-40 Din. b) Ljubljana: polovica prispevkov iz leta 1926 /27. znaša 12.785-40 Din, nakazano je bilo 410 Din, torej ima prejeti iz leta 1926./27. še 12.375-40 Din. a) Maribor: polovica prispevkov iz leta 1927./28. znaša 13.823-50 Din. 15. decembra 1927 naikazano 3000 Din, 28. januarja 1928 nakazano 200 Din, za »Učit. Tovariša« 3000 Din, za »Popotnika« 1000 Din, polovica stro= kov izclbraž. teč. in OJO 6870-15 Din, skupaj 14.070-15 Din; v letu 1927./28. preveč prejeto 246-65 Din. Ako upoštevamo preostanek iz leta 1926./27. 9785*40 Din, prejme Maribor še 9538-75 Din. b) Ljubljana: polovica priispevkov iz leta 1927./28. znaša 13.823-50 Din, 2. julija 1927 nakazano 339 Din, 5 marca 1928 nakazano 500 Din, 10. marca 1928 nakazano 50*50 Din, za »Učit. Tovariša« 750 Din, iza »Popotnika« 500 Din, polovica stroškov izobraž. teč. in OJO 6870-15 Din, iskupaj 9009-65 Din; torej preostane iz leta 1927./28. še 4813-85 Din in iz leta 1926./27. 12.375-40 Din, prejme Ljub> Ijana še 17.189*25 Din. Razpoložljiv ikapital znaša 26.728 Din; Maribor prejme 953875 Din, Ljubljana prej* me 17.189-25 Din, skupaj 26.728 Din. 5. Upravni stroški so detajliraiio podani v prometu pod točkami 19. in 20. Ti stroški so v pretekle-m letu sicer narastli, vendar so se pa našla za znaten del teh tuidi potrebna kritja. 6. Naložbe in organiizačni skladi so raz» vidni iz računa bilance. 7. Aktivno premoženje se je v preteklem letu povečalo. Lansko leto srao izkazali pa» sivne rdzerve 100.391*22 Din, dočim so letos ta pasiva padla na 78.350 Din. Aktivno pre» moženje se je tedaj dvignilo za 22.041-22 DTn. 8. Iz teikočega so se v preteklem letu nas bavile tudi premionine, kar je začetek pre» mičnega premoženja naše onganizacije. Do* slej je bila organizacija brez vsakega inven* tarja, fzato moramo z veseljem pozdraviti tudi ta korak. Izmed premičnin, ki so se na« kupile moram omeniti: Pisalni stroj s po» trebno mizo, omara, polica za časopise in res vije, 18 stolov, dve stenski uri, šapirograf in razne pedagošfce krijige. Račun »Zvončka«. Kakor račun UJU, prav tako je tudi ra« čun »Zvončika« podan v vsej svoji podrolb* nosti. Ilz račlina bilance vidimo, da so tudi tu terjatve kljub večkratnim opominom pre* cej narastle. Naloga naša bo, da dolžne zne« ske čknprej izterjamo. Kar se vplačil tiče je bilo pretelklo leto v splošnem, ne samo pri nas, temveč povsod preoej nrrtvo. Vzrok je gotovo splošno pomanjkanje gotovine. V računu upnikov nimamo drugega, ka* ko>r Učitdjsko tisikarno. . . Upravni stroški iso se gibali v oKvirju proračuna, tu pa tam sicer nekoliko preko njega, vendar so otstali z ozirom na vrnjene uprav.ne stroške in, na vplačane inserate v 6vojem ravnotežju. S tem končam svoje poročilo in ga dam v razpravo. Revizijsko poTOČilo. Pred prehodom na debato o blagajni« škem poročilu je podal v imenu revizijskega odboira tov. Fr. Skulj zelo olbširno m izčrpno revizijsko poročilo. V njem se dotakne vseh posameznih postavk v računu in bilanci pov. UJU Ljubljana. Radi boljšega pregleda je bilo sklenjenos da se poročilo razmnoži m pošlje vsem društvom na vpogled in v rajz* pravo. S tem je bilo zaključeno dopoldansko zlborovanje. Popoldne pa so zborovali vsi posamezni odseki na deški osnovni šoli. Vsi sklepi sprejeti na sejah odlsekov s<o bili pred* loženi skupščini v razpTa-vo in potrditev. Drugi dan. Ob otvoritvi nadaljevanja skupščine po« zdravi tov. Skulj tov. Gnusa, Zaherla in pa tovariše vojake, ki so se udeležili