^ Minerali na južnem pobočju Rudnice in v bližnji okolici Bogoljub Aničić, Miha Jeršek, Franc Pajtler Rudnica je 11 km dolg in približno 4 km širok hrib, ki se dviga zahodno od Podčetrtka. Na severu jo omejuje Tinski potok, na jugu pa Slivski graben in Olimščica, ki se južno od Podčetrka izliva v Sotlo, vzhodno mejo tega območja. Podčetrtek je znan po termalnih vrelcih in toplicah, Rudnica pa predvsem po železovi rudi in rudarjenju v preteklosti. Danes je del južnega pobočja Rudnice sestavni del Kozjanskega parka. Urejena je tudi geološka učna pot, ki nas popelje mimo glavnih geoloških znamenitosti. Osrednji del Rudnice je iz pretežno triasnih kamnin. Najstarejše plasti so skitski oolitni apnenci, dolomiti, peščenjaki in laporovci. Sledijo jim anizijski masivni dolomiti, ladinijski apnenci, skrilavi glinavci in peščenjaki ter dolomiti in plast-nati apneneci z roženci in laporovci karnijske starosti. V času srednjega anizija in ladinija je bila živahna magmatska dejavnost, ki je na omenjenem območju pustila diabaze in tufe. Najmanj je jurskih in krednih kamnin. Ohranjeni so kot ploščasti apnenci z roženci. Območje Rudnice obkrožajo terciarne kamnine in to vse od oligocenskih peščenjakov, glin in premoga, preko miocenskih sedimentnih kamnin, med katerimi so peski, peščenjaki, kalka-reniti, laporovci, litotamnijski apnenci in konglomerati. Bogoljub Aničić leta 2004 v enem izmed rovov, kjer so kopali limonitno železovo rudo pri Slakah. Foto: Miha Jeršek 132 Izdanek anizijskega dolomita, na katerem je lepo vidna limonitna prevleka rjave barve. Foto: Miha Jeršek ZBORNIK MINERALI A.indb 132 ^ 16.12.2005 21:39:54 ^ MINERALI NA JUŽNEM POBOČJU RUDNICE IN V BLIŽNJI OKOLICI ^ # Aragonitni ježki s premerom do 25 mm iz rova pri Slakah so med najlepšimi v Sloveniji. Zbirka Staneta Lamovška. Foto: Ciril Mlinar V tektonskem smislu pripada Rudnica vzhodnemu podaljšku Posavskih gub. Plasti so izoblikovane v obsežne antiklinale in sinklinale, ki potekajo v smeri vzhod-zahod. Ozemlje sekajo številni, tudi zelo dolgi prelomi, največ v dinarski smeri. Nahajališč mineralov na območju Rudnice je več. Nedvomno je najpomembnejše nahajališče železove rude. Rudna telesa so nastala pri hidrotermalnem metasomatskem nadomeščanju anizijskega dolomita. Tako je nastal ankerit, deloma pa tudi siderit, ob katerem se je izločal še kremen. V prvotni rudi je 80 % siderita, 15 % dolomita in 5 % kremena. Primarna rudna minerala sta še galenit in pirit. Z oksidacijo železovih mine ralov, predvsem pirita in markazita, je nastal limonit, ki je bil pomembna ruda. Je v žilah, ki so vzporedne s plastmi, ali pa kot impregnacija v dolomitu. Danes jo najdemo skupaj s sideritom na odvalih pred nekdanjimi rudniškimi rovi. 133 ZBORNIK MINERALI A.indb 133 ^ 16.12.2005 21:39:56 ^ SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006 Jaspis s hematitom, detajl polirane površine 45 x 25 mm. Najdba in zbirka Franca Pajtlerja. Foto: Ciril Mlinar S kopanjem železove rude na Rudnici so začeli že v začetku 19. stoletja. Ob prelomu 20. stoletja so nakopali tudi do 2.000 t rude letno. Izvozni rudarski rovi so danes večinoma nedostopni, ker niso vzdrževani ali pa so porušeni. Izjema je rov v Slakah, ki je dobro ohranjen. V njem so kopali rudo do leta 1934. Dolg je 66 metrov. Vhod je zaradi varnosti obiskovalcev zaprt. Ob napovedanem ogledu pri upravi Kozjanskega parka pa lahko v rovu opazimo kalcit kot sigo in manjše kapnike. Na posameznih mestih so nastali kristali aragonita, ki se radialno razraščajo v aragonitne ježke. Posamezni kristali so brezbarvni do beli, dolgi do 30 mm, skupki pa merijo do 6 cm. V grapi potoka Dovce je takoj za nekdanjo žganjekuho razkrit debeloskladnat srednjetriasni dolomit, ki je bil nekoč pomemben za iskalce rude. Da je bilo temu tako, se lahko prepričamo še danes. Iz precej razpokanega dolomita se namreč izliva voda, ki s seboj prenaša produkte oksidacije oziroma preperevanja. Pred našimi očmi poteka limonitizacija in kar precejšen del dolomita je prekrit z rjavo limonitno prevleko. Z nekaj truda lahko najdemo tudi kristale pirita. Ti imajo razvite kristalne ploskve kocke. Posamezni kristali merijo nekaj milimetrov, do sedaj najdeni skupki piritovih kristalov pa ne presežejo nekaj centimetrov. Večinoma so vsaj delno že limonitizirani. V bližnjem potoku lahko opazimo tudi nastajanje lehnjaka. Za vse, ki z odprtimi očmi spremljajo dogajanja v naravi, je to lepa priložnost, ko lahko hkrati opazujejo inkrustracijo rastlinskih ostankov z lehnjakom in oksidacijo pirita. Več kristalov pirita najdemo v občasno aktivnem kamnolomu anizijskega dolomita zahodno od vasi Slivje na jugovzhodnem delu pobočja Rudnice. Južno od Rudnice je hrib Javoršica z najvišjim vrhom Brezce (559 m). Na severozahodnem grebenu je na križišču kolovoznih poti in steza nahajališče kalcita. Kalcit je v drobnih žilicah in 134 ZBORNIK MINERALI A.indb 134 ^ 16.12.2005 21:39:58 ^ MINERALI NA JUŽNEM POBOČJU RUDNICE IN V BLIŽNJI OKOLICI razpokah srednjemiocenskih plasti. Več razpok s kalciti je v kalkarenitu, nekoliko manj v laporovcu, še največ pa prav na stiku med obema kamninama. Kristali so rahlo rumenkasti in veliki do 15 mm. Razvite imajo ploskve negativnega položnega romboedra, ki so modificirani s strmimi romboedri. Področje Rudnice in širše okolice skriva še prenekatero geološko zanimivost. Omenimo jaspis s hematitom, konkrecije metrskih dimenzij in eno lepših fosilnih rib, ki je bila najdena v Sloveniji. Za obisk Rudnice in geološke poti si je vsekakor vredno vzeti čas. Literaturna vira: Drovenik, M., M. Pleničar, F. Drovenik, 1980: Nahajališča rudišč v SR Sloveniji (nastanek rudišč na Rudnici, str. 76, 78). Geologija, knjiga 23/1, Ljubljana. Aničić, B., J. Pavšič, 2004: Vodnik po geološki učni poti (limonit, aragonit, pirit, hematit). Kozjanski park, Podsreda. ^ # 135 ZBORNIK MINERALI Aindb 135 tmX 16.12.2005 21:39:59