Seidl se je vsakej kandidaturi odpovedal. Marsikdo nam bo težko veroval, kar naslo7 denešnjega 77odnega članka pravi. Seidl, silni Seidl, večni kandidat nemškutarjev — in vaakej kandidaturi odpovedati se, to je prevec, to je ue7erjetno. Nam samim se je tako godilo, ko smo pr7i6 slišali, da je Seidl odložil kandidaturo, od liberalce^ in nemškutarje^ kmetakega in slovenskega 7olilnega okraja: Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slo7. Gradec in Mabrenberg ponudeno mu. Ali pred nami leži na mizi tiskani oklic, priložen nedeljskej nMarburger-Zeitungu od 8. junija, kder pra^i: nkako je uže pred sklepom državnega zbora bil sklenil ni6 7e6 kandidirati na kmetih. Potem so mu prijatelji (iz Slov. Bistrice) ponudili, naj kandidira 7 mestni skupini, ali tudi to kandidaturo je odbil. Vkljub temu 80 agitirali zanj. Zato je zopet odločno za^rgel ponudbo in da zmešnjavam pot zapre, izreka se enkrat, da ga ni volja sprejeti kandidature ne 7 me8tu pa ne na deželi, kar jim jeuže prej bil po^edal. nVcndar naposled prosi 87oje prijatelje," naj trdno skup držijo in svoje glaae — popolnem iz misli pustivsi njegovo (SeidI070) osebo — dajo le tiatem« kandidatu, katerega bo poatavil okrajni volilni odbor naae liberalne stranke, ki se bo vendar enkrat aestavil (Bezirkwablkomite, da8 doch wohl bald sich bilden dllrfte). Eoorad Seidl". Ob enem smo poizvedeli, da so nemškutarski liberalci imeli v soboto shod ter so mailjivo popraaevali: kdo je slovenski kandidat g. baron Goedel? Ko so slišali, da ni vladin kandidat, ampak od Slovencev prostovoljno izbrani in po natančnih razgovorib ž njim dne 29. maja na volilnem abodu postavljeni kandidat, so rekli ndobro, tedaj je vlada ae zmiraj liberalna; mi amo liberalci; držimo torej zopet skup; naj nas vlada podpira!" Ali povedalo se jim je, da pri teh volitvab vlada ne stori za nobeno stranko ničesar, stranke scu aj poakusijo same; katera jc močnejša, ta naj zmaga!" Na to je baje Seidl djal: ,,Če je pa tako, tedaj je moja kandidatura zapstonj (dann ist meine Eandidatur aussicbt8los)." Tako tedaj, dolgoletui po sili zastopnik Slovencev je sam odstopil od zopetne kandidature pri uas, to pa javno in odločno v tiskanem oklicu! Eedar nasprotni vodja ali vojvoda pred bitko padne ali zgiue, je zmaga do polovice uže pridobljena. Jednako je tukaj. Slovencem je Seidlov odstop veliko zado8tenje, liberalnim nemčurjem hud udarec. Eajti takega ustrajnega, skušenega, ailovitega in brezobzirnega voditelja ne zmorejo ve6 med seboj. Slovenci pa bodemo težko še kedaj 7 teh okrajih dobili tolikega nasprotnika. Moža ni rodila naša zemlja, prišel je k nam iz nPemskega". Oženil se je v Mariboru bogato, stupil kot ae precej korenjaaki stotnik 7 penzijon, ae naaelil v Eamci, kder je postal župan. Emalu se je poprijel političnega delovanja ter je z zuanim Bricem Brandsteterjem v zvezi veliko let Slovence ,,martral" in ae jim za poslanca 7siloval. Stirikrat je zmagal vselej po straaanako siloviti volilni borbi. Večkrat je prišlo do tepežev. Premagal je 1. 1867 g. dr. Dominkuaa, 1. 1869. dr. Srneca in dr. Radaja 1. 