Živela FLRJ - svobodna skupnost enakopravnih narodov Dan K*epuM!k@ PretJ desetimi let! so bili na IT. zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije položeni temelji novi Jugoslaviji. Sredi okupirane Evrope je nastala nova stvarnost, nova državna tvorba kot rezultat neposredne oborožene borbe proti okupatorju. Pomena sklepov II. zasedanja so se takoj zavedali prijatelji in sovražniki osvobodilnega gibanja narodov Jugoslavije. Nemški radiokomentator je takrat izjavil, »da važnosti tega dogodka ni mogoče preceniti«, Nedič je -pozival »Srbe na okup«, Pavelič pa vse »hrvaške sàie« v boi proti ,komunizmu; isto je storila tudi belo-plava garda. Boreče se Ijudlske množice so sklepe II. zasedanja AVNOJ pozdravile z radostjo in na-vdušenjem, medtem ko je vso reakcijo prevzel smrtni strah. »Modro« vodstvo Sovjetske zveze pa, je ta zgodovinski dogodek, ki ga po svojem pomenu daues po osmih letih prav tako težko ocenimo, kot smo ocenili njegov, pomen takrat leta 1943, proglasilo za »udarec z nožem v hrbet« Sovjetski zvezi. Da so sklepi H. zasedanja v Jajcu povzročili te vrste reakcijo »modrim«, nismo razumeli takrat; to lahko razumemo šele danes, ko Je znana vsa zakulisna igra Sovjetske zveze, ki si je že delila svet na interesne sfere z drugimi velesilami na račun malih narodov'.1 Nenadni in povsem nepričakovani sklepi, vrhovnega predstavniškega telesa Jugoslavije sp prekrižali račune imperialistom z VzhOdai in Zapada, Sovjetski zvezi pa zlasti še zato, ker sp izkušnje in rezultati borbe Jugoslavije docela spremenili ali , bolje ovrgli teionjo in prakso, ki so jo vsiljevali in diktirali osvobodilnemu gibanju evropskih narodov iz Moskve. Ugled nove Jugoslavije je prav zaradi nesebične in junaške borbe za svobodo in neodvisnost še mnogo bolj poraste! po znamenitih sklepih II. zasedanja AVNOJ. Vlival je poguma svobodoljubnim narodom v borbi za lastno osvoboditev in, če bi posamezna vodstva osvobodilnega gibanja, zlasti komunistične partije, bolj poslušale) glas lastnega naroda nego Moskve, če bi bilo manj strabu za lasino kožo v samih vodstvih komunističnih partij, več smelosti in več čuta odgovornosti za dolžnost do svojega naroda, bi se v marsikateri deželi stvari drugače zaključile, kakor so se. Ce na kratko naštejemo samo osnovne sklepe iz Jajca novembra 1943, potem vidimo, kakb daljnovidno, kako odgovorna Is pogumno vodstvo so imeli jugoslovanski narodi v tem zgodovinskem trenutku. Proglašena je Federativna demokratična Jugoslavija kot oblika državne tvorbe, svobodnih in enakopravnih narodov, prepovedan je povratek kralju, o čemer naj odločijo narodi po osvoboditvi; Narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije daje AVNOJ visoko priznanje s tem, da je podelil vrhovnemu komandantu tovarišu Titu naslov maršala; sprejet /je bil sklep o potrditvi odloka Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji, kot rezultat skupne oborožene borbe in naravne pravice prebivalstva okupiranih pokrajin; postavljena je bila začasna vlada — Narodni komite za osvoboditev Jugoslavije. * MJislim, da ni treba razlagati pomena teh sklepov niti stališča Sovjetske zveze do njih, stališča, ki ga javnost takrat ni poznala. Ni mogoče bolje izraziti važnosti sklepov II. zasedanja, kot je to napisal Moša Pijade v nekem članku; »Pročitajte spet danes po osmih letih odloke iz Jajca, pa boste razumeli, kakšna škoda bi bila, če bi bili okrnjeni tudi za samo vejico. Čitajte jih ponovno vsakega bodočega 29. novembra in nikdar ne boste izgubili vtisa, ki ga vedno pustijo, kolikorkrat jih boste čitali, vtis granitnega bloka, od katerega se z nobenim dletom ne da odbiti tudi najmanjši del in ki ga zob časa samo še čvrsti. Zakaj bi potem dopustili, da bi nam kajfcršni koli diplomatski računi, do katerih nismo smeli imeti v onemi momentu in v onih pogojih borbe za tolikšno stvar, nobenih ozirov, prinesejo le najmanjšo škodo? Ti odloki so bili preveč osnovni in dragoceni za nadaljnja usodo naših narodov, da bi. smeli to riskirati.« Le oborožena borba proti okupatorju je lahko prinesla take uspehe; skozi to so se opredeljevala mnenja in preizkušali karakterji, kajti postavljalo se je praktično vprašanje, kdo je za okupatorja in kdo je proti njemu. In v neposredni oboroženi akciji so vedno bolj izstopali sovražniki ljudstva in izdajalci; nujnost preizkušnje jih je vedno bolj gonila v odprto sodelovanje! z okupatorjem» v izdajo svojega naroda. Saidovi borbe proti okupatorju in notranjim! sovražnikom so se zlasti izkazali na II. zasedanju, 29, novembra 1943, ki ga slavimo kot Dan republike, Dan ustanovitve nove Jugoslavije. »Zmagovali smo zlasti iz dveh razlogov,« pravi tovariš Kardelj, »ker smo prisIuiUdovali dihanju in hotenju ljudskih množic in ker nismo izgubili izpred oči objektivnih procesov okoli nas. Nismo prehitevali ne enega ne drugega,] niti nismo zaostajali ne za enim ne za drugim. Držali smo se znanega] načela, da se množice uče predvsem iz lastnih izkušenj in da je vsako prehitevanje teh izkušenj, kakor tudi zaostajanje za njimi, prav tako škodljiva stvar, kakor je škodljivo vsako prazno načrtovanje, kt se ne opira na realne rezultate objektivne okolnosti.« In praksa dokazuje, da smo zvesti tem načelom zmagovali tudi v nadaljnjih letih do popolne osvoboditve in da zmagujemo tudi danes v izgradnji socializma, v’ izgradnji temeljev naše neodvisnosti in svobode, ki je hkrati garancija naše vedno lepše prihodnosti. Kakšno izdajstvo je ob vsem tem stališče vodstva Sovjetske zveze v odnosu do pravic malega slovenskega naroda za zedinjenje? Kako krivična je za Jugoslavijo, a zlasti za prebivalstvo Slovenskega Primorja in Trsta, mirovna pogodba, ki daje nagrado napadalcu s tem, da je obsodila one, ki so «e proti napadu borili za svoje nacionalne in človečanske pravice. Pogažena načela o samoodločbi narodov v znani deklaraciji ne delajo časti tistim, bi so jih proglasili in kasneje tako nečastno pregazili. Nagrado, ki jo je okupator in napadalec dobil s tem, da je obdržal pod jarmom del slovenskega nanoda, smatramo za veliko krivico in kot direktno podporo vsaki osvajalni težnji in napadu. In pravilnost takega gledanja potrjuje stališče dansfjijegai vodstva1 Italije; v svojih zahtevah po Trstu in, oprostite, nič manj kot po Istrskem okrožju. Opogumljeni včerajšnji napadalec in okupator, ki je za svfolja zlobna dejanja prejel nagrado, že steguje prste po ozemlju, do katerega nima nobene pravice. Zemlja, ki so jo napajali s krvjo najboljši sinovi v borbi za svobodo in za zmago pravice — pobrateni slovenski in italijanski borci v vojni na Stranj) zaveznikov in v dobi krivičnih odločitev — j« postala ponovno predmet prekupčevanja in kot drobiž pri velikih računih. Glavna krivda za vse Ko odpade na vodstvo Sovjetske zveze, ki je zamenjalo načelo samoodločbe narodov za interes »velikih«, enakopravnost za pravice močnejšega. In barantanja tudi danes ni konec. Višinski in njegova vlada še nadalje poskušata mešetariti s tujim ozemljem na račun mailih narodov v želji, da napravita vse, kar se da napraviti, da bi preprečila sporazum in sodelovanje med narodi in! da bi tako še nadalje nemoteno izkoriščala zasedena ozemlja. Prav tako, kot so imperialisti vedno delali, poskušajo ustvariti ali vzdrževati tudi oai ognjišča sporov, ki so vedno predstavljali spotiko on nevarnost za mir. Povsem razumljivo je, da smo in da vedno bomo proti takim ognjiščem in spotikam, da smo za sporazumevanje in za sodelovanje med narodi, za mirno in pravično reševanje obstoječih spornih vprašanj. Toda reševanje spornih vprašanj, kot je ta primer tako imenovanega Tržaškega ozemlja, naj se začne pri Devinu in ne v Istri, kajti le tako lahko govorimo o pravičnem reševanju še nerešenih vprašanj. Samo tako bomo upoštevali voljo in Itel-Je tukajšnjega prebivalstva, ki se je borilo za novo Jugoslavijo, za ljudsko obiast. Požgane Mavhinje so delo istih rok, istih požigalcev, kot požgane visi §marij ali Komna, Corale so zalo, ker okupator ni mogel najti drugih sredstev, d» bi ugasi! upor prebivalstva, ki se je borilo za svobodo in za svoj obstoj. To so« najzgovornejše priče, ki jih doba šestih, sedmih let ne nore in • jih nikdar ne bo prisilila k molku. Kaj je ogabnejšega kakor to, kar dela italijanska reakcija1, ki misli, da je preteklost pozabljena. da je vsebina pesmi spremenjena s tem, če ji menjaš .melodijo. Da, mi smo skušali marsikaj pozabiti, marsikaj smo odpustili- in marsikaj žrtvovali. Toda če danes skušamo obuditi spomin nekaterim* ki so morda pozabili, iz vrst današnjega vodstva in reakcionarnih krogov Italije, nas v to stojo prav te novejše in najnovejše pretenzije imperialistično reakcije Italije na ozemlja, s katerih so sužnji pregnali nekdanjega gospodarja. Najbolji žalostno pri vsem tem Je to, da so tisti, ki bi morali: vedeti, da »narod, ki druge rotira, ni svoboden«, podpirajo in celo prednjačijo v podpori take imperialistične težnje najbolj reakcionarnih krogov. Italijanski reakciji Je ostalo še edino orožje v rokah to, da nemoteno izkorišča in zatira delovnega človeka, medtem ko Je kominlorimsJčna partija Italije postavila v svoj program vsi ostala: bodisi pretenzije na kolonije bodisi na pretenzije da jugoslovanskega ozemlja. Razlika Je samo v tem, da se prvi zavzemajo za imperialistično politiko Zapada, drugi pa Vzhcda. Tu.ni nobene razlike, razen v tem, da je z ozirom na zaostalost in metoda brutalnega izkoriščanja vzhodni toliko slabši od zapadnega. Prepričani smo, dr, je vedno večje -število delovnih ljudi in demokratičnih elementov v italijanskem narodu, ki je že obrnilo in še obrača hrbet kominformističnim prevarantom. Vedno -večje število ljudi želi prijateljskih odnosov z Jugoslavijo na osnovi enakopravnosti, in medsebojnega spoštovanja. Mi verujemo v to, dai Wo zmagala smer, ki je edino pravilna, v splošnem Interesu Italijanskega naroda ini v interesu miru- Že v narodnoosvobodilni borbi si je Jugoslavija pridobila velik ugled v svetu. Mali, a zlasti kolonialni narodi vidijo v Jugoslaviji primer, kako se mfcrajo in kako se lahko osvobodijo narodi. Ideator in voditelj: osvobodilne borbe tovariš Tito je postal legendarni junak v teh ,narodih in vzor predanosti svojemu narodu, vzor junaštva in požrtvovalnosti. Komunistična partija JugiosIaVi-ie, ki je pod vodstvom tovariša Tita organizirala in vodila pa tudi največ žrtyoVa:a v NOIL js svojo dolžnost do naroda izpolnila. Ni naključje, da je simo KPJ izvršila svojo dolžnost doi delavskega razreda, mednarodnega delavskega gibanja. Tudi ni naključje, da «e je prav Komunistična partija Jugoslavije uprla hegemoniji Sovjetske zveze, ker je to logična posledica pravilnega odnosa in čuta odgovornosti do svojih narodov. Kr>kO smešen je poziv Moskve za upor proti vodstvu Partije in vladel Kako naivno je gledanje na — v borbi ustvarejeno — enotnost in bratstvo vseh narodov Jugoslavijei Tega Moskva gotovo ni pričakovala,. Pritisk, ekonomska blokada, grožnje z orožjem so bili taki, da upravičeno trdimo, da bi vse'to težko prestal kateri narod. In vendar je Jugoslavija ostala še bolj enotna, še bolj monolitna in čvrsta. Razumljivo, da niso narodi, kot je to primer Jugoslavije, pripravljeni kloniti pred - osvajalcem, če Je vsa njihova zgodovina ena sama epopeja borb« za svobodo in neodvisnost. Narodi Jugoslavije niso nikdar pasivno sprejeti jarma zsisužnjevalca in tudi danes ga ne bodo, četudi Je rde£fc pobarvam. Ob deveti obletnici ustanovitve Jugoslavije Je pravilno, da se ozremo na prehojeno pot, ki Je polna velikih zmag, polna nadčloveških naporov vseh PONOVNO SMO POTRDILI Jugoslavija! član okrožnega komiteja Partije tov; Gina — Merino Gobbo, k-i mu je množica prav tako navdušeno vzklikala in. ploskala. V imenu Jugoslovanske armiade je prinesel manifestantom pozdrave podpolkovnik Jelčnik, kii je med drugim dejal, da praznujemo danes rojstvo, jugoslovanske republike strnjeni ir» enotni bolj kot kdaj koli, prej. Noben sovražnik, ne iz vzhoda 'in niti z zapada ne bo razbil (enotnosti naših narodov. Omenil je nadalje obmejne provokacije komi rifornii stičnih -dežel na mejah Jugoslavije in razkrinkal »miroljubno;« politika Sovjetske zveze in njenih satelitov, ki jo hočejo prikazati n-a tribuni glavne skupščine Organizacije združenih narodov kot resnično borbo za mir. Toda 2.519 obmejnih incidentov, sovražnih provokacij .in izzivanj proti Jugoslaviji dokazuje, dia je ta njihova borba za »mir« samo fraza In laž, s katero hoče Kremelj zaslepljati miroljubno človeštvo. j , j Tovariš podpolkovnik je ob zaključku svojega pozdravnega govora naglasil povezanost Jugoslovanske armade — resnične ljudske armade — s svojim ljudstvom kot prvi pogoj za obrambo socializma v svetu. Rekel je, da bo Jugoslovanska armada stala vedno oto strani' svojega ljudstva. Jugoslovanska armada, zvesta svojemu ljudstvu, ne bo samo branila pridobitve narodnosvobodilne borbe, temveč mu bo tudi vztrajno pomagala graditi socialistično bodočnost. Povedal, da so pripadniki naše armade naredili samo letos v raznih kmečkih delovnih zadrugah ,in drugod nad 250.000 ur prostovoljnega dela v prid skupnosti. Tako bo delala Armada tudi v bodoče, je zaključil iovarij podpolkovnik in ponovno čestital k Dnevu republike vsemu ljudstvu. Ob zaključku zborovanja je še tovariš Furlani prečital pozdravno resolucijo zvezni vladi in, maršalu Titu, nakar se je 15.000-glava množica razšla v mimohodu okoli Kopra da pristanišča, kjer so čakala prevozna sredstva. Ljudstvo Koprskega je zvečer na -Dan republike pozno v noč slavilo ta svoj najpomembnejši: praznik. © jih skupin. Čeprav je nekoliko naga- že. navsezgodaj so po vaseh Koprskega oznanjale naš največji praznik — Da,n 'republike jugoslovanskih narodov — budnice. Ljudstvo se je hitro pripravljalo za odhod na manifestacijo v Koper. Iz vseh krajev, iz. vseh vasi ih; mest ter najzakotnej-ših naselij; so prihajali ljudje. V povorki; so potem skupno prikorakali na Titov trg. Med'burnlimi vzkliki, petjem) partizanskih in borbenih pesmi so igrale tudi številne godbe, ki so prikorakale na -Titov-.tra ina čelu svo- jalo vreme, se živahnost manifestacije ni polegla. Kmalu zatem, ko je že napolnila trg nad 15.000-glava množica, je začel politično; zborovanje tovariš Rado Čehovin, sekretar okrajnega komiteja1 Partije,, ki j,e podal besedo svetniku Vojaške uprave JA' tovarišu Perovšku. Govornika je množica z vzkliki: Tito — Partija, bratstvo — edinstvo, ter* z burnim ploskanjem večkrat predajala. Zatem je govoril v Italijanščini Govor tovariša Perovska POMILOSTITEV oli Dnevu republike Ob S-letnici Dneva republike je komandant Vojaške uprave JA Jugoslovanske cone STO polkovnik Stamato-vid pomilostil 9 oseb, ki so bile sod-njjsko obsojene na razne kazni, znižal pa je kazen v višini 2 let štirim obsojenim osebam. Poieg tega je bilo v letu 1951 po-miloščenih 34 oseb. Zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora V ponedeljek dne 10. decembra W51 ob osmi uri bo v koprskem ljudskem gledališču V. redno zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. V BEOGRADU no .porušena ali poškodovana za 36,5 odst. svoje vradnosti.-ProiZvod-nja je nekajkrat narastla v primerjavi s 'predvojnim stanjem. V primerjavi z letoim 1939, ko je predvojna industrijska proizvodnja; dosegla najviäjo raven, je bila v letošnjem letu proizvodnja goriv in proizvodnja metalurgije ih strojegrad-ensrgije dva in poi krat večja,sprdnje tri in -pol krat večja, proizvodnja predelovalne industrije pa dvakrat večja. Po izgradnji ključnih objektov, s čimer bo izvršen načrt industrializacije in elektrifikacije, se bo v primerjavi z lanskim letom povečala v letošnjem, in prihodnjem letu in leta 1953, kakor fccido kjuč-ni objekti, končani, proizvodnja elektroen-engije za 67 odst., proizvodnja in predelovanje premoga za 64 odst., ■ nafte za 54 ödst., črne metalurgije za 180 odst., nekovin za 136 odst., elektroindustrije za 116 odst., težke kemične industrija za 46 odst. itd. Svečane proslave Dneva republike so'bile- daneis tudi po vsej o-staii Jugoslaviji. V -Ljubljani; je bilo popoldne v filharmonični dvorani svečano zasedanje mestnega ljudskega odbora, na katerem je govoril predsednik odbora, gerì. Jaka Avšič. Zvečer pa ge bila v opernem gledališču slavnostna akademija z umetniškim programom. Po ukazu vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ, maršala Tita, so 'danes zvečer v glavnem mestu Beogradu izstrelili 12 častnih salv iz 50 topov, v glavnih mestih ljudskih republik — Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Sko-plju in Titogradu — pa po deset salv iz 20 topov. Jutri, na Dan republike, bodo začele obratovati številne nove tovarne po vsej deželi. V Celjiu bodo odprli novo veliko tovarno za -izdelavo embalaže za izvoz. Rudnik in topilnica živega srebra v Idriji bosta izročila svojemu namenu novozgrajeno obratno hidrocentralo. V Črnučah bo začela delati tovarna montažnih hiš na gradbišču hidrocentrale; v Mostah pa so končali vsa glavna defa za vgraditev in montiranje prvih dveh turbinskih agregatov. narodov Jugoslavije pri dokončni (osvoboditvi in v nadaljnji borbi za obnovo porušene domovine. S prav tako zavestjo, kot smo vodili oboroženo borbo proti okupatroju, in boj pri obnovi in izgradnji temeljev socializma, prav s Hita zaves-tjo moram® nadaljevati;, dokler ne ustvarimo socializma v naši deželi. Naj nas v teh naporih, ne motijo laži in klevete reakcije in kcimin-forma, s katerimi si služijo kruh plačani agenti Moskve in Rima. Naj si nihče ne dela utvar, da se bo še kdaj povrnilo staro, pa četudi mu to še bolj vneto govorijo plačani agenti iz Rima in Trsta. Ce je še kdo, ki na ta način špekulira, -se bo prav tako razočaral, kot se je zašpekuliral preneka-teri v novejši zgodovini naših narodov. — Utrjujmo bratstvo in enotnost slovenskega, italijanskega in hrvaškega prebivalstva kot temelj nasi ljudski oblasti in kot naš politični program, ki ga nismo nikdar izdali. Utrjujmo delavske svete kot resnično obliko socialističnega upravljanja in razpolaganja v gospodarstvu-, usposabljajmo delovne kolektive v upravljanju z gospodarstvom, dvigajmo produktivnost dela v podjetjih. Varčujmo z dobrinami, ki jih ustvarjajo delovne roke, kajti v tem je naše blagostanje. Čuvajmo pridobitve 29. novembra pred vsakim poizkusom sovražnika delovnega ludstva, InformbirclJa in reakcije, S stalnim poglabljanjem resnične ljudske demokracije dvigajmo visoko zastavo Jugoslavije, najnaprednejše in najbolj demokratične dežele na svetu. Zavedajlmb Se, da je to zastava tovariša Tita in Komunistične partije Jugoslavije. 