delegacij« skega zfoorovanja. Opazilo se je, da je prislo drugi dan na zborovanje več tov. nedelega« tov in je ceniti udekizbo na 180. Raprava o blagajniškem poročilu se je vršila skupno s čitanjem predlogov go spodarskega odseka. Delbata je bila mestoma zelo živahna, posebno pri predlcgu gospodar« skega odseka, ki }e predla^gal črtanje v pro* računu predvidenega zndska za samoizobra« ževalno akcijo — delegacija pa je 'z vsemi proti šestim glasovom odklonila ta predlog. Pri predlogu o ustanovitvi »Učiteljske založbe«, se je razvilo živahno razpravljan-je, ki se je raztegnilo tudi na razmerje do Učit. tifkarne in možnost prevzetja iste. Med razpravo je bilo sklenjeno, da se vsem društvom priporoča, da plačajo en» kratni prispevek po 5 Din za Dački dom v Beogradu. Predlogi gospodarskega odseka. Med razpravo o blagajniiškem poročilu so bili sprejeti slddeči predlogi gospodar« skega odseka: »Učiteljski Tovariš« naj i-zhaja v mesecu iuliju le dvakrat, to> je p<red in po pokrajin^ ski skupščini ter v avgustu dvakrat, to je pred in po državni skupščini. Vsled tega se postavka za tisik »Učit. Tovariša« zniža in se razlbremeni postavka: inserati. S tem se vzporedno zniža tudi poštnina. Predlog tovariša poročevalca za postav» ko: korektor, knjižničar, poročevalec je bil sprejet s 14 proti 9 glasovom. Uprava listov poverjeništva stane 20.400 Din, iz česar pres jemata upravnik 600 Din* upravnica in tip» karica 1100 Din mesečno, kar sa odobri. Postavka 2. v proračunu »Popotnik« se sprejme. Predlog urednika »Popotnika«, da se naknadno odolbri že izvršeno izplačilo preveč izplačanega sotrudniškega honorarja v znesku 1150 Din, se sprejme. V bodoče pa naj se uredm"k točno drži višine dovoljene postavke. Predlog »Popotnikovega« urednika, da se * obseg »Popotnika« poveča na najmanj 3 ti» skovne pole s prilogo v zadnji števalki, s če= mur bi se »Popotnik« podražil za ca. 33 000 Din se ne sprejme. Predlog tov. Flereta, da se poviša honorar uredniku na 6000 Din, so» trudnikom na 12.000 Din, se ne sprejme. Postavka III. »Zvonček«, sprejeta. Postavka IV. sprejerta s 16 proti 4 glaso* vom. da se o uspehu podpiranja in dela med učiteljskdm naraščanjem natančno poroča. Poistavka V. Samoteolbraževalna afscija, da predsednik po daljši de*bati na glasova» nje. Za je glasovalo 9, proti 9 delegatov, vsled česar je odločil predsednik, da se ta postav* ka črta iz proračuna. (Ta predlog je deldga« cija zavrnila in ostane postavka v proračunu.) Postavka VI. Potnine, je bila sprejcta s pripombo, da se kolikor mogoče štedi. Postavka VII. Sprejeta. Pri končnem glasovanju je bil pToračun sprejet z gorenjimi popravki in pripombajnj. Predloigi: Predlog mariborskega učiteljskega drus štva naj bi se nalbrani siklad za učiteljsfki na? raščaj raizdelil m«d mariboirsko in ljubljans sko oblast, se sprejme. Znesek 26.728 Din naj ostane naloižen v glavni blagajni UJU, ki se naj po potrefei in zahtevi naka(zuje. V proračunu za leto 1928./29. je predvi« deno črtanje deleža Tvornice učil v znesku 1000 Din, kar se naj letos izvede. Siprejeto. Predlog najdzorstva, da se povrnejo stro« ški tiskovne tožbe iz rezervnega fonda čla« nom ožjega sosveta, ki so založili iz lastnega žepa 3000 Din, se enoglasno sprejme. Prošnja bivšega blaigajnika, da se revidira sklep lanske poiKrajin&ke skupščine in se mu dovoli meisečno plačevanje 800 Din mesto 1500 Din za dcibo 2 kt, se odkloni z motivas cijo, da naj to zadevo sam uredi z Učiteljsko