V luči vere
ljubi mow1;
svoj domJ
RAFAEL
Glasilo jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji, Nemčiji.
Uredništvo: HEERLEN, Uilestraat 12a, Holandija.
Stev. 11.	NOVEMBER 1933
Izda je jo: Slovenski izšel j. duhovniki.
Leto III.
KO Z AC VETO BELE KRIZANTEME......
V mojem vrtu raste grmiček krizantem. Vsako pomlad zažene znova zelenje, in to zelenje ostane brez cvetja tja do jeseni. Druge rastline cveto v pomladnih in letnih mesecih, krizantema čaka. Kaj neki čaka hladnih jesenskih vetrov? Ne mudi se ji, ker čaka na Vse Svete, da bo krasila grobove naših ranjkih. In res, ko požene moj grmiček krizantem cvetje, vem, da ni več daleč do Vernih duš.
Te dneve romajo množine na grobove obložene s šopi belih krizantem. Povsod jih vidiš. S solzami porošene jih polagajo na grobove, da zacveto ti tihi domovi umrlih v cvetju belih krizantem. Kar je smrt ločila, zopet edini ljubezen. Kot bi praznovali svoj godovni dan naši ranjki, jim prinašamo kot v njihovih živih dneh cvetja in jim voščimo, ne kot nekdaj zemske sreče ampak večno blaženost. Bog jim daj večni mir in pokoj, večna luč naj jim sveti!
Torej so še naši dragi ranjki! Kako bi sicer trajala ljubezen onkraj groba, onkraj smrti. Kako bi jim želeli večni mir in pokoj, ko bi jih ne bilo več. Smrt je razdejala le umrlji-vo telo, ostala je neumrljiva duša. Kot usahne in se posuši vsako zimo moj grmiček krizantem, a spomladi zopet ozeleni. Na zunaj je bilo vse mrtvo na njem, v koreninah pod zemljo je ostalo življenje in moč za novo rast, za novo življenje.
O bele krizanteme, ve cvetke naših grobov, ko vas gledam na pokopališčih, mi prihaja žalostna a ob enem tolažilna misel. Vedno bolj vidim, kako ste umestne na grobovih ranjkih. Kot bele krizanteme so zacvetele duše umrlih, ko je preminilo umrljivo telo. Kot cvetje na naših oltarjih krasite bivališče božje v svetih nebesih.
Ali pa zacveto po smrti vse duše kot bele krizanteme pred Bogom? Grobovi molče, smrt ne izda te tajnosti, a vera me uči: Da vse one duše, v katerih je smrt ob ločitvi od telesa našla nadnaravno življenje posvečujoče milosti božje. Blagor duši, ki jo je našla smrt pripravljeno za večnost. Sam Bog blagruje te izvoljene duše, ki so proste vsakega smrtnega greha odšle po plačilo. ,,Blagor jim, ki v Gospodu zaspe."
Sedaj razumen blaženost in srečo svetih duš ob smrti. Kako bi ne bili veseli, ko se jim odpiraio vrata ječe v blažene nebeške dvore. Zato veli sv. Frančišek ob smrti svojim bratom, naj zapojo solnčo pesem in sam zaklice: Zahvalien bodi Gospod za sestro smrt! Zato je vsa srečna mala sv. Terezika, ko zdihne svojo lepo dušo s pogledom na križ in z besedami: Moj Bog, ljubim te! Zato razumem starčka tam v Dolenjskih hribih, ki ga ne morem pozabiti kako je skušal zapeti, ko se mu je bližala smrt. ,,Ali se nič ne bojite smrti?" ga vprašam. ,,Nič", mi odgovori, ,,še vesel sem je, tako vesel, da bi zavriskal, če bi imel moči." Poznal sem njegovo potrpežljivost in udanost v njegovi dolgi in mučni bolezni. Sedaj bo rešen, zato gre vesel večnemu veselju nasproti.