'Naj živi 29. november, dan ustanovitve naše rove Jugoslavijei Noj živi socialistična Jugoslavija, vzoren borec za mir in bratstvo med naredit Ns# živi Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu! PROSLAVA Na včerajšnji svečani akademiji v narodnom gledalltšcu v Beogradu, ki so ji polag drugih prisostvovali maršal Tito, dr. Ivan Ribar, Moša Pijade, Marko Vujačič, podpredsednik prezidija, člani vlade in čla. ni CK KPJ, je govoril podpredsednik zvezne vlade im član Politbiroja CK KPJ Aleksander Raihkovič. Rankovič je izjavil, da d-anašnji mcdnarodno-politični položaj Jugoslavije v prvi vrsti označuje vse večja krepitev političnih in gospodarskih vezi z vsemi deželami, ki vidijo v Jugoslaviji močno samostojno državo, gioboko zainteresirano na ohranitvi miru v svetu. »Dokončno so se izjalovili vsi načrti Sovjetske zveze, da nas izolirane podredi svoji hemegoistdčni politiki. Danes mora biti vsakomur jasno, da bi morebitni napad na Jugoslavijo bil obenem tudi napad na mir v Evropi -in da tak napad ne bi mogel ostati izoliran«. Nato je Rankovič .dejal, da ugled Jugoslavije v OZN raste iz leta v leto in da je danes moralno politična avtoriteta Jugoslavije dose-gla tako raven, kot je ni imela nikoli v preteklosti. Nadalje si je Jugoslavija v zadnjih letih priborila vse večje število iskrehih prijateljev, ki z veliko simpatijo spremljajo njeno' borbo za ohranitev narodne neodvisnosti in borbo za samostojen socialistični razvoj, ki je v svojih novih oblikah vsebinsko bogat taker glede gospodarske kot glede državne ureditve. • Kar se tiče Sovjetske zveze in ostalih dežel tako imenovanega »vzhodnega bloka«, so ti odnosi s stalnim in sistematičnim poslabše-vanjcna dosegli tako stopnjo napetosti, da ne .bi bito več mogoče govoriti o 'njihovem nadaljnjem slabšanju. Z jugoslovanske strani je bilo zaman poekašano vse, da bi do tega položaja ne prišlo. Rankovič je prikazal nekatere podrobnosti o pritisku, ki ga z one strani izvajajo na Jugoslavijo. Posebej se je zadržal pri radijski propagandi. Moskva daje v enem dne-■ vu kar dvanajst oddaj v jezikih narodov Jugoslavije, kar skupno traja 6 ur. Od 30 minut kolikor, je . dolga ena taka oddaja, odpade 12 minut na propagando proti Jugoslaviji, 18 minut pa na poveličevanje ZSSR. Samo radio Moskva govori dve uri dnevno klevete proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu, češkoslovaški radio 2 uri in pol, Vašava 1 uro, Budimpešta 1 uro in 10 minut, Bukarešta 1 uro in pol, prav toliko Sofija, radijo Tirana 20 minut, radijska postaja tako imenovanih .političnih emigrantov pa 40 minut V času od 1. novembra 1950 do i. julija 1951 je omenjenih 'osem kominfoumovskih radijskih postaj dalo 4153 oddaj proti Jugoslaviji, za kar so porabili 12,16 ur ali 17 ur in 12 minut dnevno. Rankovič je nato poudaril, da je Sovjetska zveza .že od samega začetka neusmiljeno poskuša zadušiti vse pojave, o kateri meni, da bi mogli škodovati njihovemu birokratskemu sistemu. Zaradi tega so kot žrtve padli Dimitrov, Markos, Koči, Dzodze, Rajk, Pet.ko, Kmin, Gamulka, Spihaiski, Marija Svetinova, Oton1 Sfing in mnogi drugi. Dejansko se pri teh narodih simpatije do socialistične Jugoslavije in! njihove pravične _ borbe vzdržujejo v ogromnem abhcigu. , Zunanjepolitični del svojega referat :.v je Rankovič zaključil z besedami, 'da bo Jugoslavija nadaljevala z delom za krepitev prijateljskih vezi z vsemi 'deželrmi, ki prav t-v.ò želi!■-> d~h.rft in ptijatej.ske odnose z . Jugoslavijo, za razvijanje gospodarskih in kulturnih odnosov z drugimi deželami; še v nadalje bo dajala moralno podporo pravični borbi drugih narodov za .krepitev njihove svobode in nacionalne suverenosti. Jugoslovanska vlada, bo pri tem storila vse, 'da se okrepijo Združeni narodi in bo pomagala pri v,se;h naporih v borbi za ohranitev miru iin razširjenje mednarodnega sodelovanja. Nato je Rankovič govoril o rezultatih, ki iso bili. .doseženi v gospodarski izgradnji Jugoslavije. • Med drugim je poudaril, da je bila industrija v zelo kratkem času obnovljena, čeprav je bila po cenitvah komisije za reparacije celotna jugoslovanska industrija med voj- Nepopisna radost je 29. novembra 1945 napolnila srca delavcev, kmetov in vseh delovnih ljudi naše domovine — tega dne je bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija, država enakopravnih jugoslovanskih narodov, država, v kateri je tudi formalno pred vsem svetom delovni človek vzel obiast v svoje roke. Nam vsem. je jasno, da se vse to, kar je tega dine proglasila ustavodajna ljudska skupščina, ni zgodilo v enem samem dnevu! Ne, za to je bilo potrebno celo obdobje revolucionarnega dela KPJ, za to je bil potreben nadčloveški boj, ki ga je organizirala KPJ v samoobrambi narodov Jugoslavije pred okupatorjem in domačimi izdajalci; . za položitev temeljev naše republike so morali jugoslovanski narodi žrtvovati 1,700.103 dragocenih življenj. Naša! republika ima torej globoke korenine že v dnevu, ko je prvič počila partizanska puška leta 1941, v ras‘i in zmagah NOV in POJ, v pravi ljudski oblasti, ki je že leta 1941 nastajala na osvo-hnfpnih ozemliib in predvsem v or- ganizatorja in voditelju naše resolucije v KPJ in njenemu voditelju tovarišu Titu. Naše republike torej ni spoznal svet šele po vojni, šele z njeno proglasitvijo 29. novembra 1945! Ne, ves svet je že 29. novembra 1943. leta preko II. zasedanja AVNOJ slišal mogočno voljo vseh jugoslovanskih narodov, da si hočejo vladati sami, da je buržoazija na čelu z monarhijo izgubila svoje pozicije v Jugoslaviji in da državno ureditev nove Jugoslavije suvereno gradi ljudstvo samo! Ves svet je moral upoštevati to jasno odločitev naših narodov, saj je slonela na uspehih NOV, na tem, da so bili že v tistem času osvobojeni velikanski predeli naše domovine, koder je že. funkcionirala ljudska oblast in njen vrh, začasna vlada — Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije. Na drugi strani pa je bila v tistem času razkrinkana domača reakcija ter londonska emigrantska jugoslovanska vlada kot pomagač okupatorja. Nič več ni pomagalo, svet je moral priznati, da se edino narodnoosvobodilna vojska, borci pod vodstvom maršala Tita borijo proti fašizmu. 29. novembra 1945. leta so naši narodi torej samo formalno potrdili to. kar je bila že priborjeno. Naše nepopisno veselje na dan razglasitve republike 1945. leta pa je bilo predvsem odraz zavesti, da Se nismo 'borili zaman, da je rezultat naše borbe republika delavca, kmeta in vseh jugoslovanskih delovnih ljudi, ki je odločno stopila na pot socialistične izgradnje. Tovariši in tovarišice! Letošnji dan. republike je za vse narode Jugoslavije še posebno pomemben. Hkrati z današnjim praznikom praznujemo tudi 10. obletnico oborožene vstaje. Ce pogledamo, kaj vse so narodii Jugoslavije v 10 letih dosegli, pptem je go- Polkovnik Miloš Slamalovič na proslavi v Bujah US Maršalu Jugoslavije Josipu Brozu TITU OB 29. NOVEMBRU, DNEVU REPUBLIKE VAM PREBIVALCI KOPRSKEGA OKRAJA, SLOVENCI IN ITALIJANI, ZBRANI. NA VELIČASTNI MANIFESTACIJI, POŠILJAJO SVOJE BORBENE POZDRAVE. DANAŠNJI PRAZNIK PREDSTAVLJA REZULTAT DOLGOLETNIH TEŽENJ. VSEGA JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA — URESNSCITEV SKUPNOSTI ENAKOPRAVNIH NARODOV, Ki'POD VODSTVOM SLAVNE KOMUNISTIČNE PARTIJE Z VAMI NA ČELU, TOVARIŠ TITO, GRADIJO SEBI BOLJŠO SOCIALISTIČNO BODOČNOST. ZDRUŽENI Z JUGOSLOVANSKIM LJUDSTVOM Z VEZMI, SKOVANIMI V ČASU NARODNOOSVOBODILNE BORBE, STOJIMO ČVRSTO NA TEM DELU SLOVENSKE ZEMLJE, NA BRANIKU SVOBODE. DEMOKRACIJE IN SOCIALIZMA. a- OB NASI, IS KRVJO SKOVANI ENOTNOSTI IN BRATSTVU, SE BODO RA2BIILI VSI POSKUSI IREDENTISTOV, KOM.INFORMISTOV IN: IMPERIALISTIČNE REAKCIJE, NAPERJENI PROTI NASI SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI. NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER — PRAZNIK ROJSTVA NASE REPUBLIKE FLRJ! Koper, dne 29. novembra 1951, tova, da nam uspehi teh 10 let garantirajo, da je ni stvari, ki bi jo v bodoče ne mogli izvršiti. To lahko smelo trdimo, če pogledamo nazaj in vi-dimio razliko, ki je nastala v naši domovini v 19 letih. Ne mislimi sedaj podrobno naštevati vsega, kar se je zgodilo od dneva, ko je počila prva partizanska puška, pa do danes. To mi vsi skupaj poznamo; saj je vsak izmed nas s svojimi napori doprinesel k temu, kar danes imamo. Toda gre le za to, da prehitro ne pozabimo velikih stvari, ne pozabimo tega, da je bila pred 10 leti na oblasti buržoazija in da je danes ni, da je bila' takrat Jugoslavija popolnoma odvisna in podrejena tujcem in okupirana od fašističnih zveri, a da je danes svobodna in neodvisna in kot taka vzor vsem malim, zatiranim narodom, da je bila pred 10 ieti zaostala in izkoriščana kljub velikim prirodnim bogastvom, da pa danes gradi moderno gospodarstvo z velikim uspehom, da danes delavci vodijo svoja podjetja, da imajo kmetje svojo uso-{Nadaljevanje na drugi strani) Sprejèm na VUJA Komandant VUJA polkovnik Miloä Starnatovi je včeraj popoldne priredil častni sprejem ob državnem prazniku. Sprejema na sedežu VUJA v Kopru so se udeležili Beltram Julij -Janko, predsednik Izvršilnega odbora IQLO„ tov. Jukič Ivan - Iso, člatt okrožnega komiteja KP, predstavniki množičnih organiizacij, predstavniki slovenskih in italijanskih kulturnih delavcev, zastopniki tovarn, podjetij, ustanov, žel, kmetijskih zadrug, kakor tudi razni drugi delavci in udarniki našega okrožja. Sprejema so se ude-l.oViii -urti m*pd Ml MBH» W ^ IT** W ****** wmmj’wm dg mora dinarjeV; upoštevajoč tudi vajen- nik, pri čiščenju, mazanju st« «■“ _____________- ■ - -------------J .. . . . ^ >1 ;;tto ia A o cn mar 1VVP1- iM im,np an Dimmi* ra, (Nadaljevanje s prve strani) do v lastnih rokah in da jim država poa. jinskega NOO tov. Janez Stanovnik. Volitve so se pričele 25. oktobra in so se izvršile v 84 krajih, torej povsod, razen v okupatorskih postojankah, kjer jih ni bito 'mo-jgoče izvesti. Z ustanovitvijo okraj-’■»nih in okrožnega NOO sta bila Bidovec in drugi primorski junaki, za kar je tolilko naših ljudi romalo v ječe in izgnanstvo. Vsi, ki so težko nosili breme zatiranja in izkoriščanja, so ob prvih partizanskih rafalih začutili, da je prišel čas, ko se rešujejo silne stvari, iko gre za biti ali ne biti, za svobodo in lepše življenje ali za še bolj črno sužnost. Slovenci in Hrvati teh krajev, ki jim zgodovina ni prizanašala in jim je iredentistična politika italijanske b.uržua-zije namenila skorajšnji konec, so še bolj začutili večne vezi, ki družijo še tako majhen delec naroda na njegovo celoto. Tako oboroženi so pred 10 leti vstopili v najboga-tejše obdobje zgodovine svojih narodov. Pridružile so se jim antifašistične množice italijanskega prebivalstva, ki je prav tako težko prenašalo težo kulturnega zatiranja in nebrzdano izkoriščanje latifundistov in drugih izkoriščevalcev. Kakor v drugih krajih, naše domovine so tudi v Istri sprožili plaz ljudskega odpora komunisti, ki so prinosili prve vesti o tem, da se-ljudistvo sirom Jugoslavije združuje v enotno fronto pod vodstvom Ko. muniatiične partije in da si je nadelo nalogo, pregnati z domače zemlje okupatorja ter postaviti svojo oblast, oblast delovnega ljudstva. Prav je, če se danes spomnimo nekaiteiiih dogodkov in nekaterih ljudi, ki so usmerjali ratstt osvobodilnega gibanja v naših krajih. Prvi aktivist, ki ga je osvobodilna fronta preko Trsta pas 1 a i a v Istro je bil tov. Oskar Kovačič, ki se je 22. oktobra 1941. sestal s pre. danim borcem za pravice delovnega ljudsitva tov. Ivanom Cahom iz Rižane. Toda Kovačič je kmalu padel v reke po'licije in sledil mu je aktivist Darko Marušič — Blaž, ki je izkoristil Kovačičeve zveze v Koprščini ter imel prve sestanke Osvobodilne fronte v Hrvatinih, na Škofiji, v Cezarjih, Ser-minu in Gabrovici. 2e v poletju 1942. se or-organizirajo po nasiti vaseh odboji OF, sčasoma je imela svoj odbor skoro vsaka vas. To ljudstvo, kateremu je bilo zaradi večnega boja z zatiralliai bližje samoraslo pun. tarsko kakor organizirano podrejanje skupnosti, se je začu.do_ zlahka discipliniralo ter izvrševalo predpise OF in svojih terenskih od-borov. V začetku leta 1943. je odpor žc v polnem razmahu. V Rigani delujejo partizanska baza, leu. ilirska stanica, partizanska kuhinja, pošta in javka. 11. aprila 1943. se formira Okrožni komite KPS za Slovansko Istro in njegov prvi sek-kretar tov. V.iidko Zižič poroča tov. Primežu (dr. Alešu Beblerju), se= kretarju Pokrajinskega komiteta KPS za Slovensko Primorje, da jo v Slovenski Istri 7 partijskih^ celic, da obstojajo štiri rajonski in 15 terenskih odborov OF, da se ljudstvo z vsakim dnem bolj oklepa Osvobodilne fronte, vkljub terorju ter zastraševanju. Maja 1943., se iz,vrši reorganizacija lin! Istrsko okrožje, ki sega od Domja, tik pred Trstom, do Pregare in Dragonje, se razdeli na 7 rajonskih odborov OF, ki zdr.užuiejo 69 terenskih odborov. Padec fašizma in kapitulacija I-talije pomenita za naše. ljudstvo prve zrele sadove njegove borbe. Ta bogata žetev je bila pravo ana. goslavje, ljudje so se opijanili od svobode, po kateri so tako hre-pe-neM. Osovraženi aparat zatiralske čevalo v osvobodilno gibanje. Na tem ozemlju ni bilo niti bele niiti kakšne drugače garde, posamezni fašistični plačanci pa so bili hitro razkrinkani in kaizn-ravani za svoje izdajstvo. Posebnost tukajšnjega raazvoja je tudi, da je bila OF od vsega začetka monolitna. Velika nemška ofenziva v prvih dneh oktobra 1943. je imela nalogo z ognjem in terorjem zabrisati vsa. ko -sled za vseljudskim odporom v Istri. Toida vse strahote tistih dni so le za malo časa zavrle organizacijo odpora. Preizkušeni antifašistični borci, kakor Ernest Vatovec in drugi, ki so se po kapitulaciji Italije vračali iz ječ in kon-finacije so dali Osvobodilni fronti novega poleta. 2e 1. novembra se formira Gospodarska komisija za Slovensko Istro v decembru vzpostavljena tudi ljudsko sodstvo iti. javno tožilstvo. Pod zaščito narodno osvobodilne vojske se je tako 'judska oblast v Slovenski Istri neprestano krepila im pristopa’;) k reševanju novih nalog. Tako je preizkušena in pripravljana dosegla veliki cilij, o. svobaditev. Proces razbijanja starega državnega aparata je bil v na. šem primeru zelo enostaven, saj je tega enostavno zmanjkalo skupaj s poraženimi oziroma bežečifni okupatorji. Obstoječi okrajni NOO so z lahkoto in nemudoma razširili svo. je delovno področje na dotedanje okupatorske postojanke, V narodnoosvobodilno vojsko je Slovanska Istra dala 3150 borcev, od katerih jih je padlo v boju 483, 209 pa je pogrešeiniih. Ustreljenih je bilo 161 talcev. Okupator je požgal 1600 poslopij' in povzročil nad 500 milijonov škode v predvojni valuti. Na ruševinah sfarega gradimo nov svet Ob osvoboditvi sta štela koprski in piranski okraj, kakor sta se preimenovala prejšnji loparski in oba'lni okraj, skuipno 86 krajevnih in 3 mestne ljudske odbore. 12. ma. ja je bilo formirano Tržaško okrožje, v katereiga sta se oba okraja vključila, julija pa sta se oba okra. ja združila v koprski okraj. Jeseni ki prvič same sebi krojijo usodo. Zato je bil način upravljanja obla. sti zolo demokratičen, pozneje smo mu rekli »partizanski«, kar je združevalo elemente zdravoga, poigum. nega, pa včasih premalo strokovnjaškega opravljanja neposrednih nalog. Veliko vlogo v tistem času opravljajo zbori volilcev, kjer se 1945 so se vršile volitve v krajevne in mestne narodno osvobodilne odbore, pri katerih je bilo ob več kot 90 % udeležbi volivcev izvoljenih 296 .odbornikov krajevnih oziroma mestnih NOO ter 95 odpo. slancev okrajne skupščine, od katerih je bilo 49 Slov. in 46 ital. 2e pred osvoboditvijo je tov. Kardelj opozarjal, da se po zmagi nad okupatorjem prične nov, neizprosen boj s sovražnikom, ki nam bo grozil iz žalostne zapuščine okupa, torja — iz pogorišč in razbitih ko-'munikacij, porušenih tovarn in izropanih skladišč, skratka, iz uni-čehega gospodarstva. Specifičnost ' naših krajev je bila šc gospodarsko mrtvilo v mestih, gospodarski polom vasi, beda in zaostalost ljudi', ki jih je .protiljudski režim načrtno zadrževal v anailfatetizmu ter jim odrekal osnovne vire civilizacije in kulture. K rešovanju neštetih neposrednih nalog je mlada ljudska oblast pristopila z ognjem partizanskega po. guma in volje, z revolucionarno zavestjo v boju prekaljenih množic, lično ljudstvo neusmiljeno zatrlo, pri čemer sta dve osebi izgubili življenje. Nastale težave je poleg ostalih sovražnikov delovnega ljudstva zlasti skušala izkoriščati fašističnemu škofu Samtlnu zvesta duhovščina. Tako je župnik v Gradini s prižnice preklinjal obiast, ki ukaauje nedeljsko delo. Toda njegove nekdanje ovčice so se spremenile v zavestne graditelje novega sveta. Visa vas je pred sodiščem pričala o zločinih protüjudskega duhovnika. Preiskave v koprskem semenišču in v samostanu Dajli so ugotavljale velike količine prikritega blaga. Pobožni možje so raje dopuščali, da živež gnije, kakor da bi dali oblasti kar je njenega in potrebnim ljudem kruha. Pozneje se je v Kopru pojaivil -tudi sam fašistični škof Santin, katerega pa je le skrajni napor organov narodne zaščite rešil pred ljudsko sodbo. Vsem tem težavam in sovražnim akcijam na-vkljuib pa je ljudska oblast uspešno urejevala življenje -in nadalje razvijala pridobitve narodno osvobodilne vojne. Zemlio kmetom Koncem leta 1946 je ljudska o-blast uzakonila odpravo kolonata in 'polovičarstva ter odredila razveljavitev dražb, katerih cilj je bil gospodarsko zatiranje slovenskih in hrvatskih kmetov ter italijanskih antifašistov. S 'tem pa je bil le formalno zapisan proces, ki je priče,1 iteci brez pisanih zakonov, že v času narodno osvobodilnega boja. Tako so si na primer koloni iz Nove vasi, v okraju Buje že jeseni leta 1943 razdelili zemljo latifundistov. Zanimiva je tudi kronika o. o. benediktincev s Kroga, ilei poleti leta 1944 tožijo: » . tež- ke stvari se dogajajo tu in ,tam, Bqg, usmili se nas, 2anjejo. Hvala' Bogu, žetev je boljša kakor smo pričakovali. Toda čigav bo ta pridelek? . ..« V koprskem okraju je agrarna .reforma odvzela 626 lastnikom, ki zemlje niso sami obdelovali, 2260.77 hektarov zemlje ter jo dodelila 1.058 kolonom oziroma agrarnim interesentom. V bujskem oikraju je bilo dodeljenih 7.361.68 ha zemlje Ob istem času, ko se likvidirajo ti ostanki preteklosti, pa se že pojavljajo klice novega, temeljni kamni socializma na vasi. 2e začetkom leta 1-947 :se v Pučah, po vzgledu Gabrovice formira kmečka delov-na zadruga, kateri se kmalu pridružijo zadruge po drugih vaseh. Okrog mirovne pogodbe Ko je prišel čas sklepanja mirovne pogodbe z Italijo je Istrsko ljudstvo še enkrat povedalo tisto, kar je že zapisalo s krvjo: »Hočemo Jugoslavijo«! Toda bivši zavezniki niso upoštevali upravičenih zahtev našega ljudstva. Odločitev je bila težka, toda ljudstvo jo je sprejelo, zavedajoč ,se, da ta žrtev pomeni ohranitev -miru v svetu. Bodrile so ga tudi besede Maršala Tita, ki je ob tej priliki dejal: »... Narodi Jugoslavije se s podpisom ite mirovne pogodbe ne odrekajo tem ozemljem, ki so etnično njihova, ki^ pa bodo zaradi podpisa te pdgodbe ostala izven meja FLRJ in si tudi še v naprej 'pridržujejo pravico do teh ozemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti, kot posledica tujega gospodarstva nad njimi.« 2e pred uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo je bilo ustanovljeno istrsko okrožje in nanj prene, šena vsa civilna oblast. 3. 8. 47 je bil izvoljen Istrski okrožni ljudski odbor in njegov Izvršilni odbor. Narodno osvobodilni odbori se preimenujejo v ljudske odbore, izv-ši se reorganizacija pravosodnih u-stanov: poleg že obstoječih okrajnih ljudskih sedišč se ustanovijo še okrožno in višje ljudsko .sodišče ter višje javno tožilstvo. Istrski okrožni, ljudski odbor izda vrsto pravnih predpisov, ;s katerimi se utrjujejo .pravni temelji ljudske revolucije. 'Izvrši se komasacija krajevnih ljudskih odborov, po kateri ima koprski okraj 20 KLO in 3 MLO, bujski okraj pa 14 KLO. Pokazalo pa se je, da so nekatere podpisnice mirovno pbgodbo z Italijo vztrajno kršile določbe mirovne pogodbe. Do,čim je Vojaška u-prava Jugoslovanske armade do- ,V tej hiši so se med borbo sestali predstavniki litrskega ljudstva Ukročena Mirna nam bo vrnila na stotine hektarjev rodovitne zemlje 323 gospodarjem 2.369 kolonom oziroma agrarnim interesentom. Poleg toga je bilo v Koprščini razveljavljenih 275, v Bujščini pa 168 dražb kmečkih gospodarstev, ki so imele za cilj slovanskega kmeta oziroma italijanskega antifašista pognati z njegove zemlje. Z likvidacijo teh srednjeveških oblik izkoriščanja 'kmečkega dela, ki jih je fašizem smatral za primerne in pravilne, je -bilo izvršeno zapoznelo, a važno dejanje družbe, nega razvoja. sledno izvajala načela mirovne pogodbe, je Zavezniška uprava v coni A postopoma ukinjala revolucio narne pridobitve osvobodilnega boja in puščala proste roke fašistom ,in ostalim reakcionarnim elemen. tom. Pri njej ;so našli zatočišče tudi raznih vrst vojni zločinci iz Jugoslavije. Zlasti tudi Itta-lija ni izpol -njevala isvoji-h ekonomskih obvez -nosti iz mirovne pogodbe., s čimer je povzročila znatne težave v preskrbi naše cone. Guvernerja ni bilo od nikoder. Zato je Istrski okrožni ljudski odbor pričel izvajatii_ politiko, ki je napravila konec životarjenju v pričakovanju nečesa novega. Graditev socializma Ljudska oblast je mobilizirala vse proizvajalne sile v okrožju za dvig gospodarskega in kulturnega življenja, pri čemer .se je oprla na široko mobilizacijo delovnih ljudi Naloga mobilizacije je pripadala množičnim organizacijam s S-IAU na čelu, ki je politična.osnova ljudske -oblasti. Prehod na plansko ga-spoda-rs-tvo je bil mo-g-oč, ker je o-hlast nadzorovala proizvodnjo, cene, zunanjo trgovino in skoro v celoti trgovino na drobno, razpolagala je z znatnimi lastnimi ekonomskimi viri in podpirala jo je ogromna večina delovnih ljudi. V leitu 1948 je bil po-stavljen prvi gospodarski načrt, katerega posebnost je bila razma-hnitev zadružni: štva, vsestranski dvig proizvodnje in razgibana gradbena dejavnost. V’ naslednjem letu pričenjamo govoriti o graditvi socializma, kar je bilo mogoče le z naslonitvijo na .jugoslovansko gospodarstvo. Zna. čilnost za takratno zakonodajno dejavnost istrskega okrožnega ljudskega odbora je izdajanje pravnih .pred-piso-v, -na katerih temelji socialistična graditev. Gospodarski plan za leto 1950 je že izdan kot odlok, 'graditev .socializma se uzakonja. Po uvedbi planskega gospodarstva se je -zelo razrastel aparat ljudskih odborov, tako da je imel leta 1949. Istrski okrožni ljudski odbor 151 uslužbencev, okrajni ljudski od. bor Koper 167, okrajni ljudski odbor Buje pa 135 uslužbencev. Tudi aparat krajevnih in mestnih ljudskih odborov se je zelq pomnožil. Med težavami, s 'katerimi se je ljudska 'oblast borila v začetni fazi planskega gospodarstva je bilo zlasti težko vprašanje denarnega obtoka. Zato je VUJA julija 1949. najela -pri Vladi FLRJ 500 milijonov -dinarjev posoji-la ter zamenjala jugolire v dinarje, kar je imelo ugoden vpliv za stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Nerešeno je ostalo, in je še danes nerešeno vprašanje italijanske lire, •ki krožijo v okrožju kot stimulacijsko sredstvo za črno borzo 'in tihotapstvo ter izvaja pritisk na notranje tržne cene. Taka politika ljudske oblasti je uživala vsesplošno podporo in simpatije delovnih množic Istrskega okrožja, kar so v celoti potrdile volitve 16. aprila 1950, ko je velikanska večina' volilcev oddala glasove -za kandidate Ljudske fronte, ki so zmagali v vseh volilnih enotah. Te volitve pomenijo zmago enotne fronte delovnega ljudstva v borbi za zgraditev socializma in klavern poraz iredentističnih ter kominformski-h agentur v Istrskem okrožju. Tov arne delavcem V februarju letošnjega leta je Istrski okrožnj ljudski odbor izdal odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, ki ■s poznejšimi dopolnitvami in -predpisi -pomeni -doslej najrevoiucionar-nejši ukrep ljudske oblasti. Kakor je ta oblast rešila vprašanje zem- rmm Ene od najboljših iz naših tovarn lje, ki jo je izročila delovnim kmetom, tako je .podjetja dala v upravo delavcem in s tem uresničila njihove -stoletne težnje. Ta ukrep, čeprav še tako pomemben, pa je šele začetek procesa graditve prave socialistične demokracije. Ta proces tudi povzroča odmiranje o-blastvenege aparata, 'kar je razvidno iz dejstva, da ima danes IOLO samo še 33 uslužbencev, O-kra-jni ljudski odbor Ko,per 68, Okrajni ljudski odbor Buje pa 56. Desetletno obdobje, ki se letos zaključuje, po-mèn-i tako v resnici najslavnejšo dobo v zgodovini istrskega ljudstva. Zmagoviti boji in uspehi, ki jih je v tom obdobju doseglo, so rezultat njegove notranje povezanosti in revolucionarne doslednosti, .saj ga je vodila zdrava, v ognju boja prekaljena in prečiščena Partija. Ta uspeh pa je moglo ‘doseči samo v neločljivi povezanosti z usodo narodov Jugoslavije, katere del je ob nesebični pou moči Vlade FLRJ, ki ni preko svoje Vojaške uprave našemu ljudstvu samo zagarantirala pridobitev narodno osvobodilnega boja, aimpak mu je dala tudi ostale, zlasti ekonomske pogoje za Ulijevanje, teh pridobitev, za graditev socializma. Zato je' praznik Republike, pra. zni-k -ustanovitve Tito-ve Jugoslavije, največji pra-znik Istrskega ljudstva. Kaho so fliHončanž razvijAli in ifrlifulž svojo Ijiidslio ohlost Prej pod tujim varušivom hlapci — danes sami gospodarji na svoji zemlji Med obnovo vasi smo mislili tudi na nove, udobne stanovanjske hiše dan Sečoveljski rudarji si prizadevajo, da bi čimprej prišli do črnega zlata razpravlja o vseh važnih vprašanjih, sprejemajo se sklepi o udarniškem delu, o razkrinkavanju špe. kula-ntov, o razreševanju odbornikov, ki ne uživajo zaupanja itd. Življenje se je počasi normaliziralo. Po 25. -letih so se spet Odprle slovenske in hrvatske šole, toda ne na škodo italijanskih, ki so -imele najmanj enake pogoje- za delo in razvoj. Vzpostavila se je adrav-' stvena sl-užba in zavedi socialnega skrbstva, trgovina se je pričela, organizirati po zadružni mreži preko obnovitvenih zadrug v Mare-zigah in Šmarjah sc prične obnova poru. šenega podeželja; Odpirajo se raz-lignt tečaji za vzgojo kadrov, na novo zaživi -ljudska prosveta, vse -lo. pà raote v trdem boju s povojnimi težavami, zlasti s pomanjkanjem in .špekulain-tsko dejavnostjo ljudski oblasti sovražnih elementov. Ljudska sodišča in epuracij--ske komisije eo medtem kaznovala fašistične zločince, mnogim od teh pa je uspelo svoje dejanje prikriti in na razne načine podtalno rovariti proti ljudski oblasti!. Zlasti potem, ko ,se je v smislu Devinskega sporazuma Morganova črta začrtala med Trstom in Istro, se je pokazala skrajna nevarnost špeku-I antskega blagovnega, prometa s Trstom, saj so tukajšnji proizvodi odtekali na tržaški trg, večinoma v .zameno za nevažne luksuzne predmete. Seveda je šla ta trgovina le v prid posameznim bogatim kmetom in špekiul-aatom, v tukajšnji -gospodarski sistem pa je vnašala velike težave, od katerih jp bila največje pomanjkanje denarja. Sledila je uvedba okupacijskega denarja, takozvane jugolire, kar je poživilo gospodarstvo in ga usposobilo zl-asti za izvršitev neposrednih nalog v obnovi in preskrbi, obenem pa je olajšalo -borbo proti špekulantom. Ti so v Kopru na u-vsdbo jugolire reagirali s poteku, som stavke, ki pa jo je demokra- Glas o velikih uspehih partizanskih odredov Jugoslavije se je hitro širil tudi v naši Slovenski Istri. Sel je od ust -do trat, cd hiše do, hiše, od vasi do vasi. Da bo šla Italija- enkrat rakom žvižgat, o tem So bili naši ljudje trdno prepričani. Partizanske vrste so se z dneva v dan množile. Vpliv Osvobodilne fronte pa je zajel .sleherno naso vais. Najprej je padel -fašizem, za njim pa sama Italija. Podeštatl so zbegani zapuščali »Komune«, zatekali so se v mesta. Prodrle so nem. ške kolone, ki so se utrjevale v vseh večjih središčih m medili. Fašistični bes je skušal znova utrditi svojo obla-st. - Toda tokrat mu ni več uspelo. Naše ljudstvo, ki je bilo dolga leta pod tujim varušlvom hlapec, se -tokrat m vec obotavljalo. Z orožjem J roki se je pod vodstvom Osvobodilne fronte fn Komunistične partije upr.lo iz. korišcanju, ropanju, n*r.Ci^e?™ ^ tiranju in vsemu zlu, ki. ga je-p, trpelo v 25 letih pod fašističnim jarmom. Zdaj je vedel sleherni nas člove-k, da gre v borbo zato, da bo nekdaj -sam -svoj gospodar na -voji zemlji. In njegove stoletne težnje so -se tudi uresničile. * •Antončani so videli moč in zmago v Osvobodilni fronti. I ™ ila" lije -septembra 1943. leta -jih je samo opogumil, da so še odločneje sprejeli borbo s nadme,čnirn okupatorjem. Kar pa je bilo zrelih fantov in mož sposobnih za borbo je šlo v partizane. Doma -so osta i starci, žene in otroci. Tudi ti so delali za Osvobodilno fronto. Zbirali so hrano' za partizane, prenašali pošto In poročila o stanju sovražnikovih postojank. Kljub greneči nevarnosti fošisUčnih tolp, «i jim je pretila V3ak dan predvsem pa, ko so vdrli v vas, množično po. bi-jali, požigali in morili, kar se je večkrat ponavljalo po nmoznir.em 2. N. j943, niso s-> odrekli skupni bcuibi. Pač pa jim je vse to še vlivalo poguma In njihova vera v zmotro je bilo neomaina.. Čedalje bolj se je krepila Osvobodilna fronta. Partizani so z dneva v idan dosegali večje uspehe v borbi z okupatorjem. Posledica teh «Spahov je bila, rl;1 so bile istrske vasi ih--tudi- Sv. Anton, čeprav je zdai na zdaj divial sovražnik njih, prekaljene z novim, naprednim, revolucionarnim duhòm, bile so' partizanske vasi, v katerih dotedanji oblastniki, podeštatl, kapo-vile, župani, krabinjerji in vsa njim podobna kra-marija, niso imeli nič več kaj iskati. Ljudstvo se je zavedalo, da se bori zato, da mu ne bo več vladal tujec, da si bo samo vladalo. Osvobodilna fronta ga je na to bodrila. In v njenih vrstah - so se tudi Antončani strnili in obračunali z dotedanjimi oblastniki. Septembra 1944. so si na pobudo Osvobodilne fronte in Partije -izvolili svoj narodnoosvobodilni odbor. jih prej voltici odobrili ,na svojih zborih, so _jih Antončani izvajali kot svoje lastne, ker so smatrali narodnoosvobodilne odbore za svojo edino oblaist. Ugled narodnoosvo. bcidilnih odborov je .na ta način raste-], zaupanje- i j uidi v svojo- oblast pa je bilo vedno večje. S širjenjem upo-ra, z uspehi partizanske vojske in utrjevanjem o-zemelj so se narodnoosvobodilni odbori krepili. V predpisih o volit, vah v .naradnoo®vo;bodilne odbore je bila prvič potrjena od ljudstva aktivna in pasivna volilna pravica žena. Narodnoosvobodilni odbori pri Sv. Antonu in okoliških vaseh P.....• . j & ... Pogled na Sv. Anion Današnje -po'lroej.c 1;: SKe.ga oni» nafcwirio-cov .r.ifh, pri Gi L j.l! Ante ibpdiiK;' edbe ceorčičih in 10 :a Ka, :v. ljucl-tnvkj. Iri na C vo-;d v. Are-šnO koli so polagali o sv z-bi prav vdovo obračali na svoj naredil osvobodil cibsr. Mod naloge odborov spada organizacija aktivnosti vsega ljudstva za pomoč borce m na fronti, organizacija o .'torb e in prehrane prebivalstva ter go-ppodawketgo življenja, kolikor ni bilo pod neposrednim nadzorstvom vojske. Nadalje zavarovanje reda s pomočjo vaških straž, ki jih je ljudstvo izvolilo na svojih zborih volilcev, in utrjevanje povezanosti borcev na fronti z ljudstvom v zaledju. Ko so narodnoosvobodilni odbori izdajali svoje ukrepe; ki so u vaščanov račun join deal. Oa so videli vada kateri c-dborai-kov ne dela so namesto njega inbrä-li, mi a odbornika, v katerega so imeli • vsi največ zaupanja. Kar' se tiče nalog, oblasti so narodnoosvobodilni odbori na Dvorih, pri Gregorčičih in v öv. Antonu izvrševali vse flirtai je razen onih, ki -so pripadale neposredno vojaškim oblastem. Tako so ti odbori izdajali ukrepe, da se združijo vsi vaščani v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem, za oskrbo vojske, za organizacijo in vzdrževanje reda in varnosti v vasi, za prehrano prebivalstva ter z v-sem tem so tesno sodelovali z vojaškimi oblastmi, s tedanjim komandantom mesta Ko. per. S svojimi ukrepi so preprečevali izvoz hrane v kraje, kjeir je imel okupator svoje utrdbe, vodili so gospodarstvo in trgovino v vasi. Po predpisih so izbirali prispevke za narcdnooisvabodilni fond, v katerega se je st&alo tudi zaplenjeno premoženje narodnih izdajalcev. 'Zaplembo so predlagali narodnoosvobodilni odbori sami, izrekla pa jo je vojaška oblast. Vendar so imeli narodnoosvobodilni odbori tudi .svoje sodnike, ki jih je zbralo ljudstvo na zborih vaščanov. Poleg številnih drugih funkcij 'so zbirali narodnoosvobodilni odbori tudi pri. apevke za vojne sirote. Skrbeli so za obdelovanje zemlje. Drug drugemu .so pomagali, -tako da, so pravočasno obdelali in posejali. , Po osvoboditvi so Antončani izvedli ponovne volitve v narodno, osvobodilni odbor; toda tokrat združeni z vaščani iz Gregoričev in Dvorov. Sami so uvideli, da jirn ni potreba toliko odborov, da lahko en odbor opravlja tiste naloge, ki so h do tedaj opravljali trije odbqri. V nov krajevni narodnoosvobodilni odbor so izvolili 11 članov, -pred stavnikov yueh treh vasic. Predsednik krajevnega na-rodncosvotóo. đilncga odbora je bil Josip Koda-■rin, tajnica pa Nevja Hrvatini Paril nov odbor so se takrat pojavile nove naloge, ki so . zahtevale sodelovanje vse,ga ljudstva — vseh Antbnčanov, Dvorčanov in Gregorič anov. Med drugim je skrbel nov odbor za razdelitev raznega blaga kot pbmoč prizadetim v vojni, skrbel za obnovo porušenih domov, šole, ki so jo kmalu odprti, siepr so že med vojno obiskovali otroci šolo v materinem jeziku, ki pa ni bila redna zaradi -nevarno,uti pred sovražnikom. Prav tako je nov krajevni narodnoosvobodilni odbor popisoval vojno cidškodfcj.no, skrbel za kolonijo 50 otrok padlih staršev iz raznih krajev Slovenije, ki niso imdli nikogar. Antončani so' sprejeli po onega in celo po dva otroka v svoje družine. Predvsem je narodnoosvobodilni odbor zadajal hude udarce .nekaterim vaškim špekulantom, kakor je Karmela Bordon, ki so med vojno namesto da bi sodelovali z Osvobodilno fronto špekulirali na račun vojnih oško-(Nadaljevanje na 4. strani)\ Nekaj spominov na II. zasedanje AVNOJ Slike V srcu naše poncsne^Bosne leži starodavno mesto Jajce z enoličnimi nizkimi hišami s temnordečimi in lesenimi strehami, obdano z ze? lenimi gozdovi in hribi. Mesto se v terasah spušča od stare trdnjave do slarpov prozorno zelene reke Plive. V tem malem mestecu v osrčju zasužnjene Evrope so bili položeni prvi temelji novi državi,.ki je zrasla v mogočni ljudski revoluciji. Bo strmih ozkih ulicah tega malega bosanskega mesteca je hodil tovariš Tito, v tistih svetlih, toda težkih, zgodovinskih dneh leta 1943, ko so bili trdno, udarjeni temelji nove, srečnejše Jugoslavije. Iz male hišice v bližini slapa je vodil ju. naške bitke proti- podivjanim okupatorjem — Nemcem, Italijanom, Bolgarom, Madžarom. Nekaj mesecev poprej so v svojih slavnih bitkah proti »nepremagljivim« alpskim »Princ Eugenovim SS djvizijam« junaški borci narodnoosvobodilne vojske izbojevali velike. zrtiage. na Zelen gori in v -dolini Sutjeske. V drugi polovici leta 1943. je bilo vse ozemlje okrog Jajca .svobodno. 2e nekaj dni po osvoboditvi mesta so -bile v Jajcu volitve v mestni narodnoosvobodilni odbor. Življenje v mestu je -spet šip svojo -normalno pot. In ne sanjo, da je mesto zaživelo tako, kot je živelo nekdaj, mesto je bilo svobodno, prvič reisnično svobodno in zito je bilo življenje v tistih, dneh v Jajcu res veselo. Kako so Antončani razvijali in utrjevali svojo ljudsko oblast (Nadaljevanje s 3. strani) dovance-v, da so si na ta način u-stvairjali dobiček itd. Trgovali so sem ter tja po raznih krajih. Billi pa so tudi ves čas prikriti sovražniki osvobodilnega gibanja. S takimi je narodnoosvobodilni odbor pošteno obračunal na skupnih zborih volilcev. ; Antočani so -se ha poziv svojega narodnoosvobodilnega odbora lotili resnega dela. Začeli so P o-j pravljati domače cesto, razpravljati o kmečki zadrugi, v katero .se je takoj vnisalo 400 članov. Danes so že vsi včlanjeni v zadrugi. V njej prodajajo .svoje pridelke, nabavljajo potrebščine itd. Iz fondov kmečke zadruge- so -pred dvema letoma začeti graditi lep, presa.mat Zadružni dom, ki je že ves pod streho. Nekoliko ga morajo še znotraj urediti, -pa bo zadružni dom, kakor sami pra-viio že z novim letom služil svojemu namenu. Saj bodo na ta dan cdprli v njem gostilno, trgovino in lepo dvorano za prireditve in žabave. Ljudstvo Sv. Antona je bilo vse. skozi med’ borbo in po njej tesno povezano s svojim narodnoosvobodilnim odborom. Da je to res, nam dovei} rigoverno dokazuje vse, kar smo že' tu povedali in število drugih akcij s prostovoljnim delom. Ko so spomladi 1947. leta popravljali domače ceste je bilo naenkrat kar 120 krepkih pros tovoljcev, ki So vneto delali na cesti. Tada v 'je. seni 1947. pravijo, da so jim na okraju naredili krivico, ko so jih priključili s Cežarani in Pobožani v enoten krajevni ljudski odbor. Zaradi tega so . bili skoraj, dokler se' 'jim krivica ni popravila, t. j. do lani avgusta, pasivni in niso naredili to, kar bi lahko .naredili med tem časom. Odposlanca Viljema Turka so kritizirali, češ da j'm je prodal instilo piblact. Teda danes razumejo, -da je bil ta ukrep okraj, noga. ljudskega odbora pravilen predvsem zaradi tega, ker tako zahteva dece-niralizecija ljudske cibi asti» da bi se posamezni kraji gospodarsko opomogli in obenem tudi da bi sa- poglobilo bratstvo mod Vasmi. V zvezi s lem že živa-h. no -razpravljajo Antončani o predvideni ponovni decentralizaciji, ko se bodo razni krajevni ljudski odbori spojili v občine. Pravijo, da,ja ta korak pravilen, saj sami vidijo, da njihov krajevni ljudski odbor nima kaj delati z njimi in da so zaradi tega sami stroški. Te stroške trpijo dejansko semi in nihče drugi. Sicer so nekateri še vedno za to. ria bi bil v bližini Sv, Antona bodoči sedež cibčine, če ne pa vsaj na Pradah, ki jih vežejo z lepo cesto. Nekega dne v septembru je prišel v Jajce Vrhovni štab s tovarišem Titom. Takrat prebivalci tega starega mesteca pač še niso vedeli, da bo njihov kraj postal tako važen v -zgodovini nove Jugoslavije. Mesto je živelo .s polnim, veselim življenjem. .»Tu v Jajcu, so se nahajali tovariši .i-z raz-nih krajev države. Tu je -dobival Vrhovni štab vsak dan obširna poročila o borbah, uspehih narodnoosvobodilne vojske iz Vise Jugoslavije«, piše v svojem dnevniku Vladimir Dedjer, Res lepo je bilo življenje tiste dni v Jajcu. Z vseh strani so prihajale vesti o velikih zmagah. Kijev je -bil osvobojen, Virovitica je svobodna, Koprivnico so zasedle čete Narodnoosvobodilne vojske. Kmalu se bo sestal Avnoj. (i. -novembra, ko je bil osvobojen Kijev, je bila v novi dvorani bivšega sokolskega- doma svečana a-kademija na čast velike Oktobrske revolucije. Govoril je tovariš Dji-las o velikih pridobitvah borbe narodov Jugoslavije, o bratstvu in enotnosti vseh narodov, ki se je skovalo v tej borbi, o natanku Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavi, je in enotne narodnoosvobodilne fronte. »Največji izraz te enotnosti je AVNOJ .. . AV-NOJ se širi in se bo razvil v edino predstavništvo vseh narodov Jugoslavije, njegovi4 organi -pa v edino oblast«, ki ima oporo v ljudskih množicah. To so približno besede 'tovariša Djilasa na tej akademiji. Ljudje so jih 'Spremljali z navdušenim ploskanjem Ob istem času pa so se. iz vseh krajev Jugoslavije — iz Istre in Makedonije, iz Dalmacije in Slavonije, Hrvatske, Vojvodine, Srbije, Slove-venije, Crne gore in Bosne prebijali skozi številne sovražnikove zasede, čez reke in planine, čez kamenini goli Kras in skozi neprehodne gozdove, ob dežju, snegu in bia-tu slabo oblečeni borci, lačni in žejni delegati na zasedanju AVNOJ Od 203 delegatov jih je prišlo 142, za ostale, ki .se niso mogli prebiti do Jajca, so prinesli -s seboj ©polnomočja. V Jajcu je pričakal delegate tovariš Tito in se dolgo raz-govarjal z njimi. Delegati so nuj hovniki; starci, žene, mladeniči. Vse jih veže rdeča zvezda nad čelom — simbol ene misli in enega hotenja: osvoboditi svoj narod roparjev in ustvariti zdrave osnove nove Jugoslavije. Ko se je v dvorani pojavil v družbi z dr. Ribarjem tovariš Tito, je po dvorani zagrmelo navdušeno ploskanje in vzkliki —- Tito, Tito, Tito ... Prvi je stopil na govornico predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar. Ko je otvoril zasedanje, je pozdravil goste, nato pa so z enominutnim molkom počastili spomin padlih Bliža se dan, ko bo vsa naša Armada-, a posebno borci I. proletarske brigade slavnostno proslavili X. obletnico svoje ustanovitve. Potrebno je, da se .prav v teh dneh spomnimo slavne preteklosti te enote, ki se je skupno z borci Istre in Slovenskega Primorja borila za osvoboditev teh krajev. Borci I. proletarske in ostalih enot niso. ob-žalovali svojih življenj, ko so osvobajali hiše istrskih kmetov od asov. roženega tujega zavojevateJja. Med 8.000 padlimi barci za osvoboditev Trsta jg poleg mnogih sinov Istre in Slovenskega Primorja padlo tudi - i. 4 bììbB . . - . , SLOVENSKA DELEGACIJA NA POTI V JAJCE članov AVNOJ. Po Izvolitvi delovnega predsedstva je imel govor dr. Ribar, v katerem je poročal o uspehih enoletnega dela AVNOJ. Za njim so pozdravili skupščino razni delegati. Pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki je stopil na govornico tov. Tito. Zaradi navdušenih vzklikov ni mogel dà besede. Nato pa je. nastopila globoka svečana tišina. Tovariš Tito -je začel svoj zgodovinski govor. i» Maršal Tilo govori na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu pripovedovali o svojih borbah in zmagah, ki niso bile majhne, saj so dosegli v zadnjih mesecih velikan, ske uspehe. Ponovno je bil osvobojen velik del Crne Gore, Sandžar-ka in Hercegovina, Makedonija je dobila svojo prvo osvobojeno ozemlje in svoj glavni štab narodnoosvobodilna vojske. Tudi v Srbiji je borba zavzela vse večji razmah, kljub najstrašnejšemu terorju Nemcev, nedičevccv in četnikov. Vse te zmage so tudi pripomogle, da se je jahkd vršilo II. zasedanje AVNOJ. Jajcb ai je v 'teh dneh nadelo sla. vnostno oblačilo. Požrtvovalni prebivalci so odstranili ruševine, hiše so okrasili z zastavami, preprogami in cvetjem, Vse mesto je bilo v velikem pričakovanju. Zvečer 29. novembra pa je bilo mesto zatemnjeno. Po ulicah je bilo neobičajno tiho. V dvorani obnovljenega doma kulture na obali Plive pa so se odvijali zgodovinski dogodki. Vjesnik, glasilo Ljudske fronte Hrvatske, je z zasedanja AVNOJ poročal: »Dovolj je bilo, da si pogledal v dvorano, pa isi lahko videl, kako so v naši barbi zbrani vsi kraji Jugoslavije. Tu sedijo Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci, Makedonci; de. iavci, kmetje, študentje, ribiči, književniki, umetniki, zdravniki in du. Poročilo v Vjesniku pravi: «Tito je govoril iz duše naših narodov, izrazil je vse tisto, kar čutijo vsi naši borci, ves naš narod Zato 'so mu govor večkrat prekinjali z burnim odobravanjem, od katerega so se tresli 'zidovi dvorane. Posebno takrat, ko je najavil ko-stituiranje AVNOJ kot vrhovnega zakonodajnega izvršnega telesa in osnovanje začasne vlade — nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, — takrat je navdušenje doseglo svoj višek. Po govoru tov. Tita je govorilo še nad 20 delegatov. Vai so eno,dušno pozdravili Titov roferat. Vsi govorniki so odobravali Titove besede, vsi so pozdravljali odlok, da se borijo za u-stanovitev demokratične federativne Jugoslavije. Posebno svečan pa ■je bil trenutek, ko so preči,tali o-dlok, s katerim so prepovedali povratek jugoslovanski vladi in kralju v Jugoslavijo ter odlok o ustanovitvi nacionalnega komiteja. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja — Nočemo jugoslovanske vlade. »Nočemo kralja! Živel nacionalni komite! Živela prva ljudska vlada!« Vse navdušenje pa je doseglo višek, kò so prečitali odlok predsedstva AVNOJ, ki ga je podlagala slovenska delegacija, da podelijo tov. Titu v zahvalo za nje- velifco število borcev te enote, kakor tudi borcev ostalih enot iz vsgb krajev Jugoslavije. Ti so se borili za pravično stvar, so se1 borili, da bi pomagali osvoboditi svoje brate, ki so bili nad 25 let v suženjstvu pod italijanskim fašizmom. Ko govorimo o tej enoti, se moramo spomniti na tisti daljni 22. december 1941. leta, ko je tojla formirana I. proletarska brigada v Rudu 'v najusodnejših dnevih naše zgodovine. To je bila prva brigada ne samo Jugoslavije, pač pä tudi narodov zasužnjene Evrope. Ta datum je proglašen kot dan osnovanja Jugoslovanske armade, ker je I. proletarska brigada prva redna enota in jedro naše Armade, ki se je začela snovati v prvih dneh borbe naših narodov. I. proletarska je prešla težko ali slavno £ot naj-hrabrejiše med najhrabréjsimr' najslavnejše med .najslavnejšimi bri. gadami NOV. Z njenim ihlenom so povezani številni kraji borb ih zmag: Rudo, 'Vareš, Kalinbvik; Foča, Gorazdo, Vlasenica, Konjice, Prozor, Bugojno, Livno Ključ, Grahovo, Petrovac, Drina,' SiitjeSka, Duvno, Split, Valjevo, Bèogratì, Zagreb, Ljubljana, Trst itd. I. proletarska je imela velikanski vojaški in politični pomen, ker je .z njo bila ustvarjena možnost za osnovanje še drugih enot, riiiiž-nost, da se te enote bolje oborožijo in s tem je bilo tudi omogočentS’ lažje vodenje’ borb in operacij' v večjem stilu, Brigada je odigrala' zelo pomembno vWgtT'tr '''š&j&ttjti"' bratstva in;'enotnosti, ped. njeno zastavo so se zbirali vsi pošteni rodoljubi iz naše domovine in na ta način ustvarjali ljudsko armado — osvoboditeljivo naših narodov. V zgodovini borb naše armade a posebno I. proletarske brigade najdemo take primere, ki se jim je čudil ves svét in ki bodo zapisani z Zlatimi črkami v zgodovini naših narodov. PREDAJ/.L ZASTAVE I. PROLETARSKI Bosanski Petrovac je bil 7. novembra 1942 posebno slavnostno pripravljen. Tu se je nahajala postrojena I. proletarska in pred njo vrhovni komandant, ki ji je preda] zastavo. O.b tej .priliki je tov. Tito med drugim dejal: »Prva brigada je pokazala s svojimi dosedanjimi boji, da nosi dostojno svoj veliki naziv, da nosi dostojno veliko zastavo, ki ji je bila predana. Ali, to. varisi in tovarišice, vojne ni konec. Mi imamo pred seboj še dosti lež- gove usluge, za pravilno vodstvo narodnoosvobodilne borbe naslov maršala Jugoslavije. Vsi delegati so spontano vstali, vihar iskrenega navdušenja je pretresal dvorano: »Živci maš maršal tov. Tito! Maršal Tito, Maršal Tito!« Vso noč je trajalo zasedanje, oznanjal se je že nov dan, ko je bilo zaključeno. kih izkušenj. Mi gremo danes s še „večjim poletom, večjo silo y te nove boje, nove napore.« Besede tov. Tita so ostale globoko zarezane v srcih borcev I. proletarske brigade, kakor tudi vseh borcev v drugih enotah, tako da so s še večjim poletom, šli v borbo in zmagovali mnogo močnejšega sovražnika. BORBA ZA SITNICO Pisal je Milönja Stiovič v svojem dnevniku. 16. novembra 1942. leta ob 4. uri zjutraj je krenila brigada iz Bosanskoga Petrovca proti središču Bosne. Ko se je zdanilo je bilo mpgcče videti na cesti čez Sr-netlco kolono dolgo nekaj kilometrov. To je bila I. proletarska brigada in za njo ostale brigade I. proletarske divizije. Prvič smo videli tako dolgo našo kpiono. Vsi so govorili: »zdaj smo siglimi, da bomo kmalu premagali sovražnika iz vse naše zemlje. Vidimo, da se bodo kmalu izpolnile Titove "besede, ki nam jih je izrekel ob, predaji zastave 19,42. leta, to je, da je ni sile, ni vojske, ki bi nas premagala«. Bilo je hladno jesensko jutro, ali pesem ni 'Utihnila. Veseli in nasmejani, kakor da bi šli v svate, a ne da. iprelivamo kri, da gazimo sneg in vodo in da prebijamo gladne noči na bosanskih planinah. IG. novembra smo polegli brez večerje v pustih vaseh okoli Ključa, a 17. novembra snio počivali, dobili pa nismo . nikakršne hrane. 18. novem, bra je šla brigada čez Sano, kjer smo se vzpenjali po strmih pobočjih, Durmitora. Ko smo prišli do VlajJce, so nas pozdravile četniške predstraže s streli, a naslediji dan zgodaj zjutraj SO' . prišli pomagat svojim pajdašem, ki so se borili preti NOV še Nemci, ustaši in domobranci. Ob 10. uri zvečer se je začel napad na Sitnico. Sneg do pasu. Mraz. Nemci nabijajo s topovi in težkimi bacači. Domobranci branijo zunanje položaje. So dobro oboroženi in so se. utrdili v predmestju. O polnoči se začenja borba za bunkere. Zaradi čistine so lahko videli vsakega našega borca in so nas mogli tolči posamično. Bunkerji so utrjeni in pokriti s snegom, tako, da ni videti, odkod streljajo. Naši težki minometalci tolčejo neprestano. Naši so našli odprtine bunkerjev in tolčejo, jurišajo, mečejo bombe skozi odprtine. Prišlo je do boja pnsi ob prsi. Ob dveh je bilo borbe konec, Sitnica je svobodna. V bunkerjih smo našli objete Nemce, ustaše, domobrance in četnike. Ko .se je zdanilo, smo zbrali vse ujetnike v gozdu nad Sitnico; bilo jih je več kakor nas proletarcev. Ves dan smo zbirali zaplenjeno orožje, ki smo ga poslali v Krajino. Proletarci so se borili tako zato, ker so. vedeli, da jih čaka na tisoče borcev, ki so v fašističnih krempljih in željno pričakujejo maščevalnega orožja. IZ SREMSKE FRONTE iNi bilo lahko prilagoditi se novo nastali situaciji in preiti v frontalno borbo na sremskih rav- A ninah po dolgih bojih po bosanskih in črnogorskih planinah. Naši mia. di ‘komandirji in komisarji, ki so zrasli med ljudsko revolucijo, so se tudi tu znašli in začeli borbo za končno osvoboditev evo j e domovine proti moderno in do zob oboroženim hitlerjevskim armadam. »Pretekla sta dva meseca, odkar se borimo za osvoboditev Srema.« pravi vojak Mihajlo Mladenovič. Tudi novi borci so se naučili vojskovati se in zmagati. Oni so doka. zali, da, čeprav niso izučeni, imajo pogum, hrabrost in zavest, ki nadoknadi vse. Trbeli so zaradi mraza in nespečnosti, ali borci so bili zavedni in 'so vedeli, zakaj je potrebno, da toliko žrtvujejo. Jurišali so; niso obžalovali življenj niti varčevali s krvjo, ker so imeli pred očmi samo eno in to je osvoboditev domovine. Ko je komandant ali komandir poveljeval »juriš«, so v hipu sellili preti sovražniku s klici: »Ura, garjavi hitlerjevi psi, vžgi tovariš, primi ga živega.« Tako so se borili na sremski fronti. V irovih so govorili vojaki: »To je naše stanovanje, čeprav nima strehe«. Iž teh nepokritih hiš so borci NOV zadajali težke udarce sovražniku dolga štiri leta in s svojo smelostjo in hrabrostjo dokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Zato pravi vojak Stanko Djukanovič v rovu na sremski fronti: »Naši starejši to- V SLOVENSKEM PRIMORJU Neki mladi francoski slikar je, zapuščajoč Spanjo, ko je ta gorela • v ognj.u revolucije, naslikal Katalonski trg. Ko gledamo sliko, jo občudujemo, vendar se ne moremo pridružiti slikarjevim občutkom. Sele tedaj, ko je I. proletarska zapuščala lepe kraje našega- Slovenskega Primorja, bi mogli občutiti vrednost te slike, ko smo gledali ljudstvo, ki se jo p0 vsem Primorskem jokalo za svojimi osvoboditelji. Ta občutek bo vsak naš borec večno nosil v srcu. Kako bi mogli pozabiti tiste ure, ko so nas ti ljudje goreče pozdravljali, a istočasno so po predpisih dogovora zasedle Slovensko Primorje tuje čete. Tuji oficir je rekel neki ženski iz sežanske okolice: »Zakaj plakate, saj to je samo začasno.« Ona mu je na to odgovorila: Zares bo samo začasno. Vsakdo, ki nepravično zasede tuje ozemlje, bo odšel tja od koder je prišel. Videli boste, da slovenski narod želi svobodo in ne želi okupacije«. Neki Openc je od slovesu dejal: »Moj ,sin je padel za Trst, zdaj pa Trst ni naš. Mi tega ne maramo in se bomo še dalje borili«. Drugi so spet govorili: »Zopet se joče na stotine slovenskih mater. Poglejte po polju, grobovi so še sveži«. Na take izjave se niso ozirali ruski imperialisti, ki trgujejo z malimi narodi. A se bodo tudi oni preva- MARSAL TITO SI OGLEDUJE POLOŽAJE PRVE PROLETARSKE varisi so gazili po Bosni, Liki, Crni gori in po dragih krajih sneg do pasu, brez kruha in vode. Te iste naloge stoje tudi pred nami borci na sremski fronti. Svoboda pronica skozi nas iiz iteli nepokritih rovov, v katerih bomo vzidali trdne temelje nove zgradbe, kjer bo živelo osvobojeno ljudstvo. Pokrili jo bomo, da ne bo padel dež, da je ne bodo .zasipali zameti, da se bomo tudi mi ogreli z njimi svoje, iz rovov premrzle noge.« In zareis iso borci premagali vse težave z vzklikam: »Naprej, tovariši, pred naimi je Zagreb.« In se niso ustavili, osvobodili .so Zagreb in šli do končne zmage, dokler niso osvobodili zadnjega človeka in zadnji delček naše domovine. O______________________ U* , ■R iéf 'br.-. ** s ? Jr*:*: . ..... rali, kakor se je prevaril Hitler, ki je hotel zasužniti ves svet. ' »■. " " ONI SO TAKI KAKOR MI Marsikateri vojak ni mogel razumeti, kako so Primorci ohranili po tolikin letih suženjstva in tlačer nja nacionalno zavest. Ko so prišli v te kraje, so šele vojaki spoznali občutje in želje Slovenčev. Vsi so želeli priključitev k Jugoslaviji. Zaradi tega so nas eni tako dobro tudi Sprejeli in nam pomagali kjer koli je bilo treba. Ni bilo niti trenutka, da se niso prebivalci teh krajev družili z našimi borci. Nekega večera se je mladina Bri-ščev zbrala okrog proletarcev. Ne-(Nadaljevanje na 7. strani) llllllv 'f., NA POTI V JAJCE ...................................................................................................................................................................................... iiiiiiiiiimiiiiimminiimiiniuwmmmmimiumiumiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiminimiiiimmiiiiiiiiiiiiimimiimimimiiimiimmiiimiiiiimimmiiiiiiiiuimiiimimiiiima To, kar je. zapisano v zemlji, je zapisano tudi v ljudskih postavah —zemlja je last tistega, ki ji obdeluje. Zdi ‘se mi, da je ljudska obliai napravila enaga izmed največjih korakov naprej takrat, ko je prisluhnila istrskemu kolonu, ki je začel govoriti, da je tista zemlja, ki jo že toliko rodov obdeluje »pa-ronom» grofom in celo cerkveni gosposki — njegova last. Čigava pa naj bi bila — kdo se poti in gara, »paren« ali on, kolon?! Istrski kolon je šel v borbo zato, da bo dobil zemljo. S krvjo jo je hotel iztrgati iz rok nepravih lastnikov, ki niso poznali in ne občutili — ljubezni do zemlje — tako kot jo je občutil on, in ima zemljo še v krvi. Koliko je človek pretrpel — in napredoval —- od dneva, ko je v daljni nejasni pradavnini prvič zasadil v zemljo okorno leseno lo- pato — klin in zrahljal mogoče samo nekaj kvadratnih metrov zemlje ter posejal seme divjih trav, ka. teriih sadeže — seme — je ugotovil za užitne. Iz lovca se je tedaj začel spreminjati v poljedelca. Pri tem se je v njem vzbudilo občutje, ki ga ni poznal — ljubezen do zemlje. Tisti trenutek je bil ve. lik zgodovinski preobrat v njegovem življenju. Spoznal in občutil je, da mu je zemlja več kot lov, da mu bo 'tista črna prst, ki je z nevajenimi rokami zrahljal — pomagala živeti. Tisti novi občutek je takratnega človeka v kratkem popolnoma osvojil. Navezal ga je na _zemljo, da se je iz lovca — nomada spremenil v poljedelca s stalnim bivališčem. Prilagojevalni čut je odigral svojo vlogo. Mogočen razmah poljedelstva iz nejasne prazgodovine, skozi staro, novo in današnjo zgodovino, lahko pripisujemo tistemu — ljubezni do zemlje. Ljubezen do zemlje. Kako velike so te besede. Koliko pomenijo v življenju današnjega poljedelca —■ zadružnika, vrtnarja, sadjarja, učitelja, umetnika in politika. Ljubezen do zemlje je že skozi tisoč in tisočletja tista gibalna sila, ki vzpodbuja ljudi — umetnike, ljudi znanstvenike, ljudi obdelovalce k ustvarjanju telesnih in duhovnih dobrin. Kaj občuti fant na deželi, ki ga ljubezen vleče ped okno ljubljenega dekleta, raiz katero visijo rdeči naiglji, ki iso povsod za razgovor v tišini poletnih noči?! Kaj občuti starček, ki je vse življenje obdeloval zemljo in ga je delo izčrpalo ter položilo na posteljo, ko občuti, da je ne bo več zapustil drugače kot le še mrtev?! rodno stirpata po strniščU; ki že poganja prro zelenje. Od časa do Pomladi hi rad še učakal, da bi videl, kako bodo zacvetele rože na vrtu in jablana ob hišni steni. Laže mu bo, ker bo občutil, da ga tista zemlja, katero je toliko let z ljubeznijo obdeloval — sprejema vsega trudnega v svoje razcveteno naročje. Kako mu tečejo misli v spomine nazaj na dni, ko je še oral, sejal. Vidi se sredi njive pri pomladnem ■oranju. Nalahko naslonjen na pluž-niice glada, kako vlečeta pametna vola plug. Vsa pohlevna nekako nest opati prvo časa vidi tiste mehkozeiene kroge navadne zvezdnice, ki ima majhne modre cvetove kot plave zvezdice, ki mu oznanjajo dobro letino. Pa ga iznova odtrga od'tega opazovanja tisto nalahko šumenje brazde ob desko pluga, ki se v zaviti črti dviga do vrha deske in nato preobrača na drugo stran. Tisto skrivnostno in pritajeno šumenje brazde, ki jo lemež nalahko in nevidno izpedrezuje, tisti vonj, ki puhti od nje, ga vsega priklepa nase. S polnimi iprsi vdihava opojni življenjski vonj sveže zoranih brazd. Vidi'lšć, kdko stopa nato po'tistih' brazdah, po izorani planjavi kadečih se brazd, kako zajema s prgiščem v sejalnico in s širokimi zamahi, kot bi hotel objemati, vsiplje izmed prstov séme v brazde, ki ga hvaležno sprejmejo v svoje skrivnostno naročje, da ga bodo prebudile v življenje. Zlati slap semena, ki .mu ob teh objemajočih zamahih polzi izmed prstov, se lepo porazdeli na brazde in med nje, tam še enkrat odskoči in se zablešči v soncu kot zlata zrna. Za hip se ustavi, da obriše s čela pot. ki ga privablja prvo gorko pomladno sonce in se čuti tako ve- deli se iMkega in močnega, da je ni sile, ki bi ga mogla potreti. Na kadeče se brazde prileti tisti hip majhna pernata kroglica. Ptička — pa-'stiripa je, ki z bližnjega drevesa o-pazila črva — ogrca. Hitro ga pobere in v hipu, ko jo doseže nekaj zrn 'Sejalca, živahno zatreplje z repkom ter odfrči z glasnim: »Zrik, žrik, žrik.« ■Poslednjič je zajel.zadnje zrnje in ga posul po kraju njive. Malo se ho oddahnil in odpočil. Usede se: na gredelj, pogleda Vala, ki pulita prvo travo, ki kuka iz mahu in se zamisli. Kot s srebrnimi .zvezdicami posuto je polje.„Noč je bila še hladna, pa je lahka slana pobelila vso dolino. V to srebrečo in. bliskajočo lepoto je zaoral in preoral veliko njivo, ibraizdo za brazdo, leho za leho. V notranjosti, se mu oglasi pesem, kot takrat,, ko je bil Še fant, zdi se mu, da tudi brazde -pojejo pesem življenja zrnju, ki ga je pravkar izročil v njeno iskrbno varstvo. Zemlja bo svoje delo dobro opravila. Obdelovala bo sprejeto seme, ga božala, gojila- in prebudila v .nijem skrivnostne kali življenja. Te kali bodo pribodle na površje njive in mu sporočile: glej, ker si dobro in lepo delal z zemljo, ti bo bogato poplačala tvojo skrb. Objemi s pogledom vso obširno površino,' ki ,si jo pred dnevi preoral. Vse živi! Vse bo zate in za tvoje! Niso sanje, kar sem sedaj napisal. Vse. od prve do zadnje črke je doživljena resnica, lepa in' občute-i na resnica naših 'ljudi na Primorskem in v Istri. Ta resnica je sto in' stotisočkrat doživljena. Za to resnico je naš človek prisegel zemlji zvestobo in je ni izdal v časih najhujšega pritiska. Zakaj je ni izdal! Zato ker ga je na ta obmorski pas vezala — ljubezen do zemlje, vezala ga je podedovana želja davnih prednikov priti do morja in tu od morja pogledati v svet. V krvi je. čutil oporoko tistih davnih prednikov, ki so po dolgih in mučnih pohodih prišli do morja. Nasledil jim je v številnih rodovih, ki so v kasnejših stoletjih morali živeti suženjsko življenje, vkovani v telesne in duševne vezi. Skozi stoletja so tega zasužnjenega človeka pitali z raznimi obljubami in duševnimi tolažbami: Potrpi in ubogaj, saj -bo na onem svetu bolje. Uporni krik .tolminskih kmetov — tlačanov: »Le betica štor pravica,« ki se je razgledal pred letom 1848 po vsej tedanji Goriški, tu v Istri ni imel odmeva. Istrski človek je moral še celih isto let prenašati verige suženjstva. Morala je priti velika narodnoosvobodilna borba, da je prišla tudi zanj priložnost. To priložnost je dobro izrabil. Ob osvoboditvi se je kot kresnica užgala misel: zakaj ni zemlja, ki jo ohdelluje že toliko rodov — njegova?! Ta misel je postajala iz dneva v dan močnejša. Prihajalo je na dan nekaj, kar je moralo slediti tako veliki borbi in tako velikim žrtvam. Kako se je to novo notranje občutje trdo križalo z zaostalostjo in1 zanemarjenostjo vasi, ki so bile vedno spričevalo — ne ljudem — .temveč do takrat vladajočim razredom. Poglejmo malo v tiste dni i množična zborovanja po vase Glavna snov razgovorov je zeml; katere imajo nekateri posamezni in celo cerkve, preveč, drugi št vilni, ki jo obdelujejo pa mai ali pa celo nič. Vedno močnejša . bila zahteva ljudstva: Dajte na: zemlje! Tista davno občutena ž-lì a nekdanjega lovca, se je og šala tudi v ljudjeh Istre. Bila to znova — ljubezen do zemlj Vedno močneje In. globlje je misel poganjala korenine. Zdelo .: je, da je postala prav nalezljiv Takratni aktivisti so bili prevze od naglega poteka dogodkov. Ne! danji zatirani, izkoriščeni, tlače: in zaničevani koloni, ,so se spr minjali — v svobodne ljudi, ki : zahtevali le tisto, kar je bilo nj Ilovo. Z vso svežo silo se je v nji prebujala ljubezen do zemlje. Ali je mogla mlada ljudska obla; reči na take zahteve: Ne?! Ni mi gla in tudi ni smela. Bila je i vrševaleic ljudske volje, ker je zr; s^a_.1Z Ih'^stva. Potrdila je vol. večine in tako uzakonila nekaj, k; je ljudstvo še bolj navezalo nanj da je še .bolj občutilo — svojo m vo oblast. Borba proti fašizmu je šla napri tudi v tej obliki. Da je ljiudsk oblast začela deliti zemljo kole nom, je bil to veren' izraz njen demokratičnosti, boja proti 'tiste mu fašizmu, ki so ga v obmorski' predelih predstavljali razni same stanski »bratje«, veliki lastniki ti Maša kultura ter umetniška dejavnost Kmalu po prvi svetovni vojni je italijanski fašizem popolndma zatrl tudi -slovensko presveto v Istri. Da ,bi bilo uničenje čim popolnejše, je islovensikaga človeka pritisnil ob tla tudi gospodarsko. V takem položaju pa ne more biti govora o kakem razmahu kulture ter umetni- -Njim gre največja zasluga, da smo dobili v naši gradbeni dejavnosti ustrezajoče načrte. Nedavno od tega je starinsko mesto Koper skoro popolnoma spremenilo svoje lice, kar gire zopet zasluga .našim inženirjem ter arhitektom. Na Trgu Brolo je še pred letom dni rasla ške dejavnosti. Po osvoboditvi le- rtrava, sedaj pa je tako urejen ter ..______ir.**! -tpimpliito -spre- «f.uiron Aa vzbuia splošno po- ta 1945 pa se položaj temeljito spre- asfaltiran, da vzbuja meni. Splošni gospodarski obnovi imrnnst. razmah kulture ter u- sledi tudi .metnosti. Začeti je bilo treba tako-rekoč iz nova. Med prvimi, ki so orali ledino, najdemo tudi znanega .glasbenika Srečka Kumarja. Glasbena šola v Portorožu je dala pod njegovim veščim vodstvom vrsto 'pevovodij, ki so začeli obnavljati vaške pevske zbore.- Tov. Srečko Kumar nastopa v tem času z uci-.teljski-m pevskim zborom, ki pomeni prvi kvaliteten nastop z _ domačimi močmi. V tem času so ime. le vaške prosvetne prireditve se vedno značaj partizanskega mitin-iga; ki sicer -izraža izredno voljo našega delovnega človeka, toda vendarle ne ustreza več razmeram, ki iterjajo vadno več. Velikemu razmahu -pevskih zborov sledi tudi živahna dramska dejavnost. Pri obnovi je naša ljudska oblast upoštevala potrebe ljudske prosvete. Sko-iro vsi zadružni d-omo-vi imajo- danes lične dvorane z odro-m, ki so kaj pripravne za prosvetne prireditve. Leta 1949 je začela ljudska o-bla-st s temeljito obnovo -nekdanjega gledališča Ristori v Kopru. Obnova ter preureditev je zahtevala ogromno vsoto denarja, saj je stala okrog 13,000.000 dinarjev! Koper postaja -tako važno središče umetniške dejavnosti. V koprskem gledališču •gostujejo najprej umetniške skupine iz Trsta ter Ljubljane, teda kmalu za tem se uv-elja tud-i že slovenska dramska skupina iz Kopra, ki na-stapa naj-prej s Feidma-novo dramo »Iz temnih d-ni«, potem pa s Cankarjevim večerom. Prvo dramo 'je režiral Frelih Evgen, sedanji ravnatelj Ljudskega gledališča. Dramska skupina je že s svojim prvim nastopom pokazala, da je dovolj rnočna, da sl utre pot. Ta dram ska skupina se danes spreminja v slovensko polprofesionalno gledališče v K-ctpru. Novo sezono ho te dni zečela s Cankarjevim »Kraljem na Betjnovi«. V Kopru se danes uspešno uveljavlja mladina, ki ji je bil v prejšnjih časih onemogočen vsak razvoj. Naši -domaci slikarji! kakor Saksida Rudolf, Pečarič Herman in' .Birsa ter drugi so pokazali svoje uspehe v vrsti rastav, ki so vzbujale zanimanje -ter živahno razpravo, Mladina, ki teži za umetniškim ustvarjanjem, se je o-d njihovih razstav mnogo naučila. Med umetniki prihaja do živega stika in želimo si; da ne bi ostalo le pri poskusih snovanja društva umetnikov. V u-metnosti je dosegla prav vidne uspehe tudi Hitijeva baletna šola v Kopru. Priredila je vrsto predstav doma ter žela - v j.'he tudi m prireditvah v l’i 5t Doba velikega gospodarskega razmaha v letu 1949 pomeni tudi velik prelom za razvoj naše kulture. V minulem letu so si osnovali svoje društvo tudi naši novinarji. Z -živahnimi debatami ter številnimi razpravami ter številnimi javnimi predavanji, so prav novinarji poživili celotno našo kulturo dejavnost. Važno središče našega novinarstva pa tudi umetniškega u-stvarjanja je naša radiooddajna postaja. Na Koprskem deluje tudi združenje arhitektov ter inženirjev. zornost. Hkrati z inženirji ter arhitekti so se organizirali tudi zgodovinarji ter ljubitelji arheologije. Naše ozemlje, ki je bogato na zgodovinskih ter .umetniških spomenikih, člc-veka naravnost sili, da se poglablja v preteklost. Zgodovinsko društvo se v svoji prvi fazi dejavnosti omejuje predvsem na zbiranje podatkov, ščitenje 'zgodovinskih spomenikov ter na razpravljanje o zgodovinskih posebnostih Istre. Ta dejavnost, ki je sicer na zunaj dokaj skromna, pa je dala vendarle dobre rezultate. Člani Zgodovinskega društva so nudili izdano pomoč napornemu delu tov. dr. Savnika Romana, zna. nega slovenskega znanstvenika, ki j-e v Portorožu uredil zbirni center zapuščenih. knjižnic ter nekaterih arhivov. Ta knjižnica šteje sedaj okrog 35.000 knjig. Na podhudo Zgodovinskega kulturnega društva se je Mestna knjižnica v Kopru prebelila v udobnejše prostore, se znatno izpopolnila s slovenskimi knjigami. Sedanji knjižničar te knjižnice v Kopru, tov. Pahor Miroslav, je v razmero-ma kratkem času izvršil ogromnno delo ter talko doprinesel, da je knjižnica postala kaj -kmalu dostopna- v-se-m tistim, ki se -zanimajo za znanost ter umetnost. V pičlih 14 dneh se je te knjižnice. poslužilo že nad 200 ljudi. Ta knjižnica ima- že okrog 30.000 knjig. Od dne do dne se uspešno izpopolnjuje tudi njen slovenski del. Člani zgodovinskega društva so si zadali nalogo, da izdajo Zgodo- vinski zbornik, ki naj bi ljubitelje -zgodovine seznanjal s zgodovinskimi posebnostmi teh krajev. Zgodovinarje čaka še trdo delo. Letos poleti so dobili Istrski Slo. •venci svojo prvo domačo knjižno založbo LIPO, ki je doslej izdala 2 knjigi: Levstikovega Krpana ter Jurčičevega Jurija Kozjaka. Ta založba- ima v programu še marsikatero knjigo. Prihodnji mesec bodo ,naši ljudje dobili izbrane slovenske pravljice, za tem pa še ljudske pesmi ter druge knjige. Do tega časa se v Kopru niso nikdar tiskale slovenske knjige, pa čeprav živijo v njem že o-d starih časov tud-i Slovenci. Velik razmah slovenske kulture ter prosvete nam je omogočila šele osvoboditev ter za tem dejstvo, da posveča ljudska oblast prav kulturi ter prosveti naj-večjo pažnjo-. Doseženi uspehi v kulturi ter u-metnosti nam bodo omogočili, da is e sčasoma uveljavimo tudi v ostalih panogah. V našem učite-lj-skem ter profesorskem zboru štejemo ■vrsto zaslužnih šo-lniko-v ter pedagogov. Bliža se čas, ko bo treba znanstveno dejavnost v zvezi s šolstvom še znatno i-z-popolniti. Isto velj'a tudi za številne gospodarstvenike, ki imajo morda še več možnosti kakor drugi, da si osnujejo ■svojo društvo ter na ta način še -bolj okrepijo svojo goo-spodarsko -dejavnost v korist našega delovnega ljudstva. Ob važni obletnici razvoja ljudske oblasti v Jugoslaviji, ki velja ,v polni meri tudi za naše okrožje, ugotavljamo zopet, da je naše delovno ljudstvo z jugoslovanskimi narodi nerazdružno povezano in prav tako, da so naši uspehi sad skupnih naporov v NOB ter sedanje iskrene bratske pomoči. Veliki u-ispehi mlade ljudske o-blasti so najboljše jamstvo za nadaljnji uspešen razvoj. Zgodovina slovenskega šolstva v Istri odkriva vso trnjevo pot sloven-venskega ljudstva na teni ozemlju. Gospodarji niso dali ničesar sami od sebe. Krvavo se je moralo boriti -za vsako drobtinico, za vse tisto, kar bi mu pripadalo po vseh človeških in naravnih p-ravicah. V časih beneškega gospostva je leta 1710 zraslo v Kopru slovensko seme. nišče. Toda ali bi -mogla taka šola sploh nastati, če si tukajšnji slovenski člo-v-ek me bi- želel »božje besede« v svojem materinem jeziku? Prav gotovo ne. Dekančan-L so bili za tem prvi, ki so si konec 18. stoletja osnovali preprosto ljudsko šolo. Po letu 1848 je bilo teh vedijo več. Od leta lo v. mestu dovolj slovenskih otrok, so zagrizeni sovražniki slovenskega delovnega ljudstva veifdarle preprečili, da bi slovensko osnovno šolo vzdrževala država. Takratna Lega nazionale se je trudila na vse načine, da bi ovirala rast slovenskih šol. Značilen primer napadalnosti ter asimi-latorskih teženj narrt nudi dejstvo, da je Lega nazionale leta 1904 zgradila italijansko šolo« v Krkavčah, ki so popolnoma slovenska vas. Tik pred svetovno voj-no so imeli Slovenci na Koprskem 18 osnovnih šol, slovensko u-či tel j išče pa se je že pred tem preselilo v Gorico. To šolstvo, ki je bil krepak temelj slovenske kulture ter prosvete na Koprskem, so italijanski 1871 deluje v Kopru slovensko uči-Ijišče, skupaj s slovensko vadnico, dobrih 30 let pozneje pa še Ciril-Metodova osnovna šola. Čeprav je bi- Rast prosvete v naših krajih V začetku tega stoletja je pognalo med istrskimi Slovenci plodovito in vsestransko razvito gospodarsko, kulturno in prosvetno življenje. V našem okraju so bile čitalnice, knjižnice, prosvetna dru. štva v Dekanih, Cežarji-h in drugod. To kultiurno življenje j-e v Julijski krajini doseglo višek ob izbruhu 'Svetovne vojne leta 1914. Takrat je bilo na ozemlju Julijske krajine in Istre 484 prosvetnih dru. š-terv. Toda lan-donski pakt iit diktirani, krivični versajski sporazum sta prepustila imperialistični Italiji na mi. lost in nemilost Slovence in Hrvate. Z njima j-e tudi pričetek uničevanja kulturnega in prosvetnega delovanja. Italija je pokazala vso svojo takoi/menovaino dvatisočletno kul-turo. Ze sama Avs-trija je zvabila pravico za pravico. Fašistične bande so vdirale v slovenske vasi in uničevale vse, kar je bilo slovenskega. Požigale -domove v Bertokih, Dekanih, in drugod. Kar ni mogel unčiti požar so še z bombami in revolverji pripomogli do popolnega uničenja. Visi. govori, nanašajoč se na »stvar časti in dejanja politične modrosti«, so bili le prazn-e besede in laž. Posebno izrazit teror je bil v Istri. Ljudje so živeli v neprestanem strahu, ker niso vedeli, ne kje in ne kdaj jih lahko zadene nesreča. Z dekretom št. 17-96 iz dn-e 15. oktobra 1925 so prepovedali na sodiščih in pozneje pozneje v vsem javnem življenju slovensko govoriti. Ta teror je bil Pevski zbor »Oton Zupančiča, leta 1949 tako strašen, da je $elo v družino segal. Ljudje piso več vedeli, s kom smejo govoriti. Povsod sami vohuni in jud-eži med njimi. Posebno prosvetna društva so bila glasni predmet terorja. Terorizirali so odbornike, plenili društveno imovino. Z ukazom ministrstva notranjih zadev št. 3832 z dne 19. julija 1927 so policijski prefekti razpustili vsa prosvetna društva. Zaplenili so še ostanek društvene imovine, fašisti pa so zasedli, kolikor niso požgali, domove. Fašistična Italija se je pa zid,ružila k' svoje-mu prav -tako fašističnemu zavezniku Nemčiji. Teror je bil vse večji. Z odporniškim gibanjem v Jugoslaviji so tudi tukajšnji ljudje- začutili, da je na-počil čas upora tudi za njih. Ves dolgoletni molk, zatiranje, vse se j-e združilo in se: uprlo s puško ter obračunalo z zatiralci. Ta upor je imel pred seboj velike cilje. Predvsem svobodo, demokracijo in združenje z matičnim narodom. Dosegel jih je. Danes -smo svobodni. Svobodni -si gradimo vse boljšo in boljšo bodočnost. Smo gospodarji svojih -pridobitev. V v-sem smo neodvisni. Tega pa ne bi dosegli, če ne bi bili strnjeni okrog- Komunistične partije in Osvo-bcdilne fronte. Zmaga nad -mračnostjo, zaostalostjo je -vodila svojo oblast. Ljudska oblast se je pričela utrjevati, se razvijati. Iz dneva v dan dobiva -n-ov-e oblike, vsakokrat bolj demokratične. Z mirnostjo lahko trdimo, da je oblast v rokah ljudstva. Zmaga ljudsko revolucije je zarisala -mejnik v slovenski zgodovini. Po dolgem čas-u uničevanja, po težkih neskončnih letih strupeno fašistične slame, je naša prosvetna njiva spet pognala kali, je zopet privabila delavce, da so jo začeli čistiti. Prosvetna društva so začela rasti kot gobe po dežju. Leta 1945 je -bilo 7 prosvetnih društev s 597 čls-nov. Lota 1946 je bilo 15 prosvetnih društev s 1512 člani. Leta 1947 je bilo 17 prosvetnih društev s 1647 člani. Leta 1948 je bilo 25 prosvetnih društev s 2200 člani Leta 1949 je bilo 29 prosvetnih društev s 2350 člani. Leta 1950 je bilo 31 prosvetnih društev s 3200 člani. Leta 1951 j-e bilp 31 prosvetnih društev s 3300 člani. S takim porastom števila prosvetnih društev je bilo vodno bolj pereče vprašanje kadrov. Ni bilo pevovodij, režiserjev. SHPZ je organiziralo pe-vovcidske tečaj-e. Kandidati so i si. pridobili toliko znanja na klavirju, da so lahko -igrali posamezne glaso-ve zborovske partiture, drugi celo štiriglasno partituro. Odlično znanje so si pridobili v intonaciji, ta-ko da so zmožni poučevati diatonsko zložene pesmi v VjioiirJskem in basovskem ključu tudi brez instrumenta, Zasluga-, da ismo pri nas organizirali pevovo-dske tečaje in na njih za prvo silo i‘zvežba.1 precejšnje število pevovodij, gre previs-em tov. prof. Kumarju -Srečku. S tem, ko je -sedaj v Ko-pru glasbena š-ola in v njenem okviru učiteljski zbor, je napravljen v-elik ko-rak. Cesar pevovodje si niso pridobili na tečajih, si bodo sedaj v glasbeni šoli, Za odpravo . nepismenosti so naši prosvetni delavci, naši učitelji ob podpori ljudske oblasti napravili veliko delo. G,d osvoboditve pa do danes so opismenili preko 600 ljudi. S tem so bile dane družbi nova stotine ljudi, ki se čedalje bolj zavestno vključujejo v naše novo družbeno dogajanje. Nič manjše delo ni bilo- opravljeno z večernimi izobraževalnimi tečaji, -ki so vsako leto. Lotos n. pr. so se odprle na šestih krajih večerne gi-mnaeije. To je ponoven znak, -da delovni Ij-udje strame k zna-nju. To znanje je toliko bolj potrebno na-šemu delavcu, ki je lastnik proizvajalnih sredstev, to stremljenje mu je potrebno za zgraditev boljše bodočnosti, za graditev socializma in s tem za odpravo izkoriščanja človeka po človeku. Se nekoliko o glasbi. Znano je, da Slovenci ràdi pojejo, da so glasbeno -precej dostopni. Pa poglejmo nekoliko -našo -mladino. Fašizem je pri nas uvedel takoimenovano jeizz — bandsko kulturo. Uvedel jo je zaradi tega, da bi mladino zastrupil in iztrebil. Posebno v najbližji okolici mest se to na žalost še danas pojavlja. Upajmo, da še je znjjo okužil samo de-l naše mladine. Ni-dvoma,-da-je ta del več ali manj mrtva gruda za javnost, za prizadevanje, da bi šli naprej, da bi dosegli vse ono, kar je treba ljudstvu za lepše, boljše življenje. To j-e bolest, to je težka, zavora v na-o r,zi jamstvo in špekulacijo privatnim trgovcem. Ta zadruga je imela že v naslednjih mesecih 7,818.120 JLir in več prometa. 1946. leta je okrajna gospodarska zadruga razširila svojo dejavnost na podeželju s tem, da je skoraj popolnoma izpodrinila privatne trgovce in prevzela odkup kmetijskih pridelkov. Prav tako je začela močno prodirati s svojo trgovino tudi v mesta in je imela že koncem 1946. leta 31 svojih poslovalnic v mestih in po vaseh. Promet je z dneva v da;n, iz tedna v 'teden in iz letal v leto naraščal. 1946. leta je znašal skupni promet gospodarske zadruge 267,219.717 JLir. Vzporedno z razvojem gospodarske zadruge v letih 1945 in 1946, kt jc čedalje bolj prodirala s svojo trgovino, so sc lota 194t> začele razvijati tudi obnovitvene zadruge in sicer v Sočergi, Kubedu, Crnom kalu, ki so bile s 15. septembrom 1947, leta priključene k Jugoslaviji. Obnovitveni zadrug; v Šmarjah in Marezigah, ki sla do-slej obnovili naše podeželje, sta poleg tciga lahko rečem i popolnoma na novo zgradili Šmarje in Marezige. Te zadruge so lahko vse to naredile samo s sodelovanjem svojega članstva in ? pomočjo ljudske oblasti, ki jih je podpirala. 1947. leta se je okrajna gospodarska .zadr-uga decentralizirala na štiri samostojne zadruge »— Ljud-na-proze: Koper, Izola, Piran in, Mori rije s ciljem, da zavzamejo večjo dejavnost, kor v dotedanjem cčn-trali,stične,m sistemu okrajne gospodarske zadruge ni bilo mogoče. Zad, nje mesece 1947. leta in prve mesce" 3943. leta se je Ljud-naproza v Kopru ponovno decentralizirala •ria samostojne naproze Koper, Šmarje, Marezige, Pobegi in Dekani tako, da je zadružni sektor na vasi popolnoma- izpodrinil vse špekulante in imel že veliko vlogo tudi v mestu in. ab obalnem pasu, kjer je začel poleg trgovine razvijati vse veje gospodarstva: ekonomije, obrtne dobavnice vseh vrst (čevljarne, krr'Jeäaiicc itd.). Začelo se je obnavljati tudi naše kmetijstvo. Kmetje sò začeli razmišljati, kako bi z manjšim trudom dvignili kmetijsko proizvodnjo. In na tej podlagi so se začele ustanavljati kmečke delovne zadruge. 1947.. lpta je bila ustanovljena prva kmečka delovna zadruga v našem okrožju. 27 malih gospodarstev na Pučah se je združilo. Njim so se pridruževali še drugi in drugi mali kmetje in dovčerajšnji koloni. Danes šteje ta zadruga 60 gospodarstev s 315 člani, ki obdelujejo okoli 250 ha zemlje. Imajo 59 glav goveje živine, 69 prašičev, 11 strojev (traktorje, mlatilnico, kosilnice itd.).. Zgradili so si zadružni dem, moderni svinjak in druga potrebna poslopja. Lahko rečemo, da je kmečka delovna zadruga v Pučah napravila več v štirih letih ©kupnega gospodarstva, kakor prej v petdesetih letih posameznih .gospodarjev. 1948. leta so ustanovili še drugje zadruge. Zgledu pučanskih zadružnikov so sledili Babicami, kmetje ■iz Ankarana, Šmarij, Kroga, Kam-ipel-Salare, Pomjana, Marezig, Ceža-rjev in Pobegov, Vanganela, Šareda in drugje. Lani pa so ustanovili delovno zadrugo tudi kmetje iz Sv. Lucije, tako da je danes na Koprskem 13 kmečkih delovnih zadrug, v katerih je včlanjenih 339 družin s 1320 članov. Zadruge posedujejo skupno 1.025 ha zemlje. Imajo 313 glav goveje živine in 50 raznih strojev. Da bi se naš delovni kmet z novimi metodami dela, z novimi delovnimi odnosi v kmetijstvu ustvaril čim lepše in človeka vredno življenje, je ljudska oblast črtala kmetijskim delovnim zadrugam na Koprskem okoli 20 milijonov di. narjev, ki so jih uporabili za investicije. Gradnja zadružnih domov. Ze leta 1947 so začeli kmetje razmišljati, kato bi prišli do neke ustanove, kjer bi se kulturno udejstvovali in tako dvigali kulturno raven naših vasi, kar jim prej pod starim režimom ni bilo mogoče. Za .graditev take ustanove (zadružni dom) so se domenili prvi 1947. leta kmetje na- Pučah, ki so tudi prvi gradili svoj zadružni dom. 1948. leta pa se je začela gradnja zadružnih domov v Cezarjih, Dekanih, Šmarjah in Marezigah. 1949. leta pa ,v Vanganelu, Sv. Antonu, Bertokih, Škofijah in Kortah. Lani v Borštu, Novi vasi, Sv. Petru, Padni in Krkavčah. Da bi naši kmetje in naša kmečka mladina debila čim prej svoj zadružni dom, kjer bodo nemoteno razvijali svoje kulturno življenje, je k temu 1949. leta pristopila na pomoč ljudska oblast, tako da je iz proračuna darovala 8 ■milijonov 620 tisoč dinarjev, lanni ,pa 14 milijonov 311 tisoč dinarjev in letos 5,943.000 dinarjev. Poleg kmetijskih nabavno-prodaj-nih zadrug, ki so se pozneje preimenovale v sedanje kmetijske zadruge, ki jih je na Koprskem 21 ih ■ima skoraj vsak KLO svojo kme-»tijiSko zadrugo razen Pirana in! Kampel-Salare, ki je vključena s Koprom, ,so bile ustanovljene v Kopru, Izoli in Piranu 1948. leta še konzumne zadruge, ki so popolnoma spodrinile špekulante, ki so živeli na račun delovnega človeka. Poleg ostalih zadrug so bile ustanovljene v Kopru in obalnih meist,ih še 'pleskarske, mizarske, ribiške zadruge itd. Tudi zadružne hranilnice in posojilnice so začele spet delovati. Od ustanovljenih hranilnic in posojilnic poslujejo danes kar dobro posojilni:'', v Kopru iri Pobegih. Za vse dosežene uspehe v našem .zadružništvu se moramo predvsem zahvaliti vsestranski pomoči ljudske oblasti, narodov Jugoslavije iri Jugoslovanske armade, braniteljice in zaščitnice najdragocenejših pridobitev narodnoosvobodilne borbe. li':'1 , P. P. Zadružniki iz Bertokov £e dve leti skupno gospodarijo Zadružnikom iz Bertokov je vinska trta bogatio obrodila Dokaj mrzlo in vlažno novembrsko jutro. Gospodarsko' poslopje kmečke delavne zadruge pri Berto, kih. Na prcGtomatem dvorišču si delijo ' 'zadružniki drva. Zmerijo kubik* dva tri, štiri, pet, šest in jih naložijo na kamion. Da, šest ktfbikov razklanih drv bo do bila vsaka zadružna družina. To bo zadostovalo da bodo imeli za zimo. Poleti pa ne bo treba toliko kuriti. »Drva so za nas draga«, pravi zadružnik. »Za vino smo jih dobili, drugače pa ji'h je težko dobiti«. Stopim do predsednika Apolonija. Našel sem ga pri zajtrku. Hotel mi je postreči, pa sem ga zaprosil, naj vsaj poje v miru. Vedno dosti dela ima, da še jesti ne utegne. Zadružniki, kakor so mi povedali, ga imajo radi, ker je skrben in prizadeven gospodar. Ko sva se kar po domače pogovarjala, mi je pravil, da je bil neladaj Nobilov kolon. Njegov oče, ded in praded so bili tudi koloni. »Sto in emo leto smo bili koloni«, je dejal Apolonijo. »Zdaj pä smo koloni sami svoji gospodarji. Nihče nas ne preganja in izkorišča. Radi delamo, včasih pa se tudi 'Skupno veselimo svojih uspehov. Prav v soboto je preteklo dve leti, Prizadevanje sečoveljskih rudarjev za obnovo rudnika »Velikokrat smo že brali v časopisih, da bo skoraj stekel premog iz našega rudnika,« irte je opozoril Elan delovnega kolektiva Milan Mizgur, »pa še danes ni. Ne vem, kdo izmed nas vam je sploh govoril o tem,« je še dodal. Skušal sem mu ugovarjati, da »Istrski tednik« vendar še ni pisal kaj takega. No, toda' to mi je bilo hkrati, ne le meni samemu, tudi drugim, ki se s tem ukvarjajo, kot opozorilo, naj v bodoče pišema samo golo resnico. Dragi tovariši rudarji, tokrat bom tudi skušal podevati resnica o vašem delu lin naporih. Posebno me (veseli, da ste me na to opozorili. Sam ne vem, kje naj začnem, ko je toliko problemov v sečoveljskem rudniku črnega premoga. «Se sam direktor Draksler, sem opazil, da bi mi najraje nič ne povedal. Pa je premišljeno začel odgovarjati na moja vprašanja. Dejal je, dia je trenutno najpomembnejši problemi rudnika 10-tisočlitrska črpalka. (»Nič še ne vemo, ali nam jo bodo pustili ali ne.« Po.1 leta izgube bi pomenila vrnitev črpal, ke raškemu premogovniku prav zdaj, ko bi že kmalu 'začeli črpati vodo .iz jame s polno paro. »Ne smemo pa biti lokalpatr.ioti v tem oziru,« je poudaril direktor, »Ce jo zahtevajo, pomeni, da jo potrelujejo.« Stvar je še negotova. »Toda kmalu bomo. zvedeli, ali ostane ali ne.« Medtem ko mi je direktor razlagal, kako so se pripravljali za prodiranje v staro jamo, da so morali izkopati 700 metrov paralelnega upadnika ter nov prostor za črpalke, ki meri 240 kubičnih metrov ter so obenem .izkopali prav tako vodni rezervoar, da so montirali velika železna vrata, tako da kadar bedo začeli črpti staro jamo, bodo vrata zaprli in ob- njih napeljali črpalne cevi, je vstopil inženir Crmelj. Direktor mu je dovolil, da mi.lahko obširneje pove o rudniku, o rudarjih in njihovih naporih, da bi čimprej pridobivali premog. In-, iženir me je povabil v svojo sobo, kjer sva' se dolgo raztovarjala. Da bi zaustavili prodiranje vode in tako omogočili hitrejše delo pri 'kopanju rova, skozi katerega bodo po m Sečovljah zidajo stanovanjske hiše za rudarje Rudarji čistijo rudnik drugi strani prodrli do stare jame, so povsod, ikjer se je cedila! voda v u-padnik, zamašili s cementnimi injekcijami. Delo v jami je naporno: Boriti se morajo neprestano z vado, da jih ne zalije. Toda volja rudarajev, da bi čimprej pridobivali premog, je vse večja. »Moramo uspeti,« je njihovo geslo. Pred jaškom1, kjer imajo delavnice, hitijo rudarji, (kadar ni toliko 'dela v jami, postavljati stolpe. Sest jih bodo postavili in visdki .bodo 25 metrov. Temelje so že izkopali, kmalu jih bodo začeli tudi betonirati. Manjka jim samo cement, ki ga ne morejo nikjer dobiti. Poleg jaška končujejo kopalnico, ki bo skoraj gotova. V' bodoče jo bodo razširili, ko bo potreboval .rudnik več rudarjev, ker za vse ne bo zadostovala. V načrtu imajo zgraditev separacije, kjer bodo čistili premog in ■tudi pralnico, kjer bodo prali premog. Cim bo začel rudnik obratovati, bodo morali skrbeti tudi. za stanovanja ruda,rjav. V načrtu so imeli že letos zgraditev nekaj stanovanjskih hiš. Imajo za to že določen proračun, gotove načrte in tudi kraj, kjer bodo zidali stanovanjske Zgradbe, so že določili. Zaenkrat ipa nimajo toliko' sredstev. Ko pa hoda 'začeli s polno paro prazniti staro jamo, se bodo morali resno zavzeti tudi za ta problem, ki postaja že sedaj pereč. Rudarji imajo zelo slaba stanovanja, živeti morajo ločeni od družine, kar povzroča še večje težave. Italijanska fašistična vlada ni skrbela za graditev rudarskega naselja. ■Računala je na naše ljudi/ da bi jih na ta način še bolj, izkoriščala. 'Deloma ji je to uspelo, saj vemo, da je veliko naših ljudi delalo pod Italijo 1 v sečoveljskem rudniku in da so si krvavo služili kruh. Po delu, namesto da bi se pametno odpočil, kakor se spodobi delovnemu človeku, dalje da bi se včasih tudi nekoliko razvedril, kar mu tudi pripada1, je moral sečoveljski rudar celo po dve uri in več pešačiti domov. Zjutraj pa je moral vstati dve uri prej, ko bi lahko počival, če bi imel stanovanje blizu rud- nika. To je bilo naporno. In ker se rudarji tega dobro zavedajo, se bo žanje delavski svet resno zavzel. V načrtu imajo, da bodo zgradili vsako leto po 20 družinskih stanovanj in 100 samskih. V Sečovljah bo nastalo rudarsko naselje, Zgradili! bodo tudi kulturni dom in druga poslopja občeljudi-ske koristi. Ti načrti so pametni. Rudarji, ki vidijo, da se njihovo vodstvo še zdaj resno zanima za vse to, ne Sledijo svojih moči. Pri slovesu so mi še krepko stanili roko in na njihovih obrazih sem bral, da se tega zavedajo in da so odločeni premostiti Se težje ovire, ker vedo, da bo njihov trud tudi dobro poplačan. Rast prosvete v naših krajih (Nadaljevanje s 5. strani) šem prosvetnem življenju, obenem pa ogromna ovira v socialnem napredku. Mlaldina, ki ji je jazz ban diska kultura ideal, je za narod izgubljena; njena mednarodnost je enaka odpaidniištvu od naroda. To je težka rana na našem telesu, toliko nevarnejša, ker je mladina naša prihodnost. Z druge strani pa marsikje opazujemo, da se -.starejši, slovenski rod bolj zanima za prosvetno in vse javno življenje, da jie vsebolj zaveden in trdem kot mladina, kot del te mladine. Prevzemajmo del naprednih navad, kar je dobrega, odklanjajmo neliatprosno od tujcev vse, kar je gnilega, ki nas more okužiti. Skrajni čas je, da postavimo budne straže posebno proti oni tudi malomeščanski »kulturi«, ki dosega svoj višek v jalovem izživljanju, v veseljačenju in raizbndano-sti, v polni življenjski praznosti. V osvobodilni vojni smo si postavili druge ideale: neodvisnost, svobodno življenje, enakost, zdravje, moč. Ti ideali so vredni borbe. Zato bodi 'skrb iproEvetmih društev varovanje 'resnične ljudske presvete, izraiz človeškega duha, ki zmaguje nsid višem, kar je nizkega, ljudskim množicam sovražnega. odkar skupno gospodarimo. No, pa smo pripravili skupno večerjo, imeli smo 'tudi harmoniko 'in pozno v noč ismo proslavljali to za nas najpomembnejšo obletnico«. ■Bertoki so ena izmed najbogatejših vasi na Koprskem; lahko bi re. kil, da tudi v Istrskem okrožju. Leži na majhnem pobočju, kjer se začenja vzpenjati proti Pradam Po-bežaniski in Svetoantonski hrib. Malo pad vasjo pelje glavna cesta, ob kateri že istoji pokrit lep zadružni dom. Lahko bi že bil sicer dograjen z boljšo voljo, kaj ne Ber-tačani? Spodobilo bi ©e! Pa mi ne boste za to .zamerili? Torej pustimo to, raje drugič kaj več o tem! V Bertokih je tudi ena med najboljšimi kmečkimi delovnimi zadrugami v okrožju. Lanska prehodna zastavica to dokazuje, pa tudi letošnja. Da, dve prehodni zastavici v dveh letih skupnega gospodarjenja. Ali si jo bodo bertoški za* druižniki osvojili tudi prihodnjič? Res, da so dali ime svoji zadrugi »Naprej«, vendar tudi drugod po okrožju imamo dobre zadruge. »Toda mi smo »Naprej«, pojasnuje mlad zadružnik. Torej, kakor kaže, hočejo Be.rtočani še naprej ostati prvi. Beseda Naprej, ki jim je prešla v kri in meso, pomeni zanje dosti pridelati, več zaslužiti in lepše živeti. Seveda se tudi dela ne ustrašijo. Toda z manjšim ‘rudom pridelati več, je vsekakor bolje. Saj da bi to dosegli, so se tudi združili. Koncem novembra 1949. smo brali skromno vest: »V Bertokih je bil pred par dnevi ustanovni, občni zbor kmečke obdelovalne zadruge . ..« Veliko, novega se je med tem zgo. dilo v zadrugi »Naprej«. Zadruga se je z dneva v dan krepila, pri družili so se novi in jedanes v njej okoli 10% kmečkih gospodarstev na področju krajevnega odbora Bertoki —. Sv. Tomaž, kar. je nad 70 članov. Poleg Bertokov obsega kmečka delavna zadruga »Naiprfej« tudi naselje na bližnjih gričih; Prade, Sv. Tomaž, Hanini, Lazaret in druga. Pogovarjal isem se s predsednikom in zadružniki. Zadružniki niso govorili na široko o delu zadruge; ni hilo časa in si nisem smel lastiti pravice, da bi jih preveč motil pri delu. Zdaj pa zdaj so pričakovali kalmioin, ki je razvažal zadružnikom drva. Predsednik mi je razkazoval poslopje: hlev, druge prostore in lepo urejeno klet. Zidovi poslopja so stari in ©o že marsikaj doživeli. Po vojni je tu taborila naša vojska, zdaj pa je v prostorih sedež zadruge, skladišča, hlev, klat, senik in še tri stanovanja. Zelo bogait je moral ibitii Nobile, kaj. Tako poslopje! Toda vsa bogatija mu je šla po vodi. Zdaj gospodarijo z »njegovim« imetjem nekdanji koloni. Ker 'smo bili v kleti, je bilo seveda največ govora o vinu. Predsednik me je vodil od soda do soda 'in mii razlagal: »Tu je moškat, tu refošk, brgundec, maločrn itd«. Sama prvovrstna vina! V tej kle- ti sploh ni sorte, ki hi, imela manj kot 11 stopinj in pol- Kmalu sem videl, da je vino res prvovrstno, nekatere vrate imajo celo 13 do 14 stopinj alkohola. Letos so beittoški zadružniki pridelali 170 hi vina, toda to skoraj samo za lastno uporabo, le 35 do 40 hi ga bodo zamenjali za drva. Kar lop pridelek je bil letos, boljšega tudi niso pričakovali. Sedaj so prodali 160 stotov lepega namiznega grozdja, nad 60 ipa so dali vinski kleti. Zadružni vinogradi merijo okoli 4 do 5 ha, samo letos so zrlgolali en ha in pol. Povedali so mi tudi, koliko trt imajo, pa si številke nisem zapomnil. »Letos se je grozdje nasrkalo sonica«, mi je raizlagal možak, »čakali smo, kolikor se je pač dalo. Drugje pa so kar takoj potrgali in sedaj tarnajo, da je vina malo im da ni najboljše.« »Zdaj ga pridejo kar sami iskat, cek> z avtom, pa še bi ga radi. Včasih smo ga ponujali po Tnstu, Kopru in drugje in smo ga težko spravili v denar«, je pripovedoval star zadružnik, ko sem se mimogrede ustavil v vinogradu, kjer so vezali trte, »Star sem že«, je nadaljeval, »a še delam. Ko mi zmanjka moči, popijem nekaj našega močnejšega in sem spet lahko od Ju-, tra do mraka na nogah. Toda kaj bi pisal moje ime«, me je prijel za roko, »taikih je v naši zadrugi mnogo, preveč, da bi pisali o vseh«. Zvedel sem tudi, da so letos pro. i dali nad 20 vagonov sadja, predvsem črešenj iri raznih povrtniri. Lani so zaslužili na storilni dan 254 dinarjev, kljub temu, da so 30% od zasluženega pustili v fondu. Letaš bo ta številka veliko večja. Na račun poleg hrane prejemajo že zdaj 200 dinarjev na dan. Prav te dni so zadružniki dobili za delovne dni od avgusta sem za vsak 'dan 80 bonov s 65% popustom, ki lahko kupijo z njimi kar koli hočejo. Le v trgovinah za jestvine pravijo zadružniki, da jih nočejo, zato so me posebno opozorili, naj javim po časopisu, da veljajo boni tudi za nakup jestvin. Pogledal sem poleg seznama prodanega isadja in zelenjave tudi gra. fikon, ki pokazuje koliko delovnih dni je naredil posameznik zadružnik do oktobra. Zabeležil sem si Gvida Krmca s 270 delovnimi dnevi, najstarejšo 73 letno Mihelo Novel s 170 delovnimi dnevi, zatem Zorzet Marijo, ki čeprav je stara, ima *197 delovnih dni, njeno mlado hčerko s 156 delovnimi dnevi, Antona Novela im druge. Bertoški zadružniki so veliko napredovali, odkar skupno gospodarijo. Prej so morali obdelovati polja! z motiko. Zdaj pa imamo že svoj traktor, 7 plugov, razne druge stroje, kosilnico, kamion itd. Ko so se združili, pa niso imeli nič, samo nekaj glav goveje živine in star plug, ki ni bil več niti za rabo. Toda O svojih uspehih neradi govorijo. Pač pa pravijo, da s trdim in vztrajnim delom izpolnju- jejo svoje dolžnosti. G. B. Pri' skupnem delu .............................................................................................................................. MiiiniiiuiiiiiiiiiimmmiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiuiiiiiitiMiiiiiiiiiiai imiuiuiiiiiiiiiiuiiiiniiiiinimimiuiiiiiiiiiiiimimiiiiuimimimmiimiiimmiiuiiiiiiiimiiimiiiim (Nadaljevanje s 5. strani) duševni, pa se ni nič zgodilo. Sele partizani so pregnali hudiča v skrivališča in prinesli pravico. To vemo mi vsi in tudi tisti, ki govorijo italijansko. Za Jugoslavijo simo in za' Tita. Vemo, da bomo. lahko živali mi stari in tudi ti mali črvički in da bomo živeli kori-ljudje. Jaz sem že star in betežen, ampak imam •s toliko moči, da bi pošteno udari!! če bi prišli po delo mojih rok. nuda,? grem. Danes bom dobil za-)■"?’. pisano listino, da smo gospodarji, in da je od sedaj naprej ta zemlja naša 'in bo ostala naša.« -Glodal seriv za njim, ko 'je korakal proti mestu zborovanja. Mož ir; poemi to, kar je želel skozi vse življenje — gospodar zcsn’jc. * Na obiskih sem izvedel, kako so äivaii prej. ICo so otroci kolona dorasli, se n'90 mogli .otresti suženj- ski živi jen;: ske^a s is tema. V šole Tik n r mgli', ker so bili reveži, prav m o i uv. je bi lo n: pče urmerifi r T .v !•; -k drvi •k tir. . Ostajali so flf. m a v h i - * . r l SO j mo: Mii. Niso biii rr:< :tki primeri, •da. jo v kr.- 1°: iški h Ti po štiri [u:li pet dni. ž:n. S ivtll so tako V i :ih j v eé.ii rav* šf;i rU in le Z' i -sik a pi •oskrbljeni z nb if ko i in brat '1 . c. S je : tudi popol- n''; raa razumih .ve, ?: >?) j ■i levji delež V1 ;•] ifj.pr kov z? V. pv:-.l ZOok i gospod, ko- 1 \r*2P s ? ori ;ajrk : le clrobtihice. TP.' k a : številčno st de lovr i H sil je pri. ja! ospodarj u n a cn i strani, ker ib delo 'hitro i a a pr ej, na drugi st;; '.ni pa so fašis tičn: "i oblasti iz- rnbdaln to stanje in dajale svojemu ?.' tčhvvfc.ror.i in krvavemu* režimu meč"; množičnosti. Po kolonskih hi*.ah sera videl polno fotografij mladih fantov v vojaških oblekah, ki so jih pošiljali v Afriko in na druga bojišča za osvajanje ozemelj drugih narodov .in obenem za utrjevanje oblasti njihovih lastnih izkoriščevalskih veleposestniških pijavk. Sinovi kolonov so se tako borili prroii pravica m svojih očetov, proti svoji lastni bodočnosti. Zgodovina pozna taka nasprotja, ki so celo nujna. Pozna pa tudi dejanja, ki pometejo staro in gnilo in ustvarjajo boljše, lepše in vrednejše. To niso slučajne avanture, temveč jih razvoj sam prinese in so dejanja neizogibna. Tako dejanje je bila naša domovinska vojna, ki je izoblikovala ljudi v gospodarje in pretrgala vse vezi izkoriščevalskega sistema preteklosti. Ideja revolucionarnosti ni bila nikoli tako blizu našim ljudem in tako uresničljiva, kot prav v vsesplošnem uporu. Istrski kolon je čutil, da se maje njegova .suženjska hitnost, čutjl je, da je krivica prišla na kraj -poti, da je dosegla skrajni konac. Aktivno in z naklonjenost, io jc iSnrlešoval v. narodnoosvobodilnem boju. Ideja bratstva je povezala prav .v ioti meri'.slovenski in italijanski žive1 j v skupni borbi za demokracijo, in svobodo. Prav ta boj, ki ga je bilo vse ljudstvo, je izpovedal, da se s Irvi dr«už. ben! red na revolucionarni način menjuje z novim in pravičnim, h irr no smo biti nobenega izkoriščan ia več. Kolon je nedvomno po. ri.iSiil na zemljo, ki jo io desetletja ja več obdeloval, 'a ni imel do nje nobene pravice. Spoznal je, kje' je bistvo njegovega dosedanjega zla. Tu je bilo jedro njegove revolu-clonm-n. iiiU. Prenehal jo biti kolon v pravem pomenu besede, in postal lastnik, gospodar. Nekdanji gospodarji veleposest, riiki so vedno bolj poredkoma prihajali na oglede, kako bo, če bo še kaj zanje. Spoznali so, da je odklenkalo njihovemu gospostvu za vedno. Poizkušali pa so vseeno doseči svoje. Niso več zahtevali zemlje, pač pa .pridelke, sadove dela feolonskjh rok. Ponekod so nekaj .dosegli s silo, v večini primerov pa nič. Zato so z vsemi silami podpirali borbo proti ljudstvu, ker se je šlo za veleposestva in za dobiček. Bili so primeri, da so bivši samostanski »bratje« laotn'ki velikanskega posestva 167 hektarjev, v spovednicah dopovedovali prepro. stira ljudem, da. naj dajo kar gre cerkvi, ker. je — »smrtni greti imeti to, kar je last božja«. Ce toga ne bodo napravi! li, bodo zboleli, .ali jim bo toča potolkla pridelke in jim C: so škodov alo. , ce Lv sido pridelke sami jedli, ne •bei- io šli v ncibesa in tudi ne bado mogli um ret i, ker jih bo tt -žilo krivično bias ;o itd. Tu se j d pc! kaz ;ala vsa »dobrota« ta k ili s > iži'kmi kov«, ki pa tako skrbijo v t?r vi vrv ti - za Svoj telesni blagor v or: Agi vrsti pa ria ito iuževni« 1 far ko lanskih duš. Res i .epa druži a a voci ni latifundi- riti vi reci, ki so In krat \ r Trstu p.od- tol' - noVofaš, isti C* n e b ande. Vsem l .'to je bito z c h\ ', d o bi rivali ni ocj n ve zemlje v ti :;ti k; ; jo obdclu jejo in vanto .; :ì rijejo sv ojo Življenj. ?--CO s ilo. 5j:Ü1'0 , co ■bili 1 cotoni ljudje brest P i’avia, ! jud je, ki le njim u- stvar, jejo boga, 21 Vi o im i tdofoje. Zato je pri ■pelneritri ria ; umi ji"! to, dn so se zelo triko otip OVĆ 'dali 1 asi.ništvu in torio, aemu živ' 1 jcT rju.. 7. rit« so (udi plaće vali Sovi iti:,! iena izzivanja v Trstu , nabävlj ali orožj e, 'organizi. rali tatvino strojev v Pulju ob u-miku posameznikov itd. V Ankaranu je veleposestnik nagovarjal tovariša Košljana, da bi dosegel pri kolonih oddajo pridelkov in mu ponujal podkupnino v znesku 100,000 lir. Pri tem pa je' pozabil, da ©o se koloni, Slovenci in Italijani borili za zemljo. Zelo se je 'tudi Košljanov sin Gvido boril s puško za odpravo kolonata. ; 1 « V Ankaranu je bilo razdeljenih 590 hektarjev zemlje med 141 članov nekdanjih kolonskih družin, v Bertokih je bilo razdeljenih 145 hektarjev zemlje med 114 članov kotorskih družin, pri Sv. Tomažu je bilo razdeljenih 144 hektarjev zemlje imed 66 članov prejšnjih ko. Ionskih družin, v Semedeli je bilo razdeljenih 249 hektarjev zemlje med 94 članov kolonskih družin, v Saletu je bilo razdeljenih 112 hektarjev .zemlje med 71 članov kolonskih družin, na Krogu, nekdanjem samostanu kapucinarjev, je bilo razdeljenih 167 hektarjev zemlje med 71 članov kolonskih družin, v Kampel-Salari je bilo razdeljenih 205 hektarjev med 89 'Slanov kolon-skih družin, v Strunjanu je bilo razdeljenih 67 hektarjev med 40 članov kolonskih družin, v Vanganelu je bilo razdeljenih 70 hektarjev zemlje med 35 članov kolenskih družin, v Portorožu je bilo razdeljenih 63 hektarjev, v Sečovljah 77 hektarjev in manjše površine v Dekanih, Kortah, Sv. Jerneju, Sv. Petru, Gažonu, Cetorah, Krkavčah, Piranu, Borštu in Novi vasi. Razdelitev zemlje med kolone je bil dokaz, da je bil boj proti fašizmu izrazito konstruktivnega značaja. Kar jasno je, da jo tak buj ustvarjalen, ker je bila zemlja vzo. ta tistim, ki so zanjo komaj vedeli, kje je. Mnogi veleposestniki niso še nikoli stopili ina zemljo, ki jim je bila ^vzeta, ogledovali so jo le od daleč, niso pa mignili s prstom, da bi rodila. Jemali pa so pridelke kolonov ;zase in živeli razvratno ter na račun žuljev in dela kolonov, prirejali razvratne zabave in pojedine. Lepo je ib ilo v Saletu nad Izolo, ko ©o po izvedbi agrarne reforme na množičnem sestanku razprav. Ijali o vpraišamjm vrnitve tistih, ki jim je bila vzeta zemlja. Nekdo je podvomit -v veljavnost agrarne reforme. Nastal je val ogorčenja in protestiranja, žene in možje so vsta- jali is sedežev. V ozadju dvorane je vstal kolon, ki je vse življenje trdo garal in zagrozil: »Naj le pridejo. Ce bodo hoteli zemljo, pajdemo z vilami nadnje.« »Tako je«, je zagrmelo po dvorani, »z vilami jih bomo prepodili, te pijavke-naše krvi in tatove naših pridelkov.« * Tiste zgodovinske dni se je v srcih nekdanjih kolonov zganilo nekaj občutno novega. Spoznali so, zakaj je bil boj tako trd, spoznali .So, da je fašizma v Istri konec. Tako zaupno, preprosto in domače se lahko danes približajo ljudem, ki predstavljajo novo ljudsko oblast. Nič več strahu in ponižnosti ni treba. Ko so tu pa tam ujeli kak močnejši poudarek iz govorov v času razpravljanja o delitvi zemlje, so ga med seboj premlevali zvečer ob ognjiščih. Posebno jim je ostal vtisnjen stavek; »Kolo zgodovine se ne bo nikoli več obrnilo nazaj, ne bo se zaradi tega, leer je delovni človek sprejel oblast, ker deli pravico -— pravični.« Na Titovem trgu v Kopru je bila Uste dni vzidana 'spominska plošča, ki bo ostala kot trajen spomenik na tiste velike dni. Na plošči je v reliefu upodobljen kmet, ki orje zemljo s parom volov. V sredini jo na obzorju rdeča peterokraka zvezda, Ob straneh sta dva Pomenljiva datuma: 1. XII. 1946 in H. 1947. Ljudska oblast je ob teh datumih objavila odloke o izvedbi agrarne 'reforme. N.VpJošči je tudi .dvojezičen napis: Zemljo1 kmetom. Za okvir .reliefu služijo' kosi ve-rig, ki jih je kolon raztrgal takrat, ko je sprejel zemljo v last. hitro je veleposestnik pozabil, da Pocenitev proizvodov ter ustrezno znižanje plač . Skladno z znižanjem cen prehrambenih in industrijskih artiklov) ter upoštevajoč -tendenco stalnega padanja cen -izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi 27. člena odloka1 o prejemkih ose-b v delovnem in) uslužbenske-m razmerju in učencev; v gospodarstvu ì.iÌìiaÌ odredbo o znižanju -zneskov plač za stro* kovnost -za 10%. 1. člen. Zneski plač iza strokovnost, določeni v 11. čl. odloka o p-r-ijemkih' oseb v delovnem in usluž,bernskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 (Ur. list) St. ?•, '38/51), se znižajo za 10%. 2. člen. Poverjanik za finance je poo-bla* ;ščen izdajati navodila za izvrševanje te odredbe/ -3. člen, ; Ta odredba velja cd dneva objave V Uradnem listu, uporablja pa se od lt decembra 1951 dalje. Koper, 26'. novembra 1951. V. id. tajnika: Predsednik j (Alfonz Dolher) (Julij Beltram)! . Zgaraj .navedeni ukrep je posledica ,splošnega izboljšanja stanja ;na. našem tržišču. Od dneva do. /dneva lahko , opažamo, kako sei naše prodajalne polnijo z nov-imi v artikli. -Toda ne le to, -izboljšala sej “ je tudi kakovost. Razumljivo boj zaradi tega, da 'cene vedno bolj padajo. Prav v zadnjem času so se. tekstilni proizvodi .pocenili za 10%, toibak za 25%, kuriiVo za 11,63%, sladkor za 12,24%, pohištvo- za 28,6 odstotkov, radioaparati za 11%, vino pa za 10%. Tako padanje cen pomeni za delovnega čloiveka znatno -izboljšanje njegovega življenjskega standarda. Spričo takega stanja je -pač tudi naravno, da naša ljudska oblast vedno bolj omejuje količino papirnatega denarja v obtoku. Razvoj v navedenem smislu nam pokazuje, da -se naš gospodarski položaj vedno bolj stabilizira, da bomo končno dosegli, da bodo plače nizke in cene proizvodov prav tak-o. Tako stanje bo sčasoma poenostavilo denarno obračunavanje, knjigovodstvo ter vplivalo zelo blagodejno na nadaljnje povečanje proizvodnje ter še živahnejši promet blaga na našem tržišču. Naši sovražniki še vedno trdijo, da delovni človek v Istrskem o-krožju malodane umira o-d lakote. Pad pritiskom dejstev pat so morali ti naši sovražniki s svojimi lažmi vendarle že nekoliko popustiti. Ljudje, ki .prihajajo sem na pr. iz Trata, se čudijo obiliu cenenih ter kvalitetnih proizvodov. Čudijo se pač zaredi tega, ker je dojanisko stanje v kričečem nasprot-ju s fantastičnimi izmišljotinami italijanskega iredentističnega ter kominformistiične-ga tiska. Resnica si zna utreti [poit. Ce žanjemo u-spehe v gospodarstvu in če so ti neoporečni, bodo skušali naši sovražniki pa kje drugje odkriti »ne- red« ter »grozote«. Taka nam sovražna propaganda v inozemstvu v,saj .začasno lahko škodi, vendar pa ne more vplivati na našega človeka, ki se je v težkih bojih utrdil ter prekalil. Ob začetku novih ter važnih gospodarskih ukrepov začetkom avgusta tega leta ismo poudarjali, da bo preusmeritev našega gospodarstva na nove tire zahtevala'velikih naporov, da -se bodo pojavljale številne težave in da ima naša ljudska oblast dovolj moči, da ob sodelovanju množic vendarle popolnoma prodre z gospodarskimi na- čeli, ki nam jih narekuje sam razvoj. Danes lahko ugotavljamo, da imamo del težav že za sebcij, da smo že mnogo bliže gospodarski normalizaciji. Tu "in tam, se bodo javljali glasovi, da -pomeni znižanje plač poslabšanje položaja za našega delavca ter uslužbenca. Taka kritika, ki bo v mnogih primerih posledica sovražnikove propagande, se naslanja na jalove argumente. Navedli smo -nekaj primerov znižanja can. Pribiti pa moramo, da je nižanje cen skoro vsem važnejšim artiklom danes splošen pojav in zaradi tega ' znižanje plač ne more pomeniti poslabšanje, pač pa lizboljšanje. Novo odredbo o 10 odstotnem znižanu plač smatramo zaradi tega za nov korak k utrditvi našega gospodarstva. 1 FI m m Ul u n u IRA 'n Sl P( Di m r ■■■■M iöl® on KOPRSKA TRŽNICA IN RIBARN ICA .-.v». ' mm Ob premieri Ljudskega gledališča v Kopru Tak je bil Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (Bežna vsebina iz režijske zamisli) I. dejanje: — Pozno jesensko popoldne na Betajnovi. V gostilni in v sobah fabrikanta Jožefa Kantorja! je puščobno. Nekaj tišči, nekaj neznanega kot mora pritiska k tlom. Nekaj prekletega je v hiši. Raz steno, raz obraze strmijo plaho grde sa* nje . . . Umor. zločin je v zraku ,. . Duh mrtvega Martina Kantorja ne da miru ... V- to navidezno zavišje grebe študent in potepuh Maks Krneč ... sluti -umor in išče storilca, voha in stika za morilcem. Trpko padajo njegovi! kruti' očitki na ubogo Franckino srce. A -iz dalje se sliši žalostni nokturno sirote Ninice. Bernot. Franckin. zaročenec, poživi to ozračje in prinese navidezni mir in zadovoljstvo. A ne dolgo, Maksov duh zmaguje: Francka in Nina sta v hipu proti Bernotu. Nemirna vest se oglaša .. . Približa se oče: Jožef Kantor. Oblast in silo prinaša mogočni kralj. Prijazno in pohlevno priseda žU-pnfR' 'k mizi'. Hinavska pobožnost in krotkost. . . gladko jima teče pogovor — predvečerek in vino ju krepča — Kantor poklanja, namiguje — župnik ves blažen zatrjuje in se ganjen zahvaljuje .,, prodal se je za hiev. Odslej je tudi- on v kraljevi službi. Župnikova opazka, da je slišal čudne govorice, nekoliko skali kpučijo . . . Kantor se zdrzne... nič ni . . . vse so Je govorice brez vsebine ... V razgovor pa strašijo žrt. ve: zdaj Krneč, zdaj Nina . . . bledi, prestrašeni obrazi . . . župnik se ne počuti dobro in v družbi Kantorja odhaja. % ^-*,- Mrači se. Razgovor s Francko. Maks kljuje vedno huje in sklene razkrinkati morilca. Kantor je umoril ■ svojega bratranca . .. Maks po pokazal očetu, kako ga je zadavil . . . Ko Kantor brezskrbno vstopi, mu Maks vrže v obraz: »Morilec!« ... Kantor je kakor ustreljen; nenadni udarec m-u je ohromel jasno zavest. Slepo in brez moči izvršuje Maksove ukaze. Krneč y grozi zakriči . . . Planile iri zgrozile so se žrtve, a Miaks jih potolaži: »Sanje!«, ter se z ,očetom odpravi... -Kantor ostane v vsej grozoti sam. Prepaden in šele zdaj se aaive . . . Morilec je zadet in razgaljen ... V hrupnem borenju s svojim -otrokom beži s predrtim smehom pred popadljivo grozo, II. dejanje: — Pri Kantorju so gostje. Francka in Nina pričakujeta Maksa, da ju obedve reši iz ječe. Bernotovi napori soi pri Francki izgubljeni ... Kantor nemirno nodi, -biodi -in- pričakuje Maksa, hoče z njimi govoriti na samem ... če z Maksom ne doseže uspeha ... v kotu stoji Framčeva lovska puška... zapičila se mu je v mozeg in mu ne gre več iz glave ... V- razgovoru, s Francko vzva-lovi Maksu za hip misel na skupni beg . . . Pa vstopi Kantor. Moža ostaneta sama .. . vsebina se napne v vrhunec. Borca se srečata v areni: dvoje svetov trči tu drug ob drugega. Tamkaj mogočni kralj, priznana oblast — tukaj izgubljen, brezpraven študent. Tamkaj (brutalna, samozavestna moč gospostva, denarja in javnega ugleda — tukaj besna, tudi na -smrt pripravljena energija iskatelja resnice, pravice ter buditelja poštenja :in vesti. Kantor začenja zlepa, Maks se ne vda . . . Kantor privije, Maks odbije. Kantor napne, Maks sproži . . . Zdaj pa se Kantor hipoma sprevrže, s ciničnim roganjem se okrene in brez-sramu pokaže svoj pravi kantorski, svoj satanski obraz: »Kantor mora naprej. Ce mu je kaj napoti, brcne stran. In če polena no prelomi, mora pač vzeli sekiro. Premislite si prosim!« . . . Maks je že preudaril in gre do konca. Kantor se mu zagabi in mu obrne hrbet: »Ničesar več?« — »Ničesar!« Končan je boj. Maks se poslavlja od Nine: »Meni je zdajle tako slabo. Tako me je strah. . - kot da mi je nekdo zaklical iz groba... in Maks se poslovi — ,za ivedno. Vesela družba v sosedni sob; se hrupno odpravi -in poslovi od Nine, hiša je spet tiha in pusta. Vendar v stenah Jn srcih je strah . . ■ Nina ne more spati in tudi ne Francka in mali Francelj tudi ne . . . Nina ima privide . • . groza narašča ... v daljavi poči strel . . . Hana se krči v nemi grozi • ■ • otroci so otrpli od strahu ... Na pragu se pojavi Kantor, -blodeč in kakor v sanjah tavajoč., t Ko: uzre ženo in otroke, se zgrozi.., Nihče ne sme nič vedetij vse zatreti .. . vsem se je le bledlo. »Stran!«... Spet je sam. Zamaje se. Umor ga je utrudil. III. dejanje: — -Nedelja je. —1 Kantor je povabil župnika in z njim ■nekoliko volil-cev, da bodo vedeli, koga volijo. Vse. si je lepo pripravil Kantor . .. Toda -on zdaj tava in blodi, kamor stopi, m-u zmanjkuje tal. Doma se vse obrača od njega ... Nina je -odšla, Hana se ga izogiba? Francka se mu umika, še celo mala otroka jokata in se skrivata pred njim-. V hiši je še bolj. prazno- In še bolj mrtvo kakor prej. Zločini so težki in mogočni Kantor omahuje in prosi za pomoč. In ko mu Lužarica prekolne hišo in ga Hana naproša, naj, gre v cerkev in razodene greh, se mogočni kralj, zločinec in morilec . omehča in nastopa pot pokore. Brez odloga izjavi sodniku, da je on morilec Maksa Krneča. Sodnik pa se mu roga -in noče o, -tem ničesar vedeti, niti ne slišati, ker to nikakor ne more tolti mogoče, da li ta.il Kantor, Kantor koga umoril... Kantor prisluhne: »Kako, povedal sem, -pa nočejo verjeti? Jaz sem se hotel izpovedati in se spokoriti a mi nočejo verjeti?« V Kantorju se izvrši; najstrašnejši preobrat: začuti pod vplivom sodnikovega ravnanja v sebi spet s-voja staro kri, znova se mu vrača moč, v njem se zbudi spet zver, oblastnik in tiran. Kaj vraga — saj je imeli dobro voljo — če pa sami nočejo verjeti! Maše je konec, župnik in volile!- se zbero. Kantor nataka svojim volilcem un razvija svoj govor.. . Toda- — spet ga motijo žrtve: Ko ženejo mimo osumljenega morilca Bernota, mul trešči v govor strašni krik: »Morilec!« iz ust Istega človeka, ki ga je on nekoč uničil, ki miu je še nedavno umoril Sinai da je starec zdaj zblaznel. . . Nedolžni žrtvi Bernotu pa odgovarja: »Prepozno je, pomagaj si sam!« — Kantor ugotavlja: »Slo je mimo vse!« Na odrevenele goste nadaljuje svoj govo-r: »Pot do trona je nerodna. Gaziti m-o-ra človek do kolen v krvi ih solzah. N;i me strah in ne sram ter z jasnim čelom s-tojim pred vami. Kdor mi more kaj očitati, naj govori, ta naj- ne trči z mano!« Gostje /vstajajo in dvigajo kozarce. Težko In mrtvo -izrekajo besede: »Vsi smo z vami! Bog vas živi. Kantor!« Sila mori . . . jarem tišči . . . Vsi to vedo, vsi čutijo ,to .. . Vendar nihče -nimiai poguma, -da bi vsaj ganil in črhnil ... vsi so odvisni-... in drug ne zaupa! drugemu.; a * Te dni se j? zgodilo v Dekanih' nekaj novega. Opaziti je bilo tri, štiri moške, ki so steli na zemljišču iznad cerkve in ga merili s koraki. »Pred letom so govorili, da bpd-o tu gradili šolo,« so se spr-a-ifsvaili ljudje. Res, ti štirje so te-'drli končno začeli resne pogovore o novi šoli. Zastopnika KLO sta predlagala več zemljišč: tam doli ob glavni cesti, za zadružnim domom in zemljišče nad 'Cerkvijo. Navzoči arhitekt jim je svetoval zgraditi šolo na takem mestu, da bo s svojo prisotnostjo ipostala kulturno središče — ne sam-o -za vas Dekane, ampak . tudi za širšo okolico.. Saj bodo v niizjo gimnazijo hodili učenci tudi iz Tinjana, Škofij, Cezarjev, Pobegov in Sv. Antona! Sola naj dobi zato tako inasto, da bo lepo dostopna ne samo po izgraditvi, ampak -tudi sedaj za čas gradnje: u-poštevati je najcenejši oo-voz mate. riala. Prostor za zadružnim domom bi bil .dovolj velik. Sola potrebuje . poleg strehe tudi vrt in igrišča, zahteva zraka, zelenja in svetlobe! To zemljišče je v terasah in bi odkopi, temelji, planiranje in nove dovozne ceste vzeli precejšen delež pri celotnih 'stroških. Taka rešitev je izvedljiva, a -tudi draga.. Arhitektova misel, da naj bedo vsa javna poslopja v čim večji bližini, urejena v lopo celoto, jih je vodila na-zemljišče- za cerkvijo: prostora je veliko, ,za zgradbe same, za vrtove in igrišča. Zdi se, da skoraj drugje biti ne more boljšega prostora: na d-e-sni -strani (.gledamo iz velisi) stori že -zadružni do-m, poleg nijega KLO, levo tam, staro skoraj neuporabno šolsko -poslopje. Vimen, tam gori za cerkvijo bi se dvignilo- novo poslopje. Zadir-užn-i dom j-e . tu: ■ vaz an gospodarski -ekimsnt v vasi, krajevni ’odb-o-r —!iSrceUjuđiske oblasti, no, i-n če šola dobi >t-u svoj-e mesto, bo ras vse .tako združeno, kot je po-treibno za razvoj va-si iri okolice; gospodarsko in kulturno. »Koliko bo treba sveta?« sta vprašala mo-ža s 'KLO. Šolski upravitelj jim razlaga: Tu bomo gradil-i nižjo gimnazijo, z visemi pr-o-stor.i, ki so potrebni današnjemu pouku in sodobni šolski opremi. -Graditi je treba novo asinavno šolo, ker Vi današnji, šoli trpita tako otrok kot Učitelj. Ce hočem prebrati kak tekst, moram stopiti k oknu! Tako i* more biti večno. Torej bo treba kar dve poslopji, ker m-ora bi-ti gimnazija -ločena od osnovne šole. Obedve bi imeli skupno telovadnico, urejeno tako, kot zahte-va danes' -tehnika fiz,kulture. Dostopna bi bila tudi vsem, ki se zanimajo za- telovadbo sploh. Precej zemlje bi " bilo treba. In š;e /šolski vr,t in igrišča in dvorišča, Sko.ro vsa zemlja -nad cesto, tja -do pokopališča in ,do hudournika bi bila potrebna. »Bomo že govorili in prepričali lju. di, eia dobimo t,oliko- zemlje, kolikor jo bo treba!« pravita zastopnika ljudske oblasti. Tako so ipostav-ili temelje osnovnih misli: nova gimnazija in nova -osnovna '-sola. Sporazumni o vsem ■so se poslovili, želeč ,-si vse dobro za začetek. Arhitekt pi .je še spotoma -ogledal i-n zarisal v svoje .papirje, kako bi se dalp. -urediti ves prostor- ipreid zadružnim domom in z novo šolo povezati v celoto, urediti je treba -tudi hudournik in voda ,bo prinesla še več veselja v ta prostor/ Ing. arh. Kregar Joža NOGOMETAŠI NA DAN REPUBLIKE JA —PARTIZAN 3:0 (0-0) IZOLA—KOPER 2:1 (1:0) Veliko število gledalcev se je včeraj -popoldne zbralo na koprskem stadionu, kjer sta -bili kar dve nogometni tekmi. Kot prvi sta se pojavjli-na igrišču enajsterici JA in Partizana. -Mislili smo, da bedo Partizanovci zmagali, a naši vojaki so po poteku prvega polčasa navalili na nasprotnikovo stran in zabili Partizanu kar tri- gole zaporedoma in tako zmagali z visokim pezu-itatc-m 3:0. M-e-d; vojaki- so se dobro izkazali p-redvsem napadalci, m-ed katerimi sta krili res odlična igralca. Dobro bi bilo, -da ibi si kakšna domača enajsterica pridobila enega ali drugčga od teh in, se tako okrepila. V drugi tekmi sta. se srečala tradi- cionalna nasprotnika Koper in Izola. Obe moštvi sta nastopili v najboljših postavah. 1 1 i | Izolani. soi prvi prešli v vodstvo v 22’ prvega polčasa z Bep.asejem, kt je realiziral z glavo strel -iz kota. Koprčani p-kljub neštetim- napadom -in priložnostim niso mogli izenačiti. V- druge-m polčasu so Izolani še podvojili rezultat z Delisejem v 12'. Levo krilo Zette je v 37' zmanjšal rezultat na 2:1. S tem se je tekma zaključila. * ŠPORTNIKI OB PRILIKI PROSLAV 29. NOVEMBRA Tudi športniki Istrskega okrožja niso -hoteli zaostati pri -tekmovanju v okviru proislav v čast 29. novembra. Niz vsakovnstni-h športnih prireditev bo prav gotovo zadovoljil vsakega še tako zahtevnega športnika. Kot -centralna in najvažnejša pri. reditev bc-do motorne dirke, ki bo,do danes ob 13. uri na tradicionalni progi »okrog Semedele«. Na -te dirke so se prijavili najboljši in poznani motoristi Slovenije, Hrvatske, Trsta iri Istrskega okrožja. Tekmovali bodo v viseh kategorijah. Vsem športnikom priporočamo, da se te -prireditve udeleži,jo, ker bodo predstavljale res nekaj kvalitetnega in privlačnega, kar se zlahka ne vi-d-i. Po-leg -motoristov fcodo tekmovali tudi ostali. Namiznoteniški igralci so organizirali turnir, ki se bo vršil danes, jutri i-n v nedeljo v koprski .telovadnici,- šahisti bodo imeli svoj turnir danes v mali dvorani koprskega igledališea. V neide-ljo- se bodo športne prireditve končale z ll!llllllllllllllllllllll!lllllll!llllilllll|||illllll||||||||]||||||||||!|||||||||||||| . ŠAH ŠAHOV,SKA TEKMOVANJA V CAST ,-DNEVA REPUBLIKE V okviru proslave Deva -republike bodo šahist-i -okraja -Kopra -imeli v malj dvorani koprskega gledališča moštveno tekmovanje. Nastopajo šahisti iz Ko-pra, P-iirana in Portoroža-v medsebojnem srečanju na desetih deskah./Tekmovanje bo 30. t. m. ob 8. uri1 zjutraj. To bo -obenem- pr-vo m-nožično ša-hc-vsko .srečanje v letošnji zimski sezoni, iko Se spet -prične živahno šahovsko življenje. Vabljeni so vsi ljubitelji šaha, da prisostvujejo temu tekmovanju. masovnim jesenskim krosom, s turnirjem v košarki i-n stre-iskim tekmovanjem. Kot v koprskem tako se bodo športne prireditve tudi v bujskem okraju vrstile dru-ga za drugo. Na spored-u imajo več nogometnih, košarkarskih, odbojkarskih in namiznoteniških ,turnirjev ter množični kros. , O vseh prireditvah bo-mo poročali v naši prihodnji številki. * PARTIZAN VEDNO MED NAJBOLJŠIMI IV. kolo nogometnega prvenstva Istrskega okrožja ni -šlo mimo nas brez presenečenj. Nihče namreč ni ipričakova-l veli-ke- zmage enajsterice Solin v Anka-ranu, k-jar' je bilo' domače moštvo poraženo s tremi goli. T.udi izenačeni rezuitat v Novem gra-d-u, ■ kjer ije gostoval Umag, m oii preiamete-n, k-eir je bil na -po-d. ; lag: kondicije igralcev Umag veliki favorit, V IV. koiu z veseljem beležimo noiv u-speh ko-prskega moštva Partizan, .kateremu je uspelo od/,te Z-nevarnega ‘strunoa-nske-ga igrišča neporaženo. S tem pcin-o-viniim pozitivnim izid-o-m je Partizan potrdil svoje velike sposobnosti. Samo mesto, ki iga to moštvo . zav-zerna v kvalifikacijski icis-tia-A, potrjuje, da bo verjetno nevaren, -tekmec Izoli in Piranu v borbi iza -prvo mesto, ki bo .zmagovalcu -dalo pravico preiti -s -prihodnjim le-tcim v republiško prvenstvo Slovenije. Pričakovana im povsem zaslužena je zmaga Izole v Bujah ter Aurore naid Mediuso. Reizult-ati: Aurora — Medusa 2:1, Izola — Buje 4:1, Strunjan — Partizan 0:0, Soline — Rdeča- zvezda 3:0/ Novi grad'—• Umag 2:2. Lestvica': Izola točk 8, Piran 6, Partizan, Umag'-im Strunjan 5, Aurora 4, Medusa, Soline in Novi grad 3, R-deč-a zvezda 2, Brtoini-gla i-n Buje 0. Pirari liri Bntonigla morata odigrati še eno tekmo. V V. kolu, ki bo v .nedeljo/ bodo naslednja -srečanja: Uma-g—Buje, Soline—Novigrad, Brtonigia—Rdeča zvezda, P-iran—Partizan, Aurora— Strunjan, Izola—Medusa. * NOGOMETNI POKAL FLRJ STIRI NAJBOLJŠA V ČETRTFINALIH Z nedeljskimi srečanji in izločitvijo osmih moštev iz nadaljnjega tekmovanja za »pokal FLRJ« se je položaj razjasnil. V tekmovanju je ostalo še oisetn enajsteric, med katerimi -so tudi najboljše štiri v prvenstvu FLRJ in -sicer Rdeča zvezda, D,inamo, Hajduk in Partizan, ki se bodo v nedeljo srečala z Metalcem, P roli. te rje m iz Zrenja,nina, Prole,ter jem iz Osjeka in Vojvodino. Pričakuje se torej v zadnjih treh kol-i-h velika borba med to četvorico, 'izmed katere bo e,na pra-v go-tovo osvojila zaželeni pokal. Največ upov ima Rdeča zveizda, ki bo skušala doseči' obe nagradi, prvenstvo je že zmaga-la; videli bc-mo kaj bodo o -pokaliu re-kli Partizan, Dinamo in Hajid-uk. »TEKMA STOLETJA ZAKLJUČENA BREZ ZMAGOVALCA« Vsa svetovna nogometna športna javnost -j-e nestrpno pričakovala takozvano »tekmo. stoJaija«, ki je toda v sredo v Londonu me-d re.pre. zentaheama -.Ainglig-e. in Av-s,trije. Po zaporednih neuspelih angleškega moštva je -mino-go športnikov pričakovalo zmago Av-strije. Toda rezultat ni zadovoljil nikogar. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 2 : 2, čeprav so bili An* gleži v stalni premoči, niso pa znali izkoristiti -neštetih prilik. Zanimivo je to, eia je ta rezultat tudi po številu golov einak onemu, ki sta ga -dosegli v Londonu reprezentanci Jugoslavije in : Franclje 2 : '2. Mi ©glosi statina: AVEEI.I-JA' iz' Gažpha 99, sten uje Ja istetatn. je na avtobusni pgstaji v Kc-pru dne 23. IT/ 1951 izgubila osebno izkaznico. Poštenega najditelja naproša, d-a jo vrne na gornji naslov. V nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno. TEDESKO BRUNA, roj. 28. 10. 1932 v Po-begih 25, stanujoča istot-am, je dne 23. 11. 1951 izgub,lia v Trstu osebno izkaznico št. 966, -izdano od KLO Cezarju S tem proglaša osebno i-zkazn-ico za neveljavno. HRVATIN IVAN, roj. 10. 12. 1919 y Planjavah, stanujoč. y Kopru. ul. Venezia 7. je 24. 11. 1951 izgubil osebno izkaznico št. 30685/4397, izdano od MLO Koper dne 21. 11. 1951. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na gornji naslov, v nasprotnem- primeru jo proglaša za neveljavno. Kmečka delovna zadruga na KROGU njen upravni in nadzorni edbor ter zadružniki želijo ob Dneva Republike vsem KDZ v okrožju, da bi še nadalje prodirali z zadružno mislijo po naših vaseh in imeli pri tem vse večje -uspehe. » BOR « Veletrgovina z lesom KOPER čestita vsemu delovnemu ljudstvu k velikemu prazniku 29. novembru RUDNIK CRNEGÄI PREMOGI V SEČOVLJAH s svojim čvrstim delovnim kolektivom se bo z 29. novembrom še cs'reje boril proti vsem težavam in oviram P» NAS NI MESTA ZA TIHOTAPCE Slike iz borb »L proletarske«! KOŠTABONA —• Koštabonski spomeniki. 2e od da-v-no govorijo, da bodo v Koštabo-ni odkrili spomenik: padita v NOV, -toda -na žalost še danes ga niso. Se en spomenik bi naj bil odkrit in to v spomin padlima talcema. Toda kot vedno so Koštabon-ci zelo iprevidni, -variönj. Kasneje ga postavijo, tembolj too v sipo-minu, zato so ga shranili pod lopo kme-tijisfco-oibdelovakt-e zadruge, kjer je varen pred dežjem in mrazom. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovorni urednik Skrajni čas je, da ljudska oblast .strogo nastopi proti jakim lahko-živčeni, kot :.sta tihotapca Benedetti Àttiiìio i-n P-uce-r' Mario iz Pirana. Qb'à sta bila na-rn.reč piv-:! dnevi aretirana, ke-r je njuno- tihotaips-tvo delovanje šlo /že tako daleč, da sta si bre-z -dela že lc-ar z milijoni polnila žepe. Posebno o Benedetti Atti, liju so ljudje, ki so- ga poznali, iz-javili, "da si je'zadnja leta s tihotapstvom zaslužil milijone. Predvsem se je ukvarjal s prekupčevanjem tržaškega materiala, ki ga je poceni dobil, a drago prodajal ljudem, ki so sicer denar težko prislužili s svojim delom. Doma ima celo -skrivališče za tak material, in seveda tudi skrivališče za detriar. Letos poleti je kupil 250 kg bakrenega kabla, ki je bil u-kraden v »Palace« hotelu v Portorožu ter emajlirane plošče tudi tam ukradene. Pro-daja-l je drugim tihotapcem. Posebne zveze je imel s Pucer Mariom, ki je imel svojo -tihotapsko trgovino usmerjeno proti Trstu. Pred tremi me-seici je Pucer s svo- jim čolnom pèljal v Trst 10 q brona, ki g-a je- prodal po 420 lir kg. Drugič je peljal s čolnom v Gra-de.ž 2 q najjDSjš.ih rib, ki jih je kupil za 30.000.— din in prejel zanje 100.000.— lir. V Trst je tudi pretihotapil 85 kg telečjih kož, ki jih je prodal po 900 lir kg. Poleti pa je odpeljal s čolnom v Trst ribiško mrežo (caccaleva), ki je bila vredna pai milijona lir. Ali more naše ljudstvo, ki si z neumornim delom služi vsakdanji kruh, ostati brezbrižno pe-rd takimi lahkožive!, ki si z nezakonitim poslom grabijo dobičke? Ne more!1 Prav tako ne more biti brezbrižna naša ljudska oblast, ki zakonito zastopa vse naše ljudstvo. Zato je tu-di -poskrbela, da se zanje najde prostor, kjer se bodo naučili oro-šteneiga dela in se tudi oni naučili služiti svoj kruh s poštenim poslom. Pra-v tako pa bo v imenu ljudstva nastopila proti vsakemu, ki se bo drznil živeti -s tihotapstvom nei-meisto z de-loga lastnih rok. Pri na-s ni mesta za tihotapce! M. (Nadaljevanje s 4. strani) ki tovariš je prepeval na željo deklet iz Briščev znano partizansko pesem »Ko,njuh planino«. Zdaj so nas zvoki harmonike zbliževali z ■mladino te vasi, zvoki iste harmonike, ki smo ss, ob njih pred kratkim borili za o-svobc.ditev tega ljudstva. Mladina se je takoj nau- čila plesati/ Kozaračko kolo in prepevati partizanske pesmi. Takrat je nek star ribič rekel: »25 let smo čakali na te dni.« Proletare-c mu je odgovoril: »8.000 ljudi je padlo za to, da jih lahko uživate«, Nekega drugega večera so proletarci organizirali na prostem prireditev skupno z mladino iz Opčin, Briščev <0 Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru ..„„mm,,,im(iiii,m m,mi,mlimn .......................................................................................................i ............................i m umnimi kov. Bil je že mrak in krogle so švigale okoli nas kakor redko kdaj prej. Trije kamioni so se že zvrnili- v prepad, itod-a sovražnik je nadaljeval s streljanjem. Med- spopadom se je V odredu -nas je bilo 18. Med nami- je bila tudi Mala. Nihče ni vedel, -kako je dobila -to imo. Verjetno tudi sama -ni vedela. -Res pa je, da ji je to ime prijetno pristajalo, ker je bila edina ženska med ■nami. Prišla je med nas v marcu 1943 iz Loga. Ko je prišla, nam je povedala, da so ji očeta- ubili, da ji je mati -umrla že pred sedmimi leti in. da so edinega brata- -odpeljali v Italijansko taborišče že v septembru 1941. leta-. — -Bila je veselega- značaja in je zelo rada pela. Tako rada je pela, da smo jo morali marsikdaj opozoriti, -naj tako -na glas ne poje zaradi morebitne sovražnikove bliži, ne. Bila -pa -je včasih tudi žalostna in -zaprta, kar ni dobro učinkovalo na- nas. Prav gotovo je mislila na ubitega očeta in odpeljanega brata. Kar pa se vojne tiče ni niti najmanj kazalo, da se -bo kmalu končala. : ■ i -j ■T-i;’rpn»i--iF'9n Od marca 1943. leta do julija istega leta smo se spopadli s sovražnikom najmanj desetkrat. Tudi v spopadih smo jo čutili blizu in -nekako razigrane smo se počutili pri srcu. Ko smo v juliju istega leta napadali neko kolono pri Vrljaka, je. sovražnikov rafal naenkrat podr-l pet naših. Ker je bila za -nami gola skala, proti cesti pa ravnina, jim trenutno nismo mogli pomagati in smo skrbeli le za to, da s strojnicami tolčemo -po sovražnikovih vojakih, ki so se izkrcali iz kamionov in drveli proti nam. Toda za Malo to ni bil problem Zagnala se je proti ranjencem ter jih v nekaj minutah cd„esla med grmovje -ini skale, kjer so bil-i zavorovni. Med tem časom smo sovražnika zapođUI. Od ranjenih tovarišev so trije umrli. Mali n, bilo n,c. »Nikoli me ne zadenejo: -ker sem pač Mala!« nam je često -pripovedovala. MALA In Vojna se je nadaljevala. Bližala se je jesen. Neki dan smo se premikali proti Podkraju. Razpoloženje je bilo od--illčno, tako odlično-, da smo načeli z Malo -celo razgovor o tem, kaj je ljubezen' V pra-ksi in kaj v teoriji Ta-smo to vprašanje proučevali, da se nam je zazdelo, da smo pravkar prišli iz nekega kluba mladih filozofov. Smejali smo se med seboj. Pri obravnavanju tako globokega in važnega vprašanja sta -nam posebno pomagali dve steklenici, vina, ki so nam ga dali v neki vasi, ki smo jo. -pred nekaj urami zapustili. Prav v trenutku-, ko smo načeli problem- o razliki med »lepoto in simpa- tijo«, -nam je. priletela in se razbila kakih 10 metrov -od| nas mina -iz nemškega minometa- Opazili smo, da streljajo na nas iz nasprotnega- hriba. -Nikomur -ni bilo -nič. le Mali je cd-neslo torbo, ki jo je -nosila čez ramena. -Bila je to posebna vojaška taška, v kateri- po navadi -nosijo topografske karte in ki si jo je Mala t-ako zelo želela ter -jo šele pred tre-i mi dnevi dobila. iSmejali smo se, kako je moglo p-rav njo zadeti. Njo pa je tako -razburilo, dai ji, je moral nekdo od naših takoj -odstopiti svojo torbico. Toda sovražnik se -ni ustavil pri prvem -izstrelku. Njegove mine so -pokale okoli -nas še cele pol ure, dokler nismo -našli dobrega zaklona. Jesen je bila že tu. 'Drevesa so bila gola, na vrhovie hribov pa je ž-e za- r padel prvi sneg. / ____________________ M-ed nami je bil tudi deček 18 let,, ki smo ga imenovali Špic. To pa zaradi tega, ker je prišel v partizane v dolgih, luksuznih, špičasti-h čevljih. Bil! je star kakor -Mala. Pa se je zaljubil vanjo-. iPri Mali -ni bilo opaziti, ali mu ljubezen vrača ali ne. Ko pa je Špic zbolel, da- ni mogel hoditi več kot dve uri na -dan (verjetno je šlo za tuberkulozo), je bila Mala vedno pri njem. Pomagala mu je nositi -nahrbtnik i-n celo puško. Bodrila ga je. Neki dan- Obilo je proti koncu o-ktcibra) smo prispeli v neko vssAkatere ime se ne s-pominjam, in smo -bili, prisiljeni -odpeljati Spi-ca, ki je bil hudo izčrpan, v neko sobo, da se bo laže odpočil. Z njim je šla -tudi Mala. Po dveh urah se je Mala vrnila. »Špic je umrl!« je preprosto rekla. Bela j-e bila- kot marmor. V njenih očeh je bilo videti, kako ga je imela zares rada. Ko smo Špica za-kc.-pali, se je zagledala v grob in ostala tako več iminut. Po nekaj dneh smo dobili neko radijsko postajo, ki nam je služila za zvezo. Prvič smo poslušali, glas- »Radia svobodne Jugoslavije«. Deževala je. že kakih 15 dni in ni kazalo, da bo nehalo. Mala se je kaj kmalu opomogla. V nekaj spopadih, ki smo- jih Imeli z Nemci, je zopet pridobila -hladnokrvnost in samozavest. Poslušali, smo oddaje «Radia svobodne Jugoslavije« vsak večer in se ob -njih radovali- 28. novembra smo -imeli z Nemci nov spopad. Navalili smo na motorizirano kolono- 6 kamionov municije lit voja- u-lil r.-a nas -dež. Sele ko smo se vrnili v taborišče, smo ugotovili, da Male ni. Sli smo jo iskat. V -taborišču smo pustili le kuharja. Našli smo jo- po približno treh urah v. -nekem jarku. Nasmejala se je, čim nas je zagledala, toda mi smo videli nekai drugega. Prav izpod prsi. ji je curljala: kri. Odnesli smo jo v taborišče in jo obve-zali. Z domačimi instrumenti, ki jih je -nosil s seboj Mirko, ki smo- ga imeli za zdravnika, ker je Študiral medicino, smo ji vzeli velik drobec, ki se ji je zarinil globoko v prsi. Čeprav smo bil-i vsi sestradani, ni skoro nihče od nas zaspal. Po dežju se je pojavil -hud veter in kaizalo je. da nam hoče nekoga odnesti. , 'f Mala nam je um-rla 29. novembra ob 10. uri zjutraj. Občutili smo, da smo jo imeli vsi radi. Na njenem grobu je vsakdo od nas pustil kaiko stvar. Tine je pustil pištolo, ki jo je nosil s seboj z upanjem, da jo bo ob prvi priliki sam popravil. Ko smo se oddaljevali cd groba, se -nam je zaz-delo, kakor d,a je Mala Se vedno mied -nami in da pravi: »Naprej, fantje, naprej!« Mirko je bil ves objokan. Zvečer smo prisedli k radijskemu aparatu. Radijska postaja svobodne Jugoslavie nam je prinesla vest o zasedanju AVNOJ in o po-m-embriih sklepih tega zasedanja. Sli smo znova na Malin grob in prisegli: »Jasno, Mala, gremo naprej. Naprej zate in za- nas vse!« -Ni bilo več ne dežja in -ne vet,ra. Zvezde so ha nebu živahno sijale. Malega in Velikega Repna.. Ko se je dvignila zavesa, smo prvič zagledali mešan zbor — proletarcev in mladink. Močno je odmevala slovenska himna, Iri so 'Jo zapel: združeni bratje vseh krajev, slovanskega j-uga v kraju, kje-r so do včeraj vladali za-konni kuli-dre, ki 'je hotela za-sužniti ves svet, »Pa glejte, oni so istih .misli in občutkov, kakor mi, čeprav so jih 25 let zatirali italijanski fašisti,« so pravili borci. NAJTEŽJI DAN V ZGODOVINI PROLETARCEV To je bil dan, ko je prva proletarska dobila najtežjo nalog-o od svo-je ustanovitve. Nikoli niso proletarci do tedaj izvrševali ukazov brez volje, brez poleta, bre-z pesmi na ustih, s ka.tes.-o- so se novcdiU tudi umirati. - Bila je ena ura popoldne in ko so komaj pokosili so- se e,odpravljali. Prebivalci so zaslutili, da jih zapušča poslednja c-nota JugoriJavanske armade. Enota se hi še n-ti postrojila, ko so začeli po mestu manifestirati. V-si prebivalci so z glasnimi vzkliku izražali svojo, neomajno voljo, da hočctid živeti v svobodi v okviru j-ug-ešlova.hskiii meja. In istočasno so dokazovali odločnost, da bodo branili svoje s krvjo priborjene pravice. Težko je gledati trpljenje svojih bratov. Težko je bilo gledati svoje ljudstvo, kako se je jokalo z iredi našega odhoda. Posebna'-pa na-m je bilo težko, ko srno videli, kako nam je to ljudstvo blizu in spoznali, di je naše. Manifestanti so nas spremljali z vzkiliki i-n borben-mi pes,m! Mii jim takrat nismo mogli reči nič drugega, kakor »nrr.vide-nje heimj-siki trpinčeni s-loven-ski narod. Vrnili se bodo Titovi sinovi, da bodo oz-dravili rane zasužnjenih bratov«. j.:. 1 J M. iv ; LI=PÄ KNJIGARNA in papirnica v, KOPRU, S PODRUŽNICAMI V, IZOLI, PIRANU, PORTOROŽU TER BUJAH razprodaja razAe knjigé, papir in pisarniške potrebščine. Kupujte v LI-PI! SPLOSNA TRGOVSKA d. d. V KOPRU OPRAVLJA TRGOVSKE POSLE TUDI Z INOZEMSTVOM. OB DNEVU REPUBLIKE ŽELI' SVOJIM KOMITENTOM NADALJNIH ZMAG PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI NAŠEGA GOSPODARSTVA OKRAJNI ZADRUŽNI SKLAD ŽELI VSEM KMEČKIM DELOVNIM ZADRUGAM NA KOPRSKEM OB PRILIKI DNEVA REPUBLIKE ČEDALJE VEČJIH USPEHOV PRI SOCIALISTIČNI PREOBRAZBI NAŠIH vasi! i| 1 ; ; MESTNO TRGOVSKO PODJETJE „EGIDA" V K 0 P R U TEL. ŠTEV. 9 Z VSEMI PRODAJALNAMI IN DRUGIMI OBRATI JAMČI ZA SOLIDNO POSTREŽBO in čestita svojim odjemalcem ITALJANSKA UNIJA želi svojimi krožkom, kuliurnoumelniškim skupinam in vsemiu ljudstvu DA BI ČEDALJE BOLJ UTRJEVALI BRATSTVO MED SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI TEGA OZEMLJA P1BHHSKH LHDJEPELICH NJEN DELOVNI KOLEKtIV IN VODSTVO ČESTITATA VSEMU LJUDSTVU DAN REPUBLIKE ZAGOTAVLJATA USPEŠNO IZVEDBO VSEH NALOG! P0DZVEZÄ SLOVENSKO - HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE V KOPRU ČESTITA VSEM PROSVETNIM DRUŠTVOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ZA DAN REPUBLIKE TRGOVSKO POD]ET JE ZA UVOZ IN IZVOZ »AGRARIA« 5 sedežem v KOPRU čestita ?a 29. november delovnim in nabavno-prodajnim zadrugam v ISTRSKEM OKROŽJU! OMNIA d. a. [Veleblagovnica v Kopra JAMČI SVOJIM ODJEMALCEM V VSEH PRODAJALNAH PCD FIRMO »OMNI A« TOČNO JN SOLIDNO POSTREŽBO Vsakovrstno blago v kakršnih količinih KUPITE PRI »OMNI! «I RAPI® JUQOSLOYNNSKE CONE TRSTA čestita vsem svojim poslušalcem za Dan Republike in jim želi prijetne zabave in razvedrila pri poslušanju svojih oddaj. Opozarja podjetja, ustanove in posameznike, da je radijska reklama najhitrejša in najuspešnejša ter se priporoča za oglase in objave Radio Jugoslovanske cone Tusta Koper, telefon štev. 31-171 TELEF. TISKARNA 126 TISKARNA JADRAN TELEFON PISARNA 210 (čestita vserrj svojirp naročnikom in delavcem k prazniku Republike in želi še večjih uspehov pti graditvi socializma KOP AVTO PODJ ETJ 33 ADRIA «c V KOPRU Z MEHANIČNO DELAVNICO, TRGOVINO Z DELI VOZIL IN ŠTEVILNIMI PREVOZNIMI SREDSTVI IZVRŠUJE VELIKO NALOGO V NAŠEM GOSPODARSTVU Ob DNEVU REPUBLIKE želi vsem delovnim kolek-ti vdiTi še večjih uspehov na poli v socializem Delavski svet in upravni odbor ter sindikalna podružnica podjetja » VINO « V ŠKOCIJANU pri KOPRU ČESTITAJO ZA VSELJUDSKI PRAZNIK - 29. NOVEMBER VSEMU KOLEKTIVU, ODJEMALCEM IN KOMITENTOM. Odlične alkoholne pijače istrskega izvora nabavile lahko v večjih količinah v vinski kleti v škocijanu! Si Sindikalna podružnica tararne AMPELEA V IZOLI in upravni odbor ter delavski siet . ČESTITAJO OB OSMI OBLETNICI OST ANO VIT VE NOVE JUGOSLAVIJE S VOJIMD ELAVCEM ZA DOSEŽENE USPEHE PRI DELU TER JIM ŽELIJO ŠE VEĆIJH ZMAG PRI GRADITVI SOCIALIZMA PREHRAMBENO PODJTJE » » iH S SEDEŽEM IN GLAVNIM SKLADIŠČEM'PRI.SV. LUCIJI TER MESARSKIM ODDELKOM V KOPRU, PREDELOV Al.NICO MESA V IZOLI IN SILOSOM V UMAGU Zagotavlja potrošnikom v kakršnih koli količinah prehrambene arti kle. Svojim odjemalcem in vsemu ljudstvu čestita k velikemu prazniku! s. > ; ..t» »SALVETTI« - PIRAN PROIZVAJA: MILA ZA PRANJE PERILA, PARFUMIRANA MILA, MILA ZA BRITJE, MILA V PRAHU IN KRISTALNO SODO. _ .. , , Delovni kolefiv čestita Dan diepublike vsemn ljudstvu konzerviranja koper »DE LANGLADE« in njen delovni koleliv zagotavljata, da bosta še na-dalje izpolnjevala svoje naloge v prid vse skupnosli DELOVNI KOLEKTIV KOPER ŽELI OB DNEVU REPUBLIKE VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ISTRSKEGA OKROŽJA SE VEČJIH USPEHOV; IN ZMAG PRI GRADITVI SOCIALIZMA ■5^ * — ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Izola J ßßELTE" ’ Jr jr ! Izvršuje vsa 'elektrotehnična dela, notranje instalacije, proste vode visoke ip. nizke napetosti, ■ transformatorske postaje in vsa v to stroko spadajoča dela. Dobavlja ves električni .material za državna in I privatna podjetja. Ob priliki Dneva republike če-1 stita vsem delovnim kolektivom. @I©SUS KOPER dobavlja vse kinematogafom Istrskega okrožja razne domače in inozemske filme. Ob Dnevu Repu= blike čestita vsem delovnim ljudem v okrožju ISTRSKA BANKA D. D. KOPER S PODRUŽNICAMI V BUJAH IN PIRANU Želi vsem svojim komitentom ob Dnevu Republike veliko uspehov pri izpolnjevanju njihovih nalog INVALIDSKA PODJETJA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA »BRATSTVO« V KOPRU. BRIVNICA IN KROJAČNICA V KOPRU TER »SODAVICA« V PORTOROŽU voščijo svojim odjemalcem 'in kli entom ob 29. novembru šle večjih uspehov pri ustvarjanju lepše bodočnosti OKROŽNI SINDIKALNI SVET čestita vsem delavcem ob osmi obletnici ustanovitve nove socialistične Jugoslavije in jim želi čedalje večjih zmag v premagovanju težav in naporov pri graditvi socialistične bodočnosti INTEREUROPA’ v'KOPRU D. D. SPEDICllSKA IN TRANSPORTNA DRUŽBA S PODRU ŽNICAMI V UMAGU, SEŽANI IN PULI TER IZPOSTAVAMI V IZOLI, PIRANU IN PODGORJU, čestita svojimi komitentom in vsem delovnim kolek-iivofri pAN REPUBLIKE » 4 -