tiskarno. Prošnji tov. Žagarja za o/dpis dolga v znesku 517 Din, se ugodi. Predlog ožjega sosveta, da pristopi or> ganizacija UJU pov. Ljubljana kot član k zadiugi »Učiteljski dom v Ljubljani« z 10 del. a 100 Din ter enkratnim jamstvom in v. isti višini 1000 Din k društvu »Učiteljski dom v Mariboru« brez jamstva, se sprejme. Obrambni fond se u&tanorvi iz prihran* kov proračuna in gospodarske akcije. Ves materijal glede »Samopomoči« in bolezeniskega zavarovanja se izroči gospcidaiBkemu svetu, ki bo zadevo proučil, jo od? stopil društvom v razpravo in pride pred prihodnjo pokrajinsko skupščino. Zadevo »Gospodarska akcija« — »Uči« teljska založba« — se je po stvarni debati natizočih rešila z resolucijo: Gospodarski svet predlaga, da se takoj sestavijo pravila za »Učitdjsko založbo«, predloiže društvoin v razpravo in odobrenje, da vsak član onga> nizacije pristopi 0'bvezno z enkratnim deles žem a 5 Din im enkratnim jamstvom. Pover* jeništvo pa naj stori potrdbno, da se ta usta* nova s 1. januarjem 1929 oživotvori. iPiedlogu učit. društev: Celje, Slovenj* gradec, Ljiibljana, Ljuibljan&ka okolica, Lu tija, Loigatec, ki so se izjavila proti enkrat« nemu prispevku 5 Din za dijaški dom v Beo^ gradu, je sledil razgovor, ki se je zaključil z resolucijo: Delegaciji se priporoča, da sprej^ me sklep, da prispevajo vsa društva enkratni prispevek 5 Din zvišane članarine za dijaški dom v Beogradu. Predlog, da naj se število delegatov na drž. skupščino omeji, se sprejme. Predlog učiteljskega društva za okraj Velenje, da izterja Pov. UJU od društev za* cstalo članarino do začetka novega šolskega leta se sprejme s spremembo — do 1. okto» bra 1928. Predlog učit. društva Radovljica, naj pov. UJU ustanovi odbor za gradnjo urad= niških hiš, se doda nasvet, da naj vsak po* sameznik .vstopi v tazadevne gradlbene akcije in zadruge. Predloig društva za Mežiško dolino radi kritja istrcškov delegatom od strani glavnega blagajnika se pojasni, naj društva sama skr^ be za svoje delegate. Predlog predsednika Učit. konvikta, da se vpelje ojbvezna članarina pri cbeh domovih, se spremeni: Priporočamo učitelj'stvu, da podpira oba Učit. doma. Učitelji nameščeni v ministrstvu v Beo* gradu prosijo za podporo. Se priporoča, da pov. razmišlja o virih jn kritju, ki je po> trebno za to svrho. Slušatelji absolventi višje pedag. šole. Pristop se bo uredil s sprejetjem novih pravil. Prefdlojg mežišk,e(ga učit. društva o prisil* nem pristopu k Nabavljalni zadrugi. Resolucija: Izvršnemu odboru predlaga« mo, da izposluje ukinitev naredbe o primo» ranem pristopu k Nabavljalnim zadrugam in pozivamo Zvezo državnih nameščencev, da nastopi prcti temu in ščiti članstvo. Predlog nadzorstva: Iz podanega poročila je razvidno, da je knjigovodstvo poverjeništva UJU Ljubljana v vzorneon redu, pregledano jasno v vseh po» drobnostih, temeljito in istinito. Zato predlagava blagajničarju tov. R. Grumu in po» verjeništvu absolutorij, obenem pa tov. Grus tnu za njegovo vestno in natančno uradovas nje priznanje in zahvalo. Izražava željo, da se revizijisko poročilo pošlje vsem društvoun v vpogled in uvaževanje. Predlo-g je bil soglasno sprejet. Proračun. Ko so bili predloženr lin odobreni pred« logi tiskovnega odselka se je vršila debata o proračunu. Dekgacija je razipravljala o vsaki postavki 'zase. Prd postavki za samoizojbrazbo je dele» gacija zavrnila predlog gospodarskega odse« ka, da naj se ta postavka črta in je bil spre* jet predlog