So pa tudi drugačne smrti. Mraz pretrese človeka, če bere o smrti velikega brezbožca Volterja. Služkinja, ki mu je stregla, je izjavila: Sam hudobec bi ne mogel drugače umreti. Zdravnik, ki je bil pri njem ob smrti, je pisal o tem svojemu prijatelju: ,,Če primerjam smrt pravičnega, ki je kot lep večeri po lepem dnevu, s smrtjo Volterjevo, potem vem, kak razloček je med lepim dnevom in nevihto. Kadar se spomnim njegove smrti, me nekaj strese."
Prijatelj, ki to bereš, je vseeno kje si, ali v Belgiji, Holandiji, Nemčiji ali Franciji, malo postoj in pomisli, kako je s teboj. Gotovo se vteh dneh spominjaš svojih ranjkih, moliš zanje. Prosim te, ne pozabi na svojo dušo! Naj zacveti pred vsevednim Bogom kot bela krizantema že v življenju, ker tedaj in le tedaj bodo imele bele krizanteme na tvojem grobu svoj pomen.
HOLANDIJA.
Slovenske službe božje: smo morali zopet nekaj malega spremeniti, in sicer bo odslej sv. maša v Gesellenhuis Emma vsako tretjo, in v Nieuwenhagen vsako četrto nedeljo v mesecu, na obeh krajih ob 9. uri.
Sv. maše bodo torej: 12. novembra ob 9. v Spekholzerheide, točno ob f9. v Eygelshoven,
1 9. novembra ob 9. v Brunssum in Gezellenhuis Emma, 26. novembra ob 9. v Nieuw Einde in Nieuwenhagen,
3. decembra ob 9. v Lutterade, in Chevremont ter tudi v Eygelshoven (ura se določi pozneje).
Slovenske večernice so: 12. novembra ob i 3. v Spekholzerheide, nato predvajanje filsmkih slik,
26. novembra ob 4. pop. v Hoensbroek (farna cerkev), nato predvajanje filma. Isti dan tudi večernice v Brunssum ob 4. uri v farni cerkvi.
Film se predvaja 26. novembra tudi zvečer ob 7. uri' v Brunssum: o priliki Miklavževega večera, ki ga priredi društvo sv. Barbare.
Adventska spoved se pričenja (obenem tudi spoved o priliki praznika sv. Barbare, zaščitnice rudarjev). Društva v Eygelshoven in Lutterade priredita za svoje člane prvo nedeljo v decembru skupno sv. obhajilo pri slovenski službi božji.
Spovedovalo se bo zato tudi že v soboto 2. decembra zvečer od 5—6 ure v Lindenheuvel in Eygelshoven, kakor tudi v nedeljo pred sv. mašo. Sv. maša se mora začeti seveda točno, zato se prosi, da pridejo vsi, ki morejo že v soboto zvečer k spovedi.
Proslava izseljeniške nedelje.
Praznik sv. Barbare in obenem narodni praznik
želimo tudi letos proslaviti — kakor vsako leto — vsi Jugoslovani skupno. Vsako leto nam je bila prva nedelja v mesecu decembru dan najlepšega spomina, tako bo gotovo tudi letos.
Odbor „Zveze" je na svoji zadnji seji sklenil prirediti letošnje slavlje v Heerlerheide — to pa iz zelo važnih vzrokov, in sicer popoldan.
Program proslave bi bil v glavnem tale:
1.	Slovesne večernice z litanijami, molitvami za naše rudarje in našo domvoino ter blagoslovom: ob 2 .uri pop. v cerkvi Heerlerheide, (kjer je bilo na Velikonč „Vstaienje"). Slovesno pridiero ob tej priliki bo imel g. pater Preac iz Leuvena, Belgija.
2.	Kratek obhod z godbo iz Brunssuma na čelu.
3.	Slovesno zborovanje v patronatu v Heerlerheide. Na programu tega večera so prav pestre točke: a) govor zvezi -nega predsenika, b) pozdrav Kr. Poslaniku iz Londona (ki je tudi povabljen na proslavo), c) govor slovenskega duhovnika, d) solo- spevi gospe Majde Stoviček iz Belgije s spremljanjem na klavirju (spremlja njen mož-učitelj g. Sva-topluk Stoviček), e) nastop slovenskih deklet iz Limburga v narodnih nošah: narodni kolo-ples in petje (pod vodstvom gdčne Ažmanove), f) nastop šolskih otrok (petie, dekla-macije, itd), g) nastop naše mladine: Rudi Ravnikar z violino, oba Ožekova fanta s harmoniko in gosli, Zaičeva iz Heerlerheide na klavirju, h) krasen jugoslovanski film, ki traja nad eno uro.