1871. profesorja Šumana in dr. Radaja in leta 1873 profesorja J. Pajka. Postal je državni in deželui poslanec, na6elnik okrajnega zastopa. Bil je župan v Kamci, šolski uadzornik itd. sploh skup je imel 15 častnih služeb. Stal je na vrhuncu svoje slave in upliva. Slovence je mislil da je za vselej potlačil. Toda 7aral se jo. Slo^enci smo bili sicer premagani pri volitvab, ali potla6eni še nikakor ne. Iz vsake volitve priali emo domo7 bolj razjarjeni in bolj odlo6ni za boj. Delo^ati smo za6eli, kder in kolikor se je dalo, in 786 porabili, da bi si pri bodo6ih volit^ab zagotovili zmago. Svesti si, da je pravica na nasej atrani, prepričani, da 86 borimo za najsvetejae reči, za 8voj obstanek, upali smo trdno na zmago tcr potrpežljivo 6akali boljših, milejaih nam dni. Ti so res priali. Neugodne razmere, kojib ue gre v javnost epravljati, so Seidla potisnole iz poseatva v Kamci. Krvava Bodnija celjska mu je pograbilanajmocnejaegazaveznikaBrandstetterja. Pri volitvab 1. 1876. je bila desna ujegova roka, znani Wretzel premagan od g. dr. Radaja. Slovenci smo 7 10 letib stopili ztuagonoani na volišce, da se je vae 6udilo. Lani je prišla na Seidla vrsta. Moral je hudo propasti, 6eravuo je iuiel na strani sokandidata mogo6nega načelnika političm gosposke v okraju. Seidl je 7 mariborskem okraju dobil 50, v slov. bistriškem 18 in v št. lenartskem 3, splob od 202 glasov sarao 71. Letos se je zauašal prvič na to, ker pri volitvab za državni zbor odpade 7 tem okrogu št. lenaitski okraj in pristopi konjiaki in roabrenberaki, diugič na to, da bodemo Slovenci za kandidata poKtavili kakega kmeta, meanika, dohtarja ali notarja, zoper katere bi zamogli neračurski liberalci po avojej navadi laglje udrihati in nspeaniše agitirati. Toda Slovenci jim te ljubavi niamo skazali. Postavili suio namreč za kandidata svojega rojaka g. barona Goedela, ki )e glede svoje O8ebne odličuosti, vsestranake poštenosti, zvedenosti in upliva cel6 našim naaprotuikom nedotakljiv. Prejšuji knč zoper ruešnike pri ljudeh nc zda več, taterniana no trganju Stajerske" 8e nib6e ne boji iu naposled so sc pravi Nemci pri nas, posebno v Mariboiu, navolili večnega ravsa in ka7sa med nemškim ia slovenskim prebivalstvom. Želijo niiru in začenjajo pi-avi6nejše soditi o Slovencib. To je razvidno iz liberalne nMarburger - Zeitung". Ta list je zadnja leta Seidlijance za6el precej popuščati in naavetuje za porazum med Slovenci in Nemci 7 narodnib zadevah posebno razsodnijstvo 6 mož, izbranib do polovice iz neiuškib in do polovice iz slovenskih dežeinib poslaucev. Nasvet je posnet iz tako imenovane Eremžirske ustave od I. 1848. To nam je prva prijazna beseda mariburskih Nemcev! Slovenci nje ne bodemo pozabili. S pravicoljubnim Nemcem se da pogajati, s nemčurjem, s človekom, ki bo6e naa iztrebiti, narodno uniciti, po sili v Nemce premesiti, pa nikdar in nikoli ne! Ako še dalje pomislimo, da pri teb volitvab vladini uradniki ničesar ne storijo za nemškutarje, bilo je Seidlu lebko razvidno, da je njegova kandidatura zapstonj (aussichtslos), propad gotov. In torej je modro storil, da je še pred volitvijo odložil kaudidaturo in odstopil. Slovenci 8ino tega se ve da 7eseli in želimo gospodu Seidlu sre6en pot! Z Bogom! Najbujai naaprotnik je torej odpravljen. Slo- venska ^trajnost in aložnost je dosegla neprifakovano zmago. Vendar zarad tega ne smemo rok križem držati. Nibče izmed naa še ne ve, koga bodo sedaj nemčurji nam nasproti postavili. Tudi ni nemogo6e, da bodo vendarle g. Seidla j>o sili kandidirali. Bodimo torej oprezni. Pripravljajmo se, kakor na najhujšo volilno borbo. Potem bo naša zmaga ne samo gotova, ampak tudi sijajna in odločilna za vso bodočnost.