proračuna. Postavka o honorarjih je izzvala med debato neljub incident, ki je dovedel do tega, da je tov. poverjenik podal ostavko za vse člane poverjeništva. Ko pa je bil govornik od več strani zavrnjen in je nato tudi prekKcal svojo trdiitev ter je dele= gacija izrekla poverjeništvu soglasno zaup^ nico, je bil s tem incident poravnan in tov. Skulj je 'Ostal s sotovariši na Bvojem mestu. Sprejetje proTačuna. Za tem se je debatiralo še o potninah, prispevkih za Zvezo državnih namešičencev in za U'čite]jski pevski zbor, nakar je bil proračim soiglasno sprejet, ibrez vsakršnih iz* prememt. Resolucija odseka za pravila sprejeta dne 21. julija 1928 na pokrajinski skupšičini v Celju. Pokrajdnska skupščina ugotavlja, da je Izvršni odbor UJU odklooiil vse izpreminj-ec valne predloge, ki so šli za tem, da v novih pravilih zavarujejo u6iteljstvu Slo-venije učinkovit v.pliv na vodstvo naše državne ors ganizacije in da mu ohranijo vso potrebno neodvisnolst .za lasteo uspešno delo in kre* pak raizvoj. Ta odklonitev iz cen.tralne uprave nam daje povod, da preciziramo danes svoje na» čelno stališče v pogledu naše državne orga» n'izačne strukture v (bodočnosti. 1. Učiteljstvo Slovenije vztraja na popols ni samoupravi svoje organizacije. Svojemu vodstvu nalaga, da izdda tekom treh mese« cev pribodnjega šolskega leta pravila za »Zvezo učiteljstva Slovenije« ter tem odgo« varjajoča enotna pravila za njene podružmce po okrajih. (Ta projekta se imata predloždti najpozneje v decembru t. 1. vsem društvom v pretres in sklepanje). 2. Vse svo-je kulturne, gospodarske in so» dalne ustanove ibo Vzdrževala in upravljala »Zveza učiteljstva v Sloveniji« neodvisno od centralne uprave državne federacije. 3. »Zveza učiteljstva v Sloveniji« stopa kot sestaven del v UJU, ki ga hočemo kot federacijo pokrajinskih učiteljsbih zvez Ju« goslavije. 4. Učiteljstvo Slovenije se zaveda nujne potrebe krepke državne učiteljske federadje. Prdpravljeno je zato vsak čas prispevati gmotao dn moralno za njeno administracijo v toliki meri, da bo maglo njeno vodstvo učinkovito braniti interese IjudSske vzgoje, izobralzbe in svojih članov. V to svrho nam nrorajo nova pravila UJU zagotoviti sledeče: a) Pravno abliko federacije posameznili pokrajinskih učiteljskih zve*z Jwgoslavije. •b) Vpliv pokrajiinskih zvez na centralno upravo sorazmerno številu njdhovega clan» stva. c) Možnosit poleg mednarodnih vetzi z inozcmskim učiteljstvom tudi stikov z vsemj sinddkalnimd origanizacijami Jugoslavije. č) prepustitev vseh odnosov do posa* metznih fizičnih članov, kakor tudi organiza* cije raznih fondov m ustanov gospodarsikega, kulturnega in soaialnega značaja pokrajin« skim učiteljskim zveKam. d) Izdajanje centralnega ,glasila naše ju* goslavemske federacije z lobveznostjo naro« čitve za visakega fizionega člana vseh federi* ra-nih učiteljskiih pokrajinskih zvez. To iglas silo bodi do morebitno drugačnega sklepa skulpščine UJU zgolj stanovsko politdčno glasilo in izhajaj tolikokrat, kolikorkrat je potrdbno iza oibveščanje učiteljstva v vseh važnih šolskih in stanovskih zadevah. Izha* janje dn ceno določi vedino glavna tskupščin* UJU. 5. Odklanjamo v celoti po centrali pred* ložen osnutek novih praVil ter pioizivamo vodstvo lju)bljan|skega poverjendštva UJU, da nam za visak o cen o izposluje v novih pra» vilih tem načelom 'odgovarjajočo pravno pod» lago že na prihodnji glavnd skupščini UJU. fKonec popočila sledi v prihodnji številki.) V. M.