Cel program spremlja tudi dvoina godba in sicer naši vrli Brunssumčani, ki so že tolikrat želi odobravanje ter tambu-raši iz Nieuwenhagen.
Na proslavo so povabljena tudi češka in poljska dmštva iz Limburga ter vsa naša jugoslovanska društva iz Belgije s svojimi zastavami.
Pri proslavi sodelujeta iz prijaznosti tudi, kakor že gori omenjeno, g. in gospa Stoviček iz Belgije.
Važno za vsa društva! Poskrbite, da bo udeležba ta dan čim lepša! Mislite pravočasno na avtobuse! — Pridite pravočasno t.j. točno ob 2. uri pop.!! — Vsa društva z zastavami! — Skrbite, da se zlasti šolski otroci vsi udeleže, ker le takrat je mogoče kaj lepega pokazati! In otrokom ostane tak dan tudi v ne j lepšem spominu!
Film sam (gibljive slike) je tako lep, da je vreden, da pride ta dan pač vsak naš človek v Heerlerheide. Nad eno uro bomo gledali: lepe običaje v domovini: procesija, cvetna nedelja, naše narodne noše, kongres v Zagrebu in izlet v najlepši kot naše domovine: iz Ljubljane na Gorenjsko!
Krožek slovenskih doklet
ima na praznik Brezmadežnega spočetja 8. dec. posebno službo božjo ob 8. uri v Gezellenhuis Emma s skupnim sv. obhajilom in posebno pridigo. Dekleta, pridite in povabite vse svoje prijateljice! Starši, povejte to vašim hčeram! Ta dan naj bi bil res pravi dekliški dan naših slovenski mladenk! — Tudi za razvedrilo bo poskrbljeno.
Prosvetni večer (razun gori omenjenih) se vrši tudi v v Nieuwenhagen v soboto 25. novembra ob 5. uri pop. v dvorani Heuschen. Predvaja se film.
Poročila sta se dne 1 1. novembra v Chevremontu Jožef Bajt, doma iz Fužin in Terezija Trpin iz Škofje Loke. Poročil ju je slovenski duhovnik. Bilo srečno!
Že tretjič meri pot iz Holandije v domovino s kolesom g. Ivan Lorger. Dne 22. junija se je prvič napotil od tu proti domu, 19. sept. se je vrnil, semkaj k obravnavi, ker se je pred meseci ponesrečil pod avtom; ko je vsaj delno opravil stvar, se je pa v oktobru zopet vsedel na kolo in se odpeljal proti domu. Rekel nam je, da ne potrebuje več ko 7 dni. Pač žalostna je pot delavca, ki si mora na tak način iskati pravice!
Prav lep prosvetni večer smo imeli v nedeljo 1 2. nov. v Spekholzerheide, samo obisk bi pričakovali malo številnejši.
V bolnici v Sittardu se nahajajo Slovenci: Marija Ložnik, Ignac Lešnik (že 6 tednov) in Ivan Mavc. Prav veseli so, če jih kdo obišče.
„Kaj rečete, gospod urednik k temu, če nekaterih katoliških društev niti odborniki ne hodijo vsako nedeljo k sv. maši?" tako nam piše prijatelj. Urednik Vam bo odgovoril privatno.
Nabiralna akcija za revne Jugoslovane se je v nekaterih kolonijah prav dobro obnesla. 2e smo dobili vrnjene nabiralne pole iz Heerlerheide, Brunssuma in Lutterade; drugod se še nabirajo prispevki. Po 1 goldinar so darovali iz Heerlerheide: družina Kampuš, Ivan Kampuš, Anton Podlesnik; iz Brunssuma: g. Pintarič, Martin Golouh, g. Jeraj, g. Winter, g. Smeets, Maria Daemen, Jožef Kupnik, Franc Dobo-višek, g. Woucak, Jožef Verbič, Jožef Zupane in neimenovani 2. gold; iz Lutterade: neimenovani, Ivan Kropivšek, V. Grebien, Franc Hudales, Marko Pušovnik, g. Češek 1.50 gold.
Vsem darovalcem, zlasti pa še pridnim nabiralkam Faniki Parfant iz Heerlerheide, Kristini Kužnik in Mariji Šilih, iz Brunssuma in Marij ter Ivanki Kopri všek iz Lutterade v imenu vseh revežev, ki jim bom darove razdelil: iskren Bog plačaj!
Vljudno prosim še vse druge kolonije, da zberejo prispevke čimprei in jih prinesejo oz. pošljejo v skupno ubožno blagajno. Tudi prosim, da tudi ob drugih prilikah radi mislite na reveže, ki jih je že veliko med nami. Če imaš kaj obleke, ki jo lahko odstopiš, bo nekaterim našim revnim otrokom prav dobro prišla. Izroči jo slovenski učiteljici gdčni Ažmanovi. Če si imel srečo v svojem življenju, bodi hvaležen Bogu za to in prispevaj kak mali dar iz hvaležnosti za siromake; če imaš kaj težkega na srcu in si hočeš tem bolj zagotoviti božjo pomoč, daruj kak mal dar za siromake — in Gospodu bo prijetna Tvoja daritev in Tvoja molitev!
Oberzan.
BELGIJA.
Eysden.
Slovenska šola. Precej otrok prihaja k slovenskemu pouku, razmeroma jih pa še več izostaja. Prosim vse jugoslovanske starše, da redno pošiljate otroke k meni v šolo, da se utrdijo v svojem maternem jeziku. Ne bojte se, da bom otroke mučil; saj jih imam rad, pa tudi oni me imajo radi: smo kakor velika družina. Razgovarjamo se o dogodkih v Jugoslaviji, seznanjamo se z našimi kraji, našimi slovenskimi navadami, o dogodivščinah našeea naroda od pradobe do sedanjosti, o njegovi otožni pa tudi veseli pesmi. Čitamo in pišemo, pa tudi smejemo se od srca ter se veselih lic razhajamo vsak proti svojemu domu. Otroci sami so veseli teh ur in bi jih večkrat radi podaljšali. ,,Tako hitro minevajo", pravijo.
Pripravljene imam igrice za Miklavža, za Božič, eno večjo igro pa za konec šolskega leta. Potrudil sem bom z otroci, da Vas bodo s svojimi nastopi prav veselo presenetili.
Torej starši, pošiljajte otroke radi v šolo. Uspehi bodo tudi Vaši!	Svatopluk Stoviček, učitelj.
Odpustilo se je zadnje čase tudi v Eysdenu več delavcev raznih narodnosti in sicer radi ,,pumlanja". Rojaki, bodite pametni in oprezni v teh težkih časih, da se Vam tudi kaj takega primeri, ker to Vam bo gotovo v nesrečo.
Knjižnica jugoslovanskega društva sv. Barbare je zopet odprta na stanovanju g. Stovička, Avenue Louis Mercier 93. Nekateri čitatelji še itak niso vrnili posojenih jim knjig; naprošajo se, da to nemudoma store, da se more knjižnica ko-nečno urediti!
Člani knjižnice plačujejo 6 frankov polletne članarine, nečlani po 50 ct. od vsake izposojene knjige. Knjige se iz-posojuiejo vsak pondeljek, sredo in petek od 8. do 1 1. ure dopoldne.
Poročila sta se 7. oktobra rudar Martin Šket in Nežika Bratuša, oba iz sreza Šmarje pri Jelšah. Bilo srečno!
Zwartberg.
Društvo sv. Barbare v Zwartbergu se prav toplo zahvaljuje vsem društvom iz Holandije in Belgije za njihov prijateljski poset o priliki razvitja naše društvene zastave. Posebno pa se zahvajujemo gg. Oberžanu, delegatoma Krajncu iz Brussela in Zerjalu iz Liege in slovenskemu učitelju Štovičku. Nepozaben pa nam ostane ,,naš pater", ki mu kličemo iskren: Bog ga živi še dolgo let v delu med Slovenci!
Vinsko trgatev je priredilo jugosl. društvo sv. Barbare dne 8. oktobra. Čisti dobiček je bil namenjen podporni blagajni. Prav lepo se je vse obneslo in vsem udeleženem hvala lepa!
Waterschei.
10-letnico društva sv. Barbare smo proslavili v oktobru pri nas. Zjutraj so se člani udeležili službe božje z zastavo; prisotna sta bila tudi izseljeniški delegat g. Kranjc iz Brussela in učitelj g. Štoviček. — Slavnost, ki so se je udeležila tudi druga društva iz belgijskega Limburga, je v splošnem prav lepo izpadla. Prav lepo je govoril naš rojak g. Požum, ki nima le govorniški dar, temveč tudi krasen nastop. Želeti bi bilo le, da bi drugič govoril najprej v slovenskem jeziku in še le nato v nemškem in ne samo v nemškem, kar je dalo zadnjič prireditvi popolnoma nemški značaj. Krasno je recitirala govor Černjakova v slovenskem jeziku, za kar je žela tudi zaslužen aplavz.
Zastava je dobila od ,,Češkoslovaškega kolo-kluba" krasen bronasti medajlon, za katerega se je predsednik g. Pompe zahvalil. — Popoldan sta obiskala naše slavljence tudi boter in botra zastave, ki sta bila deležna burnih ovacij in krasnih šopkov.
Še nekaj drobiža......
Kriza že tudi močno trka na belgijsko trdnjavo. V Char-leroi sta prenehali dve šarbonaži obratovati. Podražilo se je meso, mleko, jajca, kruh, krompir itd. od 25 do 30%, prejemki se pa krčijo.
Gobe rastejo precej tudi v belgijskih gozdovih. Menda je ni slovenske hiše, kjer ne bi sušili gob. Prav je tako! Gobe niso le prav okusna, temveč tudi redilna jed. Dajo se tudi lepo posušiti, vlagati v kis, da jih imamo za celo leto. Kdor išče, najde! Pazite pa, da boste prave gobe pobrali; če jih ne poznaš, jih raje pusti!
Propravek. Zadnji ,,Rafael" je prinesel notico o nesreči v Winterslagu. Pravo ime se glasi POZNIČ. Naj se oprosti tiskarskemu škratu!
NEMČIJA.
Moers-Meerbeck. ,,Reši svojo dušo", tako je zazvenelo po naši in v sosednih farah v oktobru, ko smo zvedeli, da se pripravlja sv. misijon. V nedeljo 22. oktobra smo imeli Slovenci svojega misijonarja preč. g. Goričarja iz Diisseldorfa. Udeležba je bila še zadovoljiva. Prvih osem dni je bil misijon samo za žene in dekleta .drugih 8 pa za može in fante. Cerkev je bila vedno polna. Našim rojakom v čast bodi povedano, da smo se tudi Slovenci dnevno udeleževali nemških pridig. Bodi res tako, kakor so udeleženci zatrjevali ob sklepu misijona, da hočejo ostati zvesti Bogu!
Zlato poroko sta obhajala 22. oktobra v Meers-Meerbecku oba Flis-ova, doma iz Galicije pri Celju. Ta dan je bil gotovo eden najlepših v njunem življenju; tudi mi vsi se veselimo, da je zasijala luč tej hiši in družini!
V Hamborn sta se poročila člana društva sv. Barbare v Marxlochu g. Granc Dernovšek in Angela Verhovnik, doma od Sv. Krištofa pri Laškem. Bog daj srečo!
Umrl je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Michael Turnšek, doma iz Celja. Naj počiva v miru!
FRANCIJA.
Dopis iz St. Marie.
Po treh letih, odkar izhaja naš Rafael, se oglašamo tudi mi iz St. Marie v Lotringiji. Nekaj malega nas je bilo tu, popolnoma pozabljenih od vseh, dokler nas ni našel naš zapustivši nas č.g. Jožef Kastelic. Kot dober pastir nas je zbral okrog sebe. Odišel je g. Kastelic v daljno južno Ameriko, kier naj tudi Gospod blagoslavlja njegovo pot in delo! Dobili smo. vrednega mu naslednika g. Švelca, ki je začel zbirati naše otroke ter jih poučuje v materinskem jeziku.
Ustanovili smo si tudi slovensko društvo ,,Triglav". Pravila ,,Jugoslovanskega Saveza" namreč nikakor nismo mofirli sprejeti, ker ne odgovarjajo našim ciljem in težnjam. Za ustanovitev našega društva ima zopet največ zaslug naš duhovnik g. Švelc, kakor tudi g. učitelj Jankovič.
Pozdravljamo s tem vsa bratska drutva v drugih deželah!
O, ti Rus^a......
Zanimiv dopis je Drejelo urednitvo iz merlebaškega kota iz ozirom na članek ,,Razočarana slovenska družina se je vrnila iz Rusije", ki ga je prinesel naš list v oktoberski številki. oDpisnikar nam očita, da smo enostranski v obsojanju ruskih razmer. Opozarjamo ga na razne članke v prejšnih letnikih, ki naj jih še enkrat dobro prečita in videl bo, da naša sodba ni bila enostranska, temveč smo tudi dobre strani ruskesra gospodarskega sistema Dodčrtali. In dalje pravi dopisnik, da naš list ,,Drevidno molči o revščini ter raznih socijalnih in gospodarskih pogreških v kaoitalističnih, absolutističnzih državah." Zopet ga prosimo, da naj vzame v roko kar po vrsti vse zadnie številke našega lista in nai prečita zlasti one članke pod ,,Delavska vnrašanja" in videl bo: ali res nismo dovoli ožigosali kapitalističnega sistema ter mu že celo zapeli pogrebno žalostinko!
Da je pa v Rusiji res ,,zelo hudo", kar nam dopisnik noče verjeti, se pa labko sam osebno prenriča, če mu je volja: zato ga novabimo v Holandijo, kier mu lahko predstavimo osebne priče, ki so na lastni koži okušale vse sladkosti ,,proletarske države!"
Aumečani so se zopet postavili.
Po dolgem času so nas Aumečani zopet povabili. Iz vseh strani smo prihiteli, kajti priznati moramo, da je Aumetz še vedno nekako središče razpršenih Slovencev, ki vWe. Celo iz oddaljenih kraiev, kakor so Giraumont, St. Marie aux Chenes, Moutiers itd. so se naši Dožrtvovalni možje in žene naložili na avtobuse in se odneliali. da vidijo eno najlepših slovenskih dram ,,Razvalino živlienja".
Za uvod so nam aumeški nevci zaneli tri krasne pesmi, katere smo sicer nekateri že slišali, a kljub temu še vedno radi poslušali. Najlepša med njimi ie bila ,,Ah ti bori". Pevski zbor je snretno dirigiral g. Biščak, pevovodja aumeški nev-cev. — Za petjem so nastopili aumeški diletantje. Vsebino igre so nam vsi tako izborno podali, da je malo katero oko osta'o suho. Odveč bi bilo naštevati in hvaliti posamezne igralce, kaiti oohvalo zaslužijo vsi in vsak. Igro je režisiral naš novi izselieniški duhovnik g. Švelc, ki je pokazal, da zna več kot ,,hruške peč", kakor pravijo naši rudarji?
Čestitamo društvu in niegovemu vrlemu predsedniku g. Pišlreiu in ponovno g. režiserju in g. pevovodji. Le kmalu nas zopet povabite.	Gledalec.
Uckange.
Prvo nedeljo v oktobru smo se odplejali v Aumetz. da se zoDet enkrat pošteno razveselimo, kar nam v teh težkih časih tako dobro dene. O igri in igralcih se moram le Dohvalno izraziti, naibolj pa nas je razočaralo leDo Detje. O pp^em slovenska, kako si lepa, zlasti še v tujini! Tu še hvala Botju ne poznamo krize, odkar smo jo pred letom dni s krepko pestjo zavrnili. Dal Bog, da bi tako tudi ostalo!
Lens.
Bolezni. V Lens v bolnici se zdravi četvero naših rojakov, tri žene in en moški. Bog jim daj zopet trdnega zdravja, da se kmalu povrnejo med svoje, ki jih težko doma pogrešajo.
UREDNIŠKI KOTIČEK.
Našim čitateljem in naročnikom.
2e večkrat smo prosili, da poravnate zaostalo naročnino. Vsem, ki nam letos naročnine nise poravnali, smo poslali še posebne opominske listke. Mnogi nam vseeno niso nakazali naročnine, ki je tako malenkostna. Sedaj prosimo zadnjikrat. Ako tekom tega meseca ne prejmemo zaostale naročnine, bomo žal prisiljeni z decembrom ustaviti pošiljanje našega lista.
Radi premnogih zaostalih naročnin tudi nismo mogli ta mesec izdati lista na običajnih 8 straneh.
Prosimo tudi vsa društva in prejemnike na skupen naslov, da" poravnajo svoj dolg. V tiskarni moramo plačati vsak mesec visoke stroške tiskanja. — Prav nič lepo se nam pa ne zdi, če kdo naroči list, plača za pol leta, potem pa ga ne odpove ter ga prejema, češ, ga bom že plačal, pozneje, če se ga pa opomni na dolžnost, pa ostro zavrne: zakaj mi ga pa pošiljate! Prosimo torej prav lepo, če ne misliš lista plačati, ga vrni!
Nekaj dopisov iz Francije in Nemčije smo morali — radi pomanjkanja prostora — prihraniti za prihodnjo številko. Dopise prosimo do 26. novembra!
Nov naslov. Izseljeniški Komisarijat v Zagrebu se je preselil in je njegov novi naslov:
Izseljeniški komisarijat, Palmotičeva ulica 59/1. Zagreb, Jugoslavija.
NEKAJ ZA SMEH.
Neka žena je prihitela v šolo, v roki noseč veliko kladivo ter povpraševala po učiteljici. Ta se je seveda močno prestrašila ter jeclaje vprašala, kaj bi rada.
,,Nič drugega, kot oni žebelj bom zatolkla v klopi, kjer sedi moj sin, ker ima vsak dan hlače strgane."
,,Ali te tvoja mati ne pošilja v šolo, da bi se kaj naučil?"
,,Ne, temveč zato, da ima mir doma!"
Banka Baruch ♦ Paris
Naslov za brzojavke: JUGOBARUCH PARIS 22
15, rue Lafayette, 15
r^j
Telefon : Trinite 81-74 Trinite 81-75
Banka Jugoslovanskih, Cehoslovaskih in Poljskih izseljencev v
Belgiji, Franciji, Holand^ji in Luksemburgu
Nakazuje denar v vse kraje Jugoslavije najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Na izrecno zahtevo pošlje dinarske bankovce tudi v Holandijo.
Vsi poštni uradi v Holandiji sprejemajo vplačila na naš ČEKOVNI RAČUN ŠTEVILKA 145866
(
Položnice se dobe pri vseh poštnih uradih kakor tudi pri nas brezplačno. Hitra in točna postrežba.
AMSTERDAMSKA BANKA
podružnice v delavskem revirju HEERLEN, Oranje Nassaustr. 13 HOENSBROEK, Kowenderstr. 35 BEEK pri Lutterade
KAPITAL 50,000.000 GOLD. RAZERVE 47,000.000 GOLD.
Nakazujemo denar v vse kraje v Jugoslaviji. Tu se dobe vedno dinarji po najboljši valuti.
Najboljši in najprimernejši holandski katoliški dnevnik za Slovence v Limburgu je
IMBURGSCH DAGBLAD
S SVOJO VISOKO ZAVAROVALNICO
UPRAVA: HEERLEN, NOBELSTRAAT No 13.
PODRUŽNICE: KERKRADE, Einder.traat 38 SITTARD, St. Petruiatraat 4 MAASTRICHT, Station.tr. 43
Naročnina: četrtletno 2.65 fl, mesečno 0.90, in tedensko 0.